•иш .
Leto X, St. 34
Ciubliana, sobota 9. februarja 1929
]bročni na «naša meeefcio 25 Din.
sa inozemstvo 40 Din.
Uredniit*«:
LJubljana. Knaflova uliae b Telefon it 3122. 8128 Bi 24 8125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova ceeta Telet iL 440
Celje: Kocenova ulica 1 Telefon it 190.
Kokopisi m ae naiaja, _Oglaai p« tarif«. —
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Dfn
Ilprmmiitro: Ljubljana, Prefternov* ulica 54. Telefon it 3122. 3123. 8124 9125 in 31V»
Üueralai oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4 Telefon it 24«2
Podruiniea Maribor: Aleksandrova Costa ia Telefon tt 4ÖÖ
Podružnica Celje; Kocenova ulica l Telefon St 100
Računi pri poŠt. бек. ca vodih: LJubljana »t 11.842. Praha čieio lb la); Wiea Nr. 105.24L
Ljubljana, 8. februarja.
V odnošajih do Bolgarije je nastopila važt;a sprememba. Ukinile so se odredbe. ki so pomenile toliko kot popolno m-ino zaporo med obema državama, tako da je meja zopet odprta in se ie obnovii zopet normalni promet preko n e. dočim je bil doslej ome.ien v bistvu le na transit.
Zgodovina mejne zapore je znana. Povzročili so io ponovni atentati make-donstvujuščih v Južni Srbiji, predvsem pa umor generala Kovačeviča v Štipu. Ker naša viada ni dobila zadostnih garancij. da se bodo Dreprečili prehodi ko-mitskih tolp čez mejo. ie posegla po energičnih sredstvih in sp oh zaprla mejo. da se s tem omogoči preprečitev prehoda. In ta radikalni ukrep je ostal v veljavi do sedaj.
Na bolgarski strani so se cule ponovne pritožbe zoper mejno zaporo. Že samo ob sebi pomeni zelo veliko oviro za normalen promet, ako se meja med dvema sosednima državama zapre, še posebno pa ie neprijetna v slu-čaiih. kjer se je meja še pred nedav-njim spremenila in kjer imamo spričo tega prebivalce. ki ima.io posestva na obeh straneh mejne črte. Taka je situ-acia na bolgarsko-jugoslovenski meji. Še pred nedavnim eo iz bolgarskih virov objavili kot večjo senzacijo, da je nastal na meji konflikt, ki so v njem trpeli ravno obmejni prebivalci. Ne vemo. koliko ie bilo resnice na teli vesteh. ali ;asno je. da so me ni konflikti v nenormalnem stanju mejnega prometa neizbežni.
Zato ie gotovo na obe strani potrebno. da se možnost nadaljnjih konfliktov skrči na minimum Spričo tega ne pozdravljamo samo ukinitve me ne zapore ki more sofijske vladne kroge prepričati o naši dobri volji, marveč tudi r.-di nadaljnjih, z ukinitvijo združenih odredb, ki se nam zdijo celo važnejše.
Pred vsem gre za postavitev mešane komisije, sestavljene iz naših in bolgarskih častnikov , ki nai v bodoče vrši nalogo nekakšne kontrole mejnega prometa. Komisija naj bo stalen organ, ki nai eventualne nove konflikte na meji p re šče in na osnovi tega pobriga za sred tva. ki nai bi incidente sploh preprečila. O tej komisiji, ki se nam zdi najvažnejša pridobitev za končno pacifikacijo bolgaisko - jugoslovenske meje, se niso še objavile podrobnosti. Mogoče je. da jih sploh še ni. gotovo pa je. da se mora'o urediti Smatramo za povsem logično, da se mora komisija smatrati za kompetentno tudi v zadevi ko nit kih prehodov čez meje, zakaj ravno v njih je ledro problema ali se morejo odnošaji med našo državo in Boigarijo normalizirati aii ne. Ker srno uverjeni. da ie na to vprašanje mogoč pozitiven odgovor, ne dvomimo da se je komisija sklenila ravno v navedeno svrho. Znano je, da se ie siična mešana bolgarsko-grška komisija postavila pred tremi leti s svrho nai preiskuje konflikte na meji med Bolgarijo in Grčijo. Ravno ti incideti pa so izvirali iz delovanja makedonstvuuščih ki so s svojimi tolpami motili normalno stanje. In stanje na grško-bolgarski meji se je od t ej zelo izboljšalo.
Pozdravljamo z zadoščenjem inicija-tivo naše v'ade smatrajoč io kot znak. ca se tudi v vnanji politiki pričenja doba konstrukci e ki Drekima s starimi praksami, značečimi sterilnost tei uvaja linijo energične remedure. Zdi se da ie situacija na splošno ugodna. V Bolgariji bodo pač makedon>tvujušči poskusili ovirati d.'lo sporazumevanja In se bodo gotovo potrudili, da bi z novr.ui inc denti poslabšali noožai ter oslabi,]' dobro voljo na obeh straneh Zakaj vsakikrat. kada- se ie pričelo zbliževanje med Beogradom m Sofijo so bili makedonstvjjušči oni faktor ki ie oo-segel vmes in s svo o sovražno akcijo onemogočil ugoden uot -k pričetega poni rjevanja. Toda v bolgarsk; politični javnosti, tudi v sobranju in v vladi ie močna struia ki prav tako stremi za drugačnimi c:lji. ki žei nanraviti konec večnim obm inim aferam te • osvo-bod ti odnoša:e med obema sosedama nesrečnih vplivov i!ega;nih in terorističnih organizacij. Naša hvalevredna iniciativa bo to stru.io gotovo ojačila in ji olajšala delo.
Upamo tedaj, da se vprašanje pomir-jen'a med Jugoslavijo in Bolgatijo končno vendarle premakne z mrtve točke; ukinienje mejne zapore in postavitev mešane komisije pomenita za to dober uvod.
Zbližan je z Bolgarijo
Beosrrad S februaria p Danes dopoldne je imel predsednik vlade general Pera Živkovič dališo konferenco 7 zastonniVom 711-naniecra ministra dr Kumanudijem Dr. Kumanudija so danes P »seti'i in meli z ni m dališa posvetovanja madžarski, avstrijski in bo'earski poslanik Poset bolgarskega poslanika ie v zvez' z otvoritvllo naše meje z Bo'gariio Bolgarski poslanik ie izrazil ob tei priliki zahvalo svoie vlade, ker ie naša vlada Dokazala svojo pripravljenost za ureditev odnošaiev z Bolsariio. ki naj dobe čim bolj pr-ijateljsk' značaj.
Likvidacija rimskega spora
V nedeljo bo slovesno podpisana pogodba - Medsebojni obiski papeža in italijanskega kralia - V zahvalo bo papež imenoval sedem italijanskih kardinalov
Rim, 8. februarja d. Obnova prijateljstva med Vatikanom in italijansko državo se bo manifestirala v medsebojnih obiskih italijanskega kralia in papeža Italijanski krali bo 12. t. m. pose-til papeža v vatikanskih dvorih, papež oa bo dva dni pozneje prvič po letu 1870. zapustil vatikanske prostore in stopi na italijansko ozemlje, da vrne obisk italijanskemu kralju V posebnem vlaku bosta nato krali in papež odpotovala v Milan, kier bosta prisostvovala posvečenju novega semenišča v Ven-goni. Na ta način bo papež po 59 letih prvič zopet stopi] v direktne stike z zunanjim svetom in s tem zaključi! dobo vatikanskega ietništva.
Pariz, 8. februarja d O včeraj parafiranem sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom poroča rimski korespondent »Tempsa« siledeče podrobnosti:
Izgleda, da nova cerkvena država ne bo imela onega obsega, kakor je bilo prvotno nameravano. K Vatikanu bodo prklopljeni samo nekateri mali otoki h:š. med njimi vila Gabrieili. sedež propagandne knngregaci.ie. Papež ie prvotno sicer želel večjega razširjenja svojega ozemlja, se ie pa glede na obstoječe težave temu odpovedal.
Kakor hitro bo končnoveljavno rešeno rimsko vprašanje, bo sklical papež slovesni konzistorij. na katerem bo slavnostno proglašen zaključek konkor-data z Italijo. Konkordat ie za cerkev izredno ugoden, ker je Mussolini storil vse, da bi pokazal svoio naklonjenost. Tako ie posebno vnrašanie mlad:nske vzgote. ki je bilo leta in leta predmet ostrih prep'rov med Vatikanom in Kvirinalom, rešeno v smislu želja Vatikana. Tudi težave glede imenovanja škofov in statutov verskb redov so definitivno odstranjene. Papež ie pridobil med drugim tudi pravico sklicati konzistorij tekom 24 ur brez predhodnega naznanila.
Najboli pereče vprašanje ie ta hip vprašanje imenovanja novih kardinalov. ker imaio že nekaj časa sem ne-Mali.iani večino v kardinalskem kolegiju in ker je sedai sedem kardinalskih mest nezasedenih. Z ozirom na to prevladuje v Rimu mnenje, da bo papež sedaj imenoval za kardinale same Italijane v dokaz hvaležnosti do rimske vlade za ugodno rešitev vatikanskega vprašanja.
Rim. 8. februarja. Nastopil ie veliki moment popolne sprave med papežem in italijansko dinastijo ter konec skoro šestdesetletnega spora. Konkordat med papežem in kraliem ie že parafran in se papež ne smatra nič več ujetnikom Akoravno ima konkordat tudi za Jugoslavijo velik pomen, ker obsega brez dvoma med drugim tudi določitve o izenačenju škofiisk;h meja na državnih mejah, vendar leži jedro zgodovinskega pomena tega akta v načnu. kako .ie bilo rimsko vprašanje rešeno. Edina skoro nepremostljiva ovira je bilo vprašanje te ri torija ln e neodvisnosti. Sa.i .ie še preteklo jesen pisal oficiekii fašistični uradni list. da ni misliti pod nikakim pogojem na obnovo papeške države pod takimi pogoii. Ako je cerkev dosegla sedai navzilic temu četudi le malo teritorijalmo neodvisnost, pomenia to zamio vsekakor ve Vik uspeh. Italijanska vlada z aktom, ki bo podpisan v nedeljo. ni izvršila nič mani. kakor izpolnila besede kralja Viktorja Fmanuela Pi.iu. IX.. ko mu ie zagotovil kot poglavarin katoliške cerkve položaj, neodvisen od vsake č!oveške suverenitete.
Francoski komentarji
Pariz. 8. februarja, g. Levičarski list «I/Oeitvre-» piše o dogovoru med Vatikanom in Kvirinalom. da je fašizem s tem dogovorom dosegel diplomatičen uspeh, da pa se še ne vidijo koristi za Vatikan. Ni paradoksno ako se reče, da smalra svet pape-štvo sedaj za še bolj odvisno, ker je dalo proklamirati svojo neodvisnost od današnje Italije. Vatikan bo mornl sedai international izirati svojio kurijo, ki ie bila do danes popolnoma italijanska. Kasneje bo moral opustiti tudi tradicijo, da je papež rodom vedno Italijan.
Pariz. S februarja s. Vest o dogovoru med Vat'ikainom iti italijansko vlado je izzvala v francoskih listih živaflne komentarje. Vodilni orsran francos.ib katolikov »Echo de Paris« piše. da ni imelo protiversko zi-banie v zadnji tretjini 19. stoletja v Evropi skoraj nikake;a vpliva v Italiji. Pri reorganizaciji nove Evrope ie povojna Ital;ja takoi občutila, da mora čim prej rešiti rimsko vprašanje. Twa največjih ovir za nie-govo rešitev ie bil italijanski parlament. Mussolini ie imel vri rešitvi tega vprašania proste roke, ker ie v statutih velikega fašističnega sveta določeno, da lahko sklene Mussolni samostojno poeocTbo z Vatikanom. Duce se ie torej že pripravil na rešitev tega zgodovinskega konflikta.
Razpad nemške vladne koalicije?
Centrumu bo najbrž sledila tudi nemška ljudska stranka Centrum hoče neodvisno kontrolirati Miillerjev kabinet
Berlin, 8 februarja d. Listi živabno komentirajo izstop centruma iz kabineta. Demokratsko časopisje obsoja postopanje centruma Vendar pa se v demokratskih in so-cijalno demokratskih lestih vidi neka re-zerviranost v razpravljanju o koraku centruma. ker računajo očividno na njegovo sodelovanje tudi izven koalicije Oficijelni organ centruma »Germa.iia« iziavüa da bo zavze! doslej centrum docela neodvisno kontrolno stališče delovanja Miillerievega
kabineta in da se zaveda svoje odgovornosti. Nemško nacijonalni »Lokal Anzeiger« meni. da bi bilo pravilno, ako bi tudi nemška ljudska stranka izvajala konsekvence po izstopu centruma. ter s svoje strani od,-poklicala zunanjega ministra dr. Strese, manna in ministra za gospodarstvo dr. Cur-tiusa. ker da je nekoliko čudno, če ostane tudi v naprej nemška Ikidska stranka sama z demokrati in socijalisti v vladi.
____ Stabilizacija rumunske valute
Lej je stabiliziran po tečaju 3.1 švicarskih centimov za 1 lej Razdelitev inozemskega posojila
Bukarešta. 8. februarja, d. Stabilizacija leja se ie izvršila včeraj, in sicer po kurzu 3.1 švicarskih centimov za 1 'ej in 83 iejev za 1 angleški funt. Nova zlata vrednost je 10 miliaramov zlata za zlalnik z devet de «etinami čistega zlata. Sabilizaciiski zakon je danes stopi! v veljavo. Valutni «akon ureja tudi razdelitev inozemskega posojila, in sicer na naslednji način: 25 milijonov dolarjev bo dobila Narodna banka, 15 miliionov kreditna podjetja izvzemši bank ter kreditne in konzumne zadruge. 11 milijonov državni monopoli in državni zaklad, Я milijonov državne banke, 35 miliionov dolarjev pa se bo porabilo za investicije in
ла graditev državnih železnic, ostali del za razne druge produktivne svrhe. Finančni minister je na zadnji seji senata izjavil, da bo Narodna banka na podlagi svoje sedanje «late zaloge, ki znaša 255 milijonov zlatih Iejev, mogla povečati obtok bankovcev na (10 milijard Iejev, torej trikrat več kot sedaj. N'arodna banka bo izvedla emisijo bankovcev z največjo previdnostjo. Finančni minister Popovič je dalje izjavil, da bo švedsko vžigalično posojilo letno zajamčilo avtonomni blagajni dohodek od 600 milijonov Iejev. S to vsoto bo krita polovica letnega obroka tega posojila.
Pred važno reformo državnih gledališč
Novi zakon bo odpravil birokratizacijo gledališč in gledaliških igralcev
Podpis vzhodnega pakta za en dan preložen
Poskus za vpostavitev diplomatskih odnošajev med Rumunijo in Rusijo — Nezaupljivost v Moskvi
Moskva, 8. februaria g. Podpis protokola
h Kelloggovem paktu se bo izvršil najbrže jutri. Prisotni delegati so se soorazumeli, da bodo počakali na današnji sklep estonskega parlamenta glede pris'opa Estonske k paktu Francoski poslanik v Moskvi Her-bette je nocoj priredil na čast delegatov zavezniških držav Poljske in Rumunije svečano poiedino Povabljeni so bili tudi Lit-vinov in nekaj višjih uradnikov zunanjega ministrstva sovjetske Rusije. Meni se. da bo Herbette porabil to priliko, da doseže vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Rumunijo in Rusijo- ne da bi se Dri tem dotakni! besarabskega vprašania.
Moskva, 8. febr. (mo.) «Izvestija» ostro napadajo Poljsiko, češ da hoče v zadnjem
trenutku tik pred podpisom Litvinovega protivojnega pakta premotiti baltske drža« ve, da bi sledile poljskim zunanjepolitič« nim koncepcijam. List povdarja, da pristop baltskih držav k protivojnemu paktu za Rusijo ni posebne važnosti. Navzlic temu ne more Rusija dovoliti, da bi Poljska še nadalje zavlačevala pod okriljem praznih formalnosti oživotvorjenje mirovnih strem» ljenj ruske vlade ali skušala potvoriti njih pravi smisel Rusija bo prej ko slej vztra« iala pri svoji mirovni politiki, ki edina more pripraviti človeštvu boljšo bodočnost.
Reva!, 8. februarja, (be.) Ministrski svet je pooblastil estonskega poslanika v Moskvi, naj podpiše istočasno s Poljsko in Rumunijo Litvinov protokol.
Beograd, 8. februarja č. V prosvetnem min strstvu se pripravlja važna reforma v um jtn škern in gledabškem ž'vijenjii tuše države Rorganizaci.ia g'edaiišč se bo izvedla na povsem novi podlaei Novi gfk'-Jališki zakon ho ohranil sistem državnh in iblastn h gledališč razen te*ea pa bo dana možnost snovania zasthn h gledališč
Državna gledališča bodo v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani
Ukinila se bo doseJ'mia praksa. i>o kateri so bili u'edal «ki igralci razvrščen' kot državn uradniki, vendar pa tako. da jim ne bodo odvzete pridobiene pravice V bodoče se bodo odnosa i' med igralci in gledališči ureja! s pogodbami, trko da n»vi igralci ne bodo več ukazni uradnik". Ven-
dar pa Ы ostal s'stem tako zvanih stalnih članov dižavnih gledališč kot nagrada za najbolj zaslužne in najbolj ugiedne urnet-n ke Na vsak način pa se bo omogočita izmenjava umetn kov med posameznimi državnimi gledališči, da bo občinstvo moglo spoznati čim več umetnikov in ne bo več odvisno od dosedanjih monoton h ansam-b'ov.
Z ozirom na zasebna gledališča bo novi zakon omogočal privatno inicijt tivo ne samo v g'avnih mestih, temveč tudi v manjših s popolno možnostjo razvoja Pri tem se bo paz lo samo na to. da se bodo z ra-joniraniem ščitila gleda'išča in interesi gledališke umetnosti
Likvidacija bivše Narodne skupščin
■o
Razdelitev opreme in obeh avtomobilov — Provizorični nameščenci so odpuščeni, glede usode deiinitivnih odločitev še ni
padla
Beograd, 8. februarja, č. Komisija za likvidacijo bivše Narodne skupščine ie že začela z delom. Kar se tiče opreme bivše Narodne skupščine, je likvidacija v glavnem že izvedena De! opreme bo prejelo državno sodišče za zaščito države, del pa ministrstvo notranjih del. Skupščinsko knjižnico prevzame Narodna biblioteka v Beogradu. Arhiv Narodne skupščine bo izročen v varstvo ülavnemu državnemu arhivu Bivša skupščina je imela dva avtomobila. En avtomobil bo izročen v uporabo ministru brez portfeba Nikoli Uzunoviču. dočim bo drugi vrnjen ministrstvu prometa
Od osobja bivše Narodne skupščine ie bilo razvrščenih 21 uradnikov v I kategoriji, 10 v II. kategoriji. 12 pa v tretji. Zva-ničnikov je bilo 13, slug 44. Neprevedenih uslužbencev, ki so bili kandidati za odpu&t iz službe, je 12 in to sami sluge Prevedenih in hkrati nerazvrščenih je bilo 114 uslužbencev. in sicer 4 stenografi dve slugi in 77 honorarnih uslužbencev in dnevničarjev.
17 oseb je bilo upoko:enih. od teb dva uradnika in 15 slug. 15 oseb te bilo brez službe, a je prejemalo stalno mesečno podooro. Vsem honorarnim nameščencem ie bila odpovedana služba s 1. februariem na mesec dni Glede razvrščenega uslužbenstva še ul bi! storjen končni sklep. Minister financ bo izročil zadevne akte glavni kontroli ki naJ odloči, ali so ti akti zakoniti.
Proračun bivše Narodne skupščine je гпз-šal 44 milijonov dinariev Do dneva razpusta je bil proračun osebnih izdatkov prekoračen za kakih 300.000 Din
Primanjkljaj v skupščinski blagajni
Beograd. 8. februarja, r. Glede primanjkljaja enega mili jona Din v blagajni Nar-. d-ne skupščine bo zaslišano vse uradništvo bivše Narodne skupšč ne, da pojasni, na kakšen način je mogel izginiti denar Uradništvo tolmači deficit deloma tako, da primanjkljaj ne izhaja b zadnjega časa. temveč da gre za razlike zadnjih desetih let.
Pred objavo ukaza o mestnih komisarjih
Ukaz bo objavljen najbrž jutri — Proučevanje mestnih občinskih proračunov
Beograd, 8. februarja č. Kakor se zatrjuje, bo jutri objavljen ukaz o imenovanju občinskih komisarjev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Imenovan bo za komisarja v Beogradu dr. Kosta Kumamudii, v Zagrebu dr. Srskič. v Ljubljani pa dr. Puc. Nadalje se doznava, da je finančni minister dr. Svrljuga danes odobril proračun mesta Zagreba.
Reorganizacija zunanjega ministrstva
Beograd. 8. februarja č V zvez; s sejo komiteja ministrov, ki ga tvor jo dr Ku-manud". dr Srskič in dr Svrljuga in ki mu ie poverjena reorganizacija poročevalne službe se trd', da se bo ob tel priliki reorganiziralo tudi zunanje min strstvo samo Sestavil se bo poseben strokovni svet. ki bi obstoja! iz gospodarsk'h. pravnih in finančnih strokovniakov ter druelh avtoritet iz vse države. Ta strokovn: svet bi imel obravnavati vse važne zadeve na poziv zunanjega ministra ter iih prediaeati v rešitev. Nadalie se ima pri organizac'ii zunanjega ministrstva uvest' tudi sodnopravm oddelek za posle pravnega značaia z inozemstvom. Trdi se dalje, da bo ukinien do-sedanii oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb, ki ie b 1 osnovan, ko so se pojavila reparaciiska vprašania Posle tesa oddelka bi prevzela konzu!arno-politi?ni in konzularno-administrativni oddelek zunanjega ministrstva.
Čisti dobiček Narodne banke
Beograd, 8. febr. р. V svoii bilanci izka* zuje Narodna banka 29.740.528 Din dobič* ka. Iz te vsote bo delničarjem po zakonu o Narodni banki izplačana dividenda za lansko leto in sicer kakor lani na akcijo po 400 Din. Za izplačilo dividend se bo pora» bilo 24 milijonov dinarjev, ostanek pa bo odkazan v posebni fond za dopolnilo di* vidend.
Nova monopolska uprava
Beograd, 8. februarja. 6. Danes je kralj podpisal ukaz, s katerim ie postavljena nova uprava državnih monopolov. Sestava nove uprave še ni znana.
Atentat na italijanski konzulat v Tunisu
Rim, 8. febr. g. Informacija «Giornale d' Italia» iz Tunisa veli, da je bil proti ta* mošmjemu italijanskemu generalnemu kon» zulatu po manifestaciji na čast generalne» mu konzulu Barducciju izvršen bombni atentat. Človeških žrtev ni b;k>.
Evpen Rakosv umrl
Budimpešta. 8. febr. s. Nestor madžar« skih publicistov Evgen Rakosv je danes umrl. Bil je star 86 let. Pokopan bo v čast« nem grobu mesta Budimpešte.
Ves proračun znaša 92 milijonov dinarjev. V finančnem ministrstvu se proučujejo tudi proračuni drugih mest in on.ih občn. ki vsebujejo doklade nad 300 odstotkov. Proračun novosadske občine je že odobren. Niso pa še prispeli proračuni Ljubljane. Dubrovnika, Sarajeva, Splita ter nekaterih drugih mest.
Priprave za revizijo agrarne reforme
Posebna komisija ugotovi dosedanje rezultate v naših krajih
Beograd, 8. februarja r Krali je podpisal ukaz, s katerim je imenovana komisija, ki naj ugotovi rezultate agrarne reforme v severnih krajih države. Za člane te komisije so bili postavljeni univerzitetni profesor v Zagrebu Stjepan Jurič. banski svetnik v рокоји Gavra Gojkovič in inženier agrono-mre iz Novega Sada dr. Emil Pecija-PoDi-vič.
Komisija ima nalogo- da objektivno določi rezultate agrarne reforme v zasebnem in narodnogospodarskem pogledu
Prof. Stjepan Jurič predava na zagrebški univerzi o rastlinski proizvodni Kot kmečki sin ie bil svoi čas občinski župan v svojem rojstnem kraju. Zato pozna potrebe našega kmeta do dobrega.
