84. številka. Ljubljana, v sredo 13. aprila. XXV. leto, 1802. Iaha j a vsak dan »večer, izimii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemali za af stro-ogerike dežele za vse leto 1 fS gld., za pot leta 8 gld,, za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.t za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za« oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 1'2. Upraviiifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. K upravi na Kranjskem. i. (Govoril poslanec dr. Ivan T a v C. a p v deželnem zboru Kranjskem dne 0. t. m.) Visoka zbornica l Povsod je dopuščeno in parlamentarna navada je, da se pri proračunih razpravljajo reči, ki s proračunom samim niso v nikaki tesni zvezi. Vsaka proračunska debata ima svoj politični oddelek, kjer f»e sme razpravljati o vsaki reči, koja se je prikazala na površji političnega gibanja. Omenjati se mi vidi to zategadelj potrebno, ker se še dobro spominjam, kako je pri proračunski debati v zadnjem zasedanji ustal gospod deželni predsednik, ter — odgovarjajoč nam „radikalcem" — večkrat z emfazo se povprašal, kaj ima to ali ono opraviti z deželnim našim proračunom? Ker mu ni treba voditi razprav v ti zbornici, ne smemo zahtevati, da bi naš gospod deželni predsednik poznal vae predpise parlamentarnega prava, in tem menj smo se čudili v zadnjem zasedanji argumentom, koje je razvijal v proračunski debati, ker vemo, da bi on sam najlepši mir imel pred Dunajskimi ministri, če bi visoka ta zbornica postala nekaka kmetijska družba, ali nekak splošni cestni odbor za celo kranjsko kronovino, kjer bi v najlepši slogi živela in odločevala poslanca baron Scliwegel in kanonik Klun, in oziroma tisti, ki tiči za gospodom kanonikom. Ta uvod pa govorim tudi zategadelj, ker sem iz privatnih razgovorov, koje sem imel z gospodom deželnim glavarjem, posnel, da zastopa gospod glavar isto mnenje, koje je zastopal deželni predsednik v zadnjem zasedanji, češ, da se pri proračunski debati ne sme o ničemur drugem govoriti, nego o tem, kar je v zvezi s suhimi in suhoparnimi številkami deželnega proračuna. To mnenje ni pravo, in o tem prepričali smo se lahko v zadnjem zasedanji, ko je to zbornico z izredno spretnostjo in na vse strani objektivno vodil pokojni deželni glavar dr. Poklukar, ki ni nikdar posegel v besedo govornikom, dasi so govorili o rečeh, ki z deželnim proračunom kot takim v nikaki zvezi niso bile. S tem pa si je pokojnik pomnožil le svojo čast, in pomnožil je tudi čast ti zbornici, ker moramo ven-der vsaj jedno mesto v ti kronovini imeti, kamor ne seže železna pest državnega pravdnika, kjer se ne zatrć vsaka prosta beseda! Za trdno upam, da se bode po tem vzoru danes obnašal tudi naš prečistiti deželni glavar, in da bode kazal tudi danes tisto objektivnost, koja ga je dičila do sedaj ! O proračunu samem ne bodem govoril, ker je že gospod poročevalec vse omenjal, kar je omeniti potrebno. Pač pa je koristno, da se danes ozremo na našo politično administracijo, o koji se čujejo različne pritožbe in mej njimi vrhovna je pač ta, da se pri naših administrativnih oblastvih pogreša energične roke, ki bi hotela poseči v lepo življenje, ki se živi pri naših političnih oblastvih. Ne bom našteval, kako počasi se zvršuje uradni posel in kako okorno in neokretno posebno tedaj, če je treba zapisati revno slovensko besedo. To ni moja naloga, in boljše tudi ne bode postalo, če jaz tukaj še toliko zabavljam in razsajam. Sicer bodem pa nekaj slučajev pozneje navel, iz kojih bode vsak sklepal, „dass es manehes Faule geben muss im Staate Danemark!" Pa saj tudi drugače biti ne more! Obstati moram, da me s skrbjo napolnuje način, kako se pri nas izreja naraščaj političnih u r a d n i k ov. To je tak način, ki nas s skrbjo navdaja za sedanjost, a tudi s skrbjo za prihodnjost, ker ta naraščaj, ki ga imamo sedaj, nam je poln porok za to, da bodo razmere tudi v prihodnje dolgo vrsto let ravno tako klaverne ostale, kakor so dandanes. Vi, gospoda moja, vsi veste, kaj mi je v mislih ! Naša kronovina je postala nekak eldorado tujim aristokratom, ki prihajajo v deželo, ter s sabo ' ne prineso druzega, nego staro svoje ime in popolno neznanje slovenskega jezikal Odlikujejo se pa pač ti potomci tujih plemenitažev po velikem sovraštvu do vsega, kar je slovensko, tako da nimamo upanja, da bi se kdaj priučili slovenščino in naj še toliko časa službujejo v ti kronovini. Videti je tudi, da imajo ti mladi gospodje prav malo posla, ker vsak hip jih opaziš na ulicah, zavite v obleke, ki so v modi na Dunajskem ringu, z lahko sklenjenim hrbtom in z nemško govorico, kojo spuščajo deloma iz svojega nosa. Ce bo šlo tako naprej, bode za nas političen posel vsak sposoben, ki nosi staro ime, ter ume svoje hrbtišče blazirano v gubo položiti, ter s svojo govorico nosljati. Proti temu importu tujih grofov in baronov moramo na tem mestu z vso odločnostjo protesto-vati, in protestovati moramo tudi, da bi vlada imela našo kronovino za nekako Terezijanišče, kjer raste pšenica samo takim uradnikom, ki imajo v svojih žilah vsaj par kapelj modre krvi. To je bilo mogoče pred stoletjem, dandanes je pa tako postopanje vlade naravnost žaljivo za narod, ki v ti kronovini živi, in ki gotovo ni v ta namen vstvar-jen, da bi bil samo radi aristokratov na svetu! Kam bode zapazila politična administracija, če ne bomo imeli druzega naraščaja? O tem mi ni treba govoriti. Sedaj pa vem, kaj mi bo odgovarjal gospod zastopnik vlade. Odgovoril bode potem, ko me bode opral in pošteno premencal, da sem se predrznil take reči v zvezo devati z deželnim proračunom, da ima vlada najboljšo voljo, da pa ni mladega naraščaja, ki bi bil vešč slovenščine, ter bi hotel službovati v politični administraciji. Ta argument me ne prepričuje. Dokler bodo razmere take, kakor so sedaj, ko vidimo, rla avanznje samo tisti, ki je plemič, ter slovenskega jezika niti pisati niti govoriti ne ume, potem se ne čudim, da se vsakdo plaši, da bi s svojim meščanskim rojstvom stopil v to aristokratično konkurencijo. Saj jih je tudi sedaj nekaj pridnih političnih uradnikov, ki so prav dobri delavci ter se ne sramujejo svojega slovenskega pokolenja! Pa svojo glavo bi zastavil, da morda nikdar ne bodo postali okrajni glavarji, in da bodo morali izpiti do dna tisti grenki kelih, ki mu pravimo, „preterovanje" in ki poltenemu možaku pado kakor slana na njegovo deloljubivost! Najostrejšo kritiko pa iziva postopanje vlade v tem oziru, da od političnih uradnikov niti ne zahteva, da naj so vešči jezika, v kojem bi morali občevati z narodom slovenskim. Oe ostanemo pri mladem naraščaji, potem bi zopet zastavil življenje, da ga v tem krdelu skoraj jednega ni, ki bi znal par slovenskih stavkov pravilno govoriti, ali pa še celo zapisati. Kar se tiče slovenskega urad o vanj a pri političnih oblastnijah, imamo tukaj še tako puščavo, da je to škandal! Slovonsko uradovanje prav čisto nič ne napreduje, ker vlada pri imenovanji uradnikov slovenski jezik kot pravo bagatelo v stran potiska! Drugače ne bi bilo mogoče, da imamo danes, ko pišemo iy!)2 po Krist, r., na primero v Kranj i okrajnega glavarja, ki je absolutno nezmožen, govoriti in pisati jezik slovenski. Kako naj tak glavar z ljudstvom občuje in sploh uspešno u raduje, to je zagonetka, kojo rešiti presega moje duševne moči! Sedaj, ko šteje družba svetega Mohorja že nad fiO.OOO udov, in ko se skoraj v vsaki slovenski koči čita slovenska knjiga, sedaj ima naša vlada še vedno pogum, da nastavlja mej nami uradnike, ki niti govoriti ne uraejo z ljudstvom, s kojim jim je uradno poslovati. To se godi v Turčiji, kjer lahko pošiljajo albaneškega pašo mej Kurde, ne da bi so smel tlačeni narod pritoževati radi tega, če hoče, da mu ne zapoje sablja nad glavami! Hvala bogu, pri nas pa niso take razmere, in upravičeni smo, da zahtevamo od vlade, da nam da slovensko uradovanje, in sicer v taki meri, kakor je to spodobno za kronovino, ki je skoraj čisto slovenska. Slovensko uradovanje pri administrativnih oblastnijah ne sme ostati prazna šala, kakor je to sedaj, {in kur tudi člen XIX. ne sme ostati prazna šala, potem z vso pravico zahtevamo, da naj vlada pri nas nastavlja samo uradnike, ki so zmožni obeh deželnih jezikov, in pred vsem slovenskega jezika, ki je vladar v ti kronovini! Nikar mi ne govorite o tem, da je to samo prazno govoričenje, ki v drugem nima