Leto LXVH., št. 96
petek 27* aprila
Gena Din 1.-
isb&ja vasic dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Lasera ti do SO petit mrt a Din 2«-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din S.-, rećji inaerati petit vTsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratni iavek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNIATVO
LJUBLJANA« Knsfljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3lA, 3125 in HM
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MJESTO, Ljubljanska cesta, telefon AL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it~ 6&, podružnica uprave: fCocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENTCTE. ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351
BARTHOU V PRAGI
češkoslovaška prestolnica je priredila predstavniku zavezniške
Francije izredno navdušen sprejem
Praga, 27. aprila, r. Včeraj je prispel v Prago na povratku iz Varšave francoski zunanji minister Louis Barthou. Na kolodvoru je bil prirejen izredmo svečan sprejem, ki je že kar v prvem trenutku bivanja francoskega ministra v češkoslovaški prestolnici dokazal, kako prijateljski in prisrčni odnošaji vladajo med Češkoslovaško in Francijo. Takoj po svojem prihodu je bdi Barthou sprejet v posebni avdijenci od predsednika republike dr. Masarvka, ki ga je pridržal tudi na kosilu.
Benešev pozdrav
Praga, 11. aprila. AA. CTK poroča: Na gala-banketu, prirejenem na čast francoskemu zunanjemu ministru Bar-thouju, je zunanji minister dr. Beneš v svojem govoru poudaril, da ni še noben oblak skalil odličnih odnošajev med Francijo in Češkoslovaško ter njunih medsebojnih čuvstev in skupnih interesov. Dr. Beneš je z ironičnim nasmehom omenil dozdevno hegemonijo in dozdevno vazalstvo, o čemer ponekod govore, in nadaljeval: Kako se more kaj takega govoriti o naših dveh državah, ko imata vendar iste politične, kulturne in moralne ideale. Ostali bomo zvesti miru in Društvu narodov, prepričani, da mora njegova moralna moč prej ali slej triumfirati nad negativno silo.
Naša zveza, je nadaljeval g. Beneš, je konstruktivna in ni naperjena proti nikomur. Mi želimo, da bi se krog sosedov razširil v duhu sodelovanja in lojalnega prijateljstva. Od leta 1920 dalje sta bila Pariz in Praga vedno složna glede potrebe po sodelovanju med državami srednje Evrope. Danes bolj kakor kdaj koli prej poudarjamo enakost stališč o tem vprašanju.
Govoreč o nedavnem obisku g. Ti-tulesca v Parizu ter o skorajšnjem obisku jugoslovenskih prijateljev v Pariza ;e dr. Beneš nadaljeval: Zastopniki Male antante govore povsod isti jezik. Tri države Male antante se konsolidiralo, čutijo se močne in zedinjene ter žele biti mlajše sestre Francije.
Barthou o politiki miru
u. Barthou je nato odgovoril dr. Benešu. Najprej je izrekel visoko priznanje avtoriteti in globoki modrosti predsednika dr. Masarvka in uvidevnosti in odločnosti dr. Beneša ter naglasih da ni prijateljstva med Francijo in Češkoslovaško nikoli nič skalilo. Obe državi sta zoper sleherno misel o hegemoniji In odločeni, da ne bosta nikoli pristali na nič drugega kakor na zakon pravičnosti in razuma. Enakost političnega naziranja, je nadaljeval g. Barthou, pojasnjuje tudi skupnost in kontinuiteto naše akcije. Francija in Češkoslovaška služita istemu idealu in hočeta ohraniti svobodo ter nedotakljivost svojega ozemlja.
Tudi mi želimo, je poudaril g. Barthou, da bi vsi ostali narodi uživali mir in njegove dobrote. Ce bi katera pojmovanja nasprotovala našim, zaradi tega ne bomo nikoli napadli nobenega naroda. Zmerom smo dvigali glas svobode in bratstva. Društvo narodov je za nas slej ko prej eno izmed najboljših orožij civilizacije. Gotovo je, da obstoje določbe pakta, ki prednjačijo razvoju duhov, vendar bi se dali navesti nekateri primeri o uveljavljenju ženevskih načel ter o njihovem pravičnem vplivu v resnih mednarodnih vprašanjih. Toda naj bo današnji položaj še tako težak, ni vzroka, da bi izgubili pogum.
Govoreč o gospodarski preureditvi srednje Evrope, je g. Barthou naglasil, da je to velik problem in da ga ne kaže proučevati s političnimi pridržki. V tem vprašanju je stališče Francije popolnoma nevtralno. V razgovoru z dr. Bene-šem je dosegel popolno soglasje ne samo^ o problemu srednje Evrope, temveč tudi o vseh drugih problemih, ki so na dnevnem redu.
Govoreč o Mali antanti. je g. Barthou izjavil, da francoska vlada pozdravlja naston te politične skupine, ki ji je namen ohranitev miru. Rumunija m Jugoslavija, ie zaključil g. Barthou. s*a popolnoma naših misli o poslanstvu Male antante. k? ne izključuje varnosti dni"^ ;n »»niafp^tva med sosedi
Sprejem na Hradčanih
Praga, 27. aprila. AA. CTK poroča: Po gala-banketu, prirejenem francoske-
mu zunamjemu ministru na čast na Hradčanih, se je vršil svečan sprejem, ki se ga je udeležilo okoli tisoč oseb.
Na grobu Neznanega junaka
Pariz, 27. aprila. AA. Havas poroča iz Prage: Včeraj je g. Barthou položil venec na grob Neznanega junaka. Svečanost je dala priliko za veličastno manifestacijo francosko - češkoslovaškega prijateljstva. Velikanska množica ljudi je priredila g. Barthouju prisrčne ovacije.
G. Barthouja je nato sprejel praški primator Baxa.
Komentarji francoskega tiska
Pariz, 27. aprila. AA. Vsi listi poudarjajo, kako toplo je Praga sprejela g. Barthouja. Posebno naglašajo izredno prisrčnost atmosfere, ki obdaja obisk francoskega zunanjega ministra v češkoslovaški   prestolnici    List? posebna
V Kaknju se zopet pojavlja metan
Včeraj so morali delo zaradi novega navala plina usta* viti — Preskrba žrtev kakanjske nesreče
poudarjajo, da temu prijateljskemu potovanju ni bil namen razprSiti kakršnekoli nesporazume in tudi ne urediti kakšne probleme.
»Oeuvre« pravi: V Pragi ni nikakega problema med gg. Barthoujem in Bene-šem; v Pragi gre izključno samo za sodelovanje med obema državama po primeru dveh avtorjev, ki delata pri istem delu in se časih sestaneta, ko je treba začeti novo poglavje. Eden izmed najpomembnejših uspehov tega potovanja bo znatno zbližanje med Češkoslovaško in Italijo. V ostalem je bil Mussolinijev odposlanec Theodolij še pred dvema dnevoma v Pragi. Te dni se začno razgovori med Prago in Budimpešto o gospodarskih sporazumih med tremi državami, sklenjenih v Rimu. Prav tako se pripravljajo razgovori med Prago in Dunajem. Kakor govore, namerava poslati dr. Beneš v kratkem posebno češkoslovaško gospodarsko delegacijo v Rim.
Razorožitvena kriza
Francija nepopustljiva — je vsaka razorožitvena
London, 27. aprila, r. Današnji »Times* v svojem  uvodniku ostro  kritizira politi k0 čakanja, ki jo  izvaja sedaj angleška vlada  v   pogledu  razorožitve.   List zahte va. naj Anglija zopet prevzame inicijative in  si  zagotovi  podporo  vseh  onih držav ki   uvidevajo,  da  je  treba   Nemčiji pri znati  defenzivno oborožitev.  Sem spadajo predvsem  Italija, Belgija in  Poljska. List smatra,   da   bi   morala   biti   izhodišče te nove akcije nemška spomenica z dne 16. aprila, ki  vsebuje bistvene točke razoro žitvene   konvencije.    Angleška   vlada naj poizkusi   uveljaviti   to  stališče   v ženevi, obenem pa naj Franciji jasno pove, kak sne garancije je pripravljena prevzeti An glija za spoštovanje in  vestno izpolnjevs nje  določb  take konvencije.
Pariz, 27. aprila, č. »Excelsior«. ki objavlja običajno verodostojna poročila iz uradnih političnih krogov, je dane* obavi,: članek, v katerem pravi, da bo mora! ves svet za vsako ceno upoštevat: trdno mtran-s;gentnost Francije glede treh bistvenih raz-orožitvenih vprašanj, napram katerim je pariška vlada zavzela jasno negativno stališče. Francija nikoli ne bo rravno priznala nemške ponovne oborožitve, niti omejitve v oboroževanju, ki bi ne bila v skladu z duhom in programom ženevske razorožitvene 'konference, in na ti kakršnekoli konvencije, ki ne bi istočasno vsebovala varnostnih in izvršilnih jamstev v skladu z značajem in nalogami Društva narodov.
Vsi Hsti so povzeli izvajanja »Excelsior-jevegra« člankarja. Desničarska glasila pripominjajo z zadovoljstvom, da je že zapečatena usoda ženevske razorožitvene konference ter da se svet znova vrača k tradicionalni poMtiki zvez in antant. O tem naj priča tudi Barthou je vo potovanje v Varša-
Brez jamstev za varnost konvencija nemogoča
vo m Prago. To so prvi znaki francoske diplomatske iniciative, ki stremi za tem, da se obnovi in ojači zveza Francije z vsemi državami, ki se zavzemajo za ohranitev evropskega statusa quo. »Echo de Parrs«, »Figaro« in »Ami du Peupie« ugotavljajo z zadovoljstvom, da je francoska vlada zopet pričela »delati in govoriti po francosko«. Energična obnovitvena akcija ministrskega predsednika Doumergueja se že širi s finančnega področja na notranja in zunanja politična vprašanja, še posebej je treba pri tem poudariti, da se za tako obnovo v mednarodni politiki zavzemajo ne samo desničarski voditelji, kakor sta Tar-dieu in Laval. marveč tudi Herriot. Sarraut :n Marquet.
London. 27. aprila. AA. Pooblaščenec nemškega odposlanstva za razorožitveno vprašanje Ribbentrop je ob prihodu v London izjavil poročevalcem angleških listov, da še ni izgubil upanja v končno zadovo* Ijivo ureditev razorožitvenega vprašanja. Ribbentrop si bo prizadeval, da ugladi pot za zaključi te v razorožitvene konvencije, ki naj zagotovi Nemčiji enakopravnost. Po svojih izkušnjah ie prepričan, da priznava preprosto ljudstvo v inozemstvu Nemčiji pravico za obrambo njenih meja in zmernost nemških zahtev po obrambnem orožju. Hitler, je končal Ribbentrop svojo izjavo, je vsemu svetu dokazal neomajno voljo do obrambe domovine, na drugi strani pa svojo gorečo željo, da bi vendar že prišel nad Evropo pravi mir.
London. 27 aprila. wk. Razgovori italijanskega drž. podtajnika Suvicha z angleškimi državniki v Londonu, so dovedli do tega. da bosta Anglija in Italija v kratkem storili skupen korak za sklenitev razoroži tvenesa doeovora.
Anglija snuje enotno
fronto proti Japonski
Amerika in Anglija sta zahtevali pojasnil od japonske vlade glede njene politike na Kitajskem
London, 27. aprila, r. Po informacijah v tukajšnjih diplomatskih krogih si angleška vlada prizadeva ostvariti enotno fronto velesil za pobijanje japonskih hegemonističnih načrtov na Daljnjem vzhodu. Nota washingtonske vlade, ki je bila poslana v Toki jo, kaže, da bo imela ta akcija angleške vlade uspeh, ako bo Jopanska začela izvajati svoje grožnje in si prilastila varuštvo nad Kitajsko. V angleških krogih pa prevladuje vtis, da si Japonska že zaradi napetosti v odnosa jih do Sovjetske Rastje ne bo hotela nakopati še enotno fronto velesil, ki mogla biti za njo pogubna. Angleška vlada je imela sinoči dolgo sejo. na kateri je razpravljala izključno o položaju na Daljnem vzhodu, in sklenila počakati na poročilo angleškega poslanika v Tokiju, ki je dobil nalog, naj zahteva od japonske vlade pojasnila.
Washington, 27. aprila, r. Angleški poslanik Lindsev je imel včeraj popoldne dolg razgovor z državnim podtajnikom Fillipom o deklaraciji japonske viade glede njene politike do Kitajske.
London, 27. aprila, r. Angleški poslanik v Tokiju je dostavil zunanjemu ministru Simonu poročilo o svojem včerajšnjem razgovoru z japonskim zunanjim ministrom glede japonske politike na Kitajskem. Poročilo proučujejo sedaj v zunanjem ministrstvu in se bo z njim bavila na svoji popoldanski seji tudi vlada, ki bo pri tej priliki sprejela potrebne sklepe.
Washington, 27. aprila, r. Ameriška vlada proučuje vse podrobnosti in možnosti glede japonske politike do Kitajske. Ameriška vlada ni zahtevala pojasnila samo od japonskega poslanika v Wasbingtonu, marveč je naročila tudi svojemu poslaniku v Tokiju, naj zahteva od japonske vlade pojasnila, ali je v časopisju objavljena vsebina deklaracije japonske vlade točna ali ne. Nadalje naj poslanik v Toki ju • ugotovi, kaj namerava storiti Japonska ter obenem opozoril japonsko vlado na to, da njeno stališče v pogledu Kitajske ni v skladu s politiko odprtih vrat, ki jo določa pogodba devetorice.
Kakanj. 27. aprila, r. V teku včerajšnjega dne so našli ie dve trupli ponesrečenih rudarjev, tako da so doslej spravili na dan skupno 124 trupel. Pogrešajo še trup a treh rudarjev in upajo, da iih bodo našli ie v teku današnjega dne.
Včeraj popoldne so morali delo v rudniku nemudoma ustaviti, ker se je zopet v večjih količinah pojavil plin metan, kt je kakor znano povzročil strašno katastrofo. Baš ta okolnost kaže, da je strašna nesreča posledica nesrečnih okolščin Strokovnjaki sodijo, da se nahaja v neposredni bližini premogovnih plasti večje ležišče nafte in da se vsled tega tvorijo tako velike množine tega nevarnega treskalnega plina. Preiskovalna komisija bo v kratkem končala svoje delo Dosedaj so bil' zasH iani vsi, ki so mogjli karkoli povedati o strašni nesreči.