Dr. Gavra Gojkovič je bil dolgo časa predsednik pokrajinskega poverieništva za komasacije v Zagrebu. Dr. Popovič je urednik poljedelskega lista v Novem Sadu in odličen poznavalec agrarnih odnošaiev v Voi-vodini.
Hud mraz na jugu države
Beograd. 8. februarja p Po bullet-nu beograjskega observatorija ie znaša a d;jnes temperatura v Beogradu — 22. v Petrova-radinu —22. v Zajrrebu —14. v Sarajevu —27. v Vel. Grad štu —27 v Banii Kovi-ljaču —25. v Krazuievcu —29 v Kotoru 0 stopini
Po poročilih železniških direkcii 'imajo vlaki zaradi mraza velike zamude Posebno ie v pretekli noči silen mraz otežkočal ogrevanje vagonov.
Mraz na Pol jskem
Varšava. 8. febr. s. Po ugotovitvah me= tereologične postaje je ЬЧз letošnja zima na Poljskem najhujša za 50 let nazaj. Tem* peratura je včeraj na ozemlju Vilna padla na 44 stopinj pod ničlo, v vzhodni Galiciji pa na 38 stopinj Velik del šol ie zaprtih.
Pred povratkom ministra Mažuraniča
Beograd. 8. februarja, p. Po vesteh iz Pariza. bo minister trgovine in industrije dr. Mažuranič jutri zakliučil sw> pr»<s'e ter bi v ponedeljek 11. L m. zvečer odpotoval у Beograd.
\
ff
Velika eksplozija v splitski plinarni
Mesto je brez plina — Listi ne izhajati
Ves strojni oddelek uničen —
morejo
Split, 8. februarja n. Davi ob 6. je došlo v mestni plinarni do strahovite eksplozije, ki jo je bilo slišati več kilometrov daleč. Prebivalstvo je sprva menilo, da gre za potres in je v paničnem strahu zbežalo napol obl&čeno na ulice Šele kasneje ko se je doznalo. da gre za eksplozijo v plinarni, se je prebivalstvo pomirilo in se vrnilo v svoia stanovanja Eksplozija se ie pripetila v stromern oddelku. V času eksplozije je bil ta oddelek docela prazen. Kurjač ki je imel nadzorstvo, se je kakor v podzavestni slui-
nji predstojeČe nesreče napotil za hip v sosedne prostore, kjer se je skušal zaradi silnega mra^za ogreti pri peči. V tem hipu je v stroinem oddelku eksplodiralo. Eksplozija ie docela uničila ves oddelek, vse stroje in porušila strop in streho.
Po katastrofi je došla na kra! nesreče uradna konftsija, ki pa do večera ni mogla ugotoviti vzroke nesreče. Zaradi eksplozije je osta'k) mesto brez plina in zato tudi današnji listi niso mogli iziti.
Tudi Radek io Rakovs«
Sovjetska vlada grozi vsem nasprotnikom sedanjega režima z
izgonom
Moskva, 8. februarja d. V zvezi z
Včerajšnje avdijence
Beograd, 8 febr. p Nj. Vel. kralj je das nes sprejel v avdijenci deputacijo evangelj« ske cerkve s škofovskim administratorjem dr. Poppom na čelu. Za tem je sprejel de» legacijo ženske zveze Zlato Kovačevič, Lo* pašič in Bedekovič, ekonoma Antona Vi» dakoviča iz Subotice ter ministra za kmetija stvo dr. Frangeša.
Nastopna avdijenca poljskega poslanika
Beograd. 8. februarja, p. Nj. Vel. kralj je sprejel cb pol 11. dopoldne v svečani avdijenci novega poljskega poslanika Babin-skega, ki je ob tej priliki izročil svoja po-verilna pisma.
Pogajanja ministra trgovine v Parizu
Pariz, 8. febr. r. Jugoslovenski minister trgovine io industrije, dr. Željko Mažura» nič je imel včerai daljši sestanek z Ion« donskim poslanikom Gjuričem in pariškim poslanikom Spalajkcvičem. Ta konferenca je bila v zvezi z važnimi finančnimi vpra« sanji, ki se nanašajo na našo državo. Za» tem je imel enourni sestanek s predstavni« ki lastnikov' zadoižnic naših predvojnih dolgov. Razgovor se je vršil v posebno pri» jafeHskem tonu in se bo še nadaljeval. Fi» nančna pogajanja s francosko vlado še ni» so dovršena Danes dopoldne je dr. Mažu» ranic nadaljeval pogajanja s francoskim ministrstvom financ o še visečih vpraša» njih med obema državama Pogaianjem pri» sostviijeio naš poslanik v Londonu Giurič, паб pariški poslanik Spala ikovič in član naše rcparacijske komisije Ploj;
govoricami o izgonu Trockega so razširjene vesti, da sta bila tudi Radek in Rakovski aretirana. Baje je Trockij izjavil, da sta bila imenovana glavna voditelja opozicijonalnega gibanja proti sedanjemu režimu. Kakor se govori, je Stalin zahteval od Rakovskega in od
enzlva ekskra
Amanulshove čete so že pred uporniki — Amanulah upa na
Moskva, 8. februarja g. Zadnje vesti iz Afganistana pravijo, da se nahaja Amanulah tik pred vrati Kabula. Njegove glavne čete so Po uspeli o?enz;vi oddaljene le še 40 km od prestolnice. Med niegovimi predstražami in pristaši Habibulaha ie prišlo v bližnji okolici mesta do spopadov. Hedjetulah. sin Amanulaha, je dospel v Moskvo. Jutri bo odpotoval v Taškend, odtod pa v
Poslanik dr. Pitamic
Imenovanje prof. P tamica za poslanika naše države v Washingtonu je izzvalo povsod, zlasti pa še med znanstvenik; ljubljanske univerze veliko zadovoljstvo. Minister dr. Pitamic, ki se je čez semcstral-ne počitnice nahaial v Zagrebu pri .svoj', gospe materi, se je v četrtek vrnil v Ljubljano in je bi! po svojem prihodu kaj kmalu obkrožen od svojih najvernejših prijateljev, kolegov na ljubljanski univerzi in zlast' od svojih zvestih dijakov, ki bedo sedaj" oropani svojega nenadomestljivega učitelja in znanstvenega vzornika. Včeraj zjutraj je bi! poslanik Pitamic telefonsko obveščen iz kabineta ministrstva zunan.iih del o podpisu ukaza.
Naravno, da so skušal', novinarji prit,; v kontakt z novo imenovanim poslanikom, da mu izvabijo intervju in zvedo za načrte, ki jih namerava izvesti kot zastopn k naše države v Washingtonu Naše domače novinarje seve tudi шипа specija'.no vprašanje ,kako bo proi. Pitamic kot poslan k naše države v Zedinjenih dtžavah uredil odnošaje med našm washingtonskim poslanstvom in številnimi ter obsežn m! kolp-n jami slovenskih izseljencev v Zedinjenih državah. G. poslanik je za enkrat odklonil vsako izjavo Prihodnje dn; bo pozvan v ministrstvo zunanjih de! v Beograd, kjer bö sprejel instrukcije za svoje novo mesto v Washingtonu, nakar oo šele mogel kaj reči o svojih nalogah in načrtih za Ameriko.
V krog;h naše univerze so. kakor rečeno, sprejel.; imenovanje dr Pitamtca z velkim zadoščenjem, a na drugi strani tudj z ne-malim obžalovanjem. ker pomeni odhod profesorja Pitamica za univerzo veliko, za enkrat nedoknadl.iivo izgubo Danes mu vseuč'lišče ne ve naslednika enakega g'a-su in veljave. Prof P.tamic je v Jugoslaviji g'avni zastopnik nove državnopravne in pravnofilozofske šole, k' uživa s prof Kel-senom na čelu svetoven glas Dr Ptami-čevo ime je znano tud' v ameriškem znanstvenem svetu, kar bo po mnenju naših univerziteto h krogov v zvezi z njegovim bodočim delovanjem prišlo prav in v korist tudi ljubljanskemu vseučilišču.
Poslanik P'tamic nastopi svoje mesto v marcu.
Radeka. naj podpišeta dokument, v katerem se obvežeta. da bosta prenehala s svojo tajno propagando in. da ne bosta več delovala proti Stalnu, sicer bosta kakor Trockij izgnana iz dežele. Vsi odločni pristaši Trockega so bili deportirani. ker niso hoteli priznati povelj, ki jih je izdal sedanji režim.
ti»
Kabulom, kfer se vrše boji z skorajšnji povratek na prestol
letalu v. Kandahar. Novinarjem je izjavil, da bo njegov oče zopet prevzel oblast ter nadaljeval s svojimi reformami
Moskva. 8. februaria. (mo.) Šestnajst kilometrov od Kabula so se vneli Srditi boji med prebivalstvom mesta Djelabada in četami santozvanca. predstraže Amanulahove armade se nahajajo 35 km od Kabula.
ih
lil
tija uradniških organizacij za novo stanovanjsko
zaščito
Ljubljana, 8. februarja.
Kakor nam poročajo iz uradniških kro» guv, je večina odpovedi stanovanj s ter» minom 1. maja zadela baš uradniške vrste, upokojence, invalide in druge šibkejše slo» je. Računa se, da je bilo do danes izroče» nih nad 5-50 . stanovanjskih odpovedi. V uradniških vrstah je zavladala velika skrb za bližnjo prihodnjost. Sinoči je imela Zve» z« javnih nameščencev za Slovenijo, po« sebno sejo o tem vprašanju. Na tej seji je bilo sklonjeno, poslati osrednjemu savezu državnih uradnikov v Beogradu nujen .do« pis s katerim se ga pozivlje, da nemudoma intervenira pri predsedniku vlade v svrho zaščite uradništva po 1. maju t. i Zveza ртолј osrednjo »tanjvskr. ustanovo, da po« sveti temu vprašanju vso pažnjo in da predloži vladi podaljšanje sedanjega stano« vanjskeca zakona Če bi pa podaljšanje bi« lo nemogoče, naj vlada reši to vprašanje z maksimiranjem najemnin ali pa kakorkoli drugače, vendar tako. da urad"- 'itvo s 1. majem ne bo na cesti. Obenem je bilo skic« njeno, da bo Zveza javnih nameščencev skušala tudi direktnim potom posredovati pri vladi v svrho stanovanjske • zaščite svo» jih članov.	'
■"Posvetovanja o zadevah
Slab začetek novega dela v celjskem obč. svetu
Celje, 8. februaria.
Nocoj ob 6. se je vršila redna seja celjskega občinskega sveta. Pred prehodom na dnevni red je stavil občinski svetnik Posa-vec predlog, naj se vse sele občinskega sveta proglase za tajne.. Proti temu predlogu je nastopil obč. svetnik Leskovšek, na-glašajcč da bi to izzvalo splošno nezadovoljstvo med občani Ko se je nato priglasil k besedi še obč. svetnik dr. Kalan. mu župan ni hotel podeliti besede, češ da je o tem predlogu debata nedopustna. Nato je stavil predlog na glasovanje. Z glasovi bivše večine razpuščenega občinskega sveta je bil predlog sprejet. Zastopniki tiska so morali z ostalim občinstvom na poziv župana zapustiti sejno dvorano.
Na poznejši tajni seji je prišlo do burnih nastopov med pristaši večine in bivše opozicije, ki je očitala županu, da ie s svojim postopanjem kršil člen 37 občinskega statuta. ki določa, da morajo pred'og o izključitvi javnosti staviti najmanj trije občinski svetniki Tozadevna opozoritev obč svetnika - dr Kalana je ostala brez upoštevanja Nato je bivša večina proti stvarnim lojalnim in iskrenim apelom obč svetnikov dr Kalana, Prčkorška in dr Hrašovca izvolila odseke po.starem, strankarskem kiju. ču, tako da imajo štirje nemški občinski svetniki v odsekih tri referente. Ю občinskih svetnikov bivše SDS pa nobenega! Volitev odsekov se'tudi ni vršila po določbah statuta, ki predpisuje volitve z listki. Tako se nadaljnje sfrankarstvo ki ie vladalo v prejšnjem občinskem svetu toda. na ta način se ne spoštujejo načela kraljevega manifesta.
„Slovenski Narod"
Trbovljah
Uprava «Slov. Naroda» je uredila popoldansko ekspedicijo «Slov. Narodu» tudi v Trbovlje.
Z današnjim dnem ie dobit" «Slovenski Narod» v Trbovljah že okrog pol 4. popoldne v trgovini, g. Kristine Trbovc na Vodah.
Istotam dobe «Slovenski Narod» vsi njegovi naročniki, s čimer jim bo nedvomno ustreženo, ker so ga doslej prejemali šele naslednjega dne. Upamo, da bo ta ureditev prklobi'a «Slovenskemu Narodu» obilo" novih prijateljev in naročnikov.
Naročnina znaša samo 12 Din mesečno.
Uprava «Slov. Naroda».
Največja Massolinijeva
шмШ\ kolonistov v
emeiji
Beograd. 8. februarja, p. S podpisom socijalno-poiitičnž pogodbe ž Nemčijo, v kateri so urejena važna materijeina vprašanja naših kolonistov na Nemškim, ie otvorjena pot za sistematično reševanje mnogih izseljenskih vprašanj. Te dni se bodo vršila v ministrstvu za socijalno politiko posvetovanja o raznih za naše koloniste na Nemškem važnih zadevah n. pr. naturalizacija, invalidska pomoč, rente, rekrutačija ter tudi prosvetni, gospodraski in organi-zatorni problemi. K posvetovanjem bodo povabljeni tudi zastopniki drugih in-teresiranih ministrstev.
Glavna naša kolonija je. kakor znano, v zapadni Nemčiji, kjer biva v območju našega generalnega konzulata za Porenje in VVestfalsko okrog 60.000 Slovencev, po ogromni veČini rudarjev, odnosno rudarskih rodbin. Generalni konzul v Diisseldorfu g. Marko vič in konzularni ataše g. dr. Vodušek vzdržujeta intimne stike z našimi kolonisti in njihovimi organizacijami ter je naš dibseldoifskj generalni konzulat zbral mnogo gradiva in mogel dobro premisliti razne projekte za ojačenje zvez med domovino in našimi Vvestfailci. V tem oz.ru je v zadnjem času sodeloval z generalnim konzulatom tudi izselje-niški komisar (nazadnje g. Deželic).
Posvetovaln a v minist: stvu za socijalno politiko se udeležuje tudi diissel-dortski- generalni konzul Markovič. ki je z izselejnlškim komisarjem Deželi-čem prispel v Beograd. Zatrjuje se. da hoče minister dr Drinkovič posvetiti vprašanju naših kolonistov posebno pazn'o in da bo v večji meri, пего se јз dbsedai godilo nudil naš'' nemški emigraciji, ki je največja na kontinentu, gmotno in moralno pomoč d"žave.
Delovni čas v kmetijskem ministrstvu
Beograd. 8. februarja, p. Minister га kmetijstvo ie, kakor ost a'i ministri, izdal okrož-i nico na vse uradnike, v katerih določa j uradni čas v vseh oddelkih ministrstva ml I 8. do ]2. dopoldne in od 15. do 18. popol-! dne, v soboto pa od 8. o 14., dočim imajo ob nedeljah in praznikih službo samo dežurni uradniki. Praznovali §e sm?io samo prazniki, ki so navedeni v znani, naredbi predsednika vlade. .	' .	I
Вs
Dunajska »Nene Freie Presse« objavila o sporazumu Vatikana z Italijo uvodnik pod naslovom: Največja Mt-ssolinileva zmaga«, v katerem piše med drugim:
»Poslednja trdnjava, ki bi zamogla kljubovati fašizmu, je padla. Zavzel io je Mussolini po dolgtraiiiem. previdnem pripravljanji! in na miren način. Mussolini sc za-more pohvaJ iti, Qci jč k ončal polstoletni prepir in se sporazumel z duševnim voditeljem dvesto milijonov ljudi.' Niso še znane podrobnosti tega sporazuma, kakor tudi ne pogoji pod katerimi Je. bil sklemien. Gotovo pa je, da je z n'im..pr.ehiteia fašistična Italija daleko vse drage katoliške države. -Zaman so bili poskusi Cavurja in velikega Reklifa doseči pomirjenje med cerkvijo tn državo. Odgovor papeža je bilo izobčenje ktaija Emanuela m njegovih pomočnikov Nič manj odločno ni odbil Vatikan tudi poizkus generacijskega zakona Papež je vrgel pismo kralja z ogorčenjem na tla ter ni hotel niti slišati o kakih razgovorih, пз katere ga je vabila italijanska država Proglašena ie bila absolutna volilna vzdržnost z besedami- Ne elettori, ne eletti! бе pod Pijem IX., so morali vozniki, ki so imeli grbe. s savoiskim križem, skrivati grbe. čim so pripeljali na dvorišče vatikanskih palač Še le po desetletjih je nastopilo mirnejša razpoloženje. Polagoma je bila odpravljena volll-na vzdržnost, a pripravljenost za sporazum je obstojala samo v plašnih poiz-kuslh.
Tekom svetovne vo.ine je občutil papež vso težino svojega prostovoljnega jetništva. Fašizem pa se je drznil uresničiti to, kar ie izgledalo poprej skoraj neverjetno. Oji je pričel takoj spočetka paktirati s cerkvijo in še tesnejši so bili odnošaji ko se mn je posrečilo odstraniti stranko popularov. Kma Iu so se pokazali vidni rezultati. Pij XI. je na nasvet kardinala Gasparija do svoji izvolitvi blagoslovi kot prvi papež po ukinitvi papeške države z zunatiie strani Vatikana zbrani narod. Papežev legat je nato prvič po letu 1870. prepotoval Italijo v sporazumu s fašisti. Mussolini je zopet uvedel v šoli križ. že pred dvema letoma je bilo znano, da se vrše pogajanja med zastopniki cerkve in države in to na istih temeljih kakor v preteklosti. Vendar se ie zdelo, da ni pristal na ta sporazum veliki fašstični svet, ker je bila teritorialna su. vereniteta kamen špodtike. Sedaj so vse ovire odstranjene, vsaka onoziciia brez moči pred vsemogočnostjo MusscFniia in česar bi se vsaka meščanska vlada ustrašila, je izvedel Mussolini, ki ni nikomur odgovoren. Papež torej ne bo več ujetnik, po-milovan od svo'ih vernikov, marveč se bo mogel zopet voziti v svoji zlätf kočiji po cestah večnega mesta spremljan od švicarske gairde in potovati v druge države. Vendar ne bo moč cerkve z malim povečanjem papeškega ozemlja in z neznatnimi koncesijami mnogo pridobila.
Kongres gradbenikov
Beograd. 8. februaria р.. Zyeza Jugosloyenskih gradbenikov, podjetnikov itf 'zidarskih mo'stfov bo 24.. t. nu ime h, v Beogradu, svoj JeJni kongres, na. .katerem bo izvolila tudi novo upravo.
Debata o Alzaciji
Danes ali jutri se bo zaključila v francoski poslanski zbornici veiika debata o Alzaciji in Loreni. o avtonomističnem in separatističnem gibanju v obeh no-voosvobojenih francoskih pokrajinah ter o sredstvih, s katerimi nai vlada nastopi za pomirjenje duhov ob francoskem Renu. Debata je bila doslej, vseskozi stvarna, zlasti magistralni ekspoze m.-tiistrskega preds. Poincareja je razsvetlil z vseh strani alzaški probiem. Kakor je vsa zbornica z izjemo par najskrajnejših alzaških separatistov in neizbežnih komunistov enodušna v prepričanju. da tvori Alzacija z Loreno neločljiv del francoskega narodnega teritorija, in v zahtevi, da mora ostati rešitev alzaških težav izključno francoska interna zadeva, tako ie pričakovati in želeti, da dovoli parlament z isto soglasnostjo uporabo potrebnih sredstev za srečno in uspešno rešitev problema, ki postaja vedno vznemirljivejši ter nujno zahteva odločnih ukrepov.
Četudi ie alzaško vprašan e nedvomno čisto domača stvar naše velike za-padne pri ateljice. vendar ie njegov pomen tolikšen, da vzbuja zan manje in pozornost v celi Evropi, posebno še zato. ker skuša sistematična vsenemška propaganda dati a zaškim težavam drugačno vsebino nego jih v resnici imajo. ter iih izrabljati v separatist čne svrhe s ci'jem odcepitve Alzac je Lo-rene od Francije in priključitve veliki nemški državi.
Vsenemška teza je priprosta: veliki večini Alzačanov ie nemščina materinski jezik; zatorej so de nemškega naroda in spadajo po naravnem pravu v nemško državo. To tezo propagirajo navzlic versajskemu miru in navzlic lokarnski pogodbi, v kateri se Nemčija še enkrat in prostovoljno odreka Alza-cije-Lorene, števima nacionalistična udruženja v Nemčiji.
Francosko naziranje ie seveda dija-metra no nasprotno. Francosko tezo e izvrstno razložil Alzačan Charles B> ckenliaupt v štrasburškem tedniku «L'Alsace francaise». Njegova obširna izvajanja se dajo resumirati nekako takole:
Alzaško prebivalstvo ni germansko, marveč avtohtono in galsko, premešano z germanskimi e'ementi. Nemško govorico so mu vsilile, invazije Frankov in Alemanov in sedem stoletij nemškega gos po d st v a. Antropo ogija in manifestacije alzaškega duha v slovstvu in umetnosti, sodelovanje Alzačanov v francoski zgodovini in revoluciji, njihova zvestoba do Francije po 1. 1870.. ki se ne da spraviti v sklad z namišljenim nemštvom teh dežel, vse to dokazuje premoč francostva. Uvidevni Nemci to sami priznavajo. General von Werder, ki ie 1. 1870. pokoril Strasburg, je vzkliknil nekoč": «Sovražim Alzačane, ker ljubijo Francijo.» Bismarck ie izjavil v Reichstagu, da je Nemčija anek-tirala Alzacijo samo iz strategičnih razlogov. in se ni zmenil za njeno jadiko-vanje in gn;ev. Državni namestn k feld-maršal von Mantenffel ie lojalno priznal zvestobo A'zacije do Francije. Iskreni Nemci si niso nikdar delali iluzij o nemštvu Alzacije. Med voino je bilo 16'40 Alzačanov v ječah, 1900 iz,-na nih, 18.426 Pa iih je /dezertira'o. Velikanska je bila selitev iz Alzacije. ko .ie živela 47 let proti lastni volji pod- nemškim gosjK)dstvom. Danes ju- čez 400.000 ro-jenih A'zacanov in njih potomcev raztresenih po ostali Franciji. Kot je Alza-c'ja 1. 1871. protestirala po svoji h po-s'ancih proti nasilnemu odtrganju od Francije, tako je z ogromnim navdušenjem sprejela 1. 1918. francoske osvoboditelje. Volitve 1. 1920. so bile pravi plebiscit, ki so prinesle v A zaciji ekla-tantno zmago ne le francoske mis i, marveč celo najizrazitejših nacionalističnih strank. Od Ludovika XVI. dalje do 1. 1871. ni bila Alzacija nikdar.avto-nomistična. Taka je postala šele pod nemško vlado iz odpora proti nemškemu.. iarmu.
Pa saj niti današnji avtonomisti ne smejo in, kakor sami zatrjujejo, ne marajo misliti na odcepitev Alzacije od Francije. Zahtevajo le avtonomijo v okviru Francije. Nedvomno je. da ogromna večina njihovih . volilcev niti danes ne mara. ničesar čuti o priključitvi k Nemčiji..Vendar so razni procesi dokazali, da hočejo izvestni elementi usmeriti avtonomistični pokret v izrazito separatistično smer.