nikakega pomena t Tu naj navedem slučaj, ki je sam ob sebi v nebo kričeč. Pri okrajnem glavarstvu v Kranji žive v velikih stiskali, tam imajo samo jednega uradnika, ki je nekoliko vešč našega jezika. Tam službuje tudi gospod, ki čuje na slovensko ime tri ali štiri peresne razstline, o kojem se pa pripoveduje, da tudi ni popolnoma vešč slovenskemu jeziku! Da je okrajni glavar isto tako nevešč temu jeziku, to sem že naglašal. To okrajno glavarstvo poklicalo je torej slovenskega kmetica iz Davč, da naj pride to in to soboto h glavarstvu v Kranj, da bo zaslišan v n<>ki zadevi, o koji mi tukaj ni govoriti. Kmetic z Davč, ki je nasproti oblastnijam bojazljiv zajec, podal se je s svojim povabilom, ter krevsal, prej kot ne vstal je že o polučnoči, svojih sedem ur z Davč v Kranj. Tja prišedši vstopi s predpisanim strahom v prostore okrajnega glavarstva, da bi bil zaslišan v smislu povabila. A tu nastane grozna sila! Uradnik, jedini uradnik, ki more pri okrajnem glavarstvu v Kranji občevati s slovenskim ljudstvom, jedini ta uradnik bil je na komisiji in sedaj — dasi je tičal okrajni glavar v svoji pisarni, ni bilo nikogar, ki bi bil slovenskega kmetica, potem ko je sedem ur krevsal do Kranja, sprejel na protokol! Kaj se zgodi. Vzeli somu povabilo, prečrtali v njem zapisani dan, ter mu rekli, da naj znova pride v prihodnji ponedeljek. Ubogi kmetic je sicer ugovarjal ali ničesar ni opravil, in odriniti je moral s svojim popravljenim povabilom, in da se ga ni usmilil ondotni advokat, moral bi bil z nova hoditi celih 14 ur, in vse to samo zategadelj, ker pri okrajnem glavarstvu v Kranji ni bilo uradnika, ki bi bil mogel zaslišati slovenskega kmeta! To je slučaj, dokazan slučaj in pasjo potrpežljivost, imeti bi moral Slovenec, če bi v prihodnje radovoljno hotel prenašati kaj tacega! In taki slučaj mogoči so pri vsakem okrajnem glavarstvu, ker povsod je dosti baronov ali grofov, nikjer pa ne zadostno število uradnikov, ki bi mogli S slovenskim ljudstvom slovensko govoriti. Da nekaj časa ostanem pri okrajnih glavarstvih, omenjam naj, da ravno tukaj pogrešam tiste energične roke, o koji sem že prej mimogrede govoril. Pri nas je vsak okrajni glavar mal suveren v svoji glavariji. Če hoče naprimero Radovljiški okrajni glavar, da naj ta ali ona občina ustanovi svoje pokopališče na mestu, ki je jedino glavarju všeč, lahko pijete strup na to, da se bo pokopališče ravno tam zgradilo, kjer je hoče imeti okraj, glavar! Če hočeta It ad o v 1 j iš k i in K r a n j s ki okrajni glavar svojega ljubljenca spraviti na nad-učiteljsko mesto v Radovljici, lahko spijete dve porciji strupa na to, da bode deželni šolski svet imenoval ravno tistega kandidata, kojega prntežu-jeta okrajna glavarja v Radovljici in Kranji. Z jedno besedo, posamni okrajni glavarji imajo toliko moči v svojih rokah, da pod to močjo popolnoma zgine moč osrednje vlade v Ljubljani, tako da imamo časih utis, kakor bi se deželni predsednik v Ljubljani bal tega ali onega okrajnega glavarja. Tukaj mi je na mislih nekdanji glavar iz Ru-dolfovega, kojega smo sedaj srečno oddali kraški in tužni Istri! Vsem nam je še dobro v spominu, kaj je počenjal ta mož v Rudolfovem in s kako izredno spretnostjo je dražil javno mnenje. Ce ni nastala tedaj revolucija v dolenjskem mestecu, to ni bila zasluga okrajnega glavarja, to je bila zasluga meščanov, ki so imeli toliko takta, da so potrpeli ravno tako, kakor je potrpel ponižni voznik, ko ga jo omenjeni okrajni glavar na javni cesti z golim mečem obsekaval. Povsod drugod bila bi višja oblast preiskovala, ali ni morda umestno, da se spravi tak glavar, ki se pri vsaki priliki igra z žandarmerijo ter s svojim mečem seka po glavah miroljubnim državljanom, v kak primeren zavod, v kako deželno hišo, kjer se ni bati, da bi kaj škode učinil. Pri nas pa so pustili, da je glavar Schvvarz več mesecev uganjal pustolovne svoje šale po Novem mestu, prav tako, kakor da bi bil on sam —-in seines Nichts durchborendem Gefiihl — absolutni vladar ondi in ne nas presvetli cesar ! In osrednja vlada v Ljubljani ga je še celo proteževala, prav tako, kakor bi se ga bila bala tega — velikana! No, končno so ga vender odpravili, ter s tem sklenili epizrjdo, ki je za administrativne razmero v tej deželi prekarakteristična. Pri tej epizodi pripetilo se je nekaj, kar se mi vidi pri celi aferi najža-lostnejše. Razvnel se je prepir vsled tega, ker se je eutil premogočni okrajni glavar Novomeški žaljenega radi slovenske pesni, ki so jo dijaki zapeli v njegovi gostilni. Mož je tedaj čutil v sebi nemško srce! Jaz pa sem ga še poznal, ko je govoril o tem, da nosi v sebi slovansko srce. In če se ne motim, bode gospod vitez na sedanjem mestu kmalu zatajil nemško in slovansko srce, ter iznašel v svojih prsih novo srce to je — lahonsko srce! Jaz sam grajam postopanje nezrelih dijakov. Mladina v svoji lahkomišljenosti pa ne presoja takih stvarij, in zategadelj njenih dejanj nikjer ne polagajo na stogo tehtnico. Povsod bi se bil v takih slučajih olikan človek zadovoljil s sodbo učiteljevo, kar je pač samo ob sebi umevno. Naš glavar pa je potegnil iz nožnic tisto zastarelo orožje, tisto cesarsko naredbo iz leta 1854, o kateri pravniki pač močno dvojijo, če je še v veljavi ali ne. Gospod vitez pričel je torej s kanoni streljati na dijaštvo, in visoka deželna vlada ga je v tem podpirala ter z veliko važnostjo prepustila „prevažno" preiskavo sosednjemu okrajnemu glavarju, ki je bil posebno sposoben za take preiskave, ker se je baje sam že pregreSil proti cesarski naredbi iz leta 1854! In konečno so v istini zaradi viteza Schwarza nemškega srca nespametne dijake v zapor obsodili, ter jim zaradi pustolovske, gostilniške burke uničili celo prihod njost, in vse brez ozira na to, da je gimnazijsko vodstvo dijake že poprej v lastni kompetenci ostro obsodilo bdo. In to, visoka zbornica, se mi vidi na celi ti aferi — najostudnejše! Od okrajnih glavarstev do sodišča je samo jeden korak. Potrebno je, da se govori o prvih, in kakor je videti, morali bodemo odslej pri vsaki proračunski debati govoriti tudi o naših sodiščih. Ko se je v zadnjih dobah politika tako zasukala in se je mislilo, da bode sedaj in sedaj nemška levica prišla na krmilo — v ta namen je pred grofom Taaffeom prav ponižno kleče plazila — od tedaj se opazuje, kako se krči slovensko uradovanje pri naših sodiščih, in kako se mu na-pravljajo povsod težave. Tudi v justici so take visoke glave, ki bi rade, kakor pravimo „naprej prišleu, bodisi na stol kakega nadsodnega predsednika, bodisi na stol kakega sekcijskega načelnika! Kakor upognejo najvišja drevesa vrhove, če zaveje nova sapa, tako je z omenjenimi visokimi glavami v naši justici. Kakor barometer so, ki je vsak hip prav občuten za najmanjšo spremembo političnega vremena. Tako opazujem sedaj pri našega deželnega sodišča predsedstvu, da je nekako zaljubljeno v tako imenovani notranji nemški jezik. Dasi nimamo zakona, ki bi dajal nemščini to pravico, je gosp. predsednik Ljubljanskemu deželnemu sodišču vender z znano svojo nezmotljivostjo izrekel, daje notranji jezik pri naših sodiščih izključno le nemški. In sedaj meče nemški notranji jezik in druge stvari , ki z notranjim jezikom ničesar opraviti nimajo v jeden in isti lonec, ter poskuša s pomočjo tega »notranjega jezika", ki v zakonu niti ne obstoja, stisniti polje slovenskemu uradovanju. Najnovejša modrost deželno-sodnega predsednika koncentruje se v tem, da preganja notarje, da morajo dognane slovenske zapuščinske akte z nemškimi dopisi sodiščem predlagati. Bi riči in drugi sodni služabniki, če imajo tu in tam kako rubežen, morajo dotične spise izključno v nemškem jeziku ulagati. In kaka nemščina je to, si lahko mislite. Bog ne daj, da hi protokolist na slovensko ulogo napisal „vloženo dne . . ." Zapisati mora: „praesentirt den . . . .", drugače je justica na Kranjskem zgubljena! Tudi se je časih zgodilo, da je zemljeknjižni vodja pri tem ali onem sodišči na slovensko ulogo, ki jo je imel potem sodnik rešiti, po pregledu javne knjige napisal: „v javni knjigi ni zadržka". Deželnega sodišča predsednik pa je na to napravil svoj grom in več pol popisal ter s svojo bistrostjo dokazal, da ima tudi na slovenske uloge zemljeknjižni vodja vselej zapisati: „kein Grundbuchsanstand". Srečna Avstrija, da imajo tvoji sodni predsedniki toliko časa, da pišejo več pol o takih