Lepe besede
Budimpešta, 27. aprila. AA. Na anočnj^m banketu v Čast bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova ie predsednik ma džarske vlade Gombos izrekel dobrodošlico M isanovu. V svojem nadaljnjo govoru je dejaL, da sta Madžarska in Bolgarska elementa, ki uravnavata mednarodne odnošaje in da sta prešinjena z miroljubnim -tunom sodelovanja. Gre za to, da se rane preteklosti   izlečijo z  miroljubnim razvojem
Predsednik bolgarske vlade Mušanov se ie zahvalil za pozdrav in izjavil, da je z veseljem vrnil obisk Gomboea in Kanuje, ki sta ga napravila v Sofiji. Za tem se je prisrčno zahvalil Gombosu za prijateljski spre jem. Pristavil f-» da se Madžarska  in Bol garska ravnata po načelih pravice in ena kosti. Njun edini cilj ie služiti delu in mira in za čim lepši napredek vseh naroiov
Važne izpremembe v avstrijski diplomaciji
Dunaj. 27. aprila. AA. Snočni >Echo* poroča, da bo avstrijski poslanik v Rimu Rintelen zapustil koncem maja svoje mesto Vrnil se bo v Gradec, da se vnovič posveti notranji politiki. Na njegovo mesto bi prišel njegov predhodnik, sedanji avstrijsk poslanik v Parizu Egerwald. Mesto poslanika v Parizu pa bi dobil grof Coloredo Grof Coloredo je znan kot bivši šetf kabineta pokojnega grofa Czernyja. ki ie bil zunanji minister v stari avetro-ogrski monarhiji.
Atentat v Uncu
Dunaj, 27. aprila Iz Linca poročajo, da so snoči okoli 11. ure vrgli bombo na železniški most blizu postaje Schlegel Eksplozija je napravila neznatno škodo, vendar se je promet neovirano nadaljeval Uvedena je preiskava. Mislijo, da gre za atentat terorističnih elementov.
Starhemberg in Dollfuss
Dunaj, 27. aprila. AA. Korbiro poroča: Na včerajšnjem velikem shodu Heimatschutza je imel govor knez Starhemberg, ki je med drugim dejal: Vse dotlej, dokler bo g. Dollfuss zvezni kancelar in dokler bom jaz na čelu Heimatschutza, naju ne bo nihče razdvojil. Dalje je Starhemberg poudaril, da mora biti ena izmed glavnih tez za preureditev avstrijske države ponovna pridobitev delavstva za državno misel. Opozarjam tovariše iz Heimatschutza, je nadaljeval govornik, da pod nobenim pogojem ne smejo misliti na maščevanje zaradi tistega, kar ie bilo poprej. Delavci, ki jih je zapeljala marksistična propaganda, so spravili v dovolj težke neprilike naš narod, in stoje zdaj ob strani, ogorčeni in srditi. Toda vzlic vsemu so nam dragoceni sodržavljani, ki jih je treba vnovič pridobiti v državno misel.
Huda neurja v Italiji
Rim, 27. aprila, g. I* vse države prihajajo roroČUa o veldkih neuriih. V preteki, noči je visoka plima močno poškodovala pristaniške na-stpe v delu pristanišča Fa-nale Bianco. V pristaniškem delu Fanale Rosso sta se porušila svetilnik in elevator. Pri južnem deiu pristaniškega na*sipa je voda vdrla v doke ter deloma poškodovala nad 100 železniških vagonov. V pristanišču v Tarentu sta zaradi goste megle trčila skupaj dva paroika ter se hudo poškodovala. Tovor ©nega pa mika so morali vreč- v morje, da se parnik ne bi potopa. V A!bi ie davjal močan vihar s točo. Nekatere reke so močno narastle. V gorah je zapade' nov sne*. Temperatura znaša 5 stopinj pod ničlo. Na državno cesto Valaro Alagna se je vsul snežni plaz ter se morali poslati na ti
V svrho    >rganiziranja  trajne podpore svojcev   ponesrečenih    rudarjev    je bilo sklenjeno, da se osnuje poseben podporni fond. V ta fond se bodo stekali vsi diro vi, ki jih pošiljajo za kakanjske žrtve raz na društva in ustanove.   Iz tega fonda se ne   bodo   dajale   individualne podpore, marveč se bo pokrenila   večja   akcija za preskrbo vdov in sirot. Ker morajo no veljavnih    predpisih    rodbine ponesrečenih rudarjev v določenem roku izprazniti ru darska    stanovanja, se bodo v prvi vrsti zgradila s sredstvi tega fonda nova stano vanja  za  rodbine  ponesrečenih rudarjev
V nedeljo se bo vršila v Kaknju ve!;ka žalna svečanost, ki se je bodo udeležili poleg rudarjev iz vseh sosednjih revirjev tudi zastopniki oblasti in raznih delavskih organizacij in ustanov.
kraj več sto delavcev. Zaradi dežja se je na gori Grondola odtrgal zemaljski plaz, ki fe pom.ku v dolino. Med prebivalstvom je nastala panika.
Junaki noža pred sodiščem
LJubljana, 27. aprila.
Lani proti koncu februarja se j« omoži-lo neko dekle v Smerjanih v drugo va«. Po prastarem običaju v Zelimeljski dolini je treba plačati odkupnino, ln res so ee va-šcani zbrali v gostilni pri Kramarju na »tolar«. Veselo so plesali. Jože Bukovec J« pobiral za godca denar. Ko je krožnik izročil drugemu, j« godec opazil, da je na krožniku samo 1.25 Din. Ljudje so obdolžili Jožeta, ki se je zaradi tega razvnel tn potegriil nož. Nastal je prepir, kmalu so ae zabliskali noži — fantje so se stepll. Gostilničar je pritekel nanj« s škafom vode in je vročekrvneže polil. Ko se je razburjenje poleglo, je imelo več fantov lažje ali težje rane po telesu ln je zadeva prišla pred sodišče. Razprava pa je bila preložena, ker so bile nekatere važne priče pri vojakih.
Danes dopoldne se je pričela glavna razprava. Malemu senatu je predsedoval a. o. s. Ivan Kralj. Obtoženi so bili: Bukovec Jože, da je z odprtim nožem prizadejal Albinu Jamniku 6 ran, od katerih je sunek v hrbet težja poškodba, dalje je dvakrat sunil Antona Jamnika z nožem v glavo. Primca Janeza pa z nožem v glavo in dvakrat v desno roko: Prime Janez, da je ranil z nožem Franca Bukovca v roko in ramo, Franc Bukovec pa da se je nde-sežil pretepa z nožem.
Vsi obtoženi so postavni fantje v starosti 21 do 26 let, doma okoli želim al j. Glavni obtoženec Jože se zagovarja, da je bil napaden in da ga je Prime mahnil dvakrat z nožem. V silobranu je potegnil nož in mahal okoli sebe. Njegov brat 3«"Yanc se zagovarja, da je šel bratu na pomoč in da je bil pri tem napaden. Prime Janez je odločno zanikal, da bi imel nož in da bi koga poškodoval. Trdi, da se je Franc Bukovec poškodoval sam, ko je mahnil po šipi in se mu je črepinja zadrla v dlan. Bukovčeva poškodba na roki ni težka in je ta ves čas kosil in tudi s težko sekiro sekal drva. Franca ni z nožem, ker sta prijatelja. Ko ga je šel mirit, ga je Jože sunil z nožem. Kdo je poškodoval Franca, ne ve.
Zaslišane so bile številne priče ki pa so izpovedale precej različno. Nekatere so obremenjevale oba brata Bukovca, češ, da sta glavna krivca, druge so pa izpovedale obte žilno za Primca.
Zaradi zaslišanja dveh sodnih izvedencev zdravnikov, je predsednik za nekaj časa razglas sodbe preložil.
Samo še danes ob 4. uri popoldne! Joan Cravvford — Clark Gable v prekrasnem filmu
Milijonarjeva
prijateljica
ELITNI KINO MATICA, tel. 21-24 Predstav! ob 7.',   In odpadeta.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. De rize: Amsterdam 2308.18 — 2319.54. Berlin 1344.03 - 1352.83. Bruselj 800.02 — 803.96. Curih 1108.35 - 1113.85, London 174.08 - 175.68, Newyork 3369.39—3397.65, Pariz 225.88 — 227.—. Praga 142.17—143.03. Trst 290.79 — 293.19 (premija 28.5 odat.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 - 9.45.
INOZEMSKE BORZE.
Pariz 20.38. London 15.74, Newyork 306.50. Bruaeli 72.18. Milan 26.29, Madrid 42.25 Amsterdam 208.25, Berlin 121.45. Dunai 57.20. Praga 12.835, Varita« 58.325, Bukarešta 346.
Stna X
/SLOVENSKI NAROD«, dne 27. aprila 1934
Stev g6
Delo za zblizanje z Bolgarijo
Zanimivo predavanje bolgarskega profesorja Pampo rova pod okriljem Esperantskoga kluba
LJubljana, 27. april«. Marljivi Esperantski klub v Ljubljani nam js moči »opet pripravil prijeten večer. Pod njegovim okriljem s« Je namreč vnSilo Banimivo predavanje profesorja Pamporova iz Sofije o Bolgariji. V hotelu Metropol se je »bralo precej občinstva ln prijateljev esperanta, pa tudi ljubiteljev prirode  in predstavnikov javnosti. ■
Predavatelja je predstavil predsednik kluba g. Kozlevčar, ai je uvodoma nagla-*al, da Be v zadnjih letih velike države obdajajo s kitajskim zidom, a male se ■bliiujejo fcn skušajo navezati Čim tesnejše stike, zavedajoč se, da imajo skupne življenjske interese in da so razdvojene samo plen velikih in lačnih sosedov. V tem pogledu nam služi za primer balkanski pakt, katerega geslo je »Balkan balkanskim narodom!« Za zblizanje balkanskih narodov je pa važen činitelj tudi esperanto, saj 80 bili esperantisti prvi, ki so se zavedali važnosti sodelovanja vseh balkanskih narodov, že pred leti so izdajali skuipno esperantsko glasilo > Bal-kano Konkordo«, pri katerem so v lepi harmoniji sodelovali Jugoslovani, Bolgari, Grki, Turki in celo Albanci. Takratna doba pa Se ni bila popolnoma zTela za to gibanje ln zato je glasilo prenehalo izhajati. Vendar esperantisti započetega dela ne bodo opustili ln bodo akcijo za čim večje abližanje balkanskih narodov verno nadaljevali, obenem pa skušali uveljaviti esperanto zlasti v slovanskih državah. Cesto se dogaja, da se na sestankih si ovanskih zastopnikov, na kongresih in prireditvah delegati poslužujejo francoskega aH celo »em&kega Jezika za lažje razumevanje, namestu, da bi se sporazumevali potom nevtralnega esperanta.
Po uvodnih besedah, ki jih Je predsednik reasumiral tudi v esperantu, je navzoče pozdravil v mehki tn prijetni bol-
sar&člni profesor Pamporov. Uvodoma je podčrtal, da eano bili Slovani doslej vedno razdvojeni in da smo si včasih celo sovražno stali nasproti. Toda nastopila Je nova doba, doba zbllža-nja lu medse-
bojnega kulturnega ter gospodarskega sodelovanja slovanskih narodov. Bolgari 81ovence Isl mak) poznajo, upati pa je, da bodo v bodoos odnošaji msd bratskima narodoma poglobljeni. Ml bomo prihajali k vam, a vi pridite k nam* vedno boste gostoljubno sprejeti.
Nato je prešel govornik na predavanje o Bolgariji, ki je bilo izpopolmjeno s krasnimi skloprtioniml slikami; zlasti so bili zanimivi posnetki bolgarske prestolnice Sofije z njenimi znamenitostmi: spomenikom carja osvoboditelja, palačo narodnega sobranja itd. živahno je predavatelj opisal tudi Plovdiv s slovitimi njegovimi rožnimi poljanami, staro bolgarsko pretolnico Trnovo, prikazal je celo vrsto lepih, pestrih in mikavnih narodnih noš ter prešel na lepe bolgarske planine, na Rilo in Rodope, med katerimi je najvišji vrh Musola (okrog 3000 m). Po svoji lepoti se bolgarske planine lahko primerjajo z našimi Julijskimi Alpami. Krase jih zlasti številna kristalno čista gorska jezera, ki imajo značilne oblike človeških notranjih organov, tako srca, pljuč Itd., In Imajo po tem tudi svoja imena. Na vseh višjih postojankah so zgrajene solidne planinske koče, ki jih oskrbuje bolgarsko planinsko druStvo. Ob zaključku je predavatelj še opozoril ca delovanje zelo razširjene organizacije Beli bratje, ki se ravnajo po reku »nameni« tega francoskega filozofa Rousseauja: Nazaj k naravi! So pa obenem prežeti velike ideje za slovansko skupnost. Vodi jih pe6nlk, pisatelj ln filozof Peter Da-nev, ki je zelo podoben indskemu mislecu Rabindranatu Tagoru.
H koncu je prof. Pamporov povabil naše planince in izletnike, naj obiščejo Bolgarijo, a sam bo v Bolgariji propagiral obisk naših krajev. V nedeljo napravi skupno s člani Esperantskega kluba Izlet na šmarno goro. a po povratku iz Francije se povzpne na Triglav. Poslušalci so se zahvalili predavatelju 6 prisrčnim aplavzom.
Največji nemški aeroplan v Beogradu
Včeraj popoldne je priletel na letališče v Zemunu orjaški aeroplan »Felđmarschal von Hindenburg«
Beograd, 27. aprila. Največji nemški aeroplan »Felđmarschal von Hindenburg« je priletel včeraj opoldne na zem unski aerodrom. Ves Čas je Imel močan nasprotni veter, vendar je pa rabil zračni orjak za nad 1000 km dolgo zračno pot Berlin-Beograd samo 6 ur in pol. V hladnem ln meglenem vremenu je krenil aeroplan včeraj zjutraj ob 7. Iz Berlina. Gonlometrična postaja na zomunskem aerodromu je bila z njim stalno v zvezi. Nad Madžarsko se je megla nekoliko rarpršlla, nato je pa začel pihati močan jug, ki Je aeroplan zadržal, da Je imel dobro uro zamude. Da se Izogne močmi zračni struji, je letel nad o a* i m ozemljem komaj dobrih 100 m visoko.
T06210 ob 1.30 je sirena na zemunskem aerodromu naznanila njegov prihod. Na mah sta se Izpraznila kantina in vse poslopje aerodroma, vse je hitelo občudovat zračnega orjaka. 2e se Je prikazal v daljavi, podoben ogromni ptici. Brnenje motorjev se sploh nI slišalo, ker so Izolirani po novem sistemu. Aeroplan je dvakrat zaokrožil nad aerodromom, potem se je pa gladko spustil na tla. Iz njega so izstopili s hltlerjevsklm pozdravom bodri in nasmejani, kakor da so bili na kratkem iaprehodu, dr. Bade, dr. Hahn in baron Monteton, ki bodo vodili naše novinarje po Nemčiji. Nemške goste so pozdravili svetnik nem&kega poslaništva von Janeon, generalni konzul von Rem-hold, v imenu zrakoplovnega poveljstva major Korjub, v Imenu »Deutsche Lufthansa« pa inž. Neubau8en.