Avtonomistično gibanje v Alzaciji. ki se je zadnja leta znatno ojačilo. ima deloma domače vzroke, deloma pa je rezultat od zunaj podpirane propagande. Gospodarskih vzrokov ni. De-ansko se ni Alzaciji-Loreni nikdar bolje godilo nego sedai po ponovnem prikljačenju Franciji, ko preživlja dobo nezaslišanega blagostanja. Res pa je skoro pol stoletja nemškega režima, močna nemška emigracija in nasilna germanizacija precej odtujila nrajše prebivalstvo francoskemu duhu. Zagrizeno svečenstvo — tega je le del, ker premnogi so goreči francoski patrijotie — zlorablja versko prepričanje preprostega naroda proti lajični, «prostozidarski» republiki. Razne vlade dos!ei niso nastopale s potrebno energijo proti hujskačem. Nesporno je, da so se delale napake tudi s francoske strani. Toda sile ni delal in ne dela Alzačanom nihče. Njihov jezik in šege so spoštovane. Sami zahtevajo enakopravnost francoščine z nemščino. V bistvu jo imajo že danes. Francija pa je pripravljena izpolniti Alzaciji tudi še vse druge upravičene zahteve. Ni pa voljna dopustiti cepitve niti v obliki avtonomije ker se po p.ravidi hoji, da bi Ja vodila k popolni odcepitvi. «Alzacija bo ali francoska ali nemška».
piše Francois de Witt-Guizot v «Revue des Deux Mondes». «Ona hoče biti francoska, to ponavljajo z večjo ali manjšo iskrenostjo s^mi avtonomistični voditelji. Toda njihova akcija za avtonomno Alzaciio. ki bi bila čim bolj ločena od Francije, teži nedvomno k njeni ger-manizaciji in to gibanje ie v ozki zvezi z delovanjem vsenemške propagande.»
Francija je vo'jna upoštevati a zaš':e posebnosti in ugoditi vsem upra\ iče-nim pritožbam Teži pa za tem. da tekom pol stoletja odtuievane otroke čim bolj priklene na mater domovino. Zato je odločena odslej pobijati z vso energijo gibanje, ki hoče z zlorabo upravičenih teženi Alzacije odtujiti Alzačane od ostalih Francozov. Temu namenu ima služiti načrt zakona proti separatističnim mahinacljam, ki ga je Poin-care prcd'ozil poslanski zbornici.
Ali je potrebna slovanska vzajemnost?
Praški »Narodni Listy« so priobčili 7. t. m. izpod peresa S. Nikolajeva za-nimlv uvodnik o vp-ašan.iu slovanske vzajemnosti. »Deset let neodvisne Češkoslovaške in Poljske«, pravi p;sec, »in ujedinienje Jugoslavije predstavljajo nekateri, kakor da je s tem vseslo-vanska misel izgubila na popularnosti. Ide;o slovanske vzajemnosti proglašajo često za romanticizem. za arheolo-gi.to itd. In.proti dozdevnemu »roman-tlčnemu. vses'ovanstvu« postavljajo kot baje edino pravilno protiutež takozvano »realno politiko«.
'Nikolajev pobija tako mišljenje in ugotavlja, da so vseslovanski ideali vsekdar imeli svoj izvor v zelo realnih pomrih: vsi slovanski narodi so skušali doseči svojo državno neodvisnost. Ta končni cilj so v svetovni vojni dosegli Čchoslovaki. Jugosloveni in Poljaki. S tem je slovanska ideja sicer nekoliko izgubila na svoji moči. ker .ie M J pač dosežem glavni cilj ide:e same, vendar pa so ostali pogori, iz katerih se je rodila vseslovanska misel in ki so ji. dajali praktičen življenskj smisel, m dodane neizspremenjeni.
Nikolajev poudarja, da je vseslovensko idejo povzročila 'n io do 1. !°!S vzdrževala premoč nemsko-avsirijsk'h S'i n-nd silami j;i:<nTh in zapadnfh Slovanov. Južni in zapadni Slovani so potrebovali. ako so si hote K iz vo je vati svobodo, mogočnega zaveznika. Taka zaveznica je bila Rusija.
Ugotavljajoč ta dejstva, postavlja Nikolajev tile dve vprašanji: 1.) Ali grozi kaka nevarnost zapadno-slovanskim državam s strani njihovih sosedov? 2.) Aii so te države dovolj močne, da bodo lahko za dolgo dobo vzdržale svojo celotnost in neodvisnost? Na ti vprašanji odgovarja Nikolajev:
»Politično obzorje je mračno. Dovolj je. ako se spominjamo besed Mussoii-ni.ia, da ie s!cer treba podpisovati vse pogodbe, kakor je bil n. pr. Kelloggov pikt, pri tem pa je nujno potrebno se — oboroževati! Še bo>ij poučna fakta nam nudi Nemčija. Nemška križarka »A« bo stala okrog 1 milijarde dinarjev. In njeni brzo in dalekostrelmi topovi pač niso določeni samo v to, da bi oddajali salve na čast Društvu narodov!«
»Zanimive so tudi številke o stannx • nemškega zrakoDlovstva. Anglija ima zračnih ' lin'r 3500 km, Francija 15:000, Nemčija pa 74.000 km! Jasno je. da je ostala samo na papirju prepoved, da Nemčija ne sme imeti svojega lastnega zračnega brodovja, sai lahko vozijo nemška trgovska letala tudi nedolžne balone, napolnjene s strupenimi plini...
Samo železnice dajejo Nemčiji na leto 5 milijard in 400 milijonov zlatih mark dohodkov (70 milijard dinarjev). V takšnem gospodarskem položaju pač lahko gradi Nemčija nove križarke. dela čudeže vojne tehnike. da''e kredit bolj-ševikom i<n misli na »arš'us« Avstrije. Zato dajejo prav ta fakta 'n te številke zelo reafno mise! in normen vsosloA'.-'n-ski irieii! Ako ie imela do 1. 1914 vs<?-s!ovansk3 ideja n^pad?tni osvcbr-d"«ni značaj, nostaja sedaj nauk obrambe in ravnotežja...
Naraščanje germsnske mogočnosti je nesporna realnost. Proti tej realnosti se more postaviti v bran samo poftično in strafesfčno uiedinjeno Slovenstvo...«
Izvajanja' Sergej Nikolajeva lahko podpiše vsak Slovan, ki s paznim očesom zasleduje politične dogodke zadnjih let. Slovanska ideia nam je danes prav tako potrebna, kakor pred 15 leti, o tem ne more bti prav nikakega dvoma. Zato bi bilo treba, da se z vso res* nostjo lotimo praktičnega dela za uresničenje visokih ciljev, ki iih propagira misel slovanske vzajemnosti.
Posnanikanh vode
na Ehmab ra-^i шга?а
Dunaj, 8. febr. d. Dunajski magistrat na« znanja, da bo omejil od jutri dalje upora» bo vode, ker niso zalegli dosedaj vsi' o"o« mini, da naj meščanstvo štedi z njo. V pr« vi vrsti bodo zaprli dovod vode v višia nadstropja. Vzrok tej drakonični odredbi je dejstvo, da je radi do'gotrajnega mraza zamrznilo veliko števila studencev, ki na« paiajo dunajski vodovod, tako da pada ra« pidno množina dnevnega pritoka vode. Ka« кст znnno, leži prvi rbiralnik dunajskega vodovoda na Rixu in Schneebergu z dnev« no kapaciteto 138.000 kubičnih metrov vo« de, drugi pa na Hochschwahu s 178.000 ku« bičnimi metri vode Letna kapaciteta du« naiskega vodovoda je .znasa'a zadnja leta 110 do 120 milijonov kubičnih metrov.
Sto ladij zamrznilo
Stockholm. 8. februarja, (be.) V K.itegau ie zamrznilo nad 100 Indij. Na pomoč so bili odposlani številni ledolcmilci, da oproste z ledom oklenjene ladje.
Maši Kraji in ljudje
Ponovno nastopanje mraza
Zopet nagla izprememba temperature v vsej Sloveniji — Delno oviran železniški promet — Pomanjkanje kuriva v Ljubljani
skrajno kritično
Ljubljana. S februarja.
Ze včeraj najavljeni nov mrzli val. ki }e prihajal iz Finske in Rusije, je začel zopet objemati Slovenijo. Temperatura je skokoma začela padati, po nekaterih krajih je zdrknila zopet na —25" C Hud mraz se je pojavil zlasti na Švajerskem kjer so celo v Mariboru davi beležili —18° C. dočim so običajna vremenska jutranja poročila zadnje dni beležila le —5° C. Barometer se je od snoči ra-pidno dvignil za 8 mm, toda danes popoldne je začel zopet padati. Tako te kazal v Ljubljani davi ob 8. še 776. a popoldne ie padel na 772. V Sloveniji je bilo drugače jasno, solnčno. a mrzlo vreme. V naslednjem kratka vremenska poročila, v cxlepajih temperatura prejšnjega dne:
Boh. Bistr )a —15" (-13°). Kranjska gora -20° (- 10"), Jesenice -14* (-12 ) Tržič -14° (-5°). Kamnik -17" (-8). Ljubljana gl. kolodvor —18 (—9 ) Celje -20° (-4°). Brežice -20 (-6), Dravograd-Meža -18° (—6), Maribor gl. kolodvor —18° (—3°). Ljutomer —20 (_5e), Kotoriba -20° (-9°). Št. Janž nn Dolenjskem -25° (-5) Novo mesto .—18° (—6°). Kočevje -21 (-7 ) in Rakek —16° (—5° С) V Kranju je termometer davi ob solnčnem vzhodu kazal —22° C. v okolici pa —25°.
Vremensko poročilo letoviškega društva v Kranjski gori navaja, da je včeraj 7 . t. m. kazal termometer: ob 7. —13" C. opoldne na solncu pa celo + 22 C. Bilo ie jasno, brez vetra in 90 cm pr-šiča. Smuka ie najugodnejša, skakalnica v najboljšem stanju.
Nove prometne ovire
Novi nastop mraza ie povzročil zopet večje prometne ovire. Snoči so brzi in tudi potniški vlaki pribijali v Ljubljano še s prav malimi zamudami. Tako se je SOE iz Milana zakasnil le za 7 minut, večerni brzovlak iz Beograda za 53 minut in brzovlak iz Monakovega za 81 minut. Tržaški in dunajski nočni brzovlaki so istotako vozili prav v redu. Cim pa ie zjutrai pritisnil mraz. so imeli vlaki že večje zamude. Tako je prispel OSE iz Beograda s 4urno zamudo. Bil je ves v ivju, spalni vozovi vsi obdani z ledenimi svečami, a okna okrašena z zimskimi rožami. Mnogo neprilk ie imel premagati beograjski jutranji brzovlak: mesto ob 8. zjutraj je prispel v Ljubljano šele ob 16 30 Dopoldne.
Spričo vesti zagrebških listov, da 'e liška proga zopet zasnežena in da je promet otežkočen. smo se obrnili na železniško upravo, ki nam je sporočila da tovorni promet med Ljubljano m Splitom ni prekinjen. Iz Ljubljane se tovorni vozovi odpremljajo proti Splitu kakor običajno.
Telefonske in brzojavne rroge v Sloveniji so kljub velikemu mrazu nepokvarjene in brezhibno funkcijonirajo. Danes dopoldne je bila za nekai časa pretrgana le brzojavna zveza med Ljubljano II in Ljubljano IV. Pogreška se je kmalu popravila.
Kritično pomanjkanje premoga v Ljubljani
Situacija v preskrbi Ljubljane s premogom in drugo kurjavo ie postala kritična do skrajnosti. Borba za premoe je velika. Mnogi zavodi napeniajo vse sile. da si morejo priboriti vsaj kako tono premoga. Dobavljanje premoga strankam pa je vedno bolj otežkočeno. Naval strank na tvrdke s premogom je velik in ponavljajo se prizori, kakor
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-scbuss) se uporablja naravna »Franz-Jose-fova« gTenčica z velikim uspehom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz-Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. Dobi se v vseh lekarnah d!ogerijah in špecerijskih trgovinah. 4)
med svetovno vojno, ko so se ljudje borili za sladkor in kruh. Ljudie se naravnost pulijo za vsako vrečico.
Trboveljskega premoga kosovca sploh ni več dobiti v Ljubljani. Trboveljski premog S2 sedaj kopt!e le za železnice. Iz inozemstva naroč:uo tvrdke premog v velikih množinah. Šiezij-ski premog pride v Ljubljano v šestih dneh Velike množine nremo?a se uvažajo tudi iz Avstrije. Šlezijski ore-mog stane v Ljubljani tona ц00 Din in se prodaja v vrečah po 50 kg'za 45 Din. avstrijski pr°mog pa tona po 640 Din ali vreča 40 Din.
Moledovanja za kurjavo
V pisarnah ljubljanskih trgovcev s premogom se odigravajo naravnost mučni prizori Prihajajo očetje in matere v pisarr,e ter milo prosijo trgovce, naj jim prodajo vsai vrečo premoga, ker doma prezebavajo otroci, starčki in tudi še mnogi bolniki. Telefon venomer brni. Pogovori .so kratki:
—	Gospod! Za božjo voljo vas prosim. pošljite mi takoj vsaj eno vrečo premoga! Jutri ne moremo kuhati kosila!
—	Milostljiva! Ni mogoče! Danes pod nobenim pogojem ne. Ves premog je že oddan. Jutri vam prineljem dve vreči. Ne moremo ustreči vaši večji na-ročbi. ker veste sami. da so velike ne-prilike na železnici.
Zopet drugi se oglasi in prosi:
—	Gospod' Pošliite mi premog! Doma so vsi bolni in prezebavajo! Hudo nam. Vsa sem obupana!
Slični Dogovori se vrste po telefonu od ranega iutra do poznega večera
V	Ljub'jani je nastalo tudi strahovito pomanjkanje kuriva. Suha bukova drva. žagana, so se že znatno nodražila
V	Ljubljani jih sedai že prodajajo kubični meter po 165 Din.
Beda v barakah
Kakor bi bilo ob tem mrazu vse zamrznilo. še dobra srca! Sai ne more b'ti drugega vzroka, da se ob taki zimi nikdo ne spomni na zmrzuioče de'oz ranče in brezposelne v barakah na Grudnovem nabrežju in za .šolo na Prulah.
Tik ob Ljubljanici, ki se kadi od nje kakor b' tekel krop oo strugi, že druso leto stoi 10 iz slabih desk. pločevine starih vrat in zabojev zbit h barak za šo!o na Prulah Da fi enakih stanovališč. ki bi vanit niti naisiromašneiši kaižar ne zaprl svoje izstradane koze. Nič ne rečem sai se tudi smtfiio pt ck: do parkih, ubogi kužki in ljubke mucke, le na liudi np utegne nikdo misliti. Predoust ie pač in kdo si bo kvaril dobro volio!
Ena baraka ie prazm in ie v njej shranjeno samo pohištvo srečnega Človeka, ki je našel dobrega znanca da ga ie soravil pod streho V ostalih 15 oodrt'h zaboj'h. k' ne zaslužiio iimena človeškega bivališča ie Pa stlačenih 40 odraslih in 17 otrok. In Ker ie tam brezdomcem ostalo še dobro srce. so spreieli v barake še tri Dodnaiem-nike
Sedanrnaist otrok takorekoč ood milim nebom Dri 30° pod n člo! Slava humanitarnim zavodom in društvom g avneiga mesta Slovenije! MeJ to deco lih 11 še v šolo ne hodi Otroc' so najsiromašnejšth med bed römi. brezposelnih delavcev im bivših obrtnikov. Hrana ie seveda izborna Praznik ie že. če imaio zelje ali krompir, ki ie oa navadno zabelien le s sv. križem. Denarja imajo barakari' pač toliko kakor ljubi Bog bratov. Mestna občina nekaterim sicer daje malenkostno podporo o drugih uradih in zavod h ie pa bolie če ne govorimo.
Drva in premoga si ne morejo kupiti ter zato kurivo pobirajo do kolodvorih, do cestah 'in v Tivolskem gozdu Gorie. če tatu zaloti stražnik. Tat ie ln ostane do smrti, da mu nikdo ne da več dela. kai iele podporo. Samo zato. ker hočejo otroke rešiti smrt:!
Zlato srce Ljubljane, za gade ln modrase si našlo dobro zakurien rastlinjak, kjer tički veselo prepevajo kakor v pomladanskem so'ncu V redu in prav! Toda za gladno deco pa le n'maš strehe ..
Sneg so sk'dali s pokrovov, ki iih evfe-mistčno imenuieio strehe ker bi iim drugače ledene sveče kakor kristalni lestenc krasile brloge Goreti mora ves dan v ga-
Kulturni pregled
Slavni <una\ v en junakov
DOUGLAS FAIRBANKS
v svojem najnovejšem telef i'm ti
GAUCH©
Drama junaštva, viteška in pravičnosti
Romarj> v čudodelnem mestu Sveta kapelica Gobavec. Nevenrk. Ropar ki napid. V objemu Ljubo umje. — Prekanjenost. — Ljubezen
Popoln ma novo	Prvič v Lubjani!
Pifdstave ob: 4., pol 6., doI 8. in 9. uri.
Teleton 21 4	ELITNI KINO MATICA
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA
Sobota. 9.: «Danes bomo tiči» Izven. Nedelja, 10.: ob 15. Utopljenca. Izven. — Ob 20. Volpone. Izven.
LJUBLJANSKA OpERA Sobota, 9. ob 16 : «Pri treh mladenkah* Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Nedelja. 10. ob 15.: «Boccacio», opereta Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
*4«»KMtSK« GLEDALIŠČE
Sobota. 9. ob 20.: «Lumpacij — vafjabund».
В Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 10. ob 15.: «Na cesaričino povelje.. Kuponi. — Ob 20.: «Lumpacij — vaga-bund» Kuponi. Znižane cene.
I> Ijubljanskefft gledališča. Na pustno soboto ob 16. se bo pela v operi opereta «pri treh mladenkah». Zvečer bo v drami predstava Nestrcyeve burke «Danes bomo Hči». Na pustno nedeljo se bo ob 15. daiala v drami Nestroieva veseloigra «Utopljenca», ob 20. pa «Volpone». V operi se bo pela ob 15. Suppčjeva komična opereta «Boccaccio».
'«Gospod Lamberthier»» z Gzov-sko in Gajdarovim
Triumfalen uspeh, ki sta ga imela p?ed ljubljanskim občinstvom filmska igralca ga. Gzovska in gosp. Gajdarov, je «Jutrov» kronist že zabeležil. Spričo velike heterogeno-sti naše publike, med katero je bil dobršen del takih, ki jim je bližji kino od teatra, ni mogoče govoriti o triumfu čiste gledališke umetnosti. Bil je triumf simpatij in popularnosti kinematografskih zvzednikov. Samo ob sebi se ume, da sta ruska gosta izživljala na odru svoje nesporne umetniške kvalitete; da nam ie gosp- Gajdarov pokazal temperamentno, živo, bogato nijansira-no. tehniški bravurno igro in <Ia nas je ga. Gzovska ogrela s svojo čuvstveno in igralski kultivirano Germaino. Toda — gosp. Gajdarov je bil maloe indisponiran. Tn Verneuilov komad sam na sebi tudi ni srečen, čeprav je igralsko hvaležen. In publika — kaj je prav za prav hotela ta publika?
Disonance večera . . Izginile so v silnem, spontanem aplavzu.
«Gospod Lamberthier» bi klaverno propadel, če ga ne bi držala tako izrazita umetnika. Maurice je mož brez možatosti, Germaine žena iz romanov Margueritteja aH Dekobre. Psihologija prisiljena, etika na koncu na videz tolatojanska, v resnici pa
sperčkih in majhnih železnih štedilnikih, da se iim odtaja voda in ne Dogmejo otroci pr; bele mdnevu
Ivje pokriva zjutrai stene in opravo, ivje se sveti v laseh starcev in po Kapicah dojenčkov. vsenaokrog so oa bogati gozdovi m sred'Sca Dremogarske industrije. Sami milijoni poleg napol zmrzlih dojenčkov. Delavstvo si zida Dalače. duhovščina, varuhinja bedn'h. nove veličastne cerkve. Izpraznite iim cerkvico sv Floriana vsaj do Drvih solnčnh dni. ker ie vendar ne boste oskrunili z dobrim delom! Polee cerkve sv. Jožefa so pobožni iezuiti postavil komforten dom za duhovne vaie res Drav čeden hotelček Povrbite barakarje k duhovnim vaiam samo za mesec dn'. da bodo varni živlienia ored mrazom To bo zasiuženie za nebesa!
Kei na dvomimo na Domoč s te strani, uoamo vsai na one k; se grejejo z režijskim premogom in pa na naše veletreovce z lesom, ki so ob vsaki priliki vzeledno odprtih rok Kakor bo kdo iavil. da ima kai oremoga a!: drva za revčke v barakah bomo pa naprosili še ata Turka, da bo zvozil
486 stanovanjskih odpovedi v Ljubliani
Včerai ie bil zadni Do zakonu do'nčeni odoovedni rok Pri liublianskem sodišču ie bilo za maiski termin v celoti Dodan:h 4Я* sta<novanisk;h odpovedi. Včerai je vložilo svoie odoovedi samo še Ю gospodariev Zadnie odpoved so tri gospodarii prinesli oko'i 10 dnoo'dne. Fna stranka ie odpoved prekl cala Prijavilo pa ie že 16 naiemnikov svoie ugovore.
Sodišče je večino odpovedi pravočasno odoravilo oo Dosti, le 20 odpovedi ie danes sodišče dostavilo do «odnih slugah najemnikom. ker ne b bila dostavttev oo Došti pravočasno Vvršena. ka.iti veliavna ie odpoved. če ie bila dostavliena na.iemniku di 18. sinoči Zanimivo ie. da so se nekateri najemniki skušaJi izognit' dostavttvi 'n so se skrivali Bilr ie več orav kotničmh prizorov Ko ie neki naiemn'k. ki stanuie v mestnih h'šah za Bežigradom prejel sodno odpoved in pogledal črnoobroblieni formu-lar; ie sarkastično Dripomnil: »Ali ie to odpoved? To ie parte! Kdo Da le umrl?...«
Med najemniki vlada seveda nrecei.šnie razburienie toda ne tako močno, kakor lani. Burneiši utegneio bit' prizori ob selitvah v maiu.
Zima kakor ored 50 leti
Star. zvest in uelede.n prijatelj lista nam niše iz Celia:
V sDomin mi ie bož čna noč leta 1Я78. ko sem v polnočnih urah ob Muri v Rodion' stražil stare zariavele *onove Ob vodi «o pokale jelše od mraza Poka'o ie kakor ob velikem lovu na divjačino Mraz mi ie jemal zavest* ki v Dolsnu sem videl D^reb lastnega očeta, ki se ip res vrš:l nekai tednov Dozneje — 19. ianuaria 1879
Oktobra 187« sem moral k vojakom k tonničariem v Radgono V soremstvu očeta sem se Dreoelial v Po\ičr.ne kier sta stala na Dostaii dva doVa vlaka. Dokia ra-niencev z bosanskega bonšča Govorilo se ie takrat, da bo moral tudi 5. to ie grašk* topničarski Po'k takoi na bojšče Odšel pa ie liublianski >i tako sem ostai v Radgoni lesen ie bila zelo mokra, z'ma Da zelo ostra Reke so pooo'noma zamrznile, zlasti Mura da so la'hko preko nie vozili z naitežPnv vozovi.
Sredi ianuaria 1879 sem dobil z doma vest. da mi ie oče umrl. Izprosil sem si donust 'm v n-oči 18. ianuaria sem se v zaprtem vozu odpelial; nrot SoiijU. Tokrat še ni bilo železnice med Radgono in Sn;liem Kliub zaprtem vozu in težki odeji sem tako ozebel. da so mi po Dreteku 14 dni odpadli vsi nohti na nogah.
Ko sem se koncem ianuaria vrni v Radgono. ie nastopilo itižno vreme. Sneg im led sta se tooi'a in vode so naraščale Dopoldne na Svečnico so priolava e do Muri orjaške ledene o!ošče in Dri mostu., k; vodi z Radgone na desni bre? v Gornio Radgono ie bilo vse živo delrvcev ki so z d-namitom raztrelievali več metrov debeli led ter ga odstrairievali da ne bi Dndri mtsou Žunam Fuchs se ie onoldne Doda' na desno stran reke da b> nadzoroval reševalno delo Ves trud ie bil zaman B io ie ob 2 Dopoldan in službujoči častnik nam ie v voiašnci ravno čital dnevno oovelie. ko smo začuli silno detonaciio. кяког več teš-kih topovskih strelov hkrat' Sioe so žven-ketalp 'n hiše so se tresle Ogromna ledena Dlast ie sredi mure odtrgala oolovico mostu Zvnam ie Dri tei Driliki zadela srčna kap Njeeov; SDrem'ieva'cl šo z lovskimi rogovi o nesreči obvestili soDrogo otroke in druge liud' na nasprotnem bresru Mure Ob 5. onooldnp ie župan umrl Po Muri so še vedno Dlavale vel'ke ledene D'ošče. smeti brodar na ie kljub velik' nevarnosti Drepeüal v čolnu mrtvega župana Dreko Mure v Radgono Pretreslliva nesre-
neiskrena. hladna. Zakai nam nista odlična gosta pokazala kaj ruskega? Ne toliko v igri kolikor v izbiri tega Verneuila čutimo film ski okus. Drugače pa: krasni bleski hudo-žestveniške umetnosti — Hste nepozabne, ki nam je od nje še danes toplo v srcih.