bagatelan! Take malenkosti, na koje poklada sedaj našega deželnega sodišča predsedstvo toliko važnosti, bodejo nas kakor šivanke, druzega namena pa nimajo, ker spadajo v krog takoimenovanib birokratičnih ne-roduostij — da ne rabim ostrejšega izraza. Dosegle bodo končno to, da bo tudi pri nas vprašanje glede notranjega sodnega jezika postalo pereče, kakor je postalo na Češkem, ker to, da mora izključno le nemški jezik notranji jezik naših sodišč biti, vsled tega, da prezident Kočevar tako trdi, še ni dokazano. Ali naše deželno sudišče, in oziroma njegov predsednik pa je pričel slovensko uradovanje sploh zatirati, in to na tako predrzen način, da moramo s skrajno odločnostjo odbijati njegove dotične atentate, kojih bi se moral človek, ki se je rodil iz srede slovenskega naroda, sramovati. Da, sramovati in sramujejo naj se tudi tisti, ki so tukaj potegnili za svojim prezidentom! Slovenščina ima pri sodiščih svoje utrjeno mesto in v dotičnih justično-ministerskih naredbah je rečeno, da se sodiščem od slučaja do slučaja ne morejo dajati posebni predpisi. Prepušča se temveč sodiščem, da po svoji razsodnosti odločujejo od slu- čaja do slučaja, ne da bi napravljali nepotrebnih ovir slovenskemu uradovanju. Mi tukaj ne zahtevamo ničesar pretiranega. Ko se je slovenščina že enkrat uvedla v sodno uradovanje, potem to ni bila prazna šala, potem je jasno, da mora pri tem uradovanju na zunaj imeti slovenščina do pičice ravno toliko pravico, kakor nemščina. Oba jezika naj bodeta na jedni in isti stopinji; mi nočemo, da bi se slovenščini odkazalo boljše mesto, ali odločno pa se protivimo tudi temu, da bi živela slovenščina pri sodiščih kakor beračica, ki jo sme obrcati vsak predsednik, kadar bi se mu tako zljubilo. Najvažnejše listine so razsodbe in gotovo je, da se ima tukaj ustanoviti načelo, po kojem je sodiščem stalno postopati. Dobilo se je tako načelo, in reklo se je, Vselej, kadar se izda sodba, izda naj se v istem jeziku, v kojem se je tožba vložila. Tožnik ima pravico, da dobi sodbo v svojem jeziku! Mi torej zahtevamo, da se da Slovencu, če je tožil slovensko, slovenska sodba, Nemcu pa nemška, če je vložil tožbo v nemškem jeziku, in sicer brez ozira na to, v kojem jeziku se je toženec branil. To je načelo, glede kojega ima tudi nemški fanatik priznati, da je pravično, in da drugače ni mogoče priti do stalnega reda, če se je že enkrat slovenščina k sodiščem dopustila. In kako postopa sedaj naše deželno sodišče? Ze nekaj časa sem opazovalo se je, da je to sodišče vselej, če se je staknila v aktu le kaka nemška besedica, izdajalo svoje sodbe le v nemškem jeziku, če je tožnik svojo slovensko tožbo tudi v slovenščini branil. Slovenec, če je le imel z Nemcem opraviti, ni dobil nikdar slovenske sodbe, mej tem ko je Nemec vselej dobil nemško sodbo, b idi si da je tožil, bodi si, da je bil tožen. Pravica ima torej pri našem sodišču dvojen obraz, drugačen je, če se obrne proti Slovencu, in drugačen, če se nasmehlja proti Nemcu! Uložil se je upor proti takemu nepravičnemu postopanju, ali zavrgel se je, češ, da sme Slovenec slovensko sodbo zahtevati le tedaj, če je dotični akt od konca do kraja pisan izključno le v slovenskem jeziku! Kaj tacega bi se lahko Abderitom na nos obesilo, mi pa ne bođemo tako krotke ovce, da bi v prihodnje hoteli tako sotistiko zobati! V tem postopanji deželnega sodišča, in oziroma njegovega predsednika leži zistema. Ti gospodje nam hočejo eskamotovati slovensko uradovanje, ter nam odščip-nejo tukaj košček in tam zopet košček tako, da končno ne bode ničesar več ostalo, kar bi se še odščipniti dalo! Radovedni smo, kako bo sodil o tem nemški minister grof Schdnhorn, ki se dela objektivnega, če se gre za interes Nemcev, in slepega, če naj bi Slovanu na pomoč priskočil! Zistema deželno-sodnijškega predsedstva pa je obrodila svoj sad pri sosednjem, za mesto de-legovanem okrajnem sodišču. Tu je tudi vse polno mlade gospode, ki je nalita z nemškim duhom in koja mrzi vse, kar je slovensko! Odkar je pričel deželno-sodni predsednik svoj notranji nemški jezik na steno pribijati, od tedaj je greben vzrastel tudi ti mladi gospodi. Sedaj se napravljajo s trdim slovenskim kmetom čisto nemške tožbe, kar je bilo skoraj popolnoma iz navade prišlo. Tu imam pred sabo dva akta c. kr. za mesto delegovanega okrajnega sodišča. Pri obeh se je s čisto slovensko stranko napravila trda nemška tožba, koja se je potem po stari slovenski navadi podkrižala. Pri obeh teh aktih pa se dotični mladi uradnik kar naravnost šali s slovenščino. Akt III 186/1802. Tu je prišel Anton Žagar k sodišču, ter tožil svojo sosedo, da mu je neko pot zaprla. Podpisal se je pod tožbo slovensko za Toneta Žagarja. Gospod, ki mu je tožbo spisal, pa je proti temu ugovarjal, in tožbi na čelo je zapisal ?Klage des Anton Žagar recte Schager." Torej Žagar ni pravilno, pravilno je Schager! Take skoke uganjajo učenci našega deželno-sodnega predsednika in to v sodnih protokolih! — Akt III 339 1892. Tudi tukaj je prišla slovenska stranka ter si dala napraviti tožbo radi ekscindencije. Pri našem dele-govanem okrajnem sodišču napravili so ji to tožbo v nemškem jeziku, ter porabili tudi priliko, da so se malo pošalili s slovenskim uradovanjem. Dotični uradnik je pomešal mej nemški tekst tudi nekaj slovenščine, prav tako, kakor da je pisal kak humoristični sestavek za Dunajski Figaro, ki časih v svojih spisih češčino z nemščino meša. V ti tožbi dobite stavek, ki se takole glasi: alle diese Gegen-stitnde sind mein Kigenthum, weil ich sie „ol gospoda Čika kupila." Večjega pamfleta na slovensko uradovanje si že misliti ne moremo! Vidite torej, da je upliv postopanja našega de-želno-sodnega predsednika tak, da se njegovi pro-težeji že kar očitno norčujejo s slovenščine, in torej z narodom, ki živi v tej kronovini. Če so ti mladi uradniki že sedaj tako nesramni, kaki bodo še le potem, ko bojo v višjih službah, kjer bodo smeli svoj nemški fanatizem bolj očitneje kazati, kakor jim je to sedaj mogoče. Temu nasproti pasemorajoSlovenci z vso silo okleniti slovenskega u radovanja; to uradovanje potrebno nam je kot voda in zrak, brez njega se razviti ne moremo! Zatorej se bodemo vsakomur v bran postavili, kdor steza lačno svojo roko po slovenskem uradovanju, in posebno ostro bomo se bojevali proti ljudem, ki so slovenskega mišljenja le toliko časa, dokler jim služi za lestvico, po koji splezajo do višjega mesta; potem, ko jim ničesar več pomagati ne more, je pa vržejo z veliko Iahko-dušnostjo na smetišče! Žalibog, da imamo takih poštenjakov še dosti mej nami! Pri sodiščih imam se še nekega prav sumnega imenovanja spominjati, radi kojega je ostrmela cela dežela. Tu nam je grof Schoaborn imenoval za sodišče v Ložu pri Starem trgu nekega plemiča, in ugibali amo, se je li to zgodilo zategadelj, ker je to sinček sekcijskega načelnika v vnanjem minister-stvu, ali pa zategadelj, ker je gospod Falke na primero toliko vešč slovenščine, kakor so jo vešči baroni in grofi, koje nam grof Taaffe pošilja v deželo. Danes o tem ne bom dalje govoril, ker sem mnenja, da ima to imenovanje samo .namen, da bi sinček po ovinku čez Lož prišel prej kot mogoče v ministerstvu in ker se hočem še poprej poučiti, kako bo adjunkt gospod Falke uradoval sredi slovenskega ljudstva, kojega jezik mu je egipčanska tema. Će bo gospod Falke kaj časa v Ložu ostal, scvrla se bo lepa omeleta, o koji se bo lahko poročalo v prihodnjem zasedanji. Torej počakajmo! Že danes pa se izrečem, da ne bo kruha z moke, če bi hotel justični minister v sodne službe isto-tako importovati tuje aristokrate, kakor jih grof Taaffe importuje v administrativne službe, če administrativni uradniki uganjajo svoje muhe, se to ne čuti tako; služba v justici pa ne prenaša nikako nesposobnosti in zategadelj pravimo, gospod Falke nuj je prvi in zadnji, če nočete zagaziti tako dalječ, da se bodo morali sodišča zapreti. Tu ime in rojstvo ničesar ne pomagata, tu je odločilna samo sposobnost, in zatorej zadosti o tem! In tako opazujemo povsod v tej kronovini, kako so javni funkcijonarji, deloma ne iz prepričanja, pač pa zategadelj, da bi višje splezali, polni nemške zagrizenosti, ter iščejo, mesto da bi ljudstvo pomirjevali, vsake in naj manjše prilike, da nam dajo občutiti tisto tujčevo peto, ki nas še vedno tlači in tepta. Kako naj bode tudi drugače, saj ti funkcijonarji vender