šele ko se človek približa aeroplanu, vidi kako ogromen je. »Feld-marschal von Hindetiburg« ali »G S8« je bil zgrajen v Junkersovi tovarni. V krila so delani štirje motorji, ki imajo skupno 3200 HP. Aeroplan je dolg 23 m. krila so široka 44 m, visok je pa 7 m. V njem je prostora za 34 potnikov in 7 mož posadke, 5000 litrov bencina in okrog 1000 kg prtljage.
3 polno obremenitvijo tehta 24.000 kg. Največja hitrost mu je 220 km na uro. Aeroplan je bil zgrajen pred tremi teti in letal je med Berlinom ln Londonom Pred poldrugim letom je bil modernizi ran, dobil je nove motorje in nadstropje na trupu. Svečano je bil krščen na letališču pri Berlinu in dobil Je Ime popularnega predsednika republike Zdaj prevaža »Feldimarschal von Hindenburg« potnike na progi Berlin- Palmeo na Švedskem.
Aeroplan je seveda krasno opremljen in vse kaže, da so graditelji strogo računal5 e komfortom potnikov. Potnikom ie na razpolago 34 mest v udobnih usnjenih naslanjačih. Del trupa, ki ie namenjen potnikom, je razdeljen v tri kabine. Cisto zadaj js salon popolnoma izoliran tako, da lahko potniki kade brez veak* nevarnosti. Salonu za kadilce sta priključeni dve potniški kabini. Ogromni naslanjači, obšiti z zelenim usnjem, cisti beli prtiei na mizicah in kras ni zastori napravljajo vtis velike udobno sti. Preden se pride iz teh kabin v oroetor za pilote in navigacijo prideš do majhne električne kuhinje, iz katero lahko dobi? dobre j^di, toda za naš> razmere precej drage. Kava s kruhom in maslom stane 50 Din, obložen kruhek pa 30 Din.
Spredaj v trupu so kabine za pilotira nf? in navigacijo. V vsakem krilu eta dva motorja, pri katerih med poletom neprestano e^di ineihanik, ki ju nadzira in kontro lira. V kabini za navigacijo je kompletna goniometricna aparatura in vsi dragi potrebni moderni aparati. Mecrla. vot^r in orijentacija ne nomenijo za ta aeroplan nobene ovire, nobene nevarnosti.
>F*ldmarschal von Hindenburg« ostane v Beogradu do ponedeljka in napovedanih je več propagandnih poletov V ponedeljek zjutraj krene z njim 12 naših novinarjev v Nemčijo. ki*r bodo gostje nemške vlado in ogledajo si vse industrijske in tehnične zanimivosti Nemčije.
„Zlato tele" na delavskem odru
Jesenice, 26. aprila.
Kakor Špicarju z »Zlatim teletomc ae je godilo tudi I. Cankarju z njegovimi stvarmi, zlasti pa z njegovim »Za narodov blagor«, ki ga danes vsi gledamo z dopa-denjem ln dobro voljo. »Zlato tele« je bilo napisano že pred osmimi leti, pa je šele v nedeljo našlo zavetje na malem de-lavsKem odru društva »Enakost« na Jesenicah. Sele sedaj, ko »o razburkani ta za pametnega človeka danes že smešni čaal nekdanjih strankarskih strasti za nami, bo šlo »Zlato tele« z odra na oder po vsej domovini ln povaod se mu bodo smejali in mu ploskali. Pri »Zlatem teletu« pisana beseda na odru v resnici sazivi, saj je igra tudd naravnost In bre« umetničenja presajena is živega lovljenja. Glavne vloge Igrajo vsakdanji podeželski politični veljaki.
Jeseniflki delavci so Igrali satiro s navdušenjem, zlasti pa moramo pohvaliti režiserja g. P- Stravsa, ki Je igral tudi delavca Troho, Krta in Perkovega Ceka. Res pravi Sluzmlk je bil izvrstni Sedej, uprav odlična »ta bila pa Straiižarjev župnik In Zupanov kaplan. Ta je imel tudi precej težiso vlogo In se je z njim lahko meril edino Se Jelenov odvetnik. Takih igralcev le malo vidimo tudi na večjih diletantskih odrih, a tudi mladi slikar g. Klemenca Je bil prav dober, zlasti Je pa vse zabaval PleSev Vrtaonik. če pa pomislimo, da sta bili kootoristki gdč. An-dervaldova ln ga. Ažmanova prvič na odru, jima lahko že po prvem uarpehu prorokujemo, da postaneta odlični igralki. Ga. Weisova Je igrala imenitno postrež-nlco Bezo tako, da si boljše ne moremo želeti, dobri so bili pa tudi vsi ostali Igralci In Igralke. Bled pavzaml je praT
pridmo ln tudi prav dobro igrala kovinarska godba, da bi brez skrbi nastopila tudi v LJubljani.
Dvorana delavskega doma na Savi je bila pri predstavi seveda nabito polna, čeprav so bile cene zvišane. Občinstvo se Je sijajno zabavalo ln se zahvalilo av torju z viharnimi aplavzi, po predstavi se je pa g. apicarju zahvalil še društveni predeednik g. Boaal In drugi govorniki, ki so obujali spomine na one čase, ko je g- špicar pričel svoje veliko delo za naše diletantske odre prav na tem odru, kjer je doseglo sedaj »Zlato tele« svoj prvi veliki uspeh. Kakor je premijera pokazala, znana Župančičeva pohvala Spi-carjevega delovanja na Jesenicah, še danes velja, a vpriaoritev »Zlatega teleta« je prav razveseljiv doka«, da so v satiri narisani časi res ie za nami!
Iz Trbovelj
— SKraiaa rodbinska tragedija t diski, kjer je bivši upravnik poste Trbovlje II Mirko Loške usmrtil svoj* tri otroke, je globoko presunila tukajšnje prebivalstvo. Saj sta Mirko Loške in njegova nesrečna soproga ga. Jožica dolga leta službovala v Trbovljah, kamor sta tudi pristojna. Neštetokrat smo srečali mlada zakonca na sprehod j po tukajšnjih cestah s malo Darinko in Lejo. najmlajšega Mirkote pa js mamica vozila v vozičku. Srčkani in krepki otroci so bili rava družinska sreča obeh zakoncev. Zla usoda pa je že v Trbovljah močno omajala družinsko srečo. Nedvomno je cprenaporna sluJba največ pripomogla, da &s je dobrodušnemu in prsi veselemu Loskeju pričel mračiti um. ki s* mu je *pričo grozovitosti dejanja, ki ga je izvrtiL moral docela za-temniti. k-?r bi sicer nežnih ln srekanib otročičkov, ki lih iS prel toliko oboževal in ljubil M imel umoriti. To j# mogel sto- 9
r*H le največji nesrečnik, ki mu je težka bolezen umorila dušo. Vse globoko sočustvuj« s nesrečnima zakoncema, najbolj pa s kruto preganjano nesrečno po. Jožico, kateri izrekamo naie iskreno sožalje.
— Žalna služba bolja za kakanjaaimi žrtvami bo v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v trboveljski farni cerkvi. Žjpni urad vabi vse prebivalstvo, zlasti pa rudarsko delavstvo, da se te spominske žalne alužb-? božje v fcim večjem številu udeleži.
— talne zastave v znak žalovanja ob rudarski katastrofi v Kaknju niso visele le na sokolskem. delavskem in gasilskem domu ter rudniški direkciji, marveč je dalo županstvo izobesiti žalno zastavo tud: na občinskem poslopt-i, ps tudi društveni dom jo 73 izobesil.
Opereta v Trbovljah
Trbovlje, 2«. aprila.
Trboveljski sokolski oder. ki nam je pripravil že marsikak prijeten večer, nas je sedaj izncnadil z novostjo za našo dolino — z opereto. Vsekakor pogumen korak dalje. Spraviti na podeželski oder opereto ni lahka naloga, vendar se je podjetni sokolski režiser Odlazek ni ustrašil. Za prizadevanje, nuditi Trbovljam nekaj novega, večjega, smo dolžni njemu In ostalim sodelujočim vse priznanje. Ce pomislimo, v kako težkih prilikah Živi naša dolina, ko občutek moreče gospodarske negotovosti jemlje najboljšim delavcem voljo do kulturnega udejstvova-nja, je človeku prijetno ob misli, da se še najdejo ljudje, ki so voljni delati.
Veseli nas, da pri startu z operetami v Trbovljah režiser ni segel po tujem repertoarju, marveč vzel v roke izvirno domače delo, veselo dijaško zgodbo »Študentje smo«, ki jo jo napisala za Šentjakobski oder v Ljubljani ga. Metka Bučarjeva in uglasbil g. Danilo Bučar. Zanimivo na tej domači opereti je, da nima nobenega glavnega igraica. Kakor kak moderen ruski film. K pisanju te igre avtorice niso gnale visoke »literarne« ambicije in vendar je ustvarila z njo prav mično delo. Prikazuje nam v njem zabavne in zamotane prigode veselih študentov in letoviščarjev. ki kampirajo na naši rivijeri.
Z vprizoritvijo operete v Trbovljah smemo biti zadovoljni. Pri premijeri dne 15 t. m., kateri je prisostvoval tudi g Bučar sam, so bili tako igralci kakor tudi g. Bučar deležni najŽivahnejiega aplavza Se boljša je bila repriza dne 22. t. m., kjer so igralci tempo dejanja pospešili. V sokolski dvorani je vladala oba večera splošna veselost.
Igralci so svojo nalogo rešili dobro. G. raternost je bil v vlogi 2ivka, kolovodje študentov, korajžen, prešeren hi razigran. Njegova partnerica gdč. Bellen-zierjeva je vlogo Nine odigrala z njej lastnim temperamentom. Igrala je sproščeno, brez presledkov in ugajala je. Večno lačnega študenta Okija je kreiral g. Plavšak imenitno. Ta naš neugnanec je igral iz vseh svojih registrov Njegov kolega Lado (Bizjak) je bil mestoma nekoliko v zadregi, na splošno pa dober Isto-tako tudi ostali študentje. Srčkana je bila Nada (Feštajnova), posebno v Iju-bavnem duetu v 2. dejanju. Radi bi jo videli še večkrat na odru. Sijajna je bila gdč. Jagodičeva v vlogi Klare. V drugem dejanju kot »čebelica« je bila naravnost neprekosljiva. G. Rihar kot prof. Golob je bil dober. Je zmožen igralec in pevec in bi bil lahko — če bi hotel — še boljši. Ga. Cebinova v vlogi vdove Senčarjeve Je ustrezala, le nekam preplaha se nam je zdela Simpatičen je bil g. Pleskovič senior kot trgovec Kobe. Tudi ostali igralci so se potrudili vsak po svojih močeh Veliko veselost je vzbudil s svojim nastopom zamorski kvintet z izborno naštudi-ranim petjem. Publika ga je nagradila z burnim ploskanjem. V formi jc bil i.ada lje celokupen ansambl v finalu operete posebno še pri reprizi.
Scenerija operete je bila prav veliko-raestna. Oskrbel jo je domaći slikarski mojster g. Cerinšek. Vso pohvalo zasluži končno sokolski orkester pod vodstvom g. Dolničarja. Škoda le, da se ni partitura transponirala mestoma za kako terco višje, ker bi tedai naši solo-pevci prišli lahko do večje veljave.
Kakor čujemo, se namerava opereta še enkrat ponoviti in sicer v nedeljo 29 t. m. ob 16. uri kot ljudska predstava ob znižani vstopnini. Kdor igre še ni videl naj si jo ogleda Posetijo naj jo tudi okoličani iz Hrastnika in Zagorja. Preživeli bodo par veselih ur. _—i-
Obrtniški dan v škof ji Loki
Skofja Loka, 26. aprila. Pravi obrtniški dan smo imel v nedeljo v Skofji Loki. Iz Ljubljane je prispela cela vrsta najuglednejših predstavnikov in voditeljev našega obrtništva, ki so se udeležili važnega in za nadaljnji razvoj obrtniškega življenja pomembnega občnega zbora škofjeloške krojaške zadruge, ki obsega teritorijalno vse Sorsko" polje. Poljansko in Selško dolino s škofjo Loko vred ter šteje v svojih vrstah 82 krojačev in kro-jačic, in zbora škofjeloškega združenja obrtnikov.
Zbora sta se vršila ločeno. Krojaška zadruga je zborovala v mestni posvetovalnici in je bil obisk zelo lep, saj je bila navzoča skoraj polovica vseh članov. Važno skupščino je ob 10. namestu predsednika Hafnerja otvoril Franc Babic, ki je uvodoma prisrčno pozdravil zastopnika TOI g. Milka Krapeža, zastopnika sreske izpostave g. Brdona in stanovske tovariše, ki so a svojo številno udeležbo najlepše dokazali, da se zavedajo resnosti časov in važnosti organizacije. Obširno in v mnogih točkah zelo zanimivo poročilo o tajniških poslih je podal g. Ravnihar Andrej, ki je zlasti navajal napore zadruge za omejitev šuSmarstva. Navedel je več konkretnih primerov, nakar se je razvila zelo živahna, mestoma burna debata. Potem, ko so vzeli navzoči na znanje nova pravila, je poročal o blagajni g. Babic. Zaradi prispevka okrožnemu odboru se je zvišala članarina na' letnih 25 Din. Po poročilih domačih funkcionarjev so govorili gostje, ki so medtem Se prispeli z obrtniškega zbora v Gasilskem domu.
Predsednik ljubljanske krojaške zadruge g. Iglic je govoril o velikih težkocah, ki jih občuti tudi krojaški stan. Davščine, pomanjkanje dela, medsebojna konkurenca tn tušznarstvo so oni pojavi, ki zavirajo stan v njegovem napredku in blagost a ju. Zastopnik TOI g. Krape* Je obrazložil veliko delo, ki ga jc izvršila zbornica za
našega obrtnika. Prav nič se ni opustilo, s čimer bi se dalo obrtniku pomagati. Zbornica js posredovala zavoljo davkov, pa tudi ŠuSmarstva. Podpredsednik TOI g. Rabe k as je s priznalnimi besedami spominjal ministra Mohoriča, ki js bil obrtniškim težnjam vedno zelo naklonjen. Za tem je govoril ponovno g. IgliČ, nato pa g. Pristou, ki je naglašal važnost organizacije in nujnost medsebojnega sodelovanja v vsestranskem soglasju.