Skoda, da ni gosp. Gajdarov nastopil tudi v Ljubljani z recitaciio Blokovih ^Dvanajst» s spremijevanjem klavirja, ali s scenami iz Dostojevskega. Očividno je prevladalo mnne^e o našem provincijalnem nivoju . . . Vzlic temu — mi smo zadovoljni in hvaležni za lepi večer.	В. B.
50 letnica dr Milana Preloga
Včeraj je slavil petdesetletnico odlični jugoslovenski zgodovinar, profesor vseučilišča v Skopi ju dr. Milan prelog. Po rodu Zagrebčan, je dovršil študije v Pragi; služboval je kot profesor na raznih srednješolskih zavodih, 1. 1922. je postal ravnateli zagrebške trgovske akademije in kmalu nato vseučiliški profesor za zgodovino novega veka na ondotni univerzi. L. 1937. je bil izvoljen za rednega profesorja zgodovine na filozofski fakulteti v Skoplju.
Dr. Prelog je spisal naslednje znanstvene kniige: «Boje Chorvatu s Benečany za narodni dinastie» (1900). tStudije iz bosanske povijestb (1908). «Slavenska renesansa» (1924), «povijest Bosne» (1924), «Stross-mayerova čitanka», «Historijski portreti i členci».
Zelo mnogo njegovih člankov je izšlo v raznih revijah, zlasti v «Jugoslavenski Nji-
ča je prebvalstvo tako pobila, da mi je ostalo vse v živem spominu
Kakor sem pozneje zvedel, le bila tedaj tudi Savmsja Dri Celju popolnoma zamrznjena. Ko je nastalo južno vreme, ie bilo več mostov, med temi tudi most ood »Gre-nadirjem«. porušenih in odplavljenih. Dobro se spominjam da od takrat do letos ni b.lo tako hude zime.
Kako je zadn}^ mraz ugonablial živali
Letošnji izredni mraz v vsei Evropi ie pokazal, kako se ie vse živi i en je tekom et v posameznih krajih prilagodilo eotovi temperaturi. Ko le - ta prestoDi svoje me-ie. pričnejo Drooadat' naiDrel najslabša in sukcesivno tudi iačia bitia
Do letos se ip Dri nas smatrajo, da divjad lahko prenese zelo nizko temperaturo Sodili smo to do — Sibiriji, kier ш n:č redkega, da žive srebrc. Dade pod 40 C. ie Da tam kliub vsemu toliko življenja Bogastvo živali v Sibiriji se ne da niti približno ormeriati s staležem divladi v naših gozdovih Prevladovalo ie mnenje da mraz ne škoduje posebno hudo živalim, da imaio le zadostno hrano Zadnii mraz Da je Dokaza1 obratno. F ora in tauna sta priia-godwni in druga drugo DodDirata v borbi prot' nizk- temperaturi, ali le do gotove me.ie. Bili smo mnenja, da so srost; kožuščki severne d'vjadi prirodna zaščita Droti stalnemu hudemu zimskemu mrazu in da za kratko dobo živali tega potrebujejo Letos pa smo imel' prliko opaziti, da so neobhodno potrebni tudi za krajši mraz.
Do letos ni bilo slišati o zimrnieni srnia-di. Tu Da tam so omagali oosamezni šibki ekseim>'arji. vec'moma zaradi Domanikania hrane. Letos Da ie ooginiia mnogotera srnjad zaradi mraza in sicer v krajih. kieT «na k'jub visokemu snegu zadostno hrano. Že sedai. ko so ljudie še kai malo mogli pregledati gozdove, so naši: večje število zmrznjenih srn Tako so prinesli premrte in onemogle srne v Gorni' Brezovici ori Borovnici, k; so kmalu poginile Nekatere so imele ozeble noge. V (škj. kier ie Driv tako kakor v rakitniških gozdovih zadosti hrane za prezirrovarcie. posebno robide, ki io sr-niad najraje uživa po zimi in io tud; lahko izkoplie iz snega, so našli tri zmrzniene srne Po večin' poginile mladice. Koliko iih bodo še letos našli Doz.ne.le. ko bodo prehodni vse gozdove. Po skoonitvi snega se bodo razkrili premnogi grobovi...
Kakor smo letos imeli prfVVo ooazovat1 divjad orenese do — 20 C in še nekaj Dreko. Čim pa mraz poskoči na 24 C. prične zmrzovati tudi naša diviačina
Čuden Doiav tudi. da so Drl nas poerTtfle živali, ki so prišle v naše krate s severa D'vie gosi. k' so gotovo navaiene mrzlei-Ših kraiev in so preživele še hujše zime kakor letos Dri nas orav tako Drooadaio kakor naše iereb'ce V' dvoma da iih ie ugonobil glad
Tudi divie race so letos hudo troele Ze Pred Dar tedn' so Dišale novine. da ie na Danskem letos Dng'nilo na tisoče vodnih Dtic. mnogo ga'ebov in razlničnlh vrst div-i'h rac Liudie so v deli na plavaiočih ledenih ploščah cele iate orimrznenih ot'c m slišati ie bi'o оЬпрпр r'asove Ziva'i. ki so se borile s smrtjo Podobno se le dotrodilo v zadniih mrzlh dneh tud' v neD.">sredn; b'ižini Litibliane V La/ah sn na^li železniški delavci v vodnih zatonk'h Save. takoj ood železniško Drrvro. kakih 30 Drimr7n;e-n'h d*'vi'h rac Nožice so iim tičale v ledu Revice so bile seveda že vse mrtve Ta žalostni noiav ie izredno čuden posebno Domislimo da so race imele vendar Drisko. da oreletiio samo Dar metrov v Savo. ki ni bila zamrzniena ;n b: bile gotovo rešene Nastane vorašanie. ali so bile race ♦ako omamliene od rn^za. aHi pa so soa'e. ko ie voda zmrznila Poiav le skratka čisto nenavaden in ^a ie te-žko raztolmačiti.
vi», «Savremeniku» in «Srpskem književnem glasniku». Piše zanimiv» in lepo in ga štejejo mpd najboljše zgodovinske esejiste v srbohrvaški literaturi. Znana je tudi odločnost, s katero je vsikdar izpovedoval svoj meoslovenski «vjeruju».
Ivo Raič — lačasni naslednik Milana Be-goviča t zagrebški drami. Dosedanji ravnatelj zagrebške drame Milan Begovič Do moral izročiti svoje agende višjemu režiserju Ivi Raiču. ki jih bo upravljal toliko časa, da bo imenovan nov ravnatelj zagrebške drame.
Knjižna izdaia Leekovfeve drame «Dva bregova» V zbirki gledaliških iger «Oder», ki jo izdaia Tiskovna zadruga v Ljubljani, ie pravkar izšla drama Antona I^eskovca «Dva bregova». Lanska uprizoritev v Ljubljani in Mariboru je imela velik, za mladega dramatika zelo laskav uspeh. To zanimivo dramo iz beraškega življenia toplo priporočamo čitateljem v nakun. Kniiga stane broširana 24 Din. no pošti 25 Din. O nji bomo ob drugi priliki izpregovorili še obširneje.
Inozemska priznanja hrvatskim znanstvenikom. Leningrajska akademija je izbrala za dopisnega člana dr. Tomo Maretiča. <Češka snolr-čnost» ie izvolila dr. Ferda Si šiča in dr. Milana Preloga za svoje vnanje člane.
«Lidove Novinv» e Vošnjakovih memo-arih. Dnevnik «Lidove Novinv» z dne 6. t m. poroča o knjigi dr. B. VoSnjaka «U borbi za ujsdinjenu narodnu državu» («Tiskovna
Navedli smo teh par primerov za dokaz, da se ie tekom t:sočlet\i ž vlienje sicer prilagodilo prirodi. ali nastopijo iziemni časi in vremenske prilike, ki iim pod ežejo mnogo preizkušene žival\ Človek se ubrani mrazu s tem. da se bolje obleče in z raznimi drugimi pripomočki, dočim ostane živalim v obrambo samo to. kar iim ie dala priroda sama Nekaj časa iim Domaga sicer 'znaidli vost, a koncem koncev le podležejo neusmiljenju. ki ga včasi pokaže ista vse-dobrotna priroda._
Demantna poroka
Redek iubilei ugledne slovenske zakonske dvoiice na Primorskem.
Na Sveün'co sta slavila v Desklah pri Gorici na Primorskem redko slavnost de-mantne poroke g. Anton Ivančič. bivši veleposestnik, in njeeova soproga ga. Fran-čška. roj. Sirk. v krogu svojih desetero otrok.
Gospod jubilant se je rodil 12. julija 1. 1S42 v Desklah fti ie Po vsem Goriškem znana, splošno spoštovana osebnost. B'3 ie vzoren in trezen gospodar ter nad 40 let podžupan v Desklah. ko ie ves ta čas županova! g. Andrei Koniedic.
Gospa jubilantinia se ie rodila dne 23. maja 1851 v Imeniah v Brdih pri Gorici in je v svojem 7S letu še vedno Sila in zdrava. Irneia ie 14 otrok. Izmed deseterih živih j'h biva v Jugoslaviji 6 :sn so vsi dobro preskrbljeni.
Oba jubilanta živita kot vžitkarja pri najstarejšem snu Valerijanu na posestvu, ki leži ob Soči. Vojna ga ie bi'a popolnoma uničila. Od hše in obširnih gospodar-sk h poslopij ni ostal kamen na ka.mnu. Toda pridne roke so ustvarile tekom let zopet leoo domačiio.
Demantnemu žennu in nevesti želimo še mnogo zdravja in veselja Na mnoea leta!
Slavnostna otvoritev Delavske zbornice
Za prihodnio soboto. 16. t. m. ?e sklicana v Liubliano konfercnca zastopnikov Delavskih zobrnic. zastopnikov Središnieea игз-da za zavarovanje delavcev, zasoonikov treovsk h 'n obrtnih zbornic tn drugih sorodnih korporacij Konferenca se prične 16 t m ob 9 dopoldne v dvorani De'avske zbornice ter bo traiala ves dan Na dnevnem redu ie razprava o vorašaniu pokojninskega zavarovania vseh Drtvatmh nameščencev v naši državi V prvi vrsti cre za razširienie noveliziranega ooko'n'nske-ga zakona k' sedai velia za Slovenijo in Dalmaciir» in ki ie bil spreiet v nekdanjem dunajskem državnem zboru. Konference se udp'ezi približno 30 de'egatov.
Nas'ednii dan. v nedelio 17. t. m. ob 10. doDo'dne. se bo vršila svečana redna glavna skupščina Delavske zborn'ce povodom slovesne otvoritve nove palače na .Mik'o-šičev-' cesti Zbornica ima sprejeti in odobriti proračun za leto 1929. ki le znatno povišan naoram lanskemu. Po skupščini se bo vr.š'l banket in nato zvečer slavnostna gledališka Dredstva. Na Dredvečer konference bo Dredava.t glasni taimik centrale Delavskih zobnic g Z:vko Topailovifi o zanimivi sociialn; temi.
zadruga» v Ljubljani) in jo stavi v isto vrsto z Masarykovimi in Beneševimi spomini. Pri-znavalna kritika se končuje s sklepom, da bi bilo treba to knjigo prevesti v češčino.
«Le Monde Slave» o Ivi Vojnovičn. V nainovejši številki pariške revije «Le Monde Slave» je izšla študija ruskega literarnega historika in kritika Ev. Aujičkova o dramatskih spisih Ive Vojnoviča.
Prof. Martel o slovenski ljudski umetnosti. V posledniem zvezku «Le Monde Slave» je priobčil bivši lektor ljubljanske univerze R. Martel krajši članek o slovenski ljudski umetnosti.
Smrt Siegfrieda Ochsa. V Berlinu je umrl eden največrih nemških dirigentov Siegfried Ochs. Posebno so sloveli njegovi Bachovi zbori. Deloval je dolga leta kot dirigent zbora berlinske filharmonije.
Proslava Jaroslava čermaka na pariški Sorhonni. Pariška češka kolonija je priredila pred dnevi v prostorih Sorbonne proslavo slikarja Jaroslava Čermaka. Prireditvi so prisostvovali mnogi odlični Francozi. Pri spominu na slavnega slikarja Črnogorcev in srbskih junakov se je pred Francozi pokazalo, kako tesni so stiki med češkoslovaško in jugoslovensko kulturo. Naš pariški poslanik dr. M. Spalajkovič je v toplem nagovoru povdarial Čermakovo popularnost v Jugoslaviji in poveličeval češkega umetnika kot slikarja epičnega odpora naše rase proti Turkom in drugim zatiralcem. Govorili »o tudi francoski poznavalci Čermako ve umetnosti.
Domače vesti
„Življenje in svet"
Pravkar je izšla 6. številka z naslednje vsebino:
Smrt dr. Franceta Prešerna
(Pred osemdesetimi leti). Napisal Ignotus.
Razvoj elektrotehnike
(Konec.) Slavnostno predavanje univ. prof. dr. Milana Vidmarja.
Slovenska bolest (Napisal Ignotus.)
Prešeren in nacijonalna garda v Kranju
(Priobčil dr. Jože Rus.)
Skozi Azijo v skrivnostno Buharo
(Potopis Ikbai Ali paše.)
Kako dolgo bo Anglija še otok?
(Pomen predora pod Rokavskim prelivom, ki bo zvezal Anglijo z evropsko celino.)
Oko zrcalo telesa
(Napisal Janko Kač.)
Izumirajoče živali
(Potreba zaššite redke divjačine.)
Ogn.ena svatba
(Konec.) Napisal Ivan Albrecbt.
Less'ng v pismih in anekdotah
(Kakšen je bil Leasing kot človek.)
Port Artur in njegova obramba
(Spomini udeleženca cb petindvajsetletnici rusko japonske vojne.) Napisal general Vladimir Žoltenko.
O pričah, tepeža
(Nadaljevanje beležb o kranjskem tepežu.) Piše Fr. Ž.
Največja in najnovejša lokomotiva v Evropi
(Nova lokomotiva v Avstriji s 3COO konj* skimi silami z brzino 110 km na uro.)
Divje Sicsi
(Življenje redkih ziscnsKih gostov v naših kraj ih.)
Kie je največ ljudi?
(Kitajcev je 25 od"-'t. vseh ljudi na zemlji.)
Številki, ki je izšla v novem lepem ovit» ku in ki jo krasi več slik in lesore;» v sili» karja grafika E. Justina, je priložena kras» na umetniška priloga «Vrh Ojstrice» s Kam» niškimi planinami v ozadju, po originalu St. Prcdaliča.
«Življenje in svet»
stane polletno (zaključena knjiga) Din 40, mesečno Din 8, posamezna števiilka pa sas mo Din 2.
*	Iz finančne službe. V finančni oziroma davčni službi so zadnji čas bile izvršene mnoge premestitve, nekatere premestitve so bile preklicane. Prvotno,ie bil premeščen v Šid na Hrvatskem daVkar Miio Fajt iz Maribora, ki je sedaj definitivno premeščen v Ptuj. V Šid je premeščen iz Maribora davkar Slavko Devetak.
*	Izplrčlo razlik poštnim uradnikom. Ljubljanska poštna direkcija je poslala posebnega kurirja v Beograd k poštnemu ministrstvu. da doseže čimprejšnje izplačilo razlik poštnim uradnikom. Zadevni kredit je že otvorien ter je pričakovati izplačila v naükra'sem časa.
+ Sprejem v naša državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta posestnik Jakob Jeran iz Pobi pri Celiu in ključavničar Jniij Bayer v Mariboru.
*	Izdajanje vizumov za potovanje v Egipt ustavljeno. Egiptovski kunzulati v Evrc-pl so od svoje v!ade prejeli obvestilo, da je izdajanje vizumov za potovanje tu>jcev v Egipt do nadaljnjega ustavljeno. Domneva se, da se je to zgodilo, ker-se v Egiptu pripravljajo nemiri.
*	Uredba za izvrševanje zakona o državljanstvu. »Uradni list« objavlja v včerajšnji številki uredbo ministra za notranje posle za izvrševanje zakona o državljanstvu, na kar opozarjamo intersente.
*	V Dalmaciji zopet mraz in burja. Kakor javljajo iz Dubrovnika, je v Dalmaciji zopet zavladal občuten mraz in je začela pihati burja, zaradi česar je tud;i izostala tradicijo-naina proslava sv. Vlaha, pokrovitel:a Dubrovnika- кат se že dolgo let ni pripetilo.
*	«Jugoslovenski turlzani». Februarska številka tega odličnega ilustriranega mesečnika prinaša na uvodnem mestu članek urednika g. Čuliča o »Dobrih izgledih za bodočnost«, ki jih obeta novo stanje v naš! državi turizmu. V naslednjem opozarja na važnost ameriških turistov za Jugoslavijo ter prinaša zanimive vesti v zvezi s tujskim prometom v naši državi in o hotelirstvu. Francoski publicist Parni Dresse je prispeval zanimiv članek »Apercu sur la Dalmatie«, pisateljica Kamila Lucern pa zanimivo razpravo »Kaiser Diokletian und seine Tochter Valeria in der südslawischen Volks, dichtung«.
*	Pospeševanje turizma v Bosni. V mestom zastopu v Sarajevu se je pričela akcija za us+tfvovitev posebnega odseka za pospe-š«4-tBije turizma v Bosni in Hercegovini, slasti pa v Sarajevu in okolici. Odsek bo urejen po nemškem vzoru.
*	Urednik Kemperle oproščen. Izredni sodni tribuna! v Rimu je še razmeroma hitro razpisal razpravo proti Polde tu Kemperletu aretiranemu uredniku »Goriške Siraže«, ki je bil obtožen, da je tihotapil in zbiral mu-nicijo in orožje v prevratne svrhe. Razprava je pokazala, da so bila sumničenia brez podlage in da je Kemperle nedolžen. Zato je bi! oproščen vsake krivde.
*	Lovski blagor. V okolici Repaša v hrvatskem Zagorju sta znana lovca Ljudevit Klanšček in Josip Gazdek v lovišču grašča-ka Pongratza ustrelila te dni od Božiča sem že tretjega divjega prešiča. Zadnji je bil največji: visok je bil 110 cm, dolg pa 170 cm. Vsi trije prešiči so prišli iz Madžarske preko zamrznjene Drave. Tudi ljudje prehajajo preko Drave, Ki ie рэкпа s trdim ledom- kakor ni bila že od eta 1922.
*	Ostrejše kazni za neopravičeno vožnjo v višjih železniških razredih. Prometno ministrstvo je poostrilo kazen za potnike, ki z vozovnicami nižjih razredov med vožnjo
prestopajo v višje. Potniki, ki ga kontrolni organ zateče v višjem razredu in sicer vseeno v katerem prostoru aH v hodniku ali v kupeju, mora plačati dvojno razliko med svojim voznim listkom in med vozni no za višji razred, katerega se, je neopravičeno poslužil. Če se ne da ugotoviti, na kateri postaji se je preselil iz nižjega v višji razred, mora plačati to razliko od začetne postaje svoje vožnje do postaje, ki sledi kraju kjer so ga zalotili. Če se je preselil takoj ob vstopu v vlak in so ga takoj tudi opazili, plača najmanjšo kazen 20 Din.
*	Radikalna izprememba koledarja. V vatikanskih krogih se zatrjuje, da se bo na prihodnjem ekumenskem koncilu, ki se bo vršil leta 1930., pretresalo tudi vprašanje reforme koledarja, v prvi vrsti vprašanje premičnih praznikov Ekumenski konci«! bo sklepal o tem, da bi se Velika noč, Binikošti in drugj premični prazniki slavili vsako leto na isti dan. Ni izključena možnost, da se p:ed ekumenskim koncilom doseže med katoliško, pravoslavno in anglikansko cerkvijo principi.ielni sporazum o radikalni reformi koledarja s posredovanjem Društva narodov. Ta sklep bi ekumenski kongres pozneje potrdil. Dočim bi katoliška cerkev samo izvršila reformo glede premičnih praznikov. bi morala pravoslavna cerkev radikalno reformirati julijanski koledar.
*	Razdeljevanje akontacij siromašnemu prebivalstvu' v Gorskem Kotaru. Velikemu županu v Karlovcu je bilo te dni nakazano milijon dinarjev kot prva pomoč prebivalcem tamkajšnjih pasivnih krajev, zlasti v Gorskem kotaru Denar se bo razdelil siromašnemu prebivalstvu na račun dnevnine, ki se bo pozneje določila, ko se bo pričelo z javnimi deli. Z delom se v Primoriu takoj prične, v gorskih krajih pa zaradi silnega mraza šele meseca marca ali pa aprila Na enak način se bo priskočilo na pomoč tudi prebivalstvu severne Dalmacije.
*	Zemlja zasula delavce. Redka nesreča se je pripetila v okolici Bele cerkve. Ob priliki izkopavanja vodnjaka se ie mahoma vdrla zemlja in zasula tri delavce
*	Visoka starost. Predvčeraišnum so v Virrkovcih spremili k večnemu počitku Magdo Melmanovo. ki so jo splošno smatrali za najstarejšo žensko v Slavoniji. Dosegla je starost 99 let in 11 mesecev. Še do zadnjih dni si je sama pospravljala sobo in postelj. Rojena je bila v se!u Jarmina pri Vinkov-cih. a zadnja tri desetletja je preživela v Vmkovcih.
*	Vili onar zmrznil v snegu. Josip Žagač-Kos, nepismen človek, kateremu pa je bila sieča mila, da je kot mlad fant prišel za slugo k bogatemu posestniku Kosu na Ribičevem brijegu. ki ga je pozneje, ker ni imel svojih otrok, posinll in mu zapustil svoje premoženje Pred tednom dni se je Zagač-Kos podal v svoj: vinograd oddaljen dobro uro hoda od doma, odkoder se ie pozno zvečer vračal domov, utruien in najbrže tudi vinjen, ter je obtičal / snegu Naslednje jutro so ga našli zmrzn'enega
*	Na poti k umirajoči ženi se ponesreči!. Iz Broda na Savi poročajo: Delavec Gjuro Kmet, cče petero otrok, se .ie v sredo popoldne iz Broda poda! r.a pot v Punitovce k svoji ženi, ki leži pri svoji materi na smrt bolna. Ker se je vlak že pomikal, ko je Kmet hotel stopiti v vagon, ie možu ob vlaku spodrsnilo. Kmet je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala desno roko in nogo. Nesrečnika so prenesli v brodsko bolnico, kjer je umrl zaradi velike izgube krvi.
*	Obleke kemično čisti barva, pllsira In
lika tovarna IOS REICH
*	»MOULIN ROUGE« Rakek — pastnt torek.	265
DAlfl£SI	OÄNES:
LYH BE PUTTI
kr«sna filmska diva v filmu smeha, zabave ia veselja
'godba amei ikonskega dobio-v ljca o njegovi 1 ubtzni in poroki.
Smeh!	Smeh!	Smeh!
Predstave ob 4„ po! 6., pol 8 in 9. Najnižje cene!	KINO IDEAL.
VSTOPNINA DIN 15.—
PLES GRAFIKE
V KAZINI OB 8. URI
Z V ЕСЕЙ
firioa?
[NFLUENCA
Za ojačanje rekonvaie«»ceD I алјјрггЈП1 tov je izborno «redstvo LiCV.11 CI I III
1797-a	VpraSajte zdravnika ta evet.
Uobiv» -- < e k i trnu
Iz Ljubljane Črno-bela reduta
danes zvečer v Unionu
Drevi se bo vršila v unionski dvorani tra-dicijonalna ši.rom Slovenije renomirana reduta z devizo: črno-belo! Ne varamo se v prerokovanju, da bo tudi današnja reduta vsaj taiko prelestna in razkošna, kakor vse prejšnje.