predobro vedo, daje to njihovo počen janje v soglasji s tistim duhom, ki navdaja osrednjo vlado Dunajsko, če se branimo proti tako nezdravim razmerom, pa takoj vstane ekscelencija baron Schvvegel ter nam očita, da je le on pravi Slovenec, mi pa da smo „šovinisti." Fraza o slovenskih „šovinistih" je naj cenejša, kar jih je na svetu. Istina pa je, da bi nastal kmalu mir, Če bi bili vsi Slovenci taki, kakor je „Slovenecu baron Schwegel — ki sam pravi, da ne ume več slovensko govoriti — ker bi potem po malih letih sploh niti jednega Slovenca na svetu več ne bilo! Zato naj nam njega ekscelencija ne šteje v zlo, če hočemo še tudi v prihodnje šovinisti ostati ( Očita se nam neprestano nemška ljudska šola v Ljubljani, proti koji smo se ob svojem času izrekli. Saj je mogoče — in t-> pripoznavam, da smo bili takrat v zmoti, ker se je nam, ki se bojujemo za pravice svojega naroda, ogibati vsemu, kar bi bilo drugi narodnosti krivično. Pri tem pa moramo zopet naglašati, da je dolžnost vlade, ki je v Ljubljani tako strogo dala zakon izvršiti, da jednako postopa na primero tudi po Koroškem, kjer Slovenec brez uspeha vzdihje po slovenskih šolah, dasi velja ondu ravno isti zakon kakor v beli Ljubljani ! Poslanec Luckmann opravičuje postopanje vlade in je včeraj trdil, da je pri nas vbo nslove-nizirano", in da je zato najboljši dokaz naša zgodovina. Moj Bog, če bi se mi hoteli na zgodovino ozirati, potem bi imel poslanec Luckmann, ki zastopa veleposestvo, tudi tlako zahtevati, ker so je veleposestniki v srednjem veku imeli kakor to dokazuje zgodovina! S takimi dokazili mi ostajajte raji doma, ker z njimi ravno dokažete — če nemate boljših protidokazov — da so naše pritožbe v polni meri pravičene. In te so pravičene, tudi glede na celotno državo. Tu imamo na Dunaji ministra, kojemu je dan v roke pouk in kojega prva lastnost je pač ta, da je poln strupenega sovraštva do Slovanov, in do nas Slovencev posebej! Koliko časa i* beračimo za gimnazij v Kranji in tudi v zadnjem zasedanji smo sklenili jednako beraško prošnjo! Baron Gautsch, dasi je skoraj že vse zavode, kar ji je bil v tistem času, kot Kranjski gimnazij odpravil, z nova ustanovil, noče ničesar vedeti o restituciji našega gimnazija in niti vredno se mu ni videlo, do dandanes odgovoriti deželnemu odboru na dotični sklep, kojega smo storili zaradi Kranjskega gimnazija. Minister zaničuje nas, in zaničuje celi narod slovenski, ter pazi in skrbi jedino le za to, da je Kočevski gimnazij lepo na gorkera. ter ne zgane niti s prstom, da bi v Ljubljani mnogoštevilno gimnazijsko mladino spravil iz tistih hlevov, v kojih se dandanes poučuje. Kaj hoče narod storiti. Druzega orožja nema, nego da se tolaži, da smo avstrijski Slovani prestali obilo nemških ministrov, ki so bili večjega talenta, kot je bivši Terezijaniški vodja! V spomin se mi vsiljuje barbarstvo, če se spominjam svojega prijatelja Ve-koslava Spinčica, kojemu je ta minister ravno sedaj vzel vsakdanji kruh, in to samo zategadelj, ker ni hotel zatajiti svojega prepričanja in ker je živel po načelih, koje spolnjevati je obljubil svojim volilcem. Pa naš naučni minister je lahonstvu na ljubo skušal pahniti v revščino tega poštenjaka, ter hotel s tem prej kot ne v živem izgledu dokazati, da ima v Avstriji vsak več pravice, nego pa Slovan, Če noče svojega telesa v prah pokladati pred mi- Dalje v prilogi. ~W Priloga „Slovenskemn Narođn" St 84, dnć 13. aprila 1892. nistri in nemškimi uradniki. Vsaka sila do svojega časa I Tudi ta sila razpadla bode v nič, iz kojega je nastala! Javni naši funkcijonarji in Dunajski ministri storijo vse, da moramo mi, in da morajo Slovani v Avstriji, ki se s celim srcem oklepajo stare te monarhije, nehote priti do spoznanja, da Slovan v Avstriji ne dobi svoje pravice, in tudi do spo-znjanja, da tiče voditelji te države še vedno v stari zaslepljenosti, da slovanska kost v Avstriji nima drugega pomena, nego da se v časih velikih kriz izpostavlja v boj, da pokajo puške malega kalibra svoje projektile v to ubogo slovansko kost! Kaj hočemo! Ministri prihajajo in odhajajo, le narodi so stalni in prvi stebri, na koje se more krona ravno tako stalno opreti! Tudi narod slovenski se je že toliko utrdil, da ga pritlikovski atentati tega ministra, ali onega predsednika iz sveta ne bodo potisnili in da bode cvetel še v časih, ko bode Avstrija v resnici jednako pravična vsem svojim narodom, kojih vseh brez vsake izjeme potrebuje za svoj obstanek. In ta zavest nas tolaži dandanes, da nam na misel ne pride obupati, in naj nas še tako tareta dvojčka Gautsch in Schon-born! (Dobro! Dobro!) Deželni zbor kranjski. (Večerna seja, dne 8. aprila 1892. leta.) (Konec.) Prestopi se putem v podrobno razpravo o načrtu zakona, ki ae glasi: Zakon z dne....., veljaven za vojvodino Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane, s katerim se prenaiejata §§ 3. in 13. deželnega zakona z dne 24. aprila 1888. leta, dež. zak. št. 12, zadevajočega uravnavo zdravstvene službe v občinah. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen 1. §§ 3. in 13. zakona z dne 24. aprila 1888. leta, dež. zakon št. 12, sta v svoji zdanji besedi razveljavljena in se odšle) glasita tako: § 3. Kadar občina (zdravstvena občina) oskrbuje sama zase vsa naložena ji opravila zdravstvene policije in zdravsstva sploh (§ L), tedaj pristaja po določilih občinskega reda izvoljenemu občinskemu odboru, oziroma Županu, zastopati to občino v tem oziru. Kadar pa se združita dve ali kadar se združi več občin zaradi skupnega oskrbovanja določnih takšnih opravil v jedno zdravstveno okrožje (§ 1., odstavek 2.), tedaj zastopa to okrožje zbor, ki ga izvolijo člani dotičnih županstev izmej tistih občanov, ki imajo pravico biti izvoljeni v zastop jedne omenjenih občin; ta zbor šteje v zdravstvenih okrožjih z menj nego 15.0000 stanovniki 7 članov in 2 uameatniks, v zdravstvenih okrožjih s 15.000 ali več stanovniki pa 9 članov in 3 namestnike. Ta zbor izvoli izmej sebe kot predsednika in voditelja opravil svojega načelnika in za slučaj, da je ta zadržan, načelnikovega namestnika. Volitev zastopa zdravstvenega okrožja, kakor tudi načelnika in njegovega namestnika se izvrši v zmiselni uporsbi določil, ki veljajo za volitev žu-panstvenib članov. Volitev velja za tri leta. Pred pretekom tret jega leta je pravočasno razpisati novo volitev. Poprej izvoljeni pa ostanejo v službi, dokler se ne ustanovi novi zastop. Tisti, ki izstopijo, smejo, ako ni zakonitega zadržka, biti iz nova izvoljeni. O morebitnih, v zapadnem roku osmih dnij po izvršeni volitvi pri dotičnem političnem okrajnem oblastvu vloženih, volilno pravico posameznih oseb ali volilno postopanje zadevajočib ugovorih razsodi politično deželno oblastvo, zaslišavši poprej deželni odbor. § 13. Služba okrožnega zdravnika je javna služba. Okrožni zdravniki so v prvi vrsti postavljeni za to, da po njih oskrbujejo občine po zakonu (§§ 3. in 4. zakona z dne 30. aprila 1870. drž. zak. št. 68) jim odkazane dolžnosti javne zdravstvene službe. Postavljeni so in dolžni v zmialu svojega službenega navodila zdraviti ubožce tam, kjer za to ni preskrbljeno posebej. Stroške združene z zdravljenjem ubožcev, kakor tudi stroške za predpisana dotična zdravila plačujejo zdravstvene občine, oziroma zdravstvena okrožja. Okrožni zdravniki so v zborih zastopov zdrav stvenih občin, oziroma zdravstvenih okrožij, poročevalci o zdravstvenih strokovnih stvareh ter mo- kateremu so v službenem oziru podložni, po določilih navedenega zakona z dne 30 aprila 1870., poročati o zdravstvenih dogodkih in zdravstveuem stanji svojega službenega okoliša. Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov do* ločuje natančneje službeno navodilo, katero, zaslišavši mnenje deželnega zdravstvenega sveta, izda deželni odbor dogovorno s političnim dež. oblastveni. Člen II. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi. Člen III. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, zvršiti ta zakon. Po kratki debati, v kateri so govorili poročevalec, dež. predsednik baron W i n k 1 e r in poslanec Murnik vsprejel se je zakon in bila sta tudi vsprejeta dodatka barona Schwegla. Pri razpravi o daljavnih pristojbinah omenja poBl. dr. Bleivveis, da je pristojbina 9 kr. za kilometer premala in ni umestno, da bi se tu šte-dilo. On predlaga, da se določi 12 kr. za vsak kilometer vožnje. Po kratki debati, katere se udeleže še baron Schvvegel in poročevalec Krsni k, odkloni se predlog dr. Bleivveisa in se vsprejmo rosoluciji Pfeiferjeva in barona Schwegla ter predlog upravnega odseka. Prošnja županstev v Kropi in Kamni-gorici za premeščenje sedeža okrožnega zdravnika v Kropo, izroči se priporočilno deželnemu odboru v kompetentno rešitev. Posl. Žitnik poroča o §. 