Pri slučajnostih so razpravljali navzoči
0 splošni gospodarski krizi, o sestavi skupnega cenika, o številu naraščaja in vajenskih preizkušnjah, potem pa je bil zbor pozno čez poldne zaključen. Ker funkcijska doba starega odbora le ni potekla, je ostal odbor stari.
O skupščini obrtnikov bomo poročali prihodnjič.
Gradbeno gibanje v Mariboru
Maribor, 96. aprila.
Izm?d vseh mestnih podjetij menda najbolj obč iti gospodarsko depresijo bas mestni gradbeni urad. Ob zaoetku leta so imeli tu najboljšo voljo za gradbeno podjetnost in ©i sestavili Širokonotezen program, ki ga pa v celoti žal nikakor ni mogoče izvesti. Kljub t sni u na je gradbeni urad z ne-uauor-nostio na delu. da realizira vsaj delno in najvažnejše nacrte.
Mariborski grad. ki je sedaj lasi mestne občine, bodo renovirali in v umetniškem slozu preuredili. Delo se vrsi pod nadzorstvom znanega arhiteta g. Plečnika, pomagata pa mj arhitekta Dev in Črnigoj. Grad bo po vsej priliki v dveh letih urejen in bo v ponos mesta ter okolici. Velika đelavnosl se razvija tudi v Gregorčičevi ulici, kjer urad* Delavski azil, ki je že pod streho. Kakor v^e kaže, bo Delavski azil do je*eni že dograjen in izročen svojemu namenu. V zgradbi carinske pošte se konča vajo zadnja dela kot slikanic, polaganje parketov, čiščenje itd. Prihodnji mesec s? bodo vselite že stranke, carinska poŠta pa bo izročena v promet nekoliko pozneje.
Živahno pa j* zasebno gradbeno iziba-nie. Izdanih je bilo 14 gradbenih dovoli?nj in sicer za 5 vil, 3 preureditve, 1 skladišče.
1 nadzidavo nadstronja. za veliko zgradbo S. Guština. 2 dvoriščni poslopji in 1 tobačni paviljon. Kakor doznavamo, bo gradil lastnik mariborske tovarne pletenin v Klav-niški ulici S dvonadstropne stanovanjska hi5?, prav tako tudi s. dr. Blanke v Kopališki ulici. Tako bo v Maribor j na razpola-co dovoli stanovanj in upamo, da bodo postali hišni posestniki boli ponižni ter ne bodo zahtevali za etanovanja nemogočih cen.
Naše gledališče
DRAMA
Petek   27. aprila: Zaprto.
Sobota,  28.  aprila:   Celjski  grofje. Izven.
Znižane cene od 6 do 20 Din. 'Nedelja. 29. aprila: Gospocja Glembajcvi.
Izven  Znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 30.  aprila: Zaprto.
OPERA
Petek, 27   aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: Poljska kri. Red A. Nedelja. 29. aprila ob 15 : Ples v Savoju. Izven  Znižane cene  — Ob 20.: Mada-ine Butterflv. Gostuje eospa G i ta liju-ranac iz Zagreba   Izven   Znižane cen3. Ponedeljek. 30   aprila ob 20.: Simfonični koncert:    Moja domovina. Unionska dvorana.
Nedelja v operi. Popoldne ob 15, uri s? poje izredno efektna opereta Ples v Sa-vcvu v znani izvrstni zasedbi z po. Gjun-srjenac na čelu. — Zvečer ob 20. uri pa ©e poje prvič v letošnji sezoni priljubljena opera Mada me Butterflv. Pri tej predstavi poje naslovno vlogo ga. Gita Gjuranac, odlična članica zagrebške opere. Za obe nedeljski predstavi valjajo znižane operne cene,
SOKOL
Predstavniki slovanskega sokolstva v Beogradu
Jutri prispo v Beograj predstavniki in ugledni voditelji slovanskega sokolsiva, ki se udeleže IV. glavne skupščine Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v nedeljo 29. t. m. Iz Prage prispeta starosta čOS in Zveze slovanskega sosolstva br. dr. Stanislav Bukovskv in tajnik Zveze Slovanskega sokolstva br. Vincenc Ste-panek, <cnau kot največji prijatelj jugoslo-venskega sokolstva. -Iz Varšave pa prispeta starosta poljskega sokolstva grof Adam Zamojakv in namestnik staroste Scepansky. Sestanku če&koslovašKega, poljskega in jugoslovanskega sokolstva bodo prisostvovali tudi delegati ruskega sokolstva v emigraciji.
Na skupščino jugoslovanskega sokolstva pridejo prvič po svetovni vojni tudi zastopniki bolgarskih Junakov. Na čelu bolgarske delegacije bo starosta zveze br-A.natazije Lazov, pridružili pa se mu bodo še načelnik zveze, tajnik in trije člani predsedstva. Skupščina Saveza SKJ, ki se bo vršila v nedeljo v dvorani Zveze na-bavljalnih zadrug, bo imela javen in ma-nifestativen z-načaj. Vstop na skupščino bo svoboden in na njej bodo podali svoje izjave vsi predstavniki slovanskih narodov.
Na skupščini bodo podali svoja poročila funkcljonarjl Saveza SKJ ln to namestnik staroste br. Gangl, tajnik br. Brozovič, načelnik br. Anabroilč, predsednik prosvetnega odibora dr. Belajčlč, gospodar br. 2ivković, dalje blagajnik, statističar, predsednik organizacijsko-pravnega odseka, narodno-obrambnega odseka, odseka za kmetsKe sokolske čete, gradbeno-umetniškega odseka, poškodbe-nega fonda In urednik aokolskega tiska Vsa poročila so izšla v posebni brošuri, ki bo Jih delegati ie prejeli in bodo tako prisil na skupščino popolnoma pripravljeni. Vseh delegatov za glavno skupščino j* 150. Prepričani smo, da bo skupščina potekla v pravi sokolsKi harmoniji ter ji želimo najlepših uspehov.
*
— Gledališki oder Sokola Vič ponovno opozarja na velezabavno burko s petjem »Svojeglavček«, ki se na splošno ie Ijo ponovi v nedeljo 29. t. m. ob 20. v So-koiskem domu. Bratsko vabljeni!
— Lutkovni oder Vič vprizori v nedeljo 29 t m. ob pol 11 dop v Sokolskem domu lutkovno Igro »Krojaček. čevljar ln Jurčekc. Vabimo mladino ln njene prijatelje k obilnemu  poeetu- Zdravo!
(Sefcstttcci
KOLEDAR.
Danes: Petek, 27. aprila katoličani: Pc-regrin, Radan a, pravoslavni 14. aprila. DANAŠNJI PRIREDITVE.
Kino Matica: Milijonarjeva prijateljici (samo ob 16.).
Kino Dvor: Na meji Tvxasa.
ZKD: >GoepodiCns tajnica« ob 1C30 v kinu Matici.
Geografsko drusteo na uniterzi, obSni »bor ob 17.30 v prostorih Geografskega instituta na univerzi.
Slovensko planinsko društvo, obdni zbor ob 20. v Delavski zbornici.
Trgovsko bolniško in podporno dni,- ■. občni zbor ob 19. v Trgovskem domu.
Gospodarsko in kulturno društvo za be žigrajski okraj, občni zbor ob 19.80 v Kac Čevi restavraciji, Tvrieva c«^sta.
Pevsko dru>tvo Krakovo - Trnovo, lubi-lejni koncert ob 20. v Filharmonicni dv >-rani.
Obrni zbor >LjiiMj.tn>ke zinisko-sportne podzvezci ob '20. v damski sobi ko varne Emone.
DB2UBNE LEKARNE. Dane.-: Mr. Bakarčic, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, TTrSeva costa 6.
★
— Naš radio bo prenašal v nedeljo okrog 16. iz Bukarešte .irugi polčas nogometne tekme Jugoslavija:Rumunija.
3»t»od sita
Saš Benjamin, najmlajši izmed občestva slovanske družine, ima najboijsi posluh ter najlepše poje tisto »Hej Slovani*. Starejši bratci, žal, o tem ne vedo mnogo, da bi ga nekoliko pitali z bonbončki za njegovo nepopisno bratsko ljubezen. Be-njaminček bi jim celo odpustil strašno framazonstvo za ljubezniv pogled, kaj šele, če bi ga največji poujčkal na kolenih.
Sicer je pa Bunjaminček izredno pogumen. Ko čepi za sosedovim plotom ter >c laska sosedovi bogaboječnosti, se rad si-rokousti ter pripoveduje takšne grdobi je o svojih bratcih — ki jih tedaj   noče niti
priznati za sorodstvo —, da celo še sani zardevH. Ko pa opazi, da se mu bliža brat, skoči na plot ter zapoje »Hej Slovani* s takšno iskrenostjo, da se raz joče v gi-njensti.
Oh, bratec, toliko interesov nas veže, tako te občudujem, ker si tako krepak, saj lahko odpraviš one smrkavce, če samo zacepetaš z nogami! benjaminček celo pozabi na bonbončke-odpustke, ki jih jc lizal zdaj na tem zdaj na onem žegnanju, ko je
grozil bratcu, da se bo cvrl na onem tn da bo poginil od lakote na tem svetu. Zaradi lepšega pa pove še kaj o krščanskih načelih, ko ima polna usta melodične slovanske himne, kajti bonbončki so sladki.
Himna »Hej Slovani« bi se pa še mnogo lepše razlegala, če bi Benjaminček ne tiščal med prepevanjem glave v pesek.
Iz Metlike
— Jadranski dan. Krajevni odbor Jadranske straže v Metliki priredi v svezi z »Jadranskim tednom« v nedeljo 29. t. m. propagandni dan za Jadran z dekJamacija-mi in petjem, prenosom ^adio predavanja in akademijo Jadranske straie, koncertom mestne godbe ob 11. uri na Grajskem vrtu in prodajanjem kolkov in rsntgSednic Jadranske straže. Svečanost bo otvorjena z lepim predavanjem o pomenu Jadranske straže. Odbor poziva vse naSe zavedne in nacijonalne meščane, da pridno segajo p» naših nacijonalnih kolkih in razglednicah in da tako pokažejo svoj interes za na. ponosni Jadran. Vsi zanj na delo!
— Raziskovanje podfcemflk^ jani**. N'h inicijativo tukajšnjega šolskega upravitelja g. Tončiča so požrtvovalni člani Tuj-skoprometnega druStva pričeli z raziskovanjem podzemske ;ame pri mestnem mlinu. Raziskavanje in prodiranje v notranjost je zelo težko, ker so hodniki skoraj do vrha zasuti z glinasto zemljo. Raziskovalci so dospeli že do kapnikov in bodo z delom pridno nadaljevali. Po ljudskem pripovedovanju sega ta jama več kilometrov daleč, po eni verziji proti Drasičem, a po drugi proti Bojanji vasi. Za uspeh raz-iskavanja vlada v našem mestu veliko zanimanje. Raziskovalci morajo zemljo sproti odkopavati in se po trebuhih plaziti naprej. Ko bodo prva dela končana, bo Tu,1-skoprometno društvo povabilo jamarje, da bodo delo nadaljevali.
—i pogozdoval no delo. Komisija za pogozdovanje krasa v metliškem srezu je v preteklih tednih opravila ogromno delo, V občini Metlika okolica je bilo posajenili na Mišinem brdu, Griču in Hrastovcu nad 110.000 sadik črnega in belega bora ter smreke. Sadike so bile dodeljene iz banovinskih gozdnih drevesnic v Bršljinu in Gradacu. Pogozdovalna dela 30 se vršila pod strokovnim nadzorstvom gozdarskega svetnika g. ing. sulgaja iz Novega mesta in ob navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Hrasovca iz Metlike. Posestniki po-g'ozdenih parcel so bili zelo uvidevni ter so povsod šli pogozdovalni komisiji na roko. Pogozdovanje gre na državne stroike. Sedaj se oglašajo še posestniki iz drugih krajev, da bi se tudi tam pričelo s pogo-zdovalno akcijo. Prihodnje leto pride na vrsto občina Radatovici, kjer je zaradi opustoSenih in praznih goličav pogozdovanje najnujnejše. V pogozdovalnem delu sodelujejo tudi šole ln je metliška višja narodna šola pogozdila s 1000 sadikami parcelo g. Bračike v >Bočki«.
— Geološko proučevanje. V Metliki se je mudil nad 14 dni geolog centralnega geološkega instituta g. Voji?lav Cubrllo-vič, ki je proučeval geološke formacije naše okolice. G. Cubrilovič je začasno odpotoval v Sošice, odkoder se bo vrnil.
— Sokolska proslava. V nedeljo 29. t. m. ob 20. priredi nase Sokolsko društvo proslavo Zrinjskega-Frankopana s predavanjem, petjem sokolskega okteta t*r uprizoritvijo drame Petra Petrovič^  1'
na tukajšnjem šolskem odru.
Iz Poljčan
— Otvoritev strelske sezone.    1 i\..-t-a strelska  družina otvori  v   nedelio du- Žfl anrila ob 15. svoio strelsko ae<zono. Otvori tev ie združena z nagradnim streljanjem, se bo vršilo odslej vsako nedeljo ob Is*« času. Na strelišču bo tudi vsakokrat točil niča. Ljudstvo se opozarja,   da ie ob ?a*i ^tr^lianja  zaradi   smrtne   nevarnosti prepo vedano hoditi po crozdu ob strelišču. — ©S ni in prijatelji strelskega sporta   se na: otvoritve sezone v   čim   lepšem števil" udeleže-!
tev 95
»SLOVENSKI NAROD* dne 27. aprila
1034
Jutri premiera:    CrJCILA B. DE MIL LE A mojstrovina nad mojstrovino
»BURJA«
REVOLUCIJA MLADINE
Valed velikega »a nt manja sa ta film rezervirajte vstopnice Is danes za jutri!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
DNEVNE VESTI
— U sodne službe. Za sodnijske pristave so imenovani sodni pripravniki dr. Stanko Leskovic v Ljubljani, Dužan Pi-penbacher v Ptuju, dr. Odon Planinžek v Mariboru ln Davorin Perovgek v Ljubljani. Premeščen je od okrožnega sodišča v Maribor k okrožnemu sodišču v Ljubljani sodniški pripravnik dr. Robert Kram-berger. Za sodniške pripravnike so imenovani: pri okrožnem sodišču v Mariboru Leopold Vider, Oskar Tominc in Stanko Hribar, pri okrožnem sodišču v Celju pa Erik Križ.