Cenjene goste vljudno opozarjamo, da se vršijo oficijelni sprejemi od 20.30 do 21. Vhod za maske je v podališku glavnega v i tod a v poslopje za n.ie istotam tudi gar. deroba in kontrola. Zbirališče mask v levi stekleni dvorani. Povorka mask točno ob 21. uri.
Vabila se reklamirajo in balkonski sedeži se rezervirajo danes ves dan v unionski dvorani.
u_ Lindbergh. ZKD prinaša za danes ob 14.30 in jutri ob II. film o Lindberghu, njegovem življenju, delu grandijoznem poletu in triumfu. Film ki je izgotovljen v Ameriki podaija najznačilnejše zani■• ivosti iz Lind-berghovega ž! vi jen'a. pokaže ga v pilotski šoli pri vratolomnih akrobacijah Posebno učinkoviti so prizori njegovega poleta preko Atlantika nadalje njegov triumfalni pohod v Pariz. Bruselj. London in nato prekipevajoče navdušenje nju:oršk h avenin. Film nam pokaže tudi sprejem Lindbergha v ostalih mestih Združenih držav in Kanade. Uvodno predavanje k senzacijonalnemu filmu bo podal g. prof dr Pavel Brcžni.k.
u— Up?iv mraza na ljubljanski trg. Neprestani mraz močno vpliva na dovoz živil na ljubljanski trg. Dovoz je prccej omejen in oviram. Glede nekaterih živil se je pojavilo že delino pomanjkanje. Perutnine ie ra trgu prav malo in so cene poskočile Kr koši se prodajajo sedaj od 30 do 45 Din. Tudi race so dražje. Divjačine ie na trgu še precej, zlasti divjih rac. Na trgu prim-inj-ku'ie salate. Iz Trsta je bilo pripeljane le nekaj košar. Salata je bila takoj razorodana Zaradi mraza je bil včerajšnji ribji trg zelo slab. V primeri z Zagrebom. k'er vlada trdi veliko pomanjkanje jajc, so jajca na ljub-ljanskem trgu prav draga. Prodajajo jih že po 2.50 Din komad.
u— Mestna zastavljalnica naznanja, da bo tomesečna dražba v lanskem juniju zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici.
n_ Občni zbor realčnega podpornega društva se bo vršil v torek 12. t. m. ob 17. v učiteljski zborcvalnici drž. realke v Ljubljani.
u— Gozdovnikl, v nedeljo 10. t. m. je izlet na Šmarno gero. Zbirališče ob 10. pred velesejmom. Pridite. Smuči pustite doma. ker jih vsi nimajo.
u— Kdor si želi pošfene domače zabave brez fraka in laka, naj obišče našo veliko domačo predpustno veselico, katero bo priredi! Sokol Moste v svoji telovadnici na Selu 9. t. m. ob 20. Sodeloval bo balet Narodnega gledališča v Ljubljani. Na sporedu: balet, komični prizori, šaljiva pošta, kuple-ti petje, tekmovanje mask itd. Najlepše tri maske bodo častno obdarovane. Preskrbljeno je za najboljšo jedačo in piiačo. Vstopnina 5 Din za osebo. Plesali se bodo tudi domači in kmečki plesi.
u— Ljubosumnost med starejšimi. Pred meseci se je naselil 46 letni zidar Ilija S., doma nekje iz Bosne pri vdovi in postrež-nici 59 let stari Ivani V. v barakah v Spodnji Šiški. Sprva sta se dobro razumela, pozneje pa še bolj. V zadnjem času pa je prišlo med obema opetovano do nerodnih nastopov, nad katerimi se je seveda razburjala vsa okolica. Ljudje, ki so opazovali njun način življerea, so marsikaj govorili, flija se je zagledal v neko mlajšo žensko, kar je dalo stari Ivani povod, da ie svojega sostanovalca karala. On pa se za to ni dosti zmenil. Priče! je Ivaro zasmehovati, kar io je včerai tako razjezlo. da se je spravila nad njega dejansko. Na večer sta se pričela nenadoma ruvati. Zmagovalec je slednjič ostai! seveda moški, ki ie nesrečno vdovo pošteno pretepel, tako da je bila ta prisiljena klicati na pomoč. Razdružil ju je šele poklicani stražnik, ki je po daljšem parlamentiranju oba za silo pomiril. Vendar sta oba sklenila, da se bosta sedaj končno-veljavuo razšla.
u— Brus je izginil. Znani ljubljanski bru-sač Jurij Lavrič je imel predvčerajšnjim opravka v svojem poslu v Rožni dolini. Navzlic mrazu je ves dan zdržal zunaj in brusil škarje ter nože. ki so mu iih prinesli ljudje. Na večer pa je menil, da se je dovolj trudil in si lahko privošči kozarček tople pijače. Krenil je zatorej v Zgončevo gostilno in pustil svoj brus zunaj pred hišo. Mož je izpil nekaj čajev, ki so ga spravili v dobro voljo Krepčal pa se ie še nadalje in si privoščil kozarček za kozarčkom žganja. Iz gostilne je odšel šele okrog 22. in na svo-je velikansko presenečenje opazil, da brusa ni več pred hišo. Ves razburjen se je mož slednjič priikotalil na stražnico, kjer je nekam zmešano prijavil, da mu ie izgini! brus. Ker je bil možiček močno pijan, mu na stražnici sprva sploh niso hoteli verjeti in so ga posla'ii spat. Ker pa brusa tudi naslednjega dne ni möge,! naijti. in se je ugoto. vilo, da je brus res ulkraden, so ga pričeli iskati po raznih hišah, vendar brez uspeha. 1500 Din vreden brus pritrjen na malem vozičku je pomenil za ubogega Lavriča vse premoženje.
u— Tatvina dolarjev. Hlapec Janez Ro-dič, stanujoč na Zaloški cesti št. 6, je imel slabo navado sprejemati zvečer po končanem delu v svoji sebi razne prijatelje, med katerimi so bili tudi razni nepoštenjakoviči. Eden od teh je očividno zvedel, da hram Janez pod blazino v postelji več dolarjev, ki jih je prejel od svojih sorodnikov iz Amerike. Dne 6. t. m. zvečer ie Janez, ko se je odpravljal k počitku, kakor navadno zopet preštel svon'e premoženje in nenado-
ma zapazil, da mu je zmannkalo 5 bankovcev po 1 dolar. Tako je ugotovil, da je denar odnesel eden njegovih stalnih obiskovalcev in prijavil je policiji tri najbolj sumljive pobajkovače. Stražniki so dobili nalog prijeti Jožeta, Franceljna in Tončka, ki jih je sicer vedno videti pohajkovati po mestu, zdaj pa jih nikakor ne morejo izslediti.
u— Tatvine kuriva se množe. Spričo silnega mraza, ki nikakor neče ponehati, so tatvine kuriva na dnevnem redu. Zaradi mraza trpe posebno socijalno nižje stoječi sloji v predmestjih, zato ni čuda. da se tu in tam zmoti posameznik in si poišče premog ali drva tam, kjer je. V zadnjih dneh je prejela policija veliko ovadb sličnih tatvin. Tatovi seveda po večini le slučajni ta. tovi odnašajo kurivo iz drvarnic, največ pa se krade kuriva na kolodvoru. Zaradi takih tatvin je pre.iela policijska direkcija samo v zadnjih dveh dneh 6 ovadb. Pred-snočniiim se je nekdo tudi vtihotapil v zaprto kletno drvarnico železniškega uradnika Ivana Šturma, stanujočega na Dunajski cesti št. 89. Neznani tat mu je odnesel samo v eni noči za okrog 120 Din premoga Št urin je zadevo ovadil, vendar ie za tatom izostala vsaka sled.
u— Pomlad v cvetju. Ponavliamo nekatera važna navodila. Želimo predvsem maske v smislu danega gesla. Pa tudi druge lepe in dostojne maske so prav dobrodošle. Tudi drugi с gostje Po možnosti v svetlih pomladanskih oblekah. V.iod ie za vse iz južne strani v Vrhovčevi ulici. — Garderobe so skupne v spodnjih prostorih na levi strani zgradbe Tabora. V spodnjih prostorih so tudi bar in dalmatinska klet. Rezervirati se more še par lož v društveni pisarni (telefon 2511) od 4. do 7. ure zvečer. Istotam se dobe tudi informacne za nastop posebnih skupin. Električna cestna železnica se bo ustavljala na vogalu sv. Petra ceste in Škofje ulice. Blagajne odprte od pol 8. naprej, pričetek cb pol 9. zvečer. Tabor je v zelenju In cvetju in vabi vse svoie članstvo in naklonjeno občinstvo na veselo in prijetno pustno soboto.	301
u— Pozor! Japonci in gejše so prispeti v Ljubljano in bodo sodelovali na veliki Slavčevi maškeradi. Niihov poglavar »Kida« s svoiim kulijem se bo vozil v elegantni vpregi, ki jo je dal na razpolago g. Jos. Stupica, danes v soboto dne 9. t. m. od pol 12. do pol 13. in v nedeljo od pol 11. do Pol 13. po centnmni mesta- osobito okoli glavne pošte ter vabil na poset maškerade. Novost na maškeradi bo splošna volitev »Kraljice cvetlic«, ter najlepših in najorigi-nalnejših mask, ki prejmejo nagrade. 323 u— Ljubljanski Sokol naznanja, da se bodo prodajale vstopnice za društveno maškerado, na splošno željo in pa, da se na dan prieditve prepreči naval pri večerni blagajni, tudi na pustni torek 12. t- m. od 3. do 5. popoldne v društveni pisarni v Narodnem domu. — Cdbor.	314 u— Lepa Milenka. Marsikdo še ni videl svetovnega zvezdnika Gajdarova. — Pridite pogledat veselo sceno • Lena Milenka« kj se odigra danes na Taboru ob 9. zvečer pri veliki maškeradi »Pomlad v cvetju.«.
301
u— Nadaljni plesni večeri SK Svob^4 odpadejo.
h Ce!
*r
e_ Davčne prijave za pridobnino. Člani Slovenskega obrtnega društva nai se v primeru potrebe pri sestavi davčnih prijav za pridobnino oglasijo v društveni pisarni.
e— Pobiranje mestnih davščin. Mestne pristojbine in davščine kanalske pristojbine, veselični davek, cestna naklada in davščine na igranje s kartami se smejo po odlogu finančnega ministrstva od 15. ianuarja t. 1. pobirati letos v Сг!ји v isti višini kakor lani.
e— Celjsko mestno gledališče. V nedeljo 17. t. m. bo gostovalo v Celjskem mestnem gledališču mariborsko gledališče z dvema operetama in sicer popoldne ob 16. z opereto »Jesenski manever«, zvečer ob 23. pa z opereto »Bajadera« z g. Mirkom Ncratom kot gostom.
e— Neokusnost. Pasamtje Aleksandrove ulice so se morali včeraj zgražati nad neokusnim norčevanjem iz našega jezika. V izložbi modistke Staudingerjeve v omenjeni ulici štev. 7 ie postavljen bel karton, na katerem je z velikimi črkami napisano dobesedno naslednje: «Več le pich mask posodi tukaj«. Naučite se slovensko! Čas je že!
e_ Nevaren ptiček v kletki. Včeraj dopoldne je bi! aretran v Prešernovi ulici 44 letni uglaševalec klavirjev Ludovik Kr-že. rojen v Globeli na Kočevskem. Na ulici ga je spoznal vratar hotela «Uniona» Avgust Lovrenčič, kateremu je odnesel Krže 1. 1927 dolg za stanovanje v znesku 274 Din. Obenem pa so našli na policiji Kržeta zabeleženega v policijskem dnevniku ljubljanske poliicjske direkcije, ki ga tudi išče zaradi njegovega udejstvovanja kot Mica Kovačeva v Laškem. Tamkaj je namreč oško-* dova! več gostilničark za skupni znesek 440 Dni. Nadalje je policija, ugotovila, da Kržc nima obrtnega dovoljenja za uglaše-vanje klavirje", niti ni plaJal svojega davka.
e— Za danes najavljeni občni zbor »Jugo-slov.- češkoslovaške lige se bo vršil šele prihodnji petek.	321
Iz Maribora
a— Občili zbor pedagoške centrale v Mariboru se bo vrši! v nedeljo 10. t. m. na deški meščanski šoli v Mariboru. Pričetek ob 10.30. Dnevni red: Poročilo funkcijonar-jev, volitev in slučajnosti. Vabljeno je vse članstvo, oddaljeno učiteljstvo pa naj bo zastopano vsa;j z de.egati.
a— Kolektivne pogodbe v občinskem svetu. Na posebni seji mariborskega občinskega sveta ie bila po poročlu podžupana sprejeta tudi kolektivna uredba službenega
.422
ча
SENZACIJA LJUBLJANE!
Danes težko pričakovana gala premijera
99



(«Rapsodija strasti»)
V naslovni vl-osi naš rojak, popularu:
Svetislav Petrovič
Sodeluje ruski pevski zbor in balalajke!
Danes ob 4.,?ч7., У&. in 9. uri. Telefon 2730.	Kino Dvor!
razmerja med mestno občino in njenim delavstvom. Določba stopi v veljavo 1. marca Kolikor se tiče občinskih financ, pa z novim proračunom.
a— O-voritev kavarne Astoria. Danes opoldne otvori znani mariborski kavarnar g. Lojze Strehar v elegantnih prostorih na Grajskem trgu popolnoma novo opremljeno kavarno Astoria.
a— Za prisilno priključitev Krčevine. V najrazličnejših priložnostih se ie tekom zadnjih dveh let zahtevalo naj se priključi občina Krčevina maribo:ski mestni občini. Kakor znano, se je vršil tudi že plebiscit v krčevinski občini zaradi priključitve. Ljudsko glasovanje pa je izpadlo odklonilno, ker se je smatralo vsakega, ki ni prišel glasovati za prottvnika priključitve Zlasti glas-na je postala zahteva po priključitvi k Mariboru pred kratkim, ko je razburjala javnost znana mrhovinarska afera Tedaj se je ugotovilo, da ima krčevinska občina pre-
POfTlLRD 1 U ГУ ETIU
9. FEtSKURKlh HR TRBGRU
Maškarada Ljubljanskega SOKOLA
V NARODNEM DOMU Vhod iz Bleiweisove ceste, se vrši na pustni torek. 12. februarja
pod devizo
»V deželi Mavrov«
261	SOKOLA II
PI F®	i V MК^ЧЉK
	
H «z« rt«	Pustni '»rek
Danes v Nar. domu v Kranju NAJVEČJA SOKOLSKA MAŠKARADA NA GORENJSKEM	а
ДOBSODI!
Na pustno nedeljo
V JAPANU
velika Slavčeva maškarada v UNIONU. Znčeteik ob 8. uri zvečer.
H
Ш Po Та и ü F,
kjer se izvrši svečana iustiiikaciia pusta no taktih izbo-ne godbe na *XIV. plesu mesarjev. Maske dobrodošle. Začetek cb 8. uri zvečer.	2633
ZA PUSTNE DNI! Firo prekajeno svinjsko meso, kranjske klobase, različne marmelade, čajni rum. konjak in desertna vina priporoča tvrdka: ANT. FAZARINC, CELJE.
Otroška maškarada « ATENE »
na pustno nedeljo v veliki dvorani Kazine. Prijavnice se izdajajo istotam v nedeljo od Ю. do pol 13. ure.
m
шавшшшашяк
Danes- v soboto ob 8. uri v nedeljo ob 3., 5., K-8.
ž
KINO «SOKOL» ŠIŠKA

rtW^ZSw™ trgovtm
cf v rr.anui«—	t
^ AK KRCSEU i7
v, cesti ts in^alos^^
IV AN
na Martinov»
VS&K0VR3 Trte-
iis itüvmz
izvršuje najhitreje, solidno in poceni
tiskarna «Jadran»
Slovenjgradee.
m a л	#	.	najsvetejši poklic žene, more biti uspešno izvršen samo tedaj, ako žena cim bol) pazi na način življenja
Ђ/Л	l/^lk in prehrano. 2-3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino zasigurajo ono hranilno vrednost in vitamine,
j, \ИС1 ш* v 1 * МЭ Ol W V	ki jih noseča žena potrebuje za sebe in za svojo deco,
Mfilk.-.:

malo stroge sanitarne predpise. Na četrko. vi seji mariborskega občinskega sveta je-bilo sklenjeno, da se prosi velikega župana naj brez ozirov in pomislekov priključi Kr-čevino mariborski občini.
а— V stalni agoniji leži še vedno v mariborski bolnici glavni blagajnik mariborskega kolodvora g. Vladimir Premrou. o čigar tragediji smo že včeraj obširno poročali.
a_ Nezgoda. 46 letni železniški uslužbenec Simon Jančer je predvčerajšnjim pri izvrševanju svoje službe na glavnem kolodvoru padel na stopnišču in si zlomil dve rebri. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico.
Iz Kranja
r—• Kresna noč, maškarada Sokola v Kra« nju, se bo vTŠila danes zvečer ob 20.30. Za dobrobit obiskovalcev bo poskrbljeno izborno. Koj ob vstopu iz garderobe bo po-d najspretnejšdm vodstvom kavarna z vsemi dobrotami, tik nje bo šotor za cvet« lice, konfeti, korijandoli, razne čepice in naglavke, cigarete, smodke itd. Vstop v krasno dekoritrano gl avno dvorano je sa« mo pri glavnem vhodu, v malo dvorano pa po stopnjicah na desno. V spodnji mali dvorani na levo sta glavna šotora za pija» čo in jedačo. Oba šotora bosta z vsem najbogatejše založena. Da pa re bo treba obiskovalcem gornjih prostorov pohajati doli, bo v garderobi poleg gledališke d1, o« rane šotor preskrbljen s' prav vsemi do» brotami. Gorka kuhinja bo v restavracij« skih prostorih, kjer bo poskrbljeno tudi za izborno kapljico. Med vso prireditvijo se bodo prodajali listki za «■lepotno konku» reneo mask», prve tri najlepše bodo obda« rovane. Upamo, da kakor vedno., tudi le« tos pokažejo udoležniki pri konkurenci svoj dober okus. Kdor se hoče neprieiije* no pozabavati, naj prihiti danes na sokol« sko maškarado «Kresna noč» v Kranj. V veliki dvorani se bo lahko vrtel po lagod« nih ritmih godbe D-avske divizije, v gle« dališki dvorani pa ob zvokih razburljivega jazz»banda pod vodstvom gospoda Nago« deta. Na veselo svidenje na «Kresni noči» v Kranju!
r_ Mraz v šolah. Letošnjo zimo najbolj
občuti mladina osnovnih mestnih šol, ki fcna učilnice v slabo ohranjenem šolskem poslopju in v meseni hiši na Pungratu. Kijub temeljitemu kurjenju kaže termome« ter v raznih učilnicah komaj par stopinj nad ničlo. V dneh, ko je bil najhujši "mraz, je bilo celo — 3 stop. C, včeraj pa + 3 stop., drugod največ + 7 stop. C. Vsled tega se je preložil pouk na popoldanske ure.
z— Vlom. V noči od srede na četrtek okrc-g polnoči je b'lo vlomljeno v gostil« niške in stanovanjske prostore trgovca go« spoda Finka v kokrskem predmestju. VIo« mileč je v gostilni našel !e ročno blagajno z okrog 300 Din gotovine. V kuhinji se je oborožil z dolgim nožem, s katerim je sti« kal trdi v spalnici, kier pa prave blagajne ni našel. Ko ce ;e vrnil domov gorpodar, je vlomilec zbežal skozi okno. Seboj je odnese! tudi precej cigaret.
Iz Tržiča
č— Hripa se je zadnje čase razširila med tržižkhni železničarji skoro opasno za red« no izvrševanje službe. Brez razlike se vsi pritožujejo, ker nimajo več v Tržiču svo« jegd zdravnika, temveč morajo hoditi k zdravniku v Kranj in to s cele proge Kranj« Tržič. V interesu rednega poslovanja že« leznic in zdravstvenega stanja železničar« jev je, da se zopet določi v Tržiču zdrav» nik za vse železničarje tržiške proge. V splošnem je gripa malo pojenjala. Šolski obisk je skoro normalen.
č— Aviohusna zveza Tržič-Ljubljsna bo v kratkem zopet vzpostavljena. Avto bo vozil redno dnevno enkrat v Ljubljano in nazaj ob istem času kakor prej.
č— Sankaška tekmi pri Sv. Ani obeta biti zanimivost in posebnost zaradi izred« no lepe proge od svetoanske cerkve do re« stavracije. Proga je lepo očiščena, saninec prvovrsten, železniška zveza pa še posebej ugodna. Opozarjamo vnete sankače, naj he zamude izredne prilike in pohite v nedc« ijo k Sv. Ani.
Z Jesenic
j— Nogo si je zlomil kleparski mojster Andrej Frank, ko se je poucči vračal do» mov od neke prireditve. Na oiedcncli cesti na Bregu pri Ptuju je padel ter je več ur klical na pomoč. Ko ga je slišal hišnik Straschilla, je bil ponesrečenec že na pol zmrznjen. Prvo pomoč mu je nudil dr. Kühar in s pomočjo občinskega stražnika so ga odpravili domov.
r— Za nocojšnjo Sokolovo msškerado v Narodnem domu VTŠij-o aranžerji velike priprave. Dekoracijo dvorane je priredil g. ßrilly v stilu vznožja planin Klekar. Vhod za vse bo edino pri kavarni, garderobe pa v spodnjih prostorih.
r— Davčne zadeve. Mestno županstvo obvešča, da je treba vložiti do 15. t. m. pri« jave za rentnino. Tiskovine za rentnino in pridobnino se dobe v občinski pisarni. Mestno županstvo izvršuje do konca febru» aria popis vseh pri d ob ni ni in relmni zave» zanih davčnih oseb
Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše!
Hionotirre orreMvp
poskuse moderne sugestije, oseb magnetizma, telepatije itd., lahko proizvajate doma takoj, edino po najnovejših orig ameriških metodah. Neuspeh izključen!-Zahtevajte prospekte! Krasna knjiga z navodili 28 Din. »Veda in znanost«, Celje, Razlagova ulica 6.	1312a
Spori
Poraz LNP v Zagrebu
Izjava podssv. kapetana g. V. Dolinarja Prosim Vas, g. urednik, da sprejmete v Vaš c. list še nekoliko vrstic k vprašanju «.Ali nam je potreben visok poraz v Za»
grebuV»	v	. . ..
Predvsem moram reci, da ni nie bolj po» ceni, kot kritizirati team po slabo odigra» ni tekmi in reči, da bi v moštvu moral biti Doife namesto Unterreiter j a, Unterreiter namesto Korena, Zemljak itd. — potem bi bilo moštvo dobro in bi doseglo dober izid... Na prvi pogled je jasno, da je ta» ka «kritika» čisto problematična, da celo nekoristna. Take in slične trditve g. K. M. bi se mog'le namreč kolikor toliko dokazati šeie tedaj, ako bi se dotična tekma takoj ponovila v korigirani postavi, zakar pa se» veda ni nikoli prilike. Mnenja o kvaliteti naših reprezentainCmh igralcev se razen te« ga — iz različnih razlogov — zelo razlit* na. Prav nič se ne bom čudil, ako bom či» tal jutri očitek, zakaj iščem reprezentanc» nih igralcev po vesoljni Sloveniji, ko ima» mo vendar v Ljubljani kompletno Primer» je. Popolnoma se pozablja na dejstvo, da je v glavnem isto moštvo naravnost pre» gazilo team Kärntner V. F. — Tudi prime» ra z rezultatom Primorje : Gradjanski 2 :. 2 je problematična. Med reprezentanco ZNP in današnjim Gradjanskim je velika razli» ka in poleg tega je Primorje doseglo svoj uspeh proti kombiniranemu Gradjanske» mu.
Je pač tako približno po vsem svetu: Ako jc izid dober, se pripiše zasluga m o» štvu. Ako je slab, je kriv kajpada kapetan ali pa ves LNP ali ZNP itd. O dopisniku K. M. vem, da je precej merodajno sode» lova! pri sestavi moštva za enako tekmo v Zagrebu pred približno dvema letoma; rezultat je bil takrat še za en gol slabši...