8. (Šolstvo) letnega poročila deželnega odbora. Prvi se oglasi posl. Hribar in v dolgem, jedrnatem govoru (glavne misli smo že v soboto priobčili) razjašnjuje čudno postopanje naše učne uprave. (Ves govor prijavili bodemo po stenograf-skem zapisniku ) Po končanem govoru, ko se je čulo glasuo odobravanje mej narodnimi poslanci in mej poslušalci, hotel je deželni glavar De tel a ugovarjati govorniku in braniti učno upravo, a posl. Hribar je odločno protestoval. Rekel je, da dež. glavar ima pač pravico kakega poslanca klicati k redu ali pa k stvari, nikakor pa ne, da bi kot predsednik kri-kritikoval kak govor. Ko so z galerije zadoueli glasoi „dobro"- klici, obrnil se je deželni glavar do nje in jo posvaril. Deželni predsednik baron W in kler je branil učno upravo in nje postopanje o priliki Komen-skega slavnosti in Spinčicevi afere itd. V Ljubljani je 6000 Nemcev (dr. Tavčar: Pa kakšnih!), torej imajo pravico do nemške šole itd. Posl. L u c k m a n zagovarja nemški Scbul-verein trdeč, da postopa le defenzivno, ker se povsod slavizuje. Ponavlja že sto in sto in stokrat slišane fraze, da vladi imajo kranjski Slovenci zahvaliti večino. Posl. Hribar odgovarja, da večino priborila nam je naša narodna zavednost, ne pa vlada. Deželni predsednik branil je nespretno naučnega ministra. O aferi Spinčicevi hoče obširno govoriti še jutri. Da ima vlada res nekak patronat nad nemškim „ Schulvereinom", dokaz temu je, da zborov slovenskih društev se še nikdar ni udeležil kak višji ali nižji uradnik. Končno še jedenkral odločno prote-stuje proti temu, da je deželni glavar kritikovati hotel njegov govor. Posl. baron Schvvegel govori o Komenskem, katerega častilec je tudi on in brani postopanje ministra glede" prepovedi slaviti Komenskega v šolah. Ne iz politiških nego iz verskih preganjali so svoje dni Komenskega, velicega pedagoga vsega človeštva. Primerja v tem oziru Komenskega z našim Truber-jem. Potem zagovarja potrebo nemških šol. Posl. S vete c apostrofuje barona Schvvegla, ki je tudi slovenske krvi. Mi ne napadamo Nemcev, če bi Nemci taki bili proti nam, kakor smo mi proti njim, že zdavnej bi bil mir. A v Celji na primer pokazalo ae je pri raznih prilikah, kakšni so naši nasprotniki. (Res je! Dobro!) K marg. št. 1. o c. kr. nižji gimnaziji v Kranji stavi posl. Žitnik v imenu odseka nastopno resolucijo : 1.) Visoki zbor vzemi iz nova z obžalovanjem na znanje, da visoko c kr. naučno ministerstvo ne blagovoli uvaževati tolikrat ponovljenih prošenj za obstanek Kranjske gimnazije in eventuelno nje razširjenje na vseh osem razredov. 2) Deželnemu odboru se iz nova naroča, da ponovi svojo prošnjo zaradi otvorjenja in razfiirjenja Marg. št. 2.—5. o slovenskem jeziku na c. kr. pripravnici za učitelje in učiteljice, o laborantu na realki, o višji dekliški šoli in o višji dekliški Šoli pri Uršulinkab vzamejo se na znanje. K marg. št. G. o plačilu za verski pouk na javnih ljudskih šolah poudarja poročevalec nekatere nedostatke in stavi nastopno resolucijo: 1) Visoki deželni zbor naj vzame to poročilo □a znanje. 2.) Deželnemu odboru se naroča, naj primernim potom posreduje pri c. kr. deželnem šolskem svetu, da verski učitelji v smislu sklepov c. kr. deželnega šolskega sveta, storjenih na podlagi zakona z dne 5. decembra 1889, redno dobivajo svoje nagrade, oziroma odškodnine za pot in da se zaostale odškodnine, oziroma remuneracije izplačajo. — Vs prej me se. Dalje stavi še nastopuo resolucijo, ki se tudi vsprejme: Deželnemu odboru se naroča, naj iz nova pri c. kr. deželnem šolskem svetu stori potrebne korake, da se ljudska šola uredi povsod na podlagi verskega izpovedanja in z izključno maternim učnim jezikom, in da se pridobi za to potrebno učiteljsko osobje, naj se naše učiteljišče v smislu deželuo-zborskega sklepa, storjenega v 9. seji dne 5. novembra 1889, primerno organizuje. Marg. št. 7. —11. o slovenskih knjigah za ljudske šole, o pouku za slovenske otroke na nemških ljudskih šolah v Kočevji, o J. Poklukarja ustanovi, o knjigi „Postojinsko okrajno glavarstvo" in o razvrstitvi učiteljskih služb vzamejo se na znanje. Ob polu 10. uri zaključil je deželni glavar večerno sejo. Politični razgled. Mol ran Je dežele. V Ljubljani, 13. aprila. Goriški deželni »bor dovolil je v včerajšnji seji za nakup glavinskih delnic, izdanih v zgradbo lokalne železnice T rž i č-Ronki-Červiujan — 50.000 gld. ter ukrenil storiti potrebne korake za zgradbo normalnotirne lokalne železnice iz Gorice v Ajdovščino. Deželni zbor je nadalje tudi sklenil, da je kupiti za 50.000 gld. glavinskih delnic, ako se realizuje pro-jektovani parni tramway po Furlaniji. Koncem sejo interpeloval je posl. dr. Gregorčič zaradi odpusta posl. Spiučič. Zasedanje se je na to zaključilo s trikratnimi Slava-klici presvetlemu cesarju. Deželni »bor Tržaški. V zadnji seji deželnega zbora Tržaškega vspre-jela se je resolucija, naročajoča deželnemu odboru, naj stori potrebne korake za varstvo domače vino-reje, zlasti naj skrbi, da se bodo znižali železniški tarifi za prevažanje vina in vračanje praznih posod in da se poviša davek na piva tako, da bode vsaj tolikšen, kolikeršen je davek na vino. Vspre-jela se je tudi resolucija, naj vlada čim prej mogoče dožene potrebna pogajanja in izda koncesija za vodovod, napeljan iz Ileke. Deželni zbor vsprejel je še zakon o varstvu ptičev ter potem svoje zasedanje sklenil s trikratnimi Slava in Eviva-klici na presvetlega cesarja. JJeželni »bor češki. V ponedeljek prišlo je v razpravo poročilo glede subvencije Dunajske češke šole „Komeuskv". V odseku glasovali so veleposestniki proti subvenciji. Grof Ilarrach se je odločno potezal za subvencijo. Navedel je, koliko sovražnikov ima ta šola, da ne dobiva od deželnega zbora doleDjeavstrijskega nikake podpore, dočim se iz deželnih sredstev plačujejo velikanske svotu za razne tuje zavode. Navzlic toplemu priporočilu ni obveljal ta predlog; veleposestniki in Nemci glasovali so proti njemu in isto tako zvezali so se Nemci z mrzkimi jim veleposestniki tudi pri glasovauju o predlogu poslanca dr. Podlipnega, da je dovoliti pudpore samo šolam, če se v njih sprejema mej učence samo take dečke, oziroma deklice, katere so vešče učnega jezika. — Nemci in veleposestniki, to so najnovejši pajdaši v deželnem zboru češkem. Schbne Seelen finden sich! Dole n j en r str i Jski deželni »bor vsprejel je po večdnevni izredno strastni razpravi zakonski načrt o preskrbljevanji siromakov. Pri tej razpravi pokazalo se je zopet jasno, da so mej liberalno večino in konservativno- protisemitsko opozicijo res načelna gospodarska nasprotstva, katerih ni moči premostiti. Zastopniki veleposestva, mest in trgov ter trgovinskih zbornic usilili so kmetskim občinam zakon, o katerem se sicer še ne da izreči definitivna sodba, kateri pa utegne veliko siromaštvo zlasti na deželi venderle nekoliko olajšati, in sicer na troške bogatašev. Z druge strani je pa tudi gotovo, da bode komplikovana uprava, katera ae bode uvedla, veljala silne novce, da pa ne bode posebno uspešno delovala, ker je zasnovana v zmislu starega Vitanje države. Francosko mininteratvo uteklo je srečno prvi veliki nevarnosti. Pri razpravi o vladnih tirjatvah za D ab o raey , unela se je dolga in rezka debata. Skrajni radikalu očitali so vladi, da je povsem nesposobna voditi upravo kolonij in predlagali, naj se dovoli za kolonije namesto, od vlade zahtevanih 3 milijonov, tisoč frankov manj, samo da se ji izrazi nezadovoljnost. Konservativni poslanci pridružili so se to pot radikalcem. Tudi oni so napadali vladuo kolonijalno upravo in zahtevali spremembe. V izraz nezadovoljstva naj se pa vladi dovoli stotisoč frankov več, kakor je zahtevala. Vlada je zahtevala, da ji zbornica izreče za-zaupanje svoje, kar se je tudi zgodilo z 38 glasovi večine. Jioj zoper anarhizem. Zadnji atentati francoskih dinamitardov in energično postopanje francoske vlade proti anarhistom, tujim in domačim, to je napotilo Franciji sumi dne države, zlasti