— Brezposelnim učiteljskim abiturijen-tora. Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rijentov javlja vsem svojim članom, da naj se takoj javijo odseku, in to v svojem lastnem interesu, kakor je bilo že mnogokrat poudarjeno, zaradi bližajočih se nastavitev. Oblasti vsak čas zahtevajo te ali one podatke, ki pa jih odsek ne more dati. če jih nima. Posledica tega je zamuda, ki se težko popravi, ter slab vtis, ki ga napravi slano zanimanje za odsek, kateri se je osnoval prav zaradi njih samih. Tudi se je v organizirani celoti lažje boriti za smoter in ga doseči, kakor pa posamezno. Dalje opozarjamo vse tovariše in tovarisice. naj takoj vlože prošnje za državno službo, in to pravilno, točno po predpisih, ker se drugače prošnje zavrnejo in nastane potem nevarnost, da se dokumenti izgube. Vsem tovarišem in tovariši-cam tudi naznanjamo, da kljub vsem intervencijam in trudu nismo mogli dobiti možnosti našega včlanjenja v >Ferijalni savez«, in s tem odpade tudi možnost polovične vožnje. Storili smo tozadevno tudi druge korake, ki pa za sedaj še ne vemo kako bodo uspeli. Naslov odseka je >Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov pri sekciji JTJTJ v Ljubljani, Frančiškanska ulica.«
— Izlet Jadranske *frr»*e v Prago, jadranska straža   je   sklenila prirediti za binkoštne praznike od 19. do 24. maja iz let v Prago. Organizacija izleta je pover jena oblastnemu odboru v Zagrebu. Ude ležencl se odpeljejo iz Zagreba na binkošt-no soboto popoldne in ostanejo v Pragi dva dni in pol. Na povratku se ustavijo na Dunaju. Potovanje tja in nazaj bo stalo okrog 600 Din. Izletniki se bodo vozili v Pulma novih vaeronih. na razpolasro bodo pa imeli tudi spalni in jedilni vaeron. Podrobnejše informacije se dobe pri oblastnem odboru JS v Zaerebu.
— <V*ko«?ovaAkj N »rodni d«m v Zagrebu. V sredo zvečer je imela JC Hga v Zagrebu občni zbor in na njem se je raz pravljalo tudi o zgraditvi češkoslovaške ga Narodnega doma v Zagrebu. To vprašanje Še ni urejeno. Liga se je obrnila na Državno hipotekarno banko za posojilo.
— S krematorijem v Beogradu ne bo nič. Predsednik društva 2-Oganj« v Beogradu Kujundžić je posetil včeraj župana in mu izjavil, da društvu ne preostaja drugega, nego vrniti dobrotniku denar, namenjen za zgraditev krematorija. Občina je namreč prošnjo društva odklonila. Predsednik je dejal, da zdaj ne kaže drugega, nego zavarovati vsakega člana za 100.000 Din ln kadar umre, odpeljati njegove zemske ostanke v inozemstvo v krematorij.
— Jutri ho otvorjen zagrebški velesejem. Jutri ob U. bo svečana otvoritev zagr^b-šket/a vtlotveiina. Otvoritvi bodo prisostvovali zastopniki vlade, banske uprave, mestno občine itd., med inozemskimi poeti pa erski minister nacijonalne ekonomije Pes-maroclu s svojim načelnikom in erškim poslanikom na našem dvoru.
— V Sarajevu umrl bivgj tarskj minister. V Sarajevu ie umrl bivši turški minister Ali Ruždi (e<f Kapic. Bil je minister pod vlado sultana Abdul Hamida in nekaj ^asa tudi pod Kemal pašo. Kmalu ie pa moral bežati, ker je bil obsojen s 56 drugimi uglednimi Turki na smrt. Posrečilo se mu je pa pobesjniti v Jugoslavijo.
— Koroške novice. 19. aprila so v Logi vesi položili k zato j emu počitku 86-letiio Terezijo Tašver. Pokojna Je v strogo narodnem duhu vzgojila več otrok, bila je tudi znana kot dobra pevka, saj Je znala na stotine narodnih pesmi. »Tak dovgo bom peva, dokler bom mogva, do kraja življenja, noter do grobac j« bil njen življenjski moto. — V FodgTadu so potegnili iz Drave Grego Ferjanca, ki se je bil ponesrečil pri zadnji povodmji bistriškega potoka te utondl. — Prihodnji meeec prispejo na KoroAko pevci Ljubljanskega Zvona, ki bodo gostovali v St. Rupertu prf Velikovcu, v S-mihelu, St. Jakobu v Rožu in Borovljah. Tako ks/kor lani, vlada tudi letos za nastop ljubljanskih pevcev veliko zanimanje.
— Vremensko poročilo z Vogla, 26. aprila. Temperatura -4-4. 30 centimetrov novega snega, smuka ideaLna. Isgledi za nedeljo prav dobri.
— Za izvoznike orehovine v Italijo. Tr-
eovce, ki izvažajo orehovi no v Italijo, opozarjamo, da morajo priložiti pošiljkam izvorno spričevalo Zbornic* TOI, ker ilal. carinarnice spričeval, rzsrt avl jenih od občin, za to vrsto les« ne priznalo.
— Borza dela v Ljubljani povprašuje po dveh krojačih, mizarju, treh hlapcih, kle-oariu za avtomobile, klobučarju, izdelovalci vat?, štirih oglarjih, črkoelikarju, trgovskem potniku in brivcu.
— Vreme. V ramenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme- Včeraj je deževalo samo v Lf.ibljani. Najvišja temperatura je znašala v Beocradu in Sarajevu 29, v Skoplju 28. v Zagrebu 24. v Mariboru 21 4, v Splitu 21. v Ljubljani 18.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759. temperatura je znašala 11.7.
— Medved raztrgal cigane. V vasi Pečnik blizu Slavonskega Broda je ušel v sredo ciganom medved, ki je v bližnji staji raztrgal več krav. Cigani so prihiteli za njim, pa se je zakadil razjarjeni medved proti njim, da so morali zbežati. šele drugo jutro so se zbrali kmetje, da bi medveda ubili, pa jih 1e cigan Joaklm Ma-rato prosil, naj mu prizaneso, češ. da se preživljajo z njim štiri ciganske družine.
Hotel je medveda prijeti, pa je mrcina navalila nanj in ga tako razmesarila, da je kmalu umrl. Končno so kmetje medveda
ustrelili.
— V« smrt zaradi neSrečne ljubezni. V Zagrebu si je končala v sredo zvečer življenje 20-letna frizerka Jelisava Biaževič.
Popila je večjo količino octove kisline in nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. V smrt jo je pognala nesrečna ljubezen.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« prenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfasbifane
—Ij Na pcvskj festival v Pragi, ki ga priredi Zveza čeških pevcev v proslavo Smetanovega ln Dvorakovega jubileja od jutri pa do srede, se je opoldne odipeljal komponist g. Zorko Pre lovec kot zastopnik Jugoslovenske pevske zveze Hu-badove župe, Ljubljanskega Zvona, Zborov itd., jutri se pelje v Prago na ta festival, kjer bo pelo 10.000 čeških pevcev, tudi predsednik Glasbene Matice, senator g. dr. Vladimir Ravnih ar. Njima se je pridružil tajnik Glasbene Matice gos?. M a h k o t a.
—Ij Slab dan na ribjem trgu. Na ribjem trgu se je poznalo, da je zadnji petek v mesecu, ko se meščani postijo tako, da se odrečejo tudi ribam, razen tega je bil trg tudi slabo založen z morskimi ribami, ker je bilo zadnje dni zelo nemirno morje. Gospodinje niso mogle izbirati. Izmed morskih rib je bilo samo nekaj giric po 24 Din kg, ribonov in ligenj po 36. Dunavskih rib je precej, keč^g in smuči, prve so po 36 Din. druge po 32 Din. Izmed rečnih je bilo največ ščuk, ki so jih prodajali po 24 Din, torej ceneje kot včasih, ko so bile po 28 do 30 Din. žab ie bilo danes več kot rib, prodajali so jih po stalnih cenah. Sicer pa prodajalci precej popuste pri večjem odvzemu. Najcenejši kraki so po 75 par komad, a so taki, kot da so prekajeni.
—Ij Ura na KarlovŠkem mostu, ki sme zadnje (ini toliko čitali o njej, je spet opozorila vso javnost, ka«o zelo pogrešamo uro na tromostovju. Po Marijinem trgu hodi največ ljudi, ki se jim mudi, zlasti pa uradništva, kupovat na Vodnikov trg, seveda pa tudi polno strank, ki imajo opraviti na magistratnih ln drugih uradih. Na Frančiškanski cerkvi sta sicer dve uri, ki pa nikdar ne kažeta obe enako ter le redko katera prav, zvečer in v megli pa sploh nista vidni. V bližini je tudi točna ura na magistratu, ki je pa zaradi svojih starinskih Kazalcev kaj zagonetna in navzlic razsvetljavi v megli ni vidna niti podmevi, kaj šele zvečer. Vse tri ure so tudi tako visoko, da bi le ko-1 lokaj kratkoviden človek moral imeti daljnogled. Na nobenem prostoru v Ljubljani ni točna ura, ki bi po njej mimoidoči tudi lahko regulirati svoje ure, tako potrebna, kakor prav ob tromostovju; zato pa smatramo njeno odstranitev za prenagljeno in nepremišljeno ter ponovno prosimo za njo.
_Ij Zveza društev privatnih nameščen
eev in Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih io industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, pozivata svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži občneca zbora Trgovskeaa bolniškega in podporne-Z& društva, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica 27, in glasuje za listo z nosilcem g. Petrom Klinarjem. Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Zveza bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana.
—Ij Cestna dela. Zaradi tlakvanja Blei-vvdisove ceste je neprevozno tudi križišče Erjavčeve ceste ob banovinski palači, zato je ustavljen ves vozni promet v spodnjem delu te ceste, zlasti še, fedff urejujejo rjdf to oesto ob dramskem gledališču. Zdaj jo ie utrjujejo z valjanem, delavci pa znižujejo h* Igriško ulico. Hodnikov še ne urejujejo, ker še ni sklenjeno, kako bo preurejena okohoa gledališča.
—Ij Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki ee bo vršil v ponedeljek 7. maja v veliki unionski dvorani, bo prav gotovo izredna zanimivost v našem glasbenem življenju. Koncert je posvečen slovenski narodni pesmi in sioer koroški in belokranjski. Od belokranjskih narodnih pesmi se bodo izvajale: Napojnica, Koleda (za SveČnico), Tepeinioa, Kresne (ciklus), Svatske pesmi (ciklus), Belokrajinsko kolo, Zeleni Juri]. Od hajduka Velje in Koleda (na Ivanje). Od koroških narodnih pesmi pa bo Akademski pevski zbor izvajal: solno zanimivi zilski obredni ples Vieoki rej pod lipo. Marijo in mlinarja. Pastirsko, Od kneza Marke«, Drumelco, Žolnirstko in Pojdam u rute. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada med občinstvom za ta koncert, se bo vršila predprodaja vstopnic že od 1. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure pred veliko unioneko dvorano.
—Ij Pogreb irtev pretresljive rodbinske tragedije v Šiški, Sietnega Mirka, 5-letne Lee in Tletne Darinke bo danes ob 16. iapred mrtvašnice Sv. Krištofa.
_Ij Brandl-trio. ki ie našemu koncertnemu občinstvu prav dobro znan deloma iz javnih koncertnih nastopov, deloma pa iz nastopov v radiu, ie bil ustanovljen leta 1929, ki je z največjimi usoebi koncertiral Jugoslaviji, Cehoslovaški, Avstriji in Italiji pa tudi v radiu Dunaj, Pariz, Brno, Zagreb, Ljubljana itd. Članice Brandl-tria so gospa Faniks Brandlova. rorena Mariborčanka, absolventka dunajske glasbene akademije, kjer je posedala violinski pouk pri
znanem virtuozu komorne glasbe profesorji Arnoldu Roseju in Wi pri prof. Humlu na zagrebški akademiji- Čelistka ie gospa Va-17 Gara, profesorica dunajskega konserva-toriia, rodom Duoajfenka. Pianistka pa je is Češkoslovaške gdč. Magda Ruey, absolventka mojstrske šole v Leipzigu, profesorica konaerva torija v Konigeberga. Kot vir-tuozinja ln solistka komorne glasbe Je prepotovala easo Češkoslovaško in Nemčijo. Vee tri umetnice, združene v Brandl-trio, izvajajo prvovrstni umetniški program na intimnem koncertu Glasbene Matiee v Četrtek dne 3. majnika ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice.
—Ij Simfonični koncert opernega orkestra. Ponovno opozarjamo na simfonični koncert, s katerim se bo proslavila 50. obletnica smrti največjega češkega skladatelja Bedricha Smetane. Izvajal se bo celotn! simfonični ciklus Ma vlaat, ki je eno naj-tertžih in najučinkovitejših simfoničnih del vse svetovne literature. Izvaja pomnožen) operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Polica. Posebno opozarjamo še na tiskani spored, ki prinaša kratko vsebino vseh šestih simfoničnih slik. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbena Matice. — Koncert ie v ponedeljek 30. t. m. v imion-ski dvorani. Začetek ob 20. uri.
—Ij Velik natečaj za n^se kiparje. Odbor za proslavo 20-letnice skopljanakih dijaških čet, ki so se z največjim junaštvom borile v svetovni vojni, razpisuje konkurenco za spomenik, ki bo postavljen v spomin padlim junakom - dijakom. Za najboljšo osnutke je razpisanih pet nagrad, in sicer po 10.000, 5000. 3000 in dve nagradi po 1000 Din. Osnutke je treba oddati odboru do 1. junija t. 1., in Še posebno opozarjamo na ta kratki rok. Stroški za spomenik lahko zna&ajo do 500.000 Din! Podrobne pogoje dobe kiparji v Narodni galeriji.
—Ij Kolek Jadranske straže. V svrho ojačenja socialnega mladinskega sklada podmladkov Jadranske straže je izdal oblastni odfbor Jadranske straže v Ljubljani več vrst slikovitih koKkov. 2e ljubka sličica na teh kolkih pove vse: nežen otrok ob morju. Plemeniti namen in cilji jadranskega tedna vabijo ljubljanske meščane, da tudi na zunaj manifestirajo svojo pomorsko zavest. Vsa Ljubljana naj bo te dni v taboru jadranskih stražarjev. Hišni posestniki ta družinski glavarji naj ne odrečejo skromnega doprinosa za ta namen. Vljudno so naprošeni, da odtku.pljo kolek Jadranske straže in ga napečatijo na svoja hišna vrata. Kol'ke bodo razpečevali po hišah pooblaščenci, dobe se pa tudi v trafikah. Ne gre le za materijalno žrtvovanje, viden naj bo tudi izraz naše skupne manifestacije. Zatorej na vsaka vrata en kolek Jadranske straže, da bosta ljubezen do ubogih otročičev !n jadranska pomorska zavest tem lepše po-udarieni in iapričani!