Za tekmo, ki se ie odigrala 3. t. m. v Zagrebu, je bilo treba v naprej računati z neregularnimi okoliščinami. Priznati mo« ram pač, da z igro na 30 cm visokem sne« gu ni nihče računal. Znano mi je bilo, da je na zagrebških igriščih po zimi razhojeno globoko blato, ki eventuelno še zmrzne in na katerem na točno kombinacijo ni mi» sliti, vsaj ne v našem moštvu. Vedel sem tudi, da resnega zimskega treninga naši igralci niso imeli v toliki meri kot zagreb» ški. V teh okolnostih nisem polagal toliko važnosti na to, da se sestavi homogeno, vigrano moštvo, temveč sem izbiral v prvi vrsti med igralci, ki se odlikujejo po bor» benosti, hitrosti in prodornosti. Reprezen» tanea ZNP je-bila napram našemu moštvu zeio v prednosti zaradi tega, ker je očivid« no bila pripravljena na tekmo v visokem snegu (trenirala je na tem snegu), dočim je našs igralce ta teren popolnoma iznena« dil. — Tudi zelo nizka temperatura —15 stopinj je izredno neugodno vplivala na naše, še preden so stopili na igrišče. Mnog ) povoda imam za trditev, da ie tudi sodnik pripomogel do rezultata 7 : 0 in prepričan sem, da bi ob regularnih okhščinah bila re« prezentanca LNP enakovreden nasprotnik Zagrebu tudi na zagrebškem terenu in pred zagrebško publiko. Vr>koslav Dclinar.
Program nedeljskih zisisko-s-Tcrtnsb tekem
V	Bohinju: ob 10. uri dopoldne drsalne tekme na umetnem drsališču pri hoteiu Sv. Janez.
Ob 13. uri skoki raz nove velike skakalnice v Bohinju.
V	Tržiču: sankaške tekme na Ljubeljski cesti.
V	Zagrebu: na Pljošivdci da.ms.ko -prvenstvo Hrvatske in Slavonije, slalom tekma v -priredbi ASK.
V	Sarajevu: prva civilna smuška tekma v Bosni v priredbi Skri kluba Sarajevo.
Ciani klubov JZSS imajo pravo na polovično vožnjo s savezn-o izkaznico, za Kranjsko goro in Bohinj pa veljajo v soboto zvečer in v n-ede--Ijo zvečer izletniški vozni listki s popustom 50% brez izkaznice.
Nedeljske skakalne tekme v Bohinju, ki se
bodo vršile na naši edini skakalnici, ki je namenjena za mednsro-dne prireditve, bodo pričele v nedeljo ob 13. uri, tako da bo potem dovolj časa za dohod na vlak. Skakalnica leži približno na pol pota med Jezerom in Bistrico ter imajo izletniki najlepše, ako gred-o do Sv. Janeza, kjer si dopoldne laiiko ogledajo drsalne tekme, popoldne pa odidejo na skakalnico. Drsalci ш smučarji naj se odpeljejo po možnosti že v soboto zvečer v Bohinj ter naj naroče sobe, ako žele kurljive, pri Prometnem društvu ali v Bistrici ali pri Sv. Janezu. Oni. ki potujejo z černhn vlakom, imajo pravico do polovične vožnje brez vsake legitimacije. Vsakdo, ki bo prišel v Bohinj, bo sigurno imel le-p užitek.
Sinu Ska Uk:na za prvenstvo Mariborske oblasti, ki j-o bo priredil Zimsko spor t ni odsek Slov. plan. društva v Mariboru, se vrši v nedeljo,' dne 17. februarja 1029 s startom in ciljem pri Koči na Klopnem vrhu. Startali bodo seniorji. jun-iorji in dame. Pravico st-artanja imajo vsi verificirani člani JZZS klubov mariborske oblasti. Prijave sprejema g. Fran Vet-rih, trgovina Stoje-c, Jurčičeva ulica, do sobote. 16. februarja 12. ure opoldne. Prijavnima znaša Din 10.—. Starta Io se bo ob 9. uri dopoldne. Razdelitev-daril-se vrši po tekmi v gostilni gos-pe Matilde Kortnan na Činžatu pri Faai. Najboljši tekmovalec ki najboljša tekmovalka tudi izven konkurenca dobita lepo darilo. Koča na Klopnem vrhu ie rezerviraha izklmčno za tekmovalce in furtkcijonarje. Gledalci dobilo prenočišča v H-Ic-•bovem domu na Smolnik-u. pri B-ergauerju, v gostilni Korroan na Činžatu in pri Ruški koči.
Športni klub TrJič priredi v nedeljo dne 10. t. m. ob 14. pri ugodnem vremenu propagandno sanka-ško tekmo na Ljubeljski cesti. Vrstna red tekme: a) seniorji ca. 4 km. b) j-umiorji ca. 4 km. c) dame ca 2 km, d) dvosedežne ca 2 km. Start na Ljubeljski cesti nad cerivijo sv. Ana. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnina Din 10.—. Prijave sprejema g. K. Bocaik, Tržič. Dopustne si) samo običajne sanjke v normalni teži.
Sm-nškj tečaji. V dneh od li. t. m. pa do 16. t. m. se bo vršil v Ljubljani za tekmovalce stmrški tečaj pod vodstvom inž. Hanssena. Interesenti naj javijo udeležbo in na uro, kdaj se morejo udeleževati tečaja, svojim kluihom; nakar bo v listih objavljen točen razpored in kraj. V dneh 2. do 14. aprila se bo vršil v Stnm.ičevi koči pod Triglavom 14 dn-evn-.i snwškj tečaj pod vodstvom saveznega nastavraika. Vsi orni, ki se interesirajo za udeležbo, nai se prijavijo pismeno Savezu, ker bo število udeležencev omejeno. — JZSS.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Trenin-s I. skupine danes ob 15. v jaihabnici. Zbirališče pir-i Kačiču. Zvečer ob 17.30 važen sestanek L skupine v klubskem tajništvu. — Načelnik.
Slalom tekma SK Ilirije za srednješolski prehodni pokal se preloži na poznejši termin. — SK Ilirija.
= Trgovinska pogodba z Egiptom. Kakor
smo pred dnevi poročali, je bila po dveletnem odlašanju ratificirana in uveljavljena trgovinska pogodba z Egiptom, ki žal ne obsega nič drugega, kakor da si obe državi v pogledu kupčijskega prometa jamčita poslo-panle po načelu največjih ugodnosti. Ker pa je bilo načelo največjih ugodnosti že pred ratifikacijo nove pogodbe v veljavi in ker nova pogodba ne vsebuje nikakih posebnih znižanih carin, ne pomenja za naš izvoz nikake pridobitve in tudi formalno ničesar ne spreminja na carinskem in trgovinsko-po-1, ličnem režimu. Egipt je za iu;š izvoz, zlasti iz Slovenije velike važnosti. Že pred vojno smo imeli ž njim dobre trgovske zveze ter smo poleg perutnine izvažali mnogo industrijskih izdelkov. Egipt spada danes med one redke države, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco ter zavzema v našem izvozu 10. mesto. L. 1027. je znašal riaš izvoz' 53 milijonov Din, venar j/a bi laiiko po konsunini zmožnosti Egipta dosege! večkratno višino. Ker pa gre še mnogo našega blaga v Egipt preko inozemskega posredništva, bi bilo vzdrževanje redne pa-loplovne zveze za poglobitve trgovinskih odnošajev nujno potrebno, poleg naših poljskih pridelkov in živine bi se navzlic po vojni spremenjenim produkcijskim in konkurenčnim razme ram v Egiptu lahko tjakaj izvažali lesni izdelki, lepenka, papir, barve in umetna gnojila.
= Zakon o živinoreji. V minHrstvu /л kmetijstvo in vo le je bil te dni svoje&tsno izdelan načrt zakona o živinoreji ponovno pregledan in izpopolnjen na podlagi zaslišanja strokovnjakov, ki niso sodelovali pri svoječasni izdelavi toga zakonskega načrta. V poslednji redakci j so bile vnesene še določbe glede pr.šniškega gospodarstva. Poleg tega ie bil zakonu priključen ludi svoječasni načrt o pospeševanju peru'ninarslva. Zakon o živinoreji bo proglašen- kot eden prvih kmetijskih zakonov.
= Zveza Kostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju ie imela koncem pret. meseca svoj redni občni zbor. na katerem se je obširno razpravljalo o težkočah gostil-ničarskega stanu v mariborski oblasti. Predsednik gesp. Oset je poročal o težkih davščinah, taksah in drugih dajatvah gostilni-carstva, ki povzročajo vedno vi5je cene, ki pa imajo zopet za posledico nazadovanje go-s.tilničarskega stanu sploh, dočim bi bilo potrebno, da se naše gostilničarstvo v smislu modernih zahtev tujskega prometa pr»-1-orodi in razvije. Občni й!н>г .зд potrdil vstop Zvezo v Vrhovni obrtniški svet ter je pooblasti! širši zvezni odbor, da po lastni uvidevnosti izvrši spremembo zveznih pravil v okviru zakonskih predpisov- modernih načel in razširjenega zveznega delokroga. Končno je bilo sklenjeno, da ima Zveza za uspešno zastopanje članskih in splošnih strokovnih interesov in za poglobitev stikov mod zvezno organizacijo, zadrugami in člani izvršili čim prej strokovno organiza-c,:.-lo gostilničar lev, hotelirjev in kavarnar-jev v vseh tistih okoliših, v katerih so te stroke še organizirane skupno z drugimi obrtnimi strok'n.i, dr.'jo da ima Zveza prireditev okoliših svo';i-ii članic po potrebi, vendar pa vsaj čelrtletno, uradae dneve, na katerih bi dobili za 'ruäii člani vse potrebne, informacije in bi prijavili svoje prošnje in pritožbe.
= Postopek za svobodna carinska skladišča v naših ltikah. Generelni direktor dr. Konrad Šmid Je izdelal načrt postopka za svobodna earinfka skladišča v peraorskm lukah, ki je bil poslan zainteresiranim gospodarskim zbornicam in udružonjeni v iz-javo. V prostori!] zborničnega urada zt'groh-ške zbornico na Sušalni so io vršila konferenca prizadetih gospwlarskih krorov, ki .1« razpravljala o t. m načrlu, po katerem bi ustanovitev takih skladišč odobravala generalna direkcija carin samo v pomorskih lukah, kjer se nahajajo slavne carinarnice, in sicer predvsem brodarskim podjetjem, občinam, trgovskim u druženjem in privatnikom. Svobodni/ carinsko skladišče, ki more obsegati odprle, pokrite ali nepokrite prostore, mora imeli poseben, oddeiek za izključno razpolaganje carinarnici kot carin- ' sko skladišče, v katerem bi se vršilo carinjenje blaga, ki se iz svobodnega skladišča proglasi za uvoz. Svobodna carinska skladišča bi bila namenjena za vskladišče-•n;e blaga, prispelega iz inozemstva moriji ali po železnici, dalje za vskladiščenje blaga, začasno izrečenega carinarnici in domačega blaga, pripravljenega za izvoz, ocarinjenega ali neocarinjenega. Odgovornost za blago v loh svobodnih carinskih skladiščih bi nosil lastnik skladišča.
_-= Tudi Avstrija bo zvijala železniške ta-riie. Glavni i'ribor za povišanje tarif na avstrijskih železnicah je končal svoje delo in je odobril nove tarife. Nova povišana blagovna tarifa bo stopila v veljavo 1. maja, »ova potniška tarifa pa 13. marca. S povišanjem tarif naj se dohodki avstrijskih železnic povišajo za 50 milijonov šilingov ali 400 milijonov Din.
= Švedski vžigalirni tmst je dobil monopol tudi v Rumiiniii. V zvezi z najetjem velikega rumunskega inozemskega posojila je bilo rešeno tudi vprašanje prevzema ru-munskega vžigaličr.ega monopola po švedskem vžigaličnitm irustu, ki bo od velikega I/o rumunskega zunanjesa posojila .irovzel 30 milijonov dolarjev al pari (ostale franse bodo emitirane z znatnejšim disažijem). Na podlagi pogodbe bo Rumunija odstopila švedskemu trustu vžisalieni monopol za 30 let (počenši od 1. julija t. 1.), švedski trust pa garantira rumunski državi letni do' ode k od 3 milijonov dolarjev pri popolni davčni prostosti za obrate Emisijski tečaj ostalih trans bo znašal v Franciji 92 %, v Angliji 88 %, tako da bo prevzemni tečaj znašal okrog 85 %.
— Seziiski krediti pri Narodni banki se morajo po sklepu upravnega odbora Narodne banke od 7. t. m. vrnili v celoti ti;ujkasneje do konoa maja t. 1.
= Romnnija ho ukinila omejitve, ki se nanašajo na tuj kapital. Kakor poročajo iz Bukarešte, je romunska vlada predložila parlamentu načrt zakona, s knlerim se ukinjajo omejitve, ki so veljale za tuj kapital in inozemske kapitaliste. Po sedanjih predpisih je morala v vsaki delniški družbi znašati udeležba domačega kapitala najmanj 60 odstotkov. delnice pa so se morale glasiti na ime. V bodoče bo tujiemu kapitalu dana popolna svoboda glede sodelovanja v gospodarskem razvoju Romunije ter bodo tudi ukinjene odredbe, ki se nanašajo na državljansko pripadnost članov upravnega sveta.
= Dol:ave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave sesalke; do 21. t. m. pa glede doba- j ve 1 centrifugalne sesalke in 1 trofazuega motorja. Direkcija državnega rudnika v Ve-
rkiperafoča razposajenost
-	lv,b. kier ie ta*, lepo« l.*MSjS
«es^S&S&B.
rdcčico kože.	, toalete ie nežen kot dih, diskretno in vendar
Elida puder za dopolnilo toalete ene	£no ,avo dame.
dovolj močno pariimiran. NepDgreslpv z	no2n3 kremo za aseeme
Zveč, nreclen	Љ " ^^ ^^ ?
in prehranievame koze. iNaibiö	^^
lenju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave špecijalnih kart (1 : 75.000). Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošla Kreka sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave raznega prometnega materijala (pločevina, vijaki, ključavnice, kolena za peči, precizna morila, svetil ke za varjen e), nadalje glede dobave steklenega papirja, sidola, mila za pranje, toaletnega mila, konoplje, bo-raksa, plinskih cevi, 15(30 kg strojnega olja, 1500 kg masti za jamske vozičke in 50 kg
tovotne masti- _ Vršile se bodo naslednje
ofertalne licitacije: 18. t. ni. pri inženjer-skeni oddel!-u dravske divizijske oblasi v Ljubljani glede cdd: -ie del za polačanje kon-srukcij v vojašnici Kralja Petra v Mariboru: dne 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu slede dobave 2100 komadov smolnatih bakelj; 25. t. m. glede dobave 20.000 komadov bukovih železniških pragov: pri policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 50 parov čevljev. (Predmetni pogoji so na vpog'ed v pisarni Zbornice za TOI.) Dne IS. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave mesa sa čas od 1. aprila do 30. septembra 1929. (Pogoji so ua vpogled pri omen.ieni komandi.) Dne 20. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunn ofertalna licitacija glede dobave 150 grrni-tur malih poljskih lekarn. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.)
Borze
S. februarja.
Na ljubljanski borzi т bilo f'an"s povpraševanje po devizah nekoliko večje. Največji io bil promet v devizah na London, Curih, Berlin in Trst. Potrebo v devizah na Trst, Newyork in Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. De-viza na London se je močno dvisni'.a na 276.6!), kar je v zvezi s povišanjem liskon-ta v Lodonu. Deviza na Newyork pa je popustila na 56.73.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. Za aranžma je notirala 4Я2 — 433. promet pa je bil samo v terminih, in sicer za februar po 433. za marc po 435.5, za april po 438.5 in za december po 466. Investicijsko se je okrepilo na 88.25 - 89 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v praštedioni po 930. v lugcbanki no 60.5 do 91. v srpski po 153. v Ljubljanski kreditni po 125 in v Unionbanki po 55. Od industrijskih papirjev so bil*1 danes na borzi uvedene delnise Jadranske plovidbe (delniška glavnica 12 milijonov zlatih Din, nominale 1(4) zlat. Din), ki so bile zaključene po 580. Dubrovačka je popustila na 485 — 497.5 brez nromela. Trboveljska noti m 475 _ 4S0, Vevče pa 125 -- 13j.
Devüe in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.825, Berlin 13.50—13 5-3 (13 51.5). Bruselj 0—7.9187, Budimpešta 0-9.9Э7, Curih '1094.4—1097 4 (1095.9), Dunaj 7-995—8.025 (8.01), London 276.2—277.0 (276.6), Newyork 56.73-56.93 (56.83). Pariz 0—222.62, Praga 0—168.6, Trst 297.12-299.12 (298.12).
Zagreb. Dunaj 7-906 — 8.026. Berlin 13.50 do 13 53. Budimpešta 9922 _ 9-952, London 276.2 — 277. Milan 297.03 — 299.06. New-
york ček 56.728 — 56.928. Pariz 221.62 d< 223.62, Praga 168.20 — 169, Curih 1СУ4.4 d< 1097 4: dolar 56.20 — 56.40.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.315, Lon don 25.2425, Newyork 519.60, Milan 27-205 Praga 15.375. Dunaij 73, Budimpešta 90.63o Berlin 123.35, Bruselj 72.30, Amsterdam 2CS.175, Varšava 58.3.3, Bukarešta 3.10, So-lija 3./55.
Düna,. Beograd 12.482 — 12.522, Berlin 168.71 — 169.21, London 34.5375 — 34.63,5, Milan 37.2150 — 37.3150. Newyork 710.65 do 713.15, Prasa 21.0250 — 21-1050; diuarii 12.43 — 12.49.
EIckti.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna l'2o den., praštediona 930 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den.. Ruše 260 —280, Stavbna 56 den., gešir 105 den.
Zacreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432 _ 433, kasa 431 — 433, -a februar -132.5 — 433, za marc 435 5 — 433, /a . april 43Э — 439.5, za december 466 — 463, investicijsko 88.25 — 89. agrarne 54.5 blago; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Jugo 90.5 — 91, Hrvatska 50 den., Polio, stara emisija 17.5 — 18, Srpska 153 — 155, Ljubljanska kreditna 125 — 126, Kreditna 93 den., Union 55 — 55.25; industrijske vrednote: Našička 1S30 den., Gutrnann '2C0 do 205, Slaveks 101 — 103, Slavoniiia 5.50 do 6, Danica 155 — 170, Drava 475 — 430, Šečerana 475 — 4S0, Narodna mlinska 20 den., Crod vagon 315 — 320, Vevče 125 do 130, Dubrovačka 4S5 _ 497-5, Trbovlje 475 do 490.__
Blagovna tržišča
Ljubljanska b!agovna herza (8. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključeni so hili 4 vagoni drv. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremnjena. Zaključeni so bili 4 vagoni koruze. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa. 80 kg, 2 % primesi plač. 30 dni): baška. promptna po 287-5 do 290. za februar po 292.5 — 295 za marc po 300 _ 302.5, za april po305.5 — 307; moka cOg», fco Ljubljana, plač. po prejemu bh ga po 420 _ 425; koruza: laplatska, promptna, postaja Domžale po 345. baška, času primerno suha. promptna. slov. po=taja. po 295 do 297.5; ječmen: baraniski, oivovarniški. 68 09 k» 345 - 347.5; baški, ozimni, 67/6S kg 230 do 332.5.
Žitni trg. Na vojvodinskem žilnem trgu je tudi danes ostala tendenca nespremenjeno mirna. Zabeležiti tudi ni bilo posebnih kup-čijskih poslov. Ameriški teča;i se niso bistveno spremenili. V Novem Sadu se trguje baška pšenica po 245, moka po 315—S5'>, koruza pa po 260 — 262.5. Laplatska koruza velja nespremenjeno 802 fco Rakek, ameriška jelow - koruza pa za april 3C0 fco Rakek.
Novosadska blagovna herza (8. t. m.) Tendenca nesprem. Promet slab. pšenica: baška, sorn iebaška. baški; potijska in sremska 242.5 do 2-15; banaška. pariteta Vršac 235 — 237-5. Jočn-en: baški 252.5 — 257.5; baški, pomladni 270 — 280. Oves: baški, sremski in slavonski 245 — 25Л: banaški 240 — 245. Koruza: baška in sremska 257-5—262.5. za marc-april maj 280 — 285. Moka: baška «Os» in «Osg» 340 — 350; «2» 320 - 330; «5» 300 _ 310: 6» 275 - 2S0; «7» 260 — 265: «8» 205 do 215. Otrobi: baški in sremsk: 180 _ 185.
VREMEHSK 0 POROČILO
Meteorološki zavod v Ljrbljani. 8. februarja 1929.
Višina barometra 30S.S m.
Kraj	Cas	i Barom.	Тетпрег	■■# -i II SČ I *	Smer vetra in brzina	O с o p	Padavine	
opazovanja					v m in sek.		Vr?ta	v mm rto , 7. ure
Ljubljana Mar.bor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	W 8	778'G 77(>8 7774 778 3 7-4-1	-16-1 — 160 -1 -o —20-0 -270 0-0	f6 30 80 80 60	NE 2 mirno E 1 mirno mirno	1 0 10 0 0	megla	•
Skoplje	7.	775 6	— 12-0	70	SSW	1		
Split		767 9	—3-0	30	NE 6	0		
Solnce vzhaja ob 7.12, zahaja ob 17.16. luna vzhaia ob 7.11, zahaja ob 15.30. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —8.5, najnižja —17.8; v Mariboru —18; v Zagrebu —14; v Beogradu —22; v Sarajevu —27; v Skoplju —15; v Splitu —3.
Dunajska vremenska napoved /a soboto: Nejasno in topleje, najbrže sneg. Toplo vreme najbrže ne bo trajalo dolgo.
f
Maurice Decobra:
Maščevanje
—	Fournier? Praviš, da se Armand Fourn:er ženi s Kristijano Rambertovo — je vzkliknila gospa Dekaille, zaman prikrivajoč razburjenost. — To je pa že preveč!
—	Preveč? Zakaj neki? Ali vidiš v tem kaj nenavadnega? — je vprašal soprog ravnodušno.
Že;na se ie hipoma zavedla. nal'k tekaču, ki se je zaustavil] tik pred p-epa-dom-
—	Nenavadnega? — je ponovila, trudeč se, da b; s prisiljeno ironijo prikrila svoja čuvstva. — Ti seveda tega ne vidiš, t:! AÜ ni čudno, da n'smo dobili vabila? Dolžna sta ga že zaradi najinega prijateljstva s Fournierjem in s Kristijano.
G. Dekaille se ni razburil več kot po navad'.
—	Kdo ti jamči, da nam ga nista bila poslala in da se mi izgubi-Io kie na pošti? Sicer pa — ti nisi nikdar doma. toda baš minulo nedeljo so bili Ramber-tovi pri nas. Fonrnrreia sem b'l ondan srečal na ulici in mi je povedal, da se ženi. To je ustmeno vab'lo. Nikar ne pretiravaj: jaz mu ne morem prigo-voriti.
—	Ti ne, ti. a tako samo ti misliš, — je vzkliknila žena.
Trdila je. da .io ta neuiljudnost žali, v resnici pa ni megla povedati pravega vzroka svoje togote. Pournier se ženi. Fourn er jo ie torej zapustil, ne da bi bi'1 črhnil besedo o ženitvi! Ostavlja jo po razm&rju. ki je trajalo nekaj let! In ona izve to nnvico od svojega moža! Imela je teda-' dovolj P'O'Voda, da se jezi.
In katero žensko si ie bil ta nezvesti Fou>rnier izbral, da še boli' zbode in užali njo, svojo ljubimko! Tisto Kristijano Rambertovo, ki je na njo bila ves čas instinktivno ljubosumna in jo je — vzlic navideznemu Pniatelistvu — smrtno sovražila. Kristijana je bila lepa in d'uhov ta Vs; so hvalili njeno ljubkost in nežnost. Skratka: bMa je stara komaj dvajset let. Vsi skupni prijatelji mlade dvojice in Dekanlovib so jima prerokovali srečno bodočnost. To je gospo Dekailleievo peklo do neznosnosti.
—	Armand se ženi s Kristijano! — ie tarnala to besnela v svo.ii notranjosti.