Špansko in Belgijo, da so zahtevali, naj obvesti francoska redarstvena uprava dotične dežele o vseh iz Francije iztiranih anarhistih. Francoska vlada storila je pa se drug korak; začela je dogovore z vsemi večjimi državami evropskimi glede mejnarodne organizacije boja proti mejnarodnim sovražnikom sedanjega reda, anarhistom. Ob uspehu tega gotovo velevažnega koraka se še nič ne ve, zanimivo pa je, da Berolinski listi nič kaj prijazno ne govore o tem projektu. Domače stvari. — (»Laibacher Zeitung") se v včerajšnjem listu prepira s celo vrsto časopisov. Vidi se jej zopet potrebno, da pred nemškimi, strankarski izzivajočimi glasili opravičuje našega gospoda deželnega šefa. To smo v resnici že jako dalječ, če se vsaka časniška raca s polno uradno resnostjo iz Ljubljane preganjal In včeraj se je to zgodilo na način, kateri mora pri dotičnih nemških listih obujati glasen smeb, pri nas v deželi pa — indignacijo. Proti „D. Ztg." nastopa namreč nad uradni list s korekturo, da se gospodu deželnemu predsedniku kot vladnemu zastopniku v deželnem zboru ni bito zagovarjati proti večini, ampak le: Bgegen die zwei jiingBten oder vvenigstens nur gegen zwei sehr junge unter den slovenischen Abgeord-neten." Torej še „zelo mlad" je mož, katerega je svojim poslancem izvolilo stolno mesto dežele, še „zelo mladu tist mož, katerega sta v deželni zbor poslali meuti Kranj in Lokal Tak.i si drzne uradni list bagatelizovati in psovati dva moža, katera je bilo s svojem zuupanjem odlikovalo prebivalstvo naših mest, katera sta kot zastopnika svojega naroda ravnokar v deželnem zboru izpolnila svoje svete dolžnosti! No, lepe pojme ima ob ustavi naš uradni list, in krasen „bon ton" mora vladati mej plemiči tukajšnjega tiskovnega „biroa"! S takimi sredstvi se da zagovarjati le jako slaba stvar. Ta utis je morala napraviti včerajšnja obramba v uradnem listu pri nemško-liberalnem občinstvu, v našem pa je le pomnožila utis besed, s katerimi je poslanec dr. Tavčar slikal del osebja v tukajšnjem glavnem političnem uradu. Sapienti sat! — Tudi današnja „Laibacherica" se prepira in sicer z našim listom zaradi predvčerajšnjega uvodnega članka, ki je do-nesel posnetek dr. Tavčarjevega govora. Uradni list bi rad imel dokazov za naše, odnosno doktor Tavčarjeve trditve. Ustregli smo mu, naj čita namreč poslanca dr. Tavčarja govor, ki je od besede do besede na uvodnem mestu našega denašnjega lista! — (Mestne volitve Ljubljanske.) Včerajšnji „Slovenec" zadira se prav po nepotrebnem v gosp. M. Kunca zaradi opazke, katero je stavil v nedeljo na volilskem shodu glede kompromisa. Gosp. Kune svojih mislij sicer ni nadalje razvijal, a navzlic temu razumeli so ga zbrani volilci. Ker je obstanek „Katoliško-političnega društva" g. Kuncu prav dobro znan, označil je s svojo opazko na naj-diskretne]i način to, da ni to društvo niti jedino, niti odločilno sklepati kakega kompromisa. Da je to istina, vedo pa gotovo tudi gospodje pri „Slovencu", — čemu torej taka silna jeza? — (Veliki teden.) Red cerkvenih opravil ta teden v stolni cerkvi Ljubljanski je naslednji: Danes v sredo ob 4. uri pričeli so v stolni cerkvi lamentacije, katere pojo bogoslovci tudi v četrtek in petek ob isti uri. V četrtek ob 9. uri se prične slovesna sv. maša ob usisteci vsega stolnega kapi-telja, mej njo pristopijo vsi duhovniki, bogoslovci in verniki k sv. obhajilu, katero bode delil knezo škof dr. M i s s i a. Po končani slovesni maši razgrnejo se altarji in blagoslovi se krizma in sveto olje, potem pa bode knezoškof 12-terim starčkom umival noge. Potem pogosti knezoškof starčke v svoji palači v slavnostni dvorani, kamor je pristop občinstvu dovoljen. V petek ob 0. uri zjutraj čita se trpljenje Kristusovo, potem se razgrne sv. razpelo, pred katerim bode „adoratio". Po blagoslov* ljenji prenese se Najsvetejše v Božji grob. Konečno je uemška postna pridiga. V soboto zjutraj blagoslovi se ogenj in voda in potem se služi slovesna sv. maša. — V druzih cerkvah vrše se ta opravila uro preje. — Popoludne v soboto so slovesne procesije ustajenja in sicer: Oh 3. uri popoludne pri uršulinkab, ob '/a*- mi Pr> očetih frančiškanih, ob 4. uri v stolni cerkvi, ob l/»5 uri pri sv. Petru ob 5. uri v Trnovski fari, ob 6. uri pri sv. Jakobu in pri usmiljenih sestrah v bolnici. V nedeljo zjutraj ob 4. uri praznuje se ustajenje v cerkvi Jezusovega srca. Ako bode vreme neugodno vrše, se cerkvene slavnosti v notranjih prostorih cerkva. — (Objava.) C. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani naznanja: Da se olajša strankam te dni vsprejemanje dobajajočih poštnih pošiljate v, ostane tovorno-poštni oddajni urad zadnje tri dni velikega tedna tudi čez poldne od 12.—2. ure torej od osmih zjutraj do šestih zvečer neprenehoma odprt. — (Ogenj na Golovci.) Včeraj popoludne proti 5. uri naznanil je čuvaj na Gradu po telefonu, da gori na Golovci velik kos novo zasajenege gozda. Zažgali so bili tam vedreči cigani, kateri so zbežali, ko se je ogenj unel. BI izo bivajoči prebivalci so ogenj hitro pogasili, tako da ni bila pomoč gasilnega društva potrebna. — (Iz trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) C. kr. trgovinsko minister-stvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da se bode mejnarodna električna razstava v Moskvi otvorila dne 1. junija t. I., da se bodo pa tuji razstavni predmeti vzprejemali do 1. julija t. I. — Nadalje je c. kr. trgovinsko mioisterstvo naznanilo zbornici sledeče: Glede uporabe francoske minimalne tarife za blago, ki prihaja iz onih dežel, katerim se — kakor Avstro-Ogrski — pri uvozu v Francijo dovoljuje ta tarifa, odredilo je Francosko glavno carinsko ravnateljstvo z dnem 1. februvarija 1892, da je tako blago praviloma le tedaj ocariniti po minimalni tarifi, ako se dotične pošiljatve uvažajo v Francijo ali direktno, ali tran-sito iz kake dežele, za katere blago se tudi dovo ljuje uporaba Francoske minimalne tarife. Tako je glede Avstro-Ogrske pri pošiljatvah blaga preko Nemčije ali Švice. Glede pošiljatev , namenjenih preko Gorenje Italije v Francijo, odredilo je Francosko glavno carinsko ravnateljstvo, da ostane izjemoma še nadalje v veljavi do 1. februvarija 1892. veljavna naredba, po kateri se takim pošiljat vam, ako gredo v plombiranih vagonih preko Gorenje Italije in se ne prekladajo na ondotnih železnicah, dovoljujejo tudi postavki dogovorne (minimalne) tarife. — (Častnim občanom) volil je občinski svet Tržiš ki v svoji zadnji seji gospoda Karla Pokornega, vrhovnega poštnega ravnatelja v Trstu, in sicer za njega zasluge, katere si je stekel za to, da se je pošta v TrŽiči podržavila. — (Iz Gore njega Logatca) se nam piše: Dne 10. t. m. vršila se je pri nas volitev župana, njegovega namestnika in svetovalcev. Zupanom izvoljen je bil jednoglasno trgovec in posestnik gospod Karol Puppis, namestnikom posestnik g. Janez Kobav, a svetovalci gg.: Mihael G os tiša, Andrej Marinko in Janez Iti h ar. — Gosp. Puppis bil je sedaj *.e dvakrat zaporedoma voljen županom, — dokaz, da občani spoznavajo njegove zasluge in da z zopotno izvolitvijo hočejo pokazati, kako čislajo moža, ki jim modro gospodari. — (Škof K han pa Slovenci.) Piše se nam s Koroškega: Ćesar smo se bali, jelo bo je polagoma uresničevati. Kapelan, gosp. Fr. Stingl, rodom Čeh, ki si je s precejšnjim trudom in marljivim svojim učenjem vrlo dobro priučil slovenskega jezika z namenom, da bode služboval v Slovencih, premeščen je nenadoma iz slovenskih Sveč daleč gori na gorenje Koroško v trdo nemški Stali Komentara menda ni treba! Zdaj naj pa še kdo reče, da je nam Slovencem na Koroškem cerkvena oblast naklonjena in da nas očetovski ljubi. Lehko bi stopili z mnogimi dokazi na dan, kako se nam nekaj časa sem tudi od te strani mečejo polena pod noge, ali prilika bode prišla, ko nam bode mogoče o tem obfilrneje govoriti Kakor se kaže, čas ni več daleč, ko se bodo začeli slovenski duhovniki, kar jih je še odločnih v svojem na rodnem prepričanju, preganjati in po nemških krajih nastavljati; mej Slovence pa se bodo urinih taki Nemci, ki so se za silo naučili par stavkov in germanizacija poganjati bode začela bujno svoje cvetje tudi v cerkvi. Saj je vsakemu Slovencu na Koroškem dobro znano, kako je našemu škofu nemška propoved pri srcu in kako rad se skrije v žagrad, kakar se kje na deželi slovenski pridiguje. Velika sreča je le to, da se