Slavni cowboy Ken Mavnard v zvočnem filmu divjega Zapada
>a meji Texasa
Senzacija nad senzacijo! Bogati dopolnilni program! Danes ob 4., 7. in 9. uri.
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
Veliko zanimanje za grajske skrivnosti
Na »šancah« odkopano zidovje je nedvomno trdnjavsko. —
Podzemni rovi.
—Ij Burja je največji film, kar jih je dosedaj ustvaril slavni režiser Cecile B. de Mille, tvorec znamenitih, filmov, kakor 2>V znamenju križa«, »Deset zapovedi« in »Kralj kraljev«. V tem filmu, ki ga. režiser sam imenuje r Revolucija mladine«, nam pokaže ameriško mladino v borbi proti korupciji, razbojnlstvu in laži. 5000 omladince v se bori za pravico in svobodo. Mladi š tud en je se postavijo po robu onim, katerim niti policija in država z vsem svojim aparatom ni mogla do živega. V tem filmu vidimo vihar v dušah mladine, burja divja v srcih in daje svoj izraz v revolti proti zJikovstvu in korupciji. Mlada generacija je na pohodu, da ustvari nov red in pravico. Ona se ne straši niti najnevarnejših podvigov, da zagotovi pravici pravo mesto v človeški družbi. Ta film je film naših dni, je film mladih duš, je delo, ki nam pokaže, kaj vse lahko stori mladina, ki jI je v srcu poštenje. Film bo jutri na programu v Elitnem kinu Matici.
—Ij Akademija vseh podmladkov JS se vrši jutri, dne 28. aprila ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Vsi ljubitelji mladine iskreno vabljeni. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
—Ij »Gospodična tajnica«. ZKD bo predvajala danes in naslednje dni veseli iilm z gornjim naslovom. V tem delu, ki se smatra kot najboljša opereta Paul Abrahama, nastopa ljubka Renata Mliller. Njena partnerja sta Herman Thiming in slavni komik Feliks Bressart. Film je prepleten z veselimi dovtipi in lepim petjem, tako da bodo ljubitelji petja in smeha pridi prav obilo na svoj račun. Prva predstava je danes ob pol 15. v prostorih Elitnega kina Matice. Cene so najnižje: 2.50, 4.50 in 6.50.
—Ij Združenje brivcev, frizerjev, haSu-Uarjev, manlkerjev In kozmetik o v v Ljubljani ponovno opozarja p. n. občinstvo, da js bil ponoven sklep ljubljanskih članov izvršen potom plebiscita z 90:5 glasovi, da bodo od vštevši 29. t. m. vsi njihovi lokali ob nedeljah v območju ljubljanske policijske uprave zaprti.
—Ij Šentjakobsko gledališče. Zaradi nenadne obolelosti g Karusn odpade jutrišnja premiera burke-sarire »Vražji Rudi«. Prva vprieoritev te burke bo drueo nedeljo ob 20.15.
Iz Celja
_c Volitev >Mi»s Celja 19S4«. Mednarodna liqa za lepoto in kulturo v Berlinu išos na i lepšo ženo rz Orja in priredi v soboto dne 28. t. m. ob 21. volitev >Mias Ceiia 1934t v kavarni »Msrkurc. Zmaeovalka v tei konkurenci prejme trak na mesto Celje in bo sodelovala pri izvolitvi >Miss Jugoslavije*, ki bo poleti v nekem letovišču. Za zmagovalko in tri najlepše žene so določena l«ya darila. Vodstvo konkurence za izvolitev »Mi**; Olja« js v rokah člana ligine uprave. Olafa Barronja.
—c 01dboyski moštvi SK Celja in SK Olimpa, ki 'ru tvorik> nekdanji pop llarni igrači, bosta odigrali v petek dne 4. t. m. ob 18.15 zanimivo prijatalisko tsfemo ua Gteziji.
—s V eeljaki bolnim je umrl v orado 25. t. m. 491etni delavec Anton Žagar is Zagorja ob Sari.
Ljubljana, 27. aprila.
Ob besedi kttekombe se je v meščanih zbudil čut za romantiko. Za viteštvo, zakleto kralj ične, podzemne rov o in skrivnostne ječe imajo ljudje še vedno mnogo smisla, čeprav jih stvarnost doslovno davi. No, Grad s svojim starinskim trdnjavskim »idovjem, zasutimi vodnjaki itd. je nedvomno zelo zanimiv, ne le za lajika, temveč tudi sa znanstvenika, ki hoče praktično proučevati arheologijo ali zgodovino. Najbrž bi se v drugih državah mnogo bolj zanimali za takšne starine, če bi jih imeli; pri nas smo v tem pogledu precej praktičnega duha. namreč nihče se posebno ne »vznemirja«, najsi odkrijemo karkoli, na vse gledamo samo po sebi umevno nekako z vi$ka. Seveda na Gradu ni starinskih zakladov, kakršne so prodajali iz naše dežele nedavno v Ameriki, v tem pogledu se menda res ne bo treba nikomur vznemirjati. »Skrivnosti« so pa vendar vredne, da se za nje pozanima tudi reporter ne Ie zgolj iz poklicne vneme.
2e nekaj tednov odkopavajo na notranji strani tako zvane šance, približno 2 m debel zid. £ance so zbudile največ zanimanja, ko so se začele pozimi rušiti. Rušil se je k staremu, debelemu in izredno močnemu zidu prizidan novi zid. Ko so pred leti popravljali šance. je bi! namen popravljanja — ali bi vsaj moral biti — da zakrpajo ter zravnajo razpadajočo površino zidovja, da bi več ne razpadalo. Ker se je pa novi zid začel tako imenitno luščiti od starega, so napravili križ čez šance; ob zunanji stran; so jih nameravali zasuti, na notranji pa so začeli graditi dve krožni cesti, druga nad drugo. Kolikor zidu bi štrlelo nad spodnjo cesto, bi ga podrli. Tako bi šance povsem skrili, kolikor bi jih ostalo. Zdaj so že znižali teren ob šancah za spodnjo cesto ter odkopali zidovje, ki ga pa ne nameravajo več podreti. S^irinski zid je tako trden, ne le po de-belmi, ampak, ker je zidan z živoapneno malto, da bi bilo nedvomno več stroškov s podiranjem in se z nasipanjem ob šancah, kot če odluščijo od starega zidu ves novi in zakrpajo površino, kakršna je, namreč, da ostane hrapava ter navidez oglodana, kar ji bo dalo še bolj starinski videz. In to bodo tudi storili.
Skrivnosti pa. ki tako zanimajo ljudi, so na notranji strani odkopanih šanc. Kar
Iz Stične
— Nove hiše grad©. Kakor vsako Udo, bo tudi letošnja eradbena sezona zelo živahna v stiski občini posebno v okolici kolodvora v IvanČni gorici. Občinska komisija je dosddaj pregledala 4 zemljišča, na katerih bodo gradili hiše sledeči posestniki: Kasteiic Avgust na Studencu, Gerden Ignacij v Mleščeve-m, Kastelic Jože in Klavs Marija v Mleščevem (Ivančna goricah V načrtih je še več poslopij, ki jih bodo v istem kraju gradili večinoma domačini. — Tudi Pristava dobi letos najbrž novo kočo.
— Cesto nad Muljavo in Poljem popravljajo in utr j'j je jo te dni Muljave! t*r okoličani. Cesta, ki je dolga do 2 km, js bila v zelo slabem stanju. Sedaj jo bodo vso posuli z gramozom, na slabih mestih pa, zlasti tam, kjer vodi preko močvirij in mlak, jo bodo na novo tlakovali in dvignili. Dela, ki jih opravljajo složno in prostovoljno domačini pod vodstvom člana občinske uprave g. Erjavca, bodo ta t^den dokončana. Z novo cesto pridobe kraji med Muljavo in Poljem ter okoli niih mnogo, ker bo dolgi ovinek po banovinski cesti sedaj za polovico skrajšan in bo vožnja različnih kmetii-skih dobrin mnogo udobnejša, kar bo gotovo blagodejno vplivalo na gospodarstvo omenjenih krajev.
Iz Ptuja
— TJBodni strel. Stara navada je med vaškimi fanti, da so si med seboj v jeza radi vasovanja, zlasti še, če pride v vas vasovat fant iz druge vasi. Žalosten dogodek se je odigral v noei od ponedeljka na torek. 25-1 e tn i Holc Janez iz Slavsčine se je mudil pri svoji nevesti R. L., na obisku. Za to so zvedeli domači fantje, ki so kar obkolili hišo ter hoteli vasovalca pregnati. Holc se je skril v stranišče ter oddal skozi okno kar na slepo med gručo fantov iz samokresa strel, ki pa je bil usoden za 20-letnega hlapca Polanca Konrada, uslužbe-nega pri posestniku Kvaru v Hvaletincih, katerega je krogla zadela v prsa in se je pri priči mrtev zgrudil. Truplo pokojnega so prenesli v mrtvašnico k Sv. Andražu v SI. goricah, kjer se je vršila sodna obdukcija, Holca so pa orožniki iz Juršincev aretirali ter odvedli v ptujske sodne zapore.
— Tatvina žganja. Posestnik Topolovec Maks iz Podloža je bil pred dnevi zaposlen ponno v noč z Žganjekuho. Odnesel je tudi v izbo domače dekle steklenico z 11 litri žganja, katere pa naslednje jutro ni nase! več. Dekla je izpovedala, da je videla ponoči okoli hise postopati neznanega moškega, Id je najbrž izkoristil ugodno priliko, ko so bili domači pri žganjekuhi, da je odnesel iz nezaklenjene sobe žganje. Orožniki poizvedujejo za storilcem.
— Stanje ponesrečencev pri požaru v Sp. Fleterjih je zadovoljivo in leže v bolnici samo še štirje ranjenci. Zelo kritično je edino stanje 53-letne Napast Marije.
— Jurjev aejem, ki se je vršil zadmji ponedeljek, je bil glede na težak gospodarski položaj zelo dobro obiskan. Kupčije so bila razmeroma še zelo živahne Seveda tudi ni manjkalo žeparjev, ki so olajflali kupce iz okolice za nad 1000 Din Policiji se je posrečilo prijeti enega prijatelja čevljev, ki je bil pridržan v zapo-rla.
— PreoePljonj« debeloplodnega kostanja. Po nalogu banske utprave se bo vršil twM v ptnjakem srezu tečaj za pre-cepljenj« debeloplodnega kostanja »maro-ni«, in sicer 39. t m. ob 11. uri pri Sv. Barbari v Hal., istega dne ob 15. uri v Leszovcu, 3. maja ob 9. uri v Juršincih, 6. maja ob 8. url v Podlehniku in ob 15. uri v M a jope rku. Tečaj bo vodil sreski kmetijski referent g. Stanko Zorčič in se priporoča vsem interesentom, da se tečaja v polnem številu udeleže, zlasti še ker so v ptujskem okraju dan! vsi pogoji za dobro uspevanje kostanja.
— Na pogorliču v Markovcih. Te dni os js mudil na pogorf&ču v Markoveih srsaki načelnik a. dr. Zvonko Brat ina. ki se js zanimal, koliko škode so utrpeli po požara prizadeti posestniki. Ne samo, da
so odkrili, ni mnogo, nekaj je pa vendar. Da bi prišli vsi res na svoj račun, bi bilo treba odkopati šance na notranji strani povsem. Odkopano zidovje je nedvomno trdnjavsko. Kmalu pod vrhom so v zidovju strelne, morda pa tudi opazovalne linice Zid je na notranji strani povsem gladek in navpičen, kar dokazuje, da je bil poane-je zasut. To se pozna tudi po velikih pol-krožnih obokih, k: nalikujcjo arkadam. Ker ne kopljejo dovolj globoko, so odkopali le temena obokov. Na zunanji strani so oboki zazidani s približno tretjino celotne debeline debelo steno, ki jo pobeljena. Ob južni strani so odkopali tri oboke, na vzhodni dva; vsi so v enaki višini.
Največ zanimanja je zbudil navpičen rov, pravokotnega prereza, v kotu med malimi in velikim šancami. Vendar nI njem nič posebnega. Sega približno 4 m v globino in vodi skozi obodni zid na prosto nekoliko nižje pod višino malih Bane Ko so pred leti obzidavali šance, so Že odkrili odprtino na zunanji strani in jo zazidali. Zdaj so jo delavci odkopali. a v rovu ni ničesar, kar bi koga zanimalo.
Več zanimanja zasluži podoben navp'-čen rov na južnem ogalu malih šanc. ki ^»a je pa odkril grajski prebivalec že pred de setimi leti. Imel je na malih šancih gredi* za zelenjavo. Zemlja nad rovom so je češče sezidala, zato je kopal globlje ter odkril navpični, s kamnom obzidan rov. k', pa ni vodnjak. Ko se je jeseni z-ičelj luščiti prizidano novo zidovje ter se je v velikem obsegu porušilo — česar ljudje niio opazili, ker je ozadje malih šaij tv>. ko dostopno — se je pokazala v /»du *udi odprtina, ki je izhod navpičnega rova. Te dni so začeli odkopavati ta rov, s so delo opustili, ker nimajo zanj denarja Navpični rov preide v vodoravnega, ki se konča neznano kje. Vendar bi stroški ne bili tako visoki, da bi jih ne zmogli, saj gre le za preureditvena dela na Gradu, čeprav odkopljejo še starinske rove, ko že delsjo pri šancah.
Da šanc ne bodo podirali in :ie zasipa vali, je res najboljši izhod, saj se ni treba bati, da bi se podrlo orjaško starinsko zidovje, novi zid pa tudi ne bo več nikogar ogražal, ker ga bodo vsega podrli. Ob Ssn-cah so že postavili odre na južni strani. — Tudi zidarji pri šancah delajo v režiji mestne občine.
žive pogorelci v veliki bedi, ugutovljt-': ■ je tudi, da živi delavska kolonija r Mar-kovcih tudi v 6lablh higijenskih razmerah. Njih hisiee so kakor da bi bile le za silo zgrajene in imajo po veČini le eno sobo, v kateri mora (prebivati G do 8 ost>b. Ko mladina nekoliko odraste se pa preseli v hlev, kjer je polno gnoja. Hlevi sami se le redko prezračijo, ker ao ponavadi brez oken. ali pa z zelo majhnimi okni, tatto da ne pride nikdar dovolj zraka v hlev. V takih razmerah seveda kosi tudi tuberkuloza, zlasti že, ker ljudje nimajo poštene hrane. Pogorelcem je ostalo Po požaru le golo življenje in so bre^ vsakih sredstev, posebno ie, ker povečini niso bili zavarovani, ali pa z zelo majhnimi zneski. Sreski načelnik jim je obljubil pomoč. Apeliramo pa tudi na Ijuriatvo, da priskoči siromašnim pogorelcem na pomoč.