Na.pveč je trpelo njeno samoliubie. ne tolčko srce. Več kot pet let ie bila Four-me-rjeva liunica. Tolika leta so izčrpala ljubezen: o-stalo .ie razmerje rz navade. Vzlic temu je videla gospa Dekaille v tej ženitvi kruto osebno žalitev in krši-
tev svojih pravic. Ce bi bila mogla, Ы bila obtožila Kristijano zaradi tatvine.
—	бе mi bosta plačala to drznost — se je togotila — nak, ne bosta se izmuznila tako poceni!
Ravnodušen kot vsekdar je Dekaille mirno prekinil te njene ljubeznive misli.
—	Upam. da pojdeš izbirat darilo!
—	Kakšno darilo? — je vprašala gospa Dekaille z glasom, ki ie pričal, da ni čisto pri sebi.
—	Poročno darilo, za božjo voljo, kaj drugega! Sa.i smo vendar dobri prijatelji z ženinom, pa tudi z nevesto, zato jima moramo kaj darovati.
Te grozne besede so bile za njo tako presunljive, da se ni mogla več brzdati
—	Jaz da pojdem? — jaz! Ti želiš, da jima še darilo izberem?!
—	I. kaj pa da. saj se vendar razumeva, — je odvrnil g. Dekaille povsem naivno. — To je tvoja skrb, vrhu tega se ti v take reči spoznaš bolje od mene.
V ženinih vznemirjenih prsih je divjala nevihta, vendar je spet zbrala toliko moči, da se je obvladala.
—	Pa bodi, — je rekla prisiljeno. — Storim jima to prijaznost ... da se ne pokažem netaktna
Pozneje, ko je ostala sama. je jela najprej jokati — zakaj jok olajšuje bo-
lest — nato pa ji je prišel nov val togote in je jela psovati:
—	Izdajica! Krivoprisežnik! Tepec! In ta mala, ta grozna mala s svojim bledikastim in ošabnim obrazom! Kako bo šele vihala n,os, ko dohode moža! Moj mož pa hoče. da ji ponesem še kakšno darilo. Norec! Oh, ko bi bila mogla v to darilo skriti bombo ali pa strupeno, kačo pod cvetlice! Tako vezilo bi jima zares privoščila.
Ta misel jo je tako zamikala, da se je hipoma pomirila in zamomljala:
—	Sicer pa, zakaj ne? Saj lahko kupim kaj takega . . . nekaj, kar bo povzročilo prepir . . . prelom . . . Da, to je ideja . . . Tudi Fournier se bo prevaril. ko bo smehljaje pričakal moie poročno darilo. Ne bo se dolgo \ lehljal. Nu, pošiljatev pa naslovim naravnost na njegovo nevesto. Zdi se mi. da mi prihaja prekrasna ideja.
Tako se je vsaj na videz pomirila in odšla z doma, da bi kupila darilo. Toda vanj ni položila ne bombe, niti strupene kače ali otrovanih cvetlic, temveč sveženj strastnih pisem, ki iih ie psal Fourmier v teku njunega razmerja. Bolj sigurna kot če bi bila podtaknila kakšno razstrelivo, je izročila paket dečku, da ga izroči osebno gospodični Rambertovi.
Vsak dan nov kralj v Afganistanu...
—	Če se bosta po tem darilu vzela, tedaj jima moram zares čestitati! — je mislila maščevalna žena.
* , ^
—	Draga prijateljica, kako ljubeznivi ste bili, da ste mi poslali tako lepo darilce! — se je navduševala Kristijana in objela gospo Dekaillejevo.
Bila je na moč presenečena. Prišla je potuhnjeno v obiske, da bi bila dognala učinek svojega maščevanja. Niti v sanjah se ni nadejala, da bo sprejeta tako presrčno.
—	Ali ni bilo povsem naravno? — je zamomljala zmedeno.
Kristijanina komedija, ka-li? Nemara pa ni našla pisem? Za vsak slučaj se je hotela dobra duša preveriti in je vprašala Kristijano:
—	Ali ste odprli? Ste li našli zavitek?
. — Kaj pa da. našla sem. Oh, tako ljubezniva pozornost. Naslajala sem se . . .
—	Naslajali? ... je vprašala ga. Dekaille osuplo. Sai gre za . . .
—	Pisma . . . Prekrasna reč . . .! Pomislite, to pot sem jih prvikrat brala. Čudovit slog. Pa tista duhovitost. Zares prelestno.
Zdaj ga. Dekaille ni mogla več dvo-
Iz življenja- in
Konec oceanskega podnebja na kontinentu
Nova doba kontinentalne klime vroče poletje — Vremenoslovci
Dr. O. Myrbach, asistent meteoros loškega zavoda na Dunaju je že pred nekaj leti razpravljal o problemu осе» anske klime in kontinetalnega podneb» ja na evropskem kontinentu. Povedal je, da se bliža doba oceanskega pod» nebja koncu in da imamo pričakovati zopet serijo zelo ostrih zim in vročih poletij. Že lanski december nas je rah» lo opimnil, da se bodo prorokovanja citiranega vremenoslovca najbrže iz» polnila. Letošnja zima pa nas je o tem popolnoma uverila, in sicer tembolj, ker je že lansko poletje imelo docela kontinentalni značaj.
Vzroki hudega mraza so letos isti kakor ponavadi. Dočim vlada nad mor-, ji močna depresija, prihaja s severa, posebno od ruskih step, mrzel zrak So pa šc drugi razlogi, ki jih ne vidi dru» gi kakor oko strokovnjaka. Izžareva» nje solnca postaja po daljšem presled» ku zopet intenzivnejše. Pcrijc da. ki se ponavlja vsakih enajst let in je zadnjič dosegla višek l. 1917., se je zopet po» javila. Kdor je doživel L 1917. doma ali na fronti, dobro ve, kakšna volčja zima je takrat bila v Evropi. Kakor
v Evropi — Za ostro zimo pride napovedujejo še hude mrazove
letos, je tedaj pokalo drevje od mraza, ki je ustrahoval vse kraje od severa do juga.
Najnovejši val mraza se nam bliža sedaj od jugovzhoda. Pričakovati je, da ne bo dolgotrajen, zato pa tem ostrej» ši. Od lokalnih okolnosti zavisi, če bo dosegel isto stopnjo kakor zadnjič. Zadnji toplejši dnevi so bili le prehod» nega značaja .Iz Rusije in Nemčije že prihajajo sporočila, da je pritisnil nov hud mraz. V Königsbergu je pa» del termometer na 27 stooinj pod nič» lo, v Moskvi imajo temperaturo, ki jo je doslej poznala komaj Sibirija: na» vadno 35 do 38 stopinj pod ničlo. Za» mrznile so celo tračnice cestne želez» niče in nastal je zastoj. Vlaki imajo v Rusiji kakor drugod v Evropi velikan» ske zamude. V Moskvi je dosegel mraz celo 42 stopinj pod ničlo, v Jaroslavu in Nižjem Novgorodu so zaprte vse šole in v lukah Azovskega morja je voda zamrznila. Po teh pojavih sodeč, mraz tudi v naših krajih še ne bo od» nehal. Pripraviti se nam je še na hude ure preden bo sveti Matija razbil lede» no skorjo letošnje zime.
Д'гТ	*
Miss Evropa 1929
Kakor smo napovedali, tako se je zgodilo; v četrtek popoldne je bila v redakcijskih prostorih pariškega «Jour» nala» proglašena kraljica Evrope za le» to 1929. Prvenstvo je odnesla madžar» ska krasotica Erzsi Simonova, jedva 19 let stara hči madžarskega zdravnika, kj je bila že v Budimpešti določena za zastopnico Madžarske v Galvestonu.
Miss Evropa 1929 je visoka, distin»
frankov. Tako so prišle s pariškim po» tovanjem na svoj račun tudi tiste, ki so se brez uspeha potegovale za naslov Miss Evrope. Ostanejo pa kljub temu vsaj do konca letošnjega leta prve le» potice dežel, ki so jih poslale v Pariz.
Hipnotizer je pomagal odkriti zločinca — s svojo nerodnostjo
V bližini Plzna so našli v septembru 1927. umorjeno deklo, neko Marijo Stepanekovo. Morilec ji je bil s koso odsekal glavo. Vsi poskusi, da bi ga odkrili, so ostali brezuspešni. Tedaj se je oglasil pred nekoliko tedni hipno» tizer Svengali»Vrba s trditvijo, da bo odkril morilca s pomočjo svojih me« dijalnih sposobnosti. Eksperiment so mu dopustili in je izjavil, da je deklo umorila žena nekega poljedelca iz lju* bosumnosti. Nje mož je imel z umor» jenko baje nedovoljeno razmerje. Ta hipnotizerjeva trditev pa se je izkaza« la za neutemeljeno. Žena ga je tožila in se bo moral radi obrekovanja za* govarjati pred sodnijo. Vendar je ime* la vsa zadeva nepričakovano dober uspeh. Oblasti so se začele ponovno zanimati za umor in so sedaj v Pragi odkrile pravega storilca, 181etnega ključavničarja Franca Škodo, ki je de» janje tudi priznal.
Na svetlljniku
«Spravi luč spet v red. Med tem bom svetila z vžigalnikom.»
En sam kratki stik in milijon ljudi v zadregi in škodi
V sredo je nastal v elektrarni Saint Quentin v Parizu kratki stik, ki je po» vzročil vsemu mestu velikansko raz* burjenje in škodo. Nič manj nego 14 okrajev izmed 20 je ostalo v popolni temi, ker je vladala ves dan neprodir» no gosta megla. Škode niso mogli dol* go popraviti, ker je nastal v elektrarni ogenj, da niso mogli niti gasilci do nje» ga. Šele drugega dne so jo za silo po» pravili.
Poleg tega, da so ostali v temi, so imeli Parižani tačas celo vrsto drugih, še večjih neprijetnosti. Borza je pošlo« vala in sicer zelo slabo ob svečah, listi, v kolikor nimajo lastnih električnih naprav, niso izšli, javni uradi večino« ma niso poslovali. V bolnišnicah ni bi« Io nobene operacije, a kar je najhuj« še: Parižani so ostali brez kruha, ker jim ga pekarne niso mogle pripraviti.
Gdč, Erszi Simon
gvirana dama sanjavega obraza. Baje so bile šanse za njeno izvolitev takoj v začetku tekmovanja zelo ugodne. Na velikem plesu «Lits blancs», kjer se je pojavila v družbi svojih spremljevalk, je vzbudila takoj pozornost ne samo članov ocenjevalne komisije, ampak tudi drugih odličnih gostov, n. pr. Dou-merguea, prezidenta republike, premi» jerja Poincareja in ostalih državnikov. Plesa so se kajpada udeležili tuJj vsi člani diplomatskega zbora pri pariški vladi in najodličr.ejši reprezentanti francoske družbe. Tekmovanje v Pa» rizu sta organizirala dnevnika «Jour» nai» in «Intransigeant» Prireditev je bila v prostorih Opere, katere dvora» na je bila bajno razsvetljena. Sredi dvorane je bil napravljen srebrn most, čez katerega so morale vse lepotice in umetniki.
Ples je bil končan ob 1. uri Doneči. Konkurentinje so bile že zelo trudne in so se podale v hotel d' Orsay k počitku. Darovi, ki so jih prejele krasotice, so predstavljali vrednost 700 tisoč
sveta
Umetni okostnjaki v študijske svrhe
V vseh Šolah, bodisi običajnih, medicinskih ali umetniških, kjer so poučevali anatomijo človeškega telesa, so uporabljali do danes v študijske svrhe prave človeške okostnjake. Znano je pa psihofogično dejstvo, da se je težko sprijazniti
s po j'I trdo m in kai šele z dotikom takšntga pravega okostnjaka. Neki ženevski draguljar, cize-ler in medaljer. Jaccard — med drugim je bil on izdelal skoraj vse medalje starega carskega dvora — je zato prišel na misel, da bi se dali namesto pravih okostnjakov uporabljati umetni, izdelani iz cinika; ti ne Ы vzbujali gnusa in strahu ter bi bili pni količkaj vestni izdelavi lahko do pičice podobni pravim skeletom Jaccard je svoje bdeijo uresničil tudi v dejanju. Njegovi umetni okostnjaki — ki so sestavljeni i г dvajset kosov — so si že utrli pot v šolske zbirke učnega ma-terijala in razni znani anatoimi so izjavili, da se v ničemer razen v materijalu ne razlikujejo od pravih okostnjakov Slika nam kaže dva trpa Jaccardovih skeletov: v korakajoči pozi in v рог i na »pozor«.
Toral bo justiiiciran
Iz Mehico Citv javljajo, da je višje mehikansko državno sodišče odbilo pritožbo morilca prezidenta Obrcgo* na, Leona Torala in zahtevo, naj se proces obnovi. Prošnja je bila enoglas» no zavržena. Predložena bo sedai na vpogled še novemu prezidentu Gilu. Če ta ne izreče pomilostitve, bo Toral justificiran v najkrajšem času.
Hripa v Parizu
V	Parizu je šele sedaj jela razsajati izredno huda epidemija hripe. Pravijo, da ne pomnijo v Parizu epidemije v takšnem obseöu že več let. V bolnišni* cah leži nad 2200 oseb, ki se jim je iz hripe razvila pljučnica. K sreči pa je smrtna žetev zelo pičla. Doslej je za* htevala 23 žrtev.
Lindbergh končal nov ameriški polet
Polkovnik Lindbergh, o katerem se širijo vesti, da ga bo pozval novi pre« zident Hoower v vlado kot državnega podtainika za zrakoplovbo. je pravkar dovršil nov ameriški polet Preletel je progo: Florida « British Honduras * Nicaragua = Panama. Imel je, kakor vedno, izvrsten uspeh.
Smrt nekdanjega bojevnika pri Visu
V	dunaiskem krematoriiu so sežgali truplo pokojnega kontreadmirala Kar* la von Pöltla, člana bivše avstroogrske mornarice. Von Polti se je bil svojčas udeležil bitke pri Visu in je živci zad« njih 30 let v pokoju. Bitke pri Visu se ie udeleži! kot praporščak liniiske lad« je «Elizabeta». Bil je eden izmed zad« njih, če ne poslednji viški veteran.
Mraz, voda in plin na Dunaju
Zaradi letošnjega mrazu preti Dunaju pomanjkanje vode. Prebivalstvo, ki se bo'i. da ne bi voda zamrznila v ceveh, pušč pipe čez noč odprte in tako je bila potrošnja vode v zadnjih tednih
General Castro-Girona
guverner Valence, k| je bil odstavljen.
General Sanjurjo,
Rlverov inšpektor In zaupnik za valencljsko pokrajino.
Kupujte „Zvezdanko"!
mnogo večja nego normalno. Mestna občina je parkrat pozvala prebivalstvo, naj štedi z vodo, ker bo sicer primora« na zapreti vodovod vsak dan za neko število ur. Druga kalamiteta preti Du» najčanom od plina. Pri morebitnem prenaglem segrevanju plinskih cevi.se lahko primeri, da bodo dovodne cevi za plin popokale in nastale eksplozije. Prebivalstvu je naročeno, naj vsak sumljiv slučaj uhajanja plina naznani vodstvu plinarne, da se preprečijo eventualne katastrofe.
General Cabanellas,
administrativni In vojaški poveljnik valencijske pokrajine, ki je bil zaradi topničarskega upora odstavljen.
ki so se udeležile lepotne konkurence v Parizu; od zgoraj navzdol: miss France, miss Nemčija, mlss Polonia, miss $pin:Ja, miss Jugoslavija, miss Holandia. miss Hungaria.
K homatijam na Španskem
Lepotice iz evropskih držav
Preß ssiffik
Slab mcž
.Samo za 3 dni sem se rešila svojega starega. 2e zdavnaj sva se ločila, pa m. še ne da miru,» je de'ala Ana svoji prijateljici Tinci, na katero je naletela na cesti blizu sodnije v Ljubljani. Dobrodušna prijateljica jo je povabila s sebol „a čaj. Ana se je pri čaju ogrela in prijateljici povedala, da ie njen mož France postal zelo divji odkar popiva Da je tako nasilen, da se ga vsi ljudje bo>e Ko je koncem lanskega leta prijel tam v doleniski vasici iz gostilne domov, je razgrajal vso noč Otroci so se kar tresli pred njim. ženo ie pa udaril po glavi in jo poškodoval. Ker se je naveličala tega trpljenja, ga ie naznanila in sodnik mu ie obljubil, da ga bo pošteno zaš'l če bo še enkrat pri,lomastil domov in tepel ženo.
Vrtna veselica
V Sostrem je bila 2 septembra veselica. Vse je bilo veselo ;n zadovoljno. Pa je končno zopet alkohol storil svoje. Fantje so se napi И in t« dm se je moral Janez Kästelte zagovarjati pred deželnim sodiščem. Jože Gorše. ki je bil poškodovan, pa je prišel za pričo
_ No. Jože, kako je pa bilo tedaj v Sostrem.
-	E, slaba mi je predla Veste, jaz rad «he-
ce» uganiam	..
-	A to so «heci». če drugim nagajate rn im izz-vate? Torej: z Janezom sta se nekaj spo-rekla А И mu niste vi vojne napovedali-
-	Tuidi to je bil «hec». špasal sem se. _ ^
-	V tistem špasu ste pa dobili dve ^nozem.
-	Sunil me ie v vrat, ko sem bas skočil
iez mtzo.
-	Kaj pa vi pravite, obtoženec?
-	Res sem ga. pa sem ga mislil le v hrbet.
_ Sicer ie lahka poškodba, ampak na takem
fcralu, da bi bila lahko smrtna 10 tednov pridite sedet, pa odškodnino boste plačali.
Koreniaški Janez se dvigne, polglasno vzdiha Hi odide iz dvorane brez pozdrava.
Tatbski kovač
Kovač France je doma v Prcserjih. Fantu ne diš: težko kovaško delo. Na Silvestrov večer je bi! brez beliča. Pa ie šel v župnišče v Poleh. vlomil v žnnnikovo pisalno mizo in vzel 300 Din gotovine. Župnik Filier je imel v miznici tudi 4 žepne nože. revolver in pištolo. France bi morda odnese! pete. pa ie tudi tn orožje hotel vzeti s seboj. R.ipotal je po rr.iznici. prišli so farov-Ski domačini m ga zgrabili. Eden ie hitel po orožnike in France je pričel .svoje novo leto v ljubljanski jetnišnici. kier bo sedel par mesecev.
Radovedneži
Sodnik: »Ja.ka. ЗП0 Din globe boste plačali.«
Jaka: »Jih pa bom. amnak kaznovati sem mora! radovedna fanta . Srečka in Каг'а. ko sta zijala čez ograio. na mol v't. kar me je pošteno ujezilo. Vprašal sem ju. kaj dela.ta, pa sta me zavrnila, da ie menda dovoljeno stati na cesti.«
So-dnik: »Potem ste pa Srečka prijeti za glavo in ga butali ob zid z njo?«
Jakob: »Da, res sem ga, .pa je tudi on mene
5Un:l.«
Sodn'k: »Ste že opravili, vi ste ga lahko po-V-:od-i.vali. on pa vas ni. Če hočete, ga pa tožite |i ža!;enie časti.«
Jnkob: »Za take stvari pa ne bom hodil po fodniish.*
Лloister Jakob pokrije svojo kapico, pocinca
t glavo in odide.
Med brivci
Pr>^sk: ?omo-2nik Lojze se je prepira! s svojim mojs-from v Ljubljani. Mojster je namreč fanta odslovi! in to ga je tako ujezilo, da se je jel z njim prepirati. Loize je ie! častiti mojstra s psovkami in slednji ga ie lopnii s pestjo po glavi. Lojze pa ie vzel škarje jn z njimi suni! mo;stra v prsi. Mojster je nesel svojo poškodbo kaz.-.t na stražnico in sunek stane Lojzeta 150 Din globe.
Ko?kežev Pepe ie zmrzni!
Litija. 7. februarja..
Kdo ■ia ni poznal? Prav gotovo ie bi'a to na'boli ponularna osebnost v vsem Zasaviu Pognali so tra tud: 1 j u d i e ŠTom Sloven:ie. Stibe?a moža v dolgem »kafta-nu in škomiih se bo mr»soče spomnil še marsikdo, ki ie prišel kdai v Litijo in "je priskočM k nieinu uslužni Pepe. da mu ponese prtliaeo
Berač, brezdomec, k; ni prišel nikoli v zamero s čašo vina. :*e rajši pa ie imel žganje Pil ie red na zdravje vsakogar.
»■Kovkežev Pene ie danes zmrzni! v Tršnovem hlevu .« Tako ie šla včeraj novica oo vsei Litiii in okolici Z a njegovo smrt ie prav tako ve-iiko zanimanje, kakor da ie preminula ne vem kaka odHčna osebnost. Kliub temu. da mu ni niti zvonilo Kaiti Pepe ie raie sebi privošči! vse solde. kakor da bi štedil za svoi oo.ereb.
Možak ie videl nekdaj lepše čase. Rodi! se ie ored dobrimi 60 leti v hišici, ki ie sta'a pred sednnio cerkvijo. Ko ie hiša pogorela. so sezidali na istem prostoru sedanjo Leblnsrerievo. Pepe ie bi! svoie dni »raisar« nrve vrste. Bil ie pravi fantovski straih in ie ohladil ob priliki nekesca urvoma mškeaa ora.znovania svoiega znanca za vedno Zato ie presedel več let. A kliub vsem previsni i m nerodnostim ie b'1 zadri a leta dobričma. Prav radi so ga imeli otroci, on oa n;e in iim ie kupoval
miti Kristijana se ii roga. Vsaka njena beseda je zvenela porogljivo.
Vsa iz sebe, da jo je dekle tako natanko spoznalo,- je rostala zadirčna in je sikni'a kakor kača:
—	Občudujem vas. moia mala! Ali ste res imeli toliko poguma, da ste prečitali ta pisma do kraja? In. je li to ves vtisk. ki so ga zapustila v vas? Ne morete Piscu ničesar očitati? Nobene zamere?
—	Kako mislite? Zakaj neki? — je vprašala Kristijana presenečeno.
—	Nu. zato . ker jih je napisal.
—	Oh, — ie vzkliknila nevesta in se nasmehnila. Mislim, da ni nikogar, ki bi bil lahko kaj očital. Najmanj pa očitam vam ki ste njena častilka. Kako bi mi bili sicer poslali to divno zbirko pisem gospe Sevigne?
—	Seveda ne. — je g Dekaille dobrodušno razjasnila položaj. — Jaz sem odprl zavitek, da bi spoznal vaš okus. Položil sem sem vanj to divno vezano knrgo. namestu odurnega svežnja pi-som ki site jih vi poslali Pomirite se, rnoia draga! Pismo niso uničena; posla! sem jih takoi svojemu odvetniku, z zahtevo za ločitev zakona.
sladkorčke. če ie imel le kai okroglega pod paicem. Tudi nj nikoli zameril kakemu po-balincu, ki ie hotel biti ž njim preveč prijazen in si ie privoščil ž njim kako preveč nerodno šalo.
Skozi dolga leta ie bil pustni torek Pepelov dan. Takrat je kurentoval po vsej okolici im ie ueanial svoje burke. Kakor zaradi bridke ironiie sa ie ugonobil mra.z pet dn pred pustom! Ej. rajnki Pepe je stresal svoje hudomušnosti na vse strani in take. da bi bilo njegovih veselih stori? za lepo kn.iiigo. Kovkežev Pepe ie bil tudi nekak glavar in vod.ia litijskih tipov s ceste. Še predvčerajšnjim ie privlekel k Slan-čevim nekega premiraženega potnika in ie smeie prosil zrn.i:
»Vzemite ga Pod streho, da эт ne bo od mraza konec. Zase bom že kje dru.rie poiskal prenočišča!« — 24 ur pozneje Pa. ni rab;] Pepe n,česar več. ker so sa odpeljali v litijsko mrtvašnico.
Ne bo ea več na litijskih ulicah,, n.ieraa prstnega brezdomca in burkeža Kovkežev Pepe. tiieeovo pravo ime ie Grobol.išck lože. oa bo sotovo ohranjen še dol го v spornimi.
»№č ni imel. nič ni bil. pa smo ?a kliub temu uadi imeli. Vsakogar ie zna! pozdraviti s kakim domislekom« — tako oraviio danes povsod, ko se men'io o tragčni smrti pokojnega Kovkeževesa Pepeta
Smučarski prazniki
Kranjska gora. začetkom februarja.