slovenska zavest tudi pri nas na Koroškem čedalje bolj širi in zadobiva Že moč, katere ugonobiti ne bode več mogoče niti škofu Khanu niti njegovemu nemškemu kancelarju. K—č. — (Osobne vesti.) Župana Celovškega g. dr. Glocknerja, zadel je preteklo soboto, ko se je hotel podati k seji dež. zbora, mrtvoud, da se je zgrudil brez zavesti. Še le čez nekoliko ar se je zopet zavedel, Zdaj se počuti nekoliko bolje. — (Slovenske šole na Koroškem.) Prošnje za slovenske šole poslalo je ministerstvo v Celovec na c. kr. deželni šolski svet, da jih reši. Da jih ta odbija kar po vrsti, to se razume žali-bog samo ob sebi. In tako se zopet ne bode ustreglo toliko upravičeni želji koroških Slovencev po naravno urejenih ljudskih šolah in se bode nadalje širilo ponemčevanjel — (Nemški „S c h u 1 v e rei n" na Koroškem.) Kako deluje to zloglasno društvo povsod in posebno pa ob mejah sloveustva, znano je. Zdaj se je ustanovila v Hanovru podružnica „Schulver-eina", ki bode svoje novce pošiljala samo na Koroško, ker je menda nemštvo tam bolj v nevarnosti 1 Da nemštvo na Koroškem ni prav v nikaki nevarnosti, to ve pri nas vsak otrok, pač pa se hoče s pomnoženim šulferaj nekim delovanjem zadušiti zadnji sled slovenstva na Koroškem in ponemčiti vse, kar je Se slovenskega, potem bode nemštvo varno I — (Hranilnica in posojilnica v Črni na Koroškem) imela je v prvem upravnem letu 1891 denarnega prometa 30.101 gld. 36 kr., rezervni zaklad znaša 120 gld. 31 kr., čistega dobička je bilo 9 gld. 79 kr. Hranilne uloge se vspre-jemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge, in se obrestujejo po 4'/»%- Posojila se dajejo proti 5J/a % eamo zadružnikom. Uradni dan je vsako nedeljo od '/s na 3. do 4. ure popoludne. — (Hranilnica i u p oso j i I n i ca zaSin-čoves na Koroškem) imela je v preteklem letu 1891. denaruega prometa 54.523 gld. 14 kr., rezervni zaklad znašal je 193 gld. 58 kr., čistega dobička je bilo 278 gld. 33 kr. Zadružnikov bilo je koncem leta 207. Tekom leta jih je pristopilo 132, kar je najbolji dokaz, da se zavod lepo razvija in da bode, kakor vsi drugi jednaki zavodi, prav blagodejno uplival na napredek slovenskega prebivalstva na Koroškem. — (Iz Opatije.) Čitalnica „Zora" v Opatiji in društvo „Bratimstvo" iz Voloske priredita dne 18. t. m. v novi dvorani .Zore" v Opatiji zabavni večer s plesom. Sodeloval bode tudi tamburaški zbor pevskega društva „Jadranska Vila" iz Sušaka. Predstavljala se bode igra „Lndnica na prvom katu." — (Tatinski sestri.) Marija Peric iz Brestovice pri Komnu služila je v Trstu ter svojemu gospodarju ukradla raznih rečij, vrednih več kakor 20 gld.; sestra njena, Rozalija Peric, službujoča pri nekem zdravniku, pa je svojemu gospodarju vzela iz zaprte omare 50 gld. in raznih drobnjav. Sestri sta posestuici majhne hišice v rodni svoji vasi ter sta z ukradenimi denarji plačali dolg, uknjižen na njiju posestvo. Okradena gospodarja sta tatinski sestri ovadila redarstvu. — (Čas t i to p. n. občinstvo) opozarjamo na današnje oznanilo g. F. S. Bojnika. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 12. aprila. Opozicij on al ni listi protest u jej o proti izjavi grofa Batthyanya, da je imenovan tudi guvernerjem hrvatskega primorja, če se tak hrvatsko državno pravo žaleč odstavek nahaja v dekreta, mora deželni sabor hrvatski proti temu protestovati. Praga 12. aprila. Člani komisije za razdelitev okrajev so sklicani za 25. t. m. Torej bode navzlic nasprotstvu Staročehov in veleposestva komisija nadaljevala svoje delovanje. Peterburg 12. aprila. Višnjegradskemu se je zdravje v toliko zboljšalo, da je danes pisal prošnjo na carja, da mu dovoli daljši odpust, čez poletje namerava Višnjegradski podati se v inozemstvo. Peterburg 12. aprila. Stanje Giersovo se je pohujšalo. Bolnik imel nemirno noč in je oslabel. Beligrad 12. aprila. Skupščina končala je danes zasedanje. Govori se, da se bode sklicala velika skupščina. Bukurešt 12. aprila. BRomanul" poroča, da se hoče kralj odpovedati v korist prestolonasledniku in da kraljica neče vrniti se v Rumu ni jo zaradi znane afere Tacarescu. Bem 12. aprila. Zagotavlja se, da bode trgovinska zveza z Italijo se dognala in stopila v veljavo 1. julija. Nizza 12. aprila. V kazini v Monte-karlu našli so zabojček z dinamitom. Užigalna nit je bila ugasnila. Tudi v neki igralni sobi našli so mnogo dinamita. Navzlic prikrivanji zvedelo se je za stvar in je mnogo tujcev odpotovalo. Dunaj 13. aprila. Cesar vrnil se je zjutraj iz Monakovega. Dunaj 13. aprila. Četrti nemško-avstrijski srednješolski shod pričel zborovati. Udeležencev 300. Naučnega ministra zastopa dvorni svetnik "W\#lf. Luksemburg 13. aprila. V vagonu tovornega vlaka došlega po noči iz Bruselja našli so dve težki bombi. Kako so prišle notri, neznano. Policija preiskala ju. Izjava in prošnja. Nepovoljna sicer, pa zaslužena ocena dijaškega lista „Vesneu je piovzročila nekaj prav neprijetnih stvari. Obsojuje s • sloveuaka mladina na Dunajskem vseučilišči in sumniči se celo odbor nPodpornega društva za slovensku visokošolce na Dunaji". Zatorej je podpisaui odbor „Podpornega društva" prisiljen izjaviti, da ni v nobeni zvezi z omenjenim listom in* da inei izdavatelji imenovanega lista tudi ui noben podpiranec. Vsebine in pisave „Vesne" pač mu ni treba vnovič obsojati, ker je ta list že tako bil obsojen v slovenskih listih. Samo tu izjavlja podpisaui odbor, da je krivično, zaradi pre-greškov nekaterih obsojati V80 Dunajsko akademično mladino. Veliki večini slovenskega dija-š t v a ua Dunaji se glede na marljivost in in o ral u ost ne more očitati ničesar. Ako kedo v svojih študijah zaostane, tega je krivo največ to, da ni imel o pravem času dovoljne podpore in primernega zaslužka. Odbor „Podpornega društva" ni mogel v zadnji seji dne 9. aprila deliti nikakoršnih podpor. Zakaj ? Po oceni .Vesne" v raznih listih so Be z darili oglasili samo nekateri Dunajski Slovenci, iz domovine pak so podpore skoraj popolnoma prenehale. Tako je torej zaslužena obsodba „Vesne" najbrldkeje zadela one, ki pri vsem podjetji soudeleženi niso. Podpisani odbor prosi tedaj vse rodoljube v domovini: Usmilite se marljivih, revnih in res moralnih slovenskih visok«-šolcev na Dunaji! Ne dajte, da bi vsled nepremišljenega podjetja p o -h a in o z n i k o v zadela najbridkejša o so d a nedolžne d i j » k « , ki po svojih dosedaj po kazanih krepostih dajejo naši domovin najboljši up. Za odbor »Podpornega društva" za slovenske visokošolce. Na Dunaji, dne 12. aprila 7892. I. Navratil, Janez Jereb, predsednik, tajuik. Razne vesti. * (Škofovski jubilej papeža.) Dozdaj osnovali so se v 80 italijanskih mestih odbori za sUvnost petdesetletnega škofovskega jubileja papeževega. Na stroške italijanske vlade se bode popravila cerkev sv. Lorenca v Rimu, v kateri je bil papež posvečen za škofa. * (Guv de M a u pa s san t.) Zdravje slavnega francoskega pisatelja zboljšalo se je v toliko, da se je skoro za gotovo nadejati, da okreva popolnoma. Sprehaja se vsak dan po vrtu zavoda in sme vsprejemati po jedeukrat na teden nekatere prijatelje. Čitati še ne sme, a tega tudi ne zahteva. Pred nekaterimi dnevi zahteval je, da se mu da pisalna priprava. Hotel je nacrtati snov novega romana. Se ve da se njegovi želji ni ustreglo. Jed mu gre v slast in spanje je trdno. * (Zmrzlo meso) Francoski vojaški strokovnjaki delali so poskuse z zmrzlim mesom, ki se hoče uvesti pri vojski za čas vojne. Poskusi so pokazali, da zmrzlo meso ne izgubi nič tečnosti, če se potem kuha. Tako zmrzlo meso prevaža se lahko štiri dni dalječ pri največi vročiui, ne da bi se kaj pokvarilo. Tudi se lahko hrani 8 mesecev v kletih, napolnjenih z ledom ali v ledenicah. Francoska vojska bode imela bode takega mesa v vseh večjih trdnjavah. Za zgradbo primernih ledenic določilo se je 4V3 milijonov frankov. Meteorologično poročilo. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZVON" ntoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCi: 12. aprila. Pri Malici x Linhart, Lahn. Polacek, Fisch, Hurck-hard i Dunaja. — Kolini i* Prage. — Kalan iz Kočevja. — Pramh«»r" „ . . Zemlj. obč. avstr. 4V,°/o Z1RU zast 100 gld. 122 n • . listi . . 116 n M> . 100 gld. i <5 . 10 „ a a Akcije anglo avstr. banke . 120 . 