— Odbor za proslavo  ptujskih ctogod-
kov v Ptuju prosi vsa upraviteljs-tva osnovnih in ravnateljstva meščanskih šol in gimnazij, da čim prej poravnajo znesek za poslane brošure, da bo moe >*e napraviti končni obračun.
Iz Črnomlja
— sadjarstvo napreduje. Sadjarstvo as v našdin srezu prav le»po razvija. Letori j-* bilo zasajenih več tisoč mladih drevesc, h kateri akciji sta prispevala tudi banska uprava in naš domači sreski kmetijski odbor. Tudi v oskrbovanju starejših nasadov opažamo razveseljiv napredek. Srečko nacelstvo je letos ukrenilo vse potrebno, a tudi predsedniki občin so mnogo storili, da bi nr-L'ovali irospodarji sadovnjake bolj. kako" doslej. Ako se bo delo v tei smeri smotreno nadaljevalo, bodo v nekaj letih uspehi zavidni, a n*M sadjarji bodo imeli od svujStf« dela že tudi koristi. Ob tej priliki moramo pohvaliti tudi same Crnoinaljc^, ki prav pridno negujejo svoje sadno drevje. V nekaj letih bo mesto dobilo prijaznejše lic^. ker na dosedanjih prazninah najdemo povsod same nove nasede sadnega drevja po sadnem izboru. N'adaljujmo delo v te' smeri!
_ Ribiška latinščina. Crnomeljeki ribiči so silno agilni. V zadnj «a času so imeli prav obilen lov. Pravijo, da je treba polo-vitl vse stare Ščuke (do ene^a metra veli-koeti baje ni«> redke, če sniemo verjeti ribiški latinščini) in se bodo pol^m mlade ribice lahko nemoteno debejile. Ribe proln-jajo po 10 Din kg. kar }S poceni in okuena sprememba za >jadnoc eovedino. Nad j**xoni je v zadnjem rasu neki prijatelj ribolova baje zapazil nsd 2 m dolaca soma. a ribičem še ni posrečilo mrrino ujeti. Potrebno ie, da z lovom pohite in jo ujamejo še v aprilu, ker bi pozneje znala napadati nedolžne kopalce.
— Nogometaši so pričali s trenin*«Mii. Naši vrli nogometaši so se zbudili iz zimskega spanja in so ie pričeli trenirrti. Pravijo, da bodo letos nasprotnikom Se posebno nevarni in se ie sedaj v-»*He srenja z moštvi bližnjih mes*.
— Osrednja organisaeija zadrug. V Črnomlju imamo veliko število ra«iih društev kar ie dokaz požrtvovalnosti domaČi nov Nasprotno imamo uospodnrokih komorači' prav malo. dasi so nem le-te najbolj potrebne. K pravkar reonranizirfni podružnici Kmetijeke druibe ie pristopilo Že lepo Število novih Članov, dočiin so ji vsi stari ostali seveda zvesti. Potrebno bi bilo ustanoviti še osrednfo organizacijo za ve* radnice in nodrjžnice v erezu, ki bi nam zgradila pre-potrebno skladišče z zadružno kletjo in čisti Lno postajo. Ta osrednja gospod arak a organizacija bi preskrbovala člane z vsem potrebnim in bi posredovala vnovčevanje krrr*tij»kib pridelkov. Zanimanje za pristop v članstvo ie veliko ter priporočamo, da ji pristopijo vsi gospodarsko napredni meščani in okoličani. Občni zbor bo v najkrajšem času in se bo takrat videlo, koliko imamo 7*»dru2nega duha in da-li smo sposobni slediti času in gospodarskim potrebam. Vabljeni so vsi in »prejema prijave že sedni ćfnfk sreskeca ktnetijakega odbora.
Strm i.
»SLOVENSKI  NAROD«, dna 27. aprila 1934
** 96
Ponson du TerraU:
Lepa Židovka
Roman.
V.
CHEVALIER DE TOORlGNY.
Krčmar se je kmalu vrnil s peresom, papirjem in črnilom. Raoul je sedel k mizd in napisal tole pismo:
»Gospod bratranec!
Zame ste prevelika osebnost, da bi se preneznatni plemič, kakor sem jaz, upal k Vam, ne da bi Vas prej obvestil o svojem posetu. Vaš oče je bil starejši brat mojega očeta in Vi ste torej poglavar vse naše rodbine.
Ali bi dovolili, da Vas pose tim ob času, ki ga blagovolite sami določiti?
Z izrazi najodličnegšega spoštovanja Vaš bratranec Raoul de Blossac«
Mladi plemič je zapečatil pismo s prstanom, ki ga je imel na roki in na katerem je bil vgraviran rodbinski znak, potem je pa izročil pismo čakajočemu krčmarju, rekoč:
— Odpošljite to pismo nemudoma in pripravite mi zaj-utrek.
— 2e? — je vprašal krčmar. Raoul se je zasmejal.
— V našem kraju smo lačni takoj, ko se prebudimo.
— A žejni?
— Vedno! Krčmar je odšei.
Cez dobrih deset minut je odšel Raoul v jedilnico in bil je zelo presenečen, ko je zagledal za mizo svoja znanca od prejšnjega' večera. Tam sta bila oba plemiča, od katerih je eden vohunil za markizo in kakor prejšnji večer, sta se tudi zdaj pomenkovala v španskem jeziku.
Raoul se je navidez mirno lotil za-jurreka, toda preslišal ni nobene besedice iz njunega pogovora.
— No, — je vprašal plemič, ki je stanoval izven krčme, — ali veš kaj novega?
— Da in ne.
— Kako to?
— Boš že videl. Prihajam naravnost iz gradu. Dovoli pa, da ti najprej p j vem, da sem stal skoraj vso noč pri oknu in zopet zaman.
— Kaj ni nihče prišel v židovo hišo?
— Nihče ni vstopil in nihče ni pri-§e; iz nje.
— Kaj poveš!
— Potem sem odšel naravnost v grad
— Si videl grofa?
— Seveda sem ga. Dejal je, da je baš vstal. Jaz sem pa opazil na njegovih čevljih sledove suhega blata, kar je jasno pričalo, da ne govori resnice.
— To, kar mi pripoveduješ, ni nič novega, in jutri...
— Počakaj trenutek.
— Kaj :o Še ni vse?
—Tako.i boš videl, da niti polovica
ni.
— Grofu se ne zdim prav nič sumljiv, temveč nasprotno, zaupa mi v polni meri.
— Tepec!
Izprehajala sva se po vrtu, ali bolje rečeno po močvirju, kajti grajski vrt je pravo močvirje. Pripovedoval mi je o tem in onem, jaz sem ga pa samo poslušal. Tako sva prišla do stolpiča na bregu Garonne. Pri tem stolpiču so vrata in stopnice, vodeče doli k reki.
— Dobro, to mi je znano.
— Spodaj pri stopnicah je vedno privezan čoki, ki se pa rabi navadno zelo redko. Ko sva sedla na zid, sva zagledala dva moža, ki sta s kladivi in žeblji v rokah pribijala na dnu čolna desko. Tisti hip je grof pozabil na mojo navzočnost in zaklical je:
— Kaj pa počenjate?
— Razpoklino mašiva, — je odgovoril prvi. Drugi je pa pripomnil:
— Sam vrag vedi, kaj počenja nekdo s tem čolnom zadnje čase.
— No dobro, — je odgovoril grof... V naslednjem hipu je hitro odšel,
jaz pa za njim. Toda že se je poslovil od mene, rekoč: Oprostite, toda službo moram nastopiti... Jaz sem krenil čez dvorišče, pa sem se takoj obrnil nazaj k močvirju, prispel sem do stolpiča in krenil po stopnicah k vodi.
— Hej, prijatelja, — sem vzkliknil. — Jaz sem pa že mislil, da ta čora ni
več za rabo.
— Zares, gospod, zadnje čase ni več za rabo. — je odgovoril prvi možakar.
— Zares? — sem se navidez začudil.
— Nekdo se vozi z njim vsako noč,
— je nadaljeval možakar. Poizvedoval sem, kdo neki bi bil to, pa nisem mogel zvedeti.
Vedel sem, da mož ne govori resnice, in zato sem vzel v roko dva lui-dora. Presenečeno me je pogledal... Nihče vas tu ne vidi, — sem mu dejal. Ta dva Iuidora bosta vaša, če mi poveste, da se vozi vsako noč s terri čolnom na izprehod grof Filip de Blossac.
— In kaj je odgovoril?
— Nič. toda segel je po denarju in ga spravil v žep.
— No. — se je oglasil drugi plemič,
— to vse še nič ne pomeni. Saj si že prej vedel, da odhaja grof vsako noč iz gradu.
— Seveda sem vedel.
—Toda s tem nisi prišel niti za ped naprej.
— Baš nasprotno!
— Kako to?
— Grof je vendar poveljnik v Cha-teau-Trompette. dočim sem iaz praporščak na ladji Ni. Vel. »Beloni«.
— Dalje.
— Na razpolago imam čoln in moja dolžnost je voziti se ponoči po pristanišču in paziti, da se ne tihotapi.
— Ah, že razumem, to je dobro.
— Nocoj sedem v svoj čoln in se postavim na prežo blizu stolpiča.
— In potem odveslas za grofom?
— Seveda!
— Tristo vragov! — je pomislil Raoul. Zadeva se zapleta. Ce opozorim svojega bratranca, bo moral priznati, da sem odkril njegovo tajno. Ce ga pa ne opozorim, se mu bo gotovo pripetilo kaj neprijetnega. Kaj naj počnem?
Med tem samogovorom so se odprla vrata jedilnice in vstopila sta dva moža.
Raoul ju je presenečeno pogledal. Bila sta dva izmed štirih Gaskoncev. ki jih je bil Raoul prejšnji dan srečal v Lansronu in dve uri pozneje pred caillouskimi vrati.
— Hej! — je vzkliknil grof de Coa-rasse, — če me ne motijo oči, vidim tamle našega mladega prijatelja!
— Da, jaz sem. gospod. — je odgovoril Raoul.
Raoul je prijazno pozdravil in stisnil roko, ki mu jo je podal Gaskonec.
— Dobro jutro, dragi prijatelj! — je vzkliknil tudi agenski plemič, ki se je bahal, Ja je guvernerjev sorodnik in ki je prispel v Bordeaux. da bi se bogato oženil.
Nista bila bogatejše opasana, kakor prejšnji dan. poleg tega je bila pa njuna obleka pošteno blatna.
— Kaj pa počenjate tu? — je vprašal grof de Coarasse.
— Zajtrku jem, kakor vidite!
— Storiva tudi midva tako. Hej. krčmarska neroda!
Agenanec je udaril s pestjo po mizi. Prihitel je krčmar.
— Prinesi nama zajutrek. mrcina grda!
Krčmar se je priklonil, rekoč:
— Oprostite, gospoda, toda danes to ne gre!
Grof de Coarasse je namršil obrvi:
— Zakaj pa ne, falot?
— Ker mi je kuhar zbolel
— Oho!
Krčmar se je sklonil k plemičeve-mu ušesu in zašepetal:
— Saj sem vam dejal, ko ste bili zadnjič tu, da ...
— Da je tvoj omakar bolan?
— Ne. pač pa, da vam ne dam več na dolg.
— Capin ti grdi! — se je zadri Agenanec na krčmarja, — kaj ne veš, da se oženim z najbogatejšim in najlepšim dekletom Bordeauxa?
— Ce je tako, — je odgovoril krčmar, — se pa priporočam vaši milosti za poročno gostijo.
— Naj bo. toda dotlej...
— Nič, — ga je prebil krčmar. — dolžni ste mi že pet pištol.
— Potem jih dobiš trideset.
— Ne!
— Gospod krčmar! — je vzkliknil Raoul, ki je dobro slišal, kaj so govorili. — Ne branite se postreči tema gospodoma, ki sta moja prijatelja.
— Če je tako. — >e odgovoril krčmar, potem pa ...
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Sleparju postajalo tla pod nogami tako vroča, da sklene
▼
Prihajamo k zaključnemu poglavju pustolovskega življenja Staviskega. Njegov zadnji načrt preskrbeti si pol milijarde frankov na temelju madžarskih optantokih bonov, je prekrižal od(por francoske vlade. Obenem je davčni upravitelj v Bayotnne ugotovil, da je zastavljalnica tega mesta sleparija-Na njegovo ovadbo je bil aretiran njen ravnatelj Tissier, ki je v preiskovalnem zaporu svoje grehe pri* anal. Preiskovalni sododk d' Unalt je začel s tem razpletati celo mrežo bavonmeeke sleparije in Stavi* *y je sklenil pobegniti prej, predme bo aretiran.
Cim sd je Stavisky opomogel od prvega živčnega šoka, ki mu je bil podlegel, videč svoj konec in dobro ve-doč, da ga čaka v najboljšem primeru prisilno delo v oni Guyani, ki jo je hotel nekoč z Galmotom zasesti in kjer je padel Galmot kot žrtev morilske roke, čim je premagal te porazne dojme, je zače' hitro pripravljati pobeg. V tem hipu ni rrrislrl nanj prvič, saj je že dolgo vedel, da hodi po robu prepada in razmišljal je o najrazličnejših možnostih Tako mu je pred mesecem njegov vsakdanji trener in varuh boksar Nie-men omenil, da mora na policijo obnovit potni list. Staviskv se mu je takoj ponudil, da mu preskrbi to sam. Niemen, ki je Poljak in ki se piše v resnici Niemczvnski, mu je dal svoj potni list in potem se ni več brigal zanj. Zdaj, 23. decembra, je pa dvignil Staviskv na policiji
dva obnovljena potna lista.
Eden je bil njegov, drugi pa Niemczyn-skega, samo da je bila na tem nalep-jena Alexandrova fotografija.
Poleg tega si je bilo treba preskrbeti nettaj denarja. 1 o stran je še vedno najmanj pojasnjena. Oblasti so dolgo mislile, da je dal Stavisky šele tisti hip prodati one dragulje, ki so tvorili nekoč glavno zastavo v Bavonne. Po do'gi preiskavi je bilo pa dognano, da jih .e Romagnino zastavil v Londonu že v septembru. Zdi se torej, da Je prodal Stavisky v soboto pred božičem v Parizu samo ostanek draguljev, ki ga niso več našli.