147 • e Traniway-druftt. velj. 170 gld. a. v..... 840 „ 50 - j C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri ua v mm. 12. aprila | 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7310 mm 729 2 mm. 728 7 mm. 2-0° C ie-t>«c 8'9° C si. svz. si. jzh. si. j/.h. jasno jasno jasno 0 00... Srednja temperatura 9"J°, za 0-1° pod normalom. Hišni oskrbnik so najame v hlii itev. 16 v Gradišči, povpra&a se v odvtnlikl pisarni._(382—4) Učenca veSčega slovenskega in nemSkega jezika, vtiprejme takoj J. Razinger (390—3) »eUlar, na Polj anali Št. 20. Ivan Modic v Novi vasi proda -3MI (401—3) v Kočevskem okraji. V hiSi je gostilna in prodajal-nica. roloji sh prodajo so nrav ugodni. Hlia da eventuelno tudi v najem. Već je izvedeti pri lastniku. Diurnist z dnino 1 gld. 50 kr. se vsprejiue v neko pisarnico v (jirailet takoj. Znati mora nemški In slovenski jezik v besedi in pina.i popoluomu in imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo, ftadaljni pogoji so: Hiti mora umen iu nagel delavec, ueoutadežev aiiii preteklosti, ueza-dolžen, vojaielne prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji posebne porabuosti in i^liornega zadržanja ima do-tičnik upanje, da se nastavi stalno s pravico do pokojnine. Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku s prepisi spričeval poslati je pod 2U1.IOI v <.niilic. potite reMante. (377—3) j* s. * pri mesar, mostu v Ljubljani priporoča častitemu občinstvu jfi pristni ribniški krompir (£-in fižol za seme. Kupuje tudi vsakovrstno poljske pridelke in rastline po nnjviAji eeni. j Zahvala. Častitemu p. n. občinstvu se uljudno ff\ zahvaljujem za mnogobrojni obisk, kakor ^ --jo tudi za preplavila, katera je darovalo slavno- ffo >^t isto pri razstavi cvetlic; posebno se zahva- }<< ljujem slavnemu vodstvu društva ,,Kazino'" >S za brezplačno porabo prostorov. Ob jed-rfl nem priporočam se častitemu p. n. občin- R*, stVU za daljše zaupanje in cenjena naro- m ^1 Sila, katera bodem vselej točno in po nizki ceni izvrševal, ^ ^ Z vsem spoštovanjem Fr. Herzmanskjr H Gradišče št. io. 1433) Podpisanec se usojam naznaniti visokočastitemu občinstvu, da sem prevzel in da jo otTrorlaaa. na Velikonočno nedeljo, dne 17. aprila 1.1. Zagotovljaje, da bodem točil izborna vina najboljših vrst, izvrstno marčno pivo in postregel z ekskvizitnimi jedili, prosim obilega obiskovanja. Z odličnim spoštovanjem (407-1) -p CV--—t! 1A r '-i S ji F. S. ROJNIK trgovec s špecerijskim blagom na voglu Križevniškega trga in Gospodske ulice v Ljubljani priporoča častitemu p. n. obeitiBtvu za Velikonočne praznike avojo veliko zalogo najboljše vrste blaga, kakor: sladkor, kavo, riž, rozine, civebno grozdiće (VVeinbeer) itd. po najnlajl »eni. — Naznanjam tudi, da sem upeljal v svojo zalogo z dnom 1. aprila t. 1. katere priporočam po najnižji ceni. (420—2) I Zrm^T>j^ naročila so 3ai.tro In ceno Isvrš-ajojo. IH I _ _ TI i. i?r 531333 Zmerne cene ! Zmerne cene! XT©' fotograflčni atelier na Marije Terezije cesti št. 5 otvori se dne 17. t. in. Fotografira se vsak dan od 9. ure dopol. do 5. ure popol. lTporabljajo se najbolj Se priprave. — Delo ne izvršuje najprospesnejc. — Ozira »o ua najnovejše iznajdbe te stroke. Posebnosti: Skupine in slike iz življenja (Genre-alike\ Hipno fotografiranje. Povečanje do naravne velikosti. ykW Vreme ue uplivu! "W) Za mnogobrojni obisk so najuljudiieje priporoča (*26) Leopold Kostelac črevljar (3i,9-2> Židovske ulice št. 5 v LJUBLJANI. priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje moških, ženskih in otročjih obuval iz dobrega usnja, lepega dela in po nizki ceni. irniftnim Zahvala.. Ker zaradi mnozega druzega posla z današnjim dnem preneham gostilničarski obrt, zahvaljujem se tem potem vsem ča-stitim p. n. prijateljem in gostom za obilo obiskovanje in naklonjenost ter jim izrekam najsrčnejšo zahvalo. (429) Josip Pance preje gostilničar v Trubarjevih ulicah št. 1 v Ljubljani. Ravnokar izišla je knjiga in jo imamo na prodaj . Dr. Romih Tomaž CWM> Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Cena vezani knjigi 1 g-olćL. — po pošti IO Icr. več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg. MAG GI !JEVA se dobiva pri Ivana Luekmsnn-n. zabela za jufie (20-20) Alojzij Vanino Židovske ulice — T ubijana, (prej zlatar Kapsoh) priporoča čast. p. n. občinstvu svojo veliko zalogo MT nožev in škarij vsake vrste iz najfinejšega angleškega jekla. Večje škarje za obrtnik«, šivilje in manufakturi ste ima zmiraj v veliki množini v zalogi. Priporoča se na! izvršitev vseh v njegovo stroko Bpadajočih del, kakor brušenje britev, likanje in bratenje kirurglčnih instrumentov itd. itd. (391—3) ee ♦♦♦»♦«♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦»♦♦-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Na najnovejši in najboljši način 4» umetne (228—11) s«%® In zobovja ♦ rmtuvlia brez vmikib bolečin ter onravlla nlomlio- ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo« vauja in vse aobne operacije, — odatranuje cobue bolečine z usmrtenjem živca : , zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiši, 1. nadstr. J ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦ ♦ e» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o *>♦ Odlikovan na koroški cležeini razstavi I8B5. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj v l\jnl»l juni (v Ši<i), v Kosler-Jevi pivarni priporoča ž.leaMe /iimiiee na|hol)*t> vrate za otroake postelje po 5 kI«1. in več, m »• •■» m m velike „ O „ n n ■V tudi nn obroke. (211—13) Zalagatelj M bolniee, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. Zunanja naročila se točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene. I Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano Knjiga uzoreev za krojače nefrankovano. leugr© za oTolelte©- Peru vije in dosking /a 86, duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za veterano, ognjegasoe, t lovadoe in za livreje, sukno za billarde in Igralne mise, nevaljano sukno, tudi nepreinooljive, m lovske suknje, pralno blago, potne ogrinjaoe od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hoče imeti bvalevredno, poiteno, trdno, Cisto volneno sukno, ne pa cenene ounje, kakor jih prodajajo kramarji od nise do hiše in katere niso vredue, da se plača zanje krojaču za delo, obrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga sukna za več kakor 1 a milijona gld. Največja razposlljalnica na kontinentu. \/ ^N/Pirilo I P- "■ publiko pred Ivnlkami, katere pripo- • OVal I l\J . ročaj o ..osimikc«, „coiipone'* po H'IO m dolge in takozvane ..odrfzke-* za Malon»ke obleke. NleparM»vo ae vidi ze Is tega, «la mo ti odrezki |ednuko dolgi, kajti taki »dreskl ae sestavljajo Iz nemodernih, poliuhljenili in ucraiprudainili komadov. Ta zaulkarna roba, katero kupijo te tvrdke is druge *•» tretje roke, Je vredim komaj tretiluo Hvo{e cene. RaapošlI jam hhiuo po povzetji, za ve« kakor IO gld. frnnkovauo. — l>optwovau|e v ncmAkein, ogerakem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (235—10) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ Najboljše in najcenejše toiletno milo. ♦ ^———————- £ Najboljšo milo za t varstvo lmo&e ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ je VMled priporočila uiedleiuNkili avtoritet novo upeljano I Doering'0™ milo. sovo. I -i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : : To je ugodno, nevtralno in ue ponarejeno toiletno milo prve vrste je ugodne vonjav« in emiuentnega upliva ua voljnost lam lepote kože ter naredi in vzdrži fino polt. Ker je povsem neškodljivo in nerezko, priporočajo zdravniki DoerluRovo milo m sovo materam za umivanje dojeuccv lu otrok na|topleje. Osebe jako občutne, grapavo ali trde kože, ne morejo dobiti ugoduej-ftega I u bolj aega mila, kakor je Docriugovo izborno tolletuo milo. JpsV Kot zuauieii)«' za pristnost utisnjeua je vsakemu komadu pristnega I>oeringovega mila varnostna znamka, kovu. odtod imenovanje VoerliiK* ovo milo h »ovo. V. (357—1) ■■ Dobiva se po 30 kr. komad pri: sssl Vv^. Aner, lekar (Jrotschel, Ant. Krisper, Ed. Mahr, Mnvr jeva lekarna ,,pri zlatem jelenu", Piccoli-jeva lekarna ,,pri angeljn". Oeneralnu zastopstvo za Avatro-Ogerako t A. MOTNCII *V (Jo., l»una|, I., l.ugeck 51. Restavracija nasproti kolodvorske postaje južne železnice na oddaja se od I. maja t. I. v najem ali pa na račun. Pojasnila daje lastnik hiše Antlref Zakotnih, restavrater na železniški postaji v Poatojiiil. (423—1) Franc & Melhior Breme Kljucni-jit, iit iz