Romagnino je stopil pred Staviskega z važnim vprašanjem: kaj je z njegovimi porabljenimi čekovnimi knjižicami V talonih izstavljenih čekov je vendar zabeleženo, komu so bili čeki namenjeni, m to ima svo;o vrednosL Stavisky je izjavil, da je talone večinoma sežgal, kar jih je pa še imel, jih je izročil Romagninu, ki jih je zopet spravil pri svojem zaupniku in zaščitniku Hainneuxu. Stavisky je pa našel poiem še nekaj talonov in dokumentov, k: jih je izročil odvetniku Guiboud-Ri-baudu. Ta jih je tudi pridržal. Nekaj je naložil pri svojem prijatelju Leonu Mi-genonu, ki je pod imenom de Chat-tancourt sodeloval pri listih in se je sedaj posvečal kinematografiji; ena iz-med njegovih Ljubic je na policiji izpovedala,
da hrani nekaj dokumentov Staviskega
in sodnik jih je res našel pri nji. Drugi del je pa naložil Guiboud-Ribaud drugače. Sodišče je osumilo nekaj njegovih prijateljev advokatov, da so mu pri tem pomagali. Eden izmed zaslišanih, Raymord Hubert, je skočil po zaslišanju 8. marca v Seino in ga zaradi silne živčne razdraženosti še niso mogli pošteno zaslišati. En dokument, Cazena-vettova fotografija, je bil najden pri advokatu Pinganaudu. kakor smo že omenili.
Tretji kraj, kjer je bil skrit del »zapuščine« Staviskega, je bila pisarna odvetnika Georga Gauliera. To je bil najstarejši zagovornik Staviskega in policijski komisar Pachot je često o njem izjavil, da to ni advokat.
temveč skrivač zločincev. Ta Gaulier je začel svojo karijero v Parizu s tem. da se je leta 1920 oženil z mnogo starejšo in težko bolno, toda bogato gospo, ki je kmalu umrla in mu zapustila vse premoženje. GauHer je zagovarjal Staviskega po aretaciji leta 1926 in znal mu je preskrbeti nove za-
ZEMALJSKOM SAVEZU ZADRUGA ZA POLJOPRIVR. KREDIT U BEOGRADU
potreban je
Uslovi: jugoslovensko državljanstvo, najmanje srednje-školska ili njoj ravna stručna školska sprema, desetogodišnja praksa u zadrugarstvu. Plata po budgetu do 3.000 Din mesečno prema kvalifikacijama. — Ponude se primaju do 30. aprila u kancelariji Saveza — Beograd, Garašaninova ulica 4. 3032
Oglasi v »Slovenskem Narodu*' ima]o velik uspeh!
Svete, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
lz lekarne DR. G. PICCOLUA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim In slabotnim osebam
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice«. 29/T
HRANILNO KNJIŽICO 3000 Din okoliške Kmečke posojilnice prodam. — Naslov pove Slaščičarna Pretnar, Ljubljana, Gradišče 2. 1680
MODRA PAPIGICA je ušla. Odda naj se proti nagradi: Poljanska cesta 15/V, stan. 14. 1681
MESEČNO SOBO "~~ v centru, opremljeno, oddam takoj; event. s vso oskrbo. — Naslov v upravi »SI. Naroda«.
BANČNE VLOGE Kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko sa 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praska ulica 67TX . 28/T
ZELO POCENI
se obleče te pri PRESKE&TU. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta »t. 14. 6/T
DVE OPREMLJENI SOBI
veliki, na Mestnem trgu v n. nadstropju oddam v najem. — Pojasnila daje tvrdka Skaber-ne. 1674
PARNO SAGO s polnojarmenikom in drugimi stroji, poleg kolodvora in v bližini gozdov, radi bolezni oddam v najem. — Ponudbe pod »Parna žaga 1675« na upravo »Slov. Naroda«.
govornike zvenečega imena, kakor senatorja Hesse, ki so lahko pred oblastmi uveljavili najrazličnejše vplive. Gau-lier je tudi zbiral in zbral mnogo denarja kot kavcijo za takratna areti-ranca.
200.000 za Havotta in 50.000 za Staviskega.
Gaulier je poznal tudi Galmota in znana mu je bila večina mahinacij Staviskega. Ko je bil pa Staviskv zopet zunaj, mu je posojal Gaulier ključ od svoje odvetniške pisarne, da se je lahko slepar v najhujši stiski na varnem skrival. Policija je prepričana, da ima Gau-Her prste v tatvini največjega iascikla aktov o Staviskem, kjer je bilo ukradenih 1208 raznih sodnih spisov. Ko so letos v marcu preiskali Gauiierovo pisarno, je potegnil ta zagovornik iz predalčka pismo in ga izročil sodniku, rekoč: »Ce hočete vedeti kaj o Staviskem, bi vas utegnilo tole zanimati. To je pismo, ki se je zdelo Staviskemu posebno važno in zato ga je spravil pri meni.c
Pismo je bilo res senzacijonalno. Na dopisnem papirju hotela Olaridge je pisal nekdo Staviskemu: »Dragi gospod in veliki prijatelj,« da bi Stavisky interveniral potom nekega znanca pri ministrskem predsedniku Dalimieru v njegovo korist.
In ta prosilec   pri   zločincu Staviskem je bil — Henry Hurlaux, namestnik generalnega prokuratoria
pri apelacijskem sodišču v Parizu. Preiskava je dognala, da .je pismo originalno. Hurlauxova žena in Arletta Simonova sta biM sošolki in rodbini sta bili v stalnih stikih. Hi:rlaux, ki je lahko na mnogih krajih uradno pomagal Staviskemu, je imel pri svojih 45 letih zelo naglo karijero po zaslugi intervencij. Pismo, ki ga je neprevidno napisal Staviskemu. ko ga ni mogel dočakati v hotelu, — je bilo pisano v juniju 1933. V novembru je bil Hurlaux dodeljen pravosodnemu ministru Dalimieru, v decembru pa že imenovan za pomočnika generalnega prokuratorja. Cim so pa našli pismo, je bil z dekretom prezidenta republike takoj odstavljen. Gaulierovemu zatrjevanju, da je to pismo vse, kar ima, sodnik ni verjel. In nove hišne preiskave so pokazale, da je skrival Gaulier še 250 čekovnih talonov v podstrešni sobici svoje služkinje.
Kako si ljudje pomagajo
Dva značilna primera. Prvi: Roger Engrand in Albert Vilette sta objavila v listih oglas, da izplačata v gotovini 25.000 frankov zakoncema, ki bi sprejela dveletnega dečka. Ponudb je prišlo toliko, da sta morala moža najeti dve ia:rioi sicer b; ne mogla odgovoriti na vse. V vsakem odgovoru sta zahtevala 100 frankov, češ da jih potrebujeta za informacije o rodbini, ki je pripravljena dečka sprejeti. Zadeva je prišla na dan s tem, da je postala pošta pozorna na tako živahno korespondenco in opozorila je na njo policijo. Podjetna možakarja sta prišla pred sodišče in obsojena sta bila vsak na šest mesecev pogojno, ker sta si bila res preskrbela dveletnega otroka, ki sta ga baje hotela dati v vzgojo. Sodišče jima ni moglo dokazati, da tega namena nista imela.
Drugi primer: Jocely Pearl Victorie Alexandra Mulcahy, po poklicu strežnica, je vzbujala v Londonu pozornost s tem, da je nosila na prsih pet visokih odlikovanj. Dvoje odlikovanj je dobila baje za to, ker k stregla ranjencem v ognju šrapnelov, dvoje zato, ker se je dala prostovoljno dodeliti oddelku nalezljivih bolezni, dvoje pa za druge zasluge. Tri odlikovanja ji je pripel na prsa sam angleški kralj. Zatrjevala je, da je bila dvakrat ranjena in da ima stike z najvišjim plemstvom. Udeleževala se je vseh vojaških parad, pri katerih je stala seveda spredaj. Na marsikoga se je obrnila z diskretno prošnjo za posojilo in vsak ji je rade volje ustregel, pa še opravičil se je. Kako bi tudi ne posojali denarja tako požrtvovalni in zaslužni ženi! Končno je pa prišlo na dan, da gre za premeteno sle-parko. Dobila je šest mesecev, toda sodnik se ji ni opravičil.
Wallischeva vdova pred poroto
V Leobnu je stala te dni pied poroto vdova po usmrčenem revolucionarju Kolomanu VVallischu Pavlina VValli-scheva. obtožena veleizdaje, ker je z Marijo Fertnerjevo v burnih rebruar-skih dneh upornikom kuhala. Po porazu socialdemokratov sta se zatekli obe v gore. Pavlina Wallischeva ima bolno nogo in muči jo huda živčna bolezen. Pred poroto je prišla z berglja-mi in spremljala jo je jetniška strežnica. Predsednik ji je dovolil sedeti. Na vprašanje, če se čuti krivo, je odgovorila: »Ne.« Potem je pa pripovedovala, da je prišel njen mož 12. februarja raz-
burjen domov in ji povedal, da >e izbruhnila splošna stavka. Kot gornje-štajerski poslanec je dejal, da mora v Bruck a. M. Prosila ga je, naj jo vzame s seboj, ker se je bala zanj, saj je imel mnogo političnih sovražnikov. 2ivela sta 19 let v zelo srečnem zakonu. Solze so ji zalile oči, ko je zatrjevala, da bi moža samega ne bila pustila nikamor. Ker so uporniki grozili, da začno pleniti trgovine, jo je poslal mož v konzum po živila. Mož >e izrecno prepovedal dajati ljudem alkoholne pijače; dobili so čaj z limono.
Njen mož je bil proti nasilnemu puču in ženi je večkrat dejal, da bi bi! tak upor organiziran samomor. Teden dni pred burnimi dogodki >e pa srečala
v Gradcu neznanega brezposelnega, ki je dejal njenemu možu: »To je nečuveno, kako dolgo odlašate. Kdaj boste končno začeli? Saj je že skrajni čas.* Njen mož je pa odgovoril, da se lahko reče. da je treba začeti, toda nihče ne ye. kaj bo po tem. Tudi pri tej priliki je ponovil, da bi pomenil upor organiziran samomor.
Obtoženki sta bili obsojeni vsaka na eno leto težke ječe. Na predlog zagovornikov je bil Fertnerjevi odgođen nastop kazni na tri mesece. VValliscbe-
vi pa do okrevanja.
Radio kotiček
Ljubljana, 27. aprila. Jutri ob 22. bo pela v uri francoske glasbe v našem radiu ga. Marija ROthel-Nostia.
Maria Rothel-Noetie je rodom Dunaj-čanka; svoje pevske študije je končala pod skrbnim vodstvom ge. prof. Irene Schlem-mer-Ambroa, odlične pedagoginje, ki je bila tudi učiteljica prominentnih umetnic Marije Ivoglln, Marije Gerhard in nafte Zlate Gjungjenac-Oavellove. Na akademiji je bil njen najljubši profesor Mandischew-sky, ki jo je pripravil tudi za prvi konoert ki ji je prinesel nedelj eno priznanje. Po poroki z dr. Rttthelom v Kočevju — svoje pevske poti ni zapustila; nastopala Je vsako leto na Dunaju in Avstriji, kjer je priredila nad 160 koncertov, v Jugoslaviji Je priredila 15 koncertov in nastopila par-krat v Ljubljani, Celju in Kočevju.
V ljubljanskem radiu nastopi danes prvič — in veseli bomo, če bo naš glasbeni referent lahko zapisal o njenem nastopu tako, kakor je poročal dunajski giasbeni referent časopisa >Der Tag<: »Ga. Rothel-Nostis je pevka najodličnejših kvalitet. Vsak njen nastop — je užitek zase.«
Iz Maribora
— Poiigalec v rokah pravice. Včeraj smo poročali, da je požar uničil pri Sv. Marjeti gospodarsko poslopje in grozil stanovanjski hiši. Tudi smo domnevali, da ie ogenj zanetila zločinska roka in ta domne-va ee je izkazala za resnično. V četrtek ob 3. uri ziutraj ie stražnik ustavil na GUvnem trgu Petka Ivana, ki se mu je zdel sumljiv. Na policiji je aretirani izpovedal, da ja doma iz Voska, kjer j* v noči na sredo zanetil pri posestniku Liningerju požar. Ni imel sicer namena zažgati. Vedel ie, da ima posestnik mnoso kokoši, ki so bile v gospodarskem poslopjj. Usodne noči s* jr vtihotapil v poslopje in ukradel 15 kok<V,i Da bi pa zabrisal sled, je prižgal vžigali-oo in jo vrgel v seno. Vse to je izpovedal Petek stražniku, ki ie v njem spoznal žp dolgo zasledovanega nasilneža. Ta je 22. t. m. napadel neko posestniško hčerko in ji hotel storiti silo. Pri borbi z nasilnežem \* deklica zadobila več lažjih poškodb. Petek se bo moral za vse te grehe pokoriti v zaporih okrožnega sodišča.
— Vrat si je hotel prerezati. V Četrtek dopoldne ai je hotel Slletni pomožni delavec J(amnik) Ivan iz Pobrežja v duševni depresiji končati življenje. Nesrečni mož je v samomorilnem namenu ee^el po nožu in ei % njim prerezal kožo na vratu. Ker je n*»-sr-^čnik močno krvavel, so ga reševalci pre peljali v tukajšnjo splošno bolnico.
— Hlapec neznanokam pobegnil. Hotee, Čigar imena niso mogli ugotoviti, je že 10 let služil pri oskrbnikj Pravtiču v Drobtin-cih blizu Apač za hlapca. Bil je vesten in so ga imeli vej radi. Njegovega im^na ni nibfe vedel, ker mutec ni imel nobenih listin. Pred dne-vi pa je marljivi hlapec n*3-znanokam odšel in ie bilo vsako poizvedovanje brezuspešno. Najbrž se je nesrečnežu pripetila nesreča ali pa ie šel prostovoljno v smrt.
— Velika poneverba. V Ptuju so v sre do aretirali Alfreda S., ki ga policija v Gradcu zasleduje zaradi poneverbe 35.000 šilingov. Ker pa j* S. naš državljan, n-* bo izročen oblastem v Gradcu, marveč ga bo sodilo mariborsko sodišče
Kako spoznamo Človeka.
— Najbolj spoznamo človeka po prijateljih, s katerimi občuje, po knjigah, ki jih čita. ali po cigaretah, ki jih kadi.
— Se bolje ga pa spoznamo po cigaretah, ki jih daie drugim.
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JezerSek. — Za upravo in Inserarnl dal Bata: Oton Chriatof. — Val v Ljubljani.
^188
90