Smeioče se zimsko sokice ki se v svoii udobnosti noče pomaikniti niti za dve oedi od blestečih se corä ie za smučaria botra-stvo. ki га ne bi pTodal niti za oo! sveta niti za vince vseh borovških k'eti iti še mani za vse sladke no^lede borovških mladenk Sije ti. site enakomerno in nieeovi žarki se niti ne treseio. samo tam na strmih obronkih Pod zasneženimi smrekami se za'tikaio v oršni snes in sp iskre kakor začarani demanti Гп smuči režeio neprestano te demante. da se prše v tresočih od-Ionikili in cvrče. kakor da se sami cekini odbralo drus: od drusrega Solnce oa ье smeje iznad škrbastih eorä z mrzlim posmehom a dasi človeku sapa zmrzne tik pred nosom vendar nrihaia od smuči čudna topi na ki te sreie oo vsem životu in si prepričan da vstaia ta toplota samo od biserov, ki cvrče doc! smuča mi in se orše kakor žareče iskre ki so oadle naravnost s solne»
V znamenju solnca se po večini letos vrši zimski soort. kj se ie z velikanskim razmahom ooiačil v naši deželici Lani si lahko smučarie še udobno prešteva! ko so odhaiali iz vasi ali pa orihaial s periferne. Le'os na ti ie tesno ori srcu. če trledaš skozi okno Razorjevena ali Slavčevetra hotela na to vrvenie. ki se neprestano si'če zunaj po cesti.: lani si še lal'ko sitnaril s povolinim uspehom no hotelu in si se posta vlial: a letos sitnarienie ne oomasra i>rav nič in če se še tako oos-tavliaš se ne zmeni nihče zate še resolutna Razorieva Francka te ne nosrleda s pomilovalnim posmehom. a kai šele Slavčeva Rezka, ki sta ii korektnost in prijazen nasmešek stalna sosta v črnih očeh. A vendar čudnesra prerivanja ne vidiš nikier: samo «muči in na-lice ropotajo oo veži eostilniški prostori se:prazniio in oolniio in so soet prazni, kakor da iin fe hipoma oometla nevidna sila A še pomisliti ne nteeneš dobro, pa ;e že spet vse oolno in smučarska dobra vo'ia se smeje iz vseh kotov in radost s preletava po solnčni izbi in si sam čudno dobre vrlie. pa čeprav si moco-če pravkar v svoiih mislih snoval pošten samomor.
Vse sroličave daleč naokrog «o 'azorane. prhkemu snesru ie eibčni hrbet tisočkrat prekhn in razrnvnn vend-vr <va -r^ž^o' še minuto za nrmtto nove smuči, brzece kakor veter po strmem bresru ali na udobno in lahkotno, drseče._po ravnem nodbrežiu. Snega ne zmanika in ea ne ho konec Bo-rovška dolina ie bloigosloviiena. in če že drugega ne more prirediti sneg ho obrodil tod vsako leto bogato Ni čudno če so bo-rovški humoristi ustanovili družbo /a raz-pečavanie snega, ki ga nrav oo ceni razpošiljam vsem kraiem. ki bi radi c< 'ili zimski šport na ne morelo ker :im ie sneg i odpovedal v kritičnem času Borovci z таю ■ biti včasi hudomušni a so lahko ker imaio svojo norci io snega če hočeio -ili noče;o
Poleg mestnih smučanev so snet tu vsakoletni zimski gosti Naša voiska Ч- 'u na zirrMhišču• smučarji mažeio ves teden oie-zeble smuči da!eč nekie Po mestih in ;im ie tesno a vojska se lovi oo klancih m se poganja na smučeh v naizakotneiše gorske soteske kamor solnce ne oosiie nikoli ^'sa vas ie živa in 'iu-Jie so že davno Pozabili na ooletie in misliio da hod) itneli večno zimo. Čemu ii-n ie .rep-» oole.fa ko pa pozimi ni radosti in zidane volle ne kcnca ne kraia. Poletie na.i imaio drugi — Borovška vas ie prodana svre-.jtu zirtiskt-nru športu, a sredi 'egi Sports živi človek tako udobno in orMeiij. da rii skrb' in grenkih misli nikoli od nikoder Vsa 1-as ie pogreznjena v solnce in sneg: no vasi življenje in na s • r n i !j obronkih, smeh- in radost — smučarke bve 'idrno p,i bregu pred objestnimi smučar8 Sam Bog ve če iili ulove in če so toliko kavalirski. da iim Drizna;o prvenstvo? Vomik-i so kavahrii in se zaradi niih nt boie ničesar: a' mestni smučar ima čud ie лхг.ve — ori smnčanlu tie pozna kavalir;.va bi eefui .udi? Sa: ni treba: sai ni r,iz';ke tod. in n tzadnie — če:ti' so se pa dam: oblekle, v hliče in še zahtevajo od človeka kavalirstvn?
Živahni so večeri tod g от i: gore in doline se zaviieio v ledeni mrak. testa škrinlie :n ivje se razpreda vsepovsod. Paglavci že-neio na smučeh živino nan,i>di h ki.rifnr: smučarji se dren;aio po cesti, med nie ie pomešana živina ki se ie že pop iluoma privadila čudnemu vrvenju in se še mriio :<e briga zan.i. Pozno v noč škriolie pod spruč-mi: rdeča okna strme v noč. a niso tiha. ker so nastanjeni za niimi voiniki. Ki se greieio ob veliki kmetiški peči in drsneio smuči. In poio monotono da se ti zdi: nekie si daleč, daleč «redi ravnin, kier so siwči in smučarii še deveta reč v deveti deže.i. Po gostilni pa ie spet vrvež kakor od mira ves dan Stisneš se kam v kot. oa zadovo'i-no gledaš tg življenje ki se mu privadiš, pa če ga živiš samo en dan Zivlienie ie to posebno živlienie. Blizu naravi, povsod slišiš samo klic ki ie naravi tako blizu kakor telo duši.
Zvezde gore vedno mrzleie in gosteie. gostifria se- prazni in smučarii lezeio v postelj. Okna so pokrita z debelimi, ledenimi rožami in v oeči ugaša oseni. Tesno se ie tišči visok in zagorei voinik: neprestano mežika s trudnimi očmi in ponavlja z za-te.glim glasom: »Tamo daleko.. kra' mora .. « Dalmatinec doma; tam okrog Splita. Strupeno diha io sem od okna zrnrzlc rože:
voinik pa sanja o morju, o pomladi, ki se prrav danes zbuia tam doli in «rreie. greje... Bogme. ali res nismo narobe svet?
JosiP Vandot.
f
D. M. V POLJU. Dne 27. januarja se je vršil občni zbor So-koia ob povoljni ude* ležbi članstva, ki je pazljivo sledilo poro« čiiom društvenih funkcijonarjev ter k cm s statiralo, da je društvo znatno napredova» lo. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se vrši v soboto dne 9. t. m. plesni venček (zaključna plesna vaja) ter na pustni to» rek velika predpustna veselica, na kateri svira celokupni Jazzband. Obe prireditvi se vršila v dvorani Sokolskega doma s pri« četkom ob 8. zvečer. Dalje sc vrši velika tombola z bogatimi dobitki za napravo pri* zidka gledališkega odra. Tombola se bo vr* šila meseca maja in se tablice dobijo pri društvenih funkeijonarjih po 2.50 D n za komad — Zdravo
VIČ Tudi letos so priredili naši vrli ga* silci na Svečnico svoio običajno predpustno veselico, ki je privabila v dvorano Sokol* skega doma številno občinstvo, da jc b la dvorana zasedeni do zadnjega kotička. Oh zvokih domačega «šramlja» se ie razvila animirana zabava ki je potekla v prijet* nem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Druga še večja prireditev v naši občini pa bo drevi «Karneval» vijkega Sokola Deko* racije, ki so jih izvršili člani sami, bodo nadkrilile vse dosedanje Posebnost bo raz* hišno opremljen bar. Priznani Verbičev jazz bo skrbel, da bodo prišli na svoi ra* čun prav vsi plesalci od valčkarjev do Iju» biteljev najmodernejših/ plesov Za dve nailepši maski sta pripravljeni lepi nagra* di. Ker ie to edina večia prireditev na Vi* ču. vabimo občinstvo, zlasti tudi naše sta* re prijatelje iz Ljubljane, da pohitijo dre* vi v Sokolski dom na Vič Vožnja z avto* bosi od davne pošte do Sokolskega doma želo ugodna.
ŠOŠTANJ. Grajski vrt je v polnem cvet» ju Med gredicami vabijo hladne utice žej* ne in trudne goste. Grajska klet ie polna rujnega vinca. Pridite danes zvečer v «So*
Krcsival
fe dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja.
Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim križem.
kolski dom», da preživite v radosti in ve* selju par prijetnih uric.	319
LJUTOMER Samostojen vrvar se v Lju* tomeru zelo pogreša, odkar sta brez na* sledstva umrla dva bivša, ki sta oba prav dobro izhajala Našel bi se zanj tudi stan in delavnica. Naselitev vrvarja bi bila v in* teresu okoliških kmetov in bi se naj inte* resent obrnil zaradi informacij na Kmetij* sko podružnico v Ljutomeru.
LJLTOMKR Maškerada Sokola se bo vršila v nedeljo 10. t. m. v znamenju «Ori* entnlske noči» Ze razkošno opremljena dvorana ho nudila mnogo užitka, ki ga bo* do še podžigale razne maske v slogu de* koracije ali pa tudi skrajno moderne. To* rei radže in maharadže. odaliske in baja* dere v vseh uniformah ali v civilu — na
P'zAVRČ PRI PTUJU. Тол če Budigam, sin veleposestnika in dolgoletnega župana v Turškem vrhu, ie pretekli teden ustrelil v tukajšnjem revirju krasno kuno zlatico. Za nien kožuh ie preiel nič manj kakor 1600 Dio Ker so kure v tukajšnjem okoii* šu silno redke, mlademu lovcu čestitamo ter mu tudi v bodoče pri zalezovanju drz* nih roparic želimo mnogo uspeha.
PONIKVA. Gospa Ivana Vošnjakova, pocestnica v Celju, je naklonila revni šolski mladini Sol« na Ponikvi oh iuž žel ob prHki praznovanja 25-letnice službovanja njene hčerke, učiteljice Franje Vošnjakove. na Ponikvi dar 500 Dm — Najlepša hvala! Bollč Fran. šol. upravitelj.
Radio
Nedelja, 10. februarja.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe n franč. cerkve — 11". Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa. — 15: Otroška igrica. — 15 30: France Vidmar, narodni pevec, poje svoje pesmi. — 16-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Veseli predpust, izvaja odsek St. Peterskega društva. — Kadio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAOREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert godbe za ples — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 18.15: Arije in pesmi iz oper. — 19.05: Večerni koncert lahke glasbe. — 20: Plesi v stan Pragi. — 21: Koncert vojaškega orkestra. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Arije in pesmi — 19.15: Večeru; koncert orkestra. — 21: Koncert lahke glasbe. - VARŠAVA 15.15: Preno» simfoničnega koncerta iz filharmonije. — IS.20: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 20.30: Gledališki večer. — 22.30: Lahka godba.
—	DUNAJ 10.15: Avstrinska baletna in plesna godba. — 15.50: Po-poldanski koncert orkestra.
—	18.30: Zabaven večer. — 1 > 30: Dunajske special tete. — 20.05: Dramski večer. — Koncer» plesne godbe. — BERLIN 17: Program iz Lan-geuberga. — 20: Zabaven večer. — 21: Pevski koncert. — Po dvogovoru koncert plesne godbe.
—	FRANKFURT 19: Kako plešejo Indijanci. — 20: KAlmano-va opereta «Predpustna vila». — LANGENBERG 15.40: Schubert in niegove pe-> srni. — 17: Prenos seje karnevalskega društva.
—	20: Predpustni ples. — Koncert lahke glasbe.
—	STUTTGART 15: Poljuden koncert lahke glasbe — 17: Program iz Langenberga. — 20 Prenos opere iz Frankfurta. — TOULOUSE 21.30: Klavirski koncert. — 21.45: Koncert pevskega zhora. — 22: Koncert orkestra in solistov. — 22.16: Vesele pesmi. — 22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 15.40: Predavanja in lahka glae-
_ 16-15.- Koncert komorne glasbe — 17.40: Mešan večer — 19 40: Koncert orkestra in solistke. — 20.25: Koncert vojaške godbe. — Ciganska godba. — LONDON 18.45: Bachova kan-tata. — 20.55: Prenos večemic — 22.05: Koncert komorne glasbe. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Večerni koncert operetne in plesne gla: be. — STOCKHOLM 20: Večerni koncert orkestra in solistov.
smuške
»,-
ki se bo vršila v nedeljo 10. februarja 1929 na vsakomur znanem hribu Sv Križ v Ver* dounikovi gostilni. — Za prav dobra jedila in izvrstno kapljico je preskrbljeno. Za dober obisk se priporoča gostilničar.
Prvovrstna Radtilovičeva iznajdba
Prenosljiva špiritova pec
Pošlje se po povzetju za ceno 250 Din za komad. — Sprejmemo zastopnike Pozor: s to pečjo se za nekoliko dinarjev špirita dobi izvrstna toplota za cgre vanje manjših lokalov. Na tej peči se da kuhati kot na štedilniku. Tisoče polival od vseh krajev SHS so najboljša reklama. Ta peč je najrenbbil-neša po zimi kakor tudi poleti.
pojasnila daje
DIL\G. RADULOVIČ
BEOGRAD. Kralja Petra ul. 04
ajboljše
.4 O G А V I C E, damske n moške rokawic«. triko perilo, puloverje, telovnike ivestje), z«pm •obče, KRAVATE, ovrarn ke, SAAJCE fone glote, čipke, »ezsnine gum^e DMC prejicc •ačne tornice, aktovke, dežnike športne ir toaletne potrebščine samo	24 j
JOS. PETEL1NC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika iob vodi).
KDOR OGLAŠUJE, TA
Jevnlce
Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da otvorim v nedelji dne 10. svečana 1929 novo gostilno «Pri Godcu» tik posta.ieli> tča Jevnica. Zacotavljum v vseh ozirih z nnjsolidnejšo postrežbo Na razpolago bo= do dobra okrepčila. izvrstna pristna vina, knkor 'udi brezalkoholne pijače Imenovano nedeljo ob eni uri popoldne slovesna otvritev. Pridite v čim največjem številu, da okusite nove dobrine ob sviranju god= be in petja pevskega zbora iz Kresnic.
ANTON GODEC
Samoradisvpje
/\C Rl/ЛД 1<S3g
Zahvala.
Za premnoge izraze sočustva. ki smo j;h prejeli ob pHliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, gospoda
LEOPOLDA GROŠLJA
ključavničarskega mojstra,
ter za poklonjene vence, se vsem najtoplejše zahvaljujemo.
Posebno zalivalo pa smo dolžni čč._ gg. duhovščini. Obrtnemu društvu v Zg. S ški za krasen venec, gg- pevcem Krakovo-Tr-novo. Zadrugi ključavničarjev ш Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Zg. Šiški za častno spremstvo, kakor tudi vsem. ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.	2(>91-a
Zg. Šiška, dne 8. februarja 1929. Žalujoče rodbine: GROŠEIJ. BRECELJNIK.
KARDELI. MÜLLER In CRN.
auiom egu ator.e, гапюмке, opreme za žage i n mline izdeluje in dobavlja
ЫПZ G p SCHNEITER, Škofja Loka I
podjetje za zgradbo vodnih lurbin |
Conkurenč.ie cene Zan eva te oonudbe Prvovrstr.e »eferenet Й
u o ne к
\mm
Spretnega uradnika za vodstvo vseh pisarniških pos!ov v Društvu za Saobračaj Futnika i Turista „PUTNIK" v Sarajevu sprejmemo
KANDIDATI
morajo obvladati — najmanj v govoru in pisavi — nemški in francoski. Poznanje več jezikov se smatra kot prednost. Dolžnost tega uradnika je, da vodi pisarno in biljetarno, da daje informacije interesentom in 't vodi vsestransko propagando za turizem. — Fisinene ponudbe s sle* dečimi spričevali: spričevalo j jugoslovenskem državljanstvu, dovršenih šolah, o jezikovnem znanju in spričevala o dosedanjem delu in vedenju. Ponudbe je poslati priporočeno ali predati osebno društvenemu tajniku g. B. TRBOJEVIČU, SARAJEVO. «PUTNIK» 4, Kralja Petra ulica 15.

НИИ—
«Зй
I
Naznanjam
cenj, občinstvu, da otvorim v soboto, dne 9. februarja opoldne novoopremljeno
kavarno ,AST0RIA'
v MARIBORU, Grajski tri
Priporoča se LOJZE STREHAR

Michel Zčvaco:
47
Pj №1
V	krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Oh. majhno malenkost, gospa... Radi b! si ogledal pergamen, ki je skrit v vašem nedriju,« je rekel dominikanec in se vzravnal.
»Ujeta sem!« je pomislila Favsta. >Лп spet ie Pardaillan tisti, k: sem mu do>lžnica za novi udarec, zakaj on jih ie opozoril, da ima.ii pergamen pri sebi.«
»In če se branim?« je vprašala z žaljivo mirnostjo. »Kaj boste storili?«
;»V tem primeru bi bil primoran, da rabim silo,« je mirno dejal dominikanec.
Priklonil se je, kakor da vzame njen pristanek na znanje, ter napravil dva koraka naprej.
Toda Favsta je zdajci vzdignila reko, oboroženo z bodalcem, ki ga je bila potegnila iz nedrij.
»Samo korak še,« je rekla z mirnimi glasom, »pa sunem! Opozorim vas, častiti, da je rezilo tega bodala zastrupljeno; že najmanjša praska povzroči bliskovito smrt.«
Dominikanec je obstal kakor vkopan in zagoneten smehljaj mu je zaigral na ustnicah.
V	svesti si zmage, je Favsta z dvignjeno roko krenila proti njemu.
»S poti,« je rekla zapovedujoče, »ali pa si mrtev!«
»Sveta Devica!« je vzkliknil dominikanec. »Mar bi se upali umoriti služabnika božjega?«
»Odpri vrata, če nočeš tega,« je hladno velela Favsta.
»2e odpiram, gospa, že odpiram,« je s trepetajočim glasom odvrnil menih, delaje se, kakor da izkuša odpreti vrata.
»Izdajalec!« je zarohnela Favsta. »Cesa pa čakaš?«
Po bliskovito je mahnila z bodalom. A tedajci jo je zgrab'Ia od zadaj dvojica krepkih pesti, med tem ko je druga dvojica živih klešč ujela njeno levo roko.
Čuteč, da je vsako upiranje zaman, je Favsta okrenila glavo in videla, da jo držita dva meniha orjaške rasti.
Njene oči so zletele po kabinetu. Videti je bilo, da se ni nič iz-premenilo. Mala vrata so bila še vedno zaprta. Kod sta bila prišla? Očividno je imel kabinet kak tajni izhod. A Favsta ni utegnila premišljevati; važno je bilo samo to, da je bila v njihovi oblasti in da se je morala rešiti za vsako ceno.
Poslušno je izpustila bodalo, ki ji ni moglo več pomagati. Orožje je izginilo, kakor bi tren i, in tisti mah. ko ga ni več držala v rokah, sta jo izpustila tudi meniha; odstopila sta. potegnila svoje "vozlate roke v široke rokave in obstala kakor v pobožnem premišljevanju.
Dominikanec se je iznova sključii pred njo in rekel z bogabo-ječim glasom:
»Vaša Svetlost naj mi oprosti, da sem moral rabiti silo. Jaz ne morem nič za to; ubogo, nebogljeno bitje sem, orodje v rokah svojih višjih... Če orni ukažejo, moram slušati brez obotavljanja.«
Favsta п.: pokazala ne jeze ne potrtosti. Zanioljivo je pckimala.
»Kaj hočete od mene?« je vprašala.
»Povedal sem vam, gospa: pergamen, ki ga imate tamle...« je odvrnil dominikanec in s prstom pokazal na njene prsi.
»Ali vam je naročeno, da mi ga vzemite s silo?«
»Nadejam se, da mi vaša Svetlost prizanese to mučno neiz-
ogibnost,« je dejal menih in se naklonil.
Favsta je potegnila usodni pergamen iz nedrij in rekla, ne da bi mu ga dala v roke:
»Preden se vdam, mi odgovorite na vprašanje: kaj boste storili z menoj potlej?«
»Svobodni ste, gospa, povsem svobodni,« je naglo odvrnil domin/kanec.
»Ali mi prisežete na Krista?« je vprašala Favsta, gledaje ga, kakor bi mu hotela prodreti v dušo.
»Prisega je odveč, gospa,« je rekel močan glas za njenim hrbtom. »Zadošča naj moja beseda.«
Favsta se je naglo obrnila in zagledala pred seboj Espinoso, ki je bil neslišno vstopil skozi tajna vrata.
»Kako nai se zanesem na vašo besedo, kardinal,« je švistnil njen glas nalik biču, »ko vidim, da ravnate slabše od lakeja?«
»Zakaj se pritožujete, gospa?« je dejal Espinosa z neusmiljeno mirnostjo. »Vsa moja krivica je v tem. da vam vračam milo za drago. To listino je bil Montalto z mojim pristankom zaupal vašemu poštenju, da nam jo vrnete. Vi pa ste zlorabili naše zaupanje i.n ste nam hoteli prodati to, kar je naše; ko vam je poskus izpod-letel, ste sklenili ohraniti listino zase, gotovo z namenom, da jo prodaste komu drugemu. Kaj porečete o svojem ravnanju?«
»Iz vas govori lakejska duša.« je rekla Favsta z brezdanjim prezirom. »Ni vam dovolj, da ste nasifovali žensko: še psujete jo!«
»Besede, gospa, same prazne besede!« je dejal Espinosa in za-ničljivo skomignil z rameni. Nato pa je preteče nadaljeval: »Gorje mu. kdor izkuša ovirati podjetja svete inkvizicije! Naj bo moški ali ženska, Stria ga bo brez usmiljenja. Dajte, gospa, vrnite mi listino, ki je naša last, in hvalite Boga, da vam zaradi kraljeve dobrote ni treba drago plačati svojega drznega in nepoštenega poizkusa.«
Ujc prurloibiM* /a. upojia-U. obtuuun i tuiroČLum,, M,
Haročda. in, vsa. dop<M lvcoba*j€. aiahA, ogLajSov, j t, poslati, lux, Ogixu ru* od, daUk -Julra,' ЈшЉЏсиш, Vrrstnurva.4 Tai rt. г^д'л
JLaJU, oglasi, hi* slu. itjo u рекггъ/£оиа1пл иг. rocyaL na, пЈХлитл, cbsuuriua, uscLka basada, 30 pcu~ — Maj rruuyso zsutsak. Dtn. 5- Pruflj>fbtna, za, lufm Duij-
слг rt, oglasu ne prvobcuo čikovm, га-сил- рогЬы, Ста nUn-ьсл СрЉЏала.Л 11841
Ž&IUJAM,, <1&риг<гьгалра. ML, oglasu ЬгдсшгЬл^кх ah rvJilajTuuu^a. гл&ссуа, vsaka. btsecLas Dun, - Naj irtanjsi. TjListk. Vin. to- Prur tajbuui, za. fifro Dia, y-
Za pošiljanje oooudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. Stev 3492 240? t^ oVsnozitnro v Šiški telef Stev. 3203.
hI < ■ i

Pek. vajenca
>x dobre Lise, z vso oskrbo »prejme Jos. Zunko, еь ob Dravi.
e!ni-2783
Žagarja
neoženjeneea, k venecianki na. elektr.Sai pogon krožne isge. išče za takoj Suiia pri Skolji Loki.	i.814
Plačilno natakarico
sprejmem v kavarno Drugo po dogovoru. Na-iov v oglasil u» oddeiku «Jutra».
2883
Brivskega vajenca
ie nekoliko izvežbane-ga sprejmem. Naslov v oglfs. oddelku «Jutra».	2802
Zobotehn!ško
praktfkant'njo
iščem za Logatec. Ponudbe e prepisi spričeval je tako* podati na naelov: Albina Forster, zobu; atelje v Logatcu.	2Ы>0
Brivskega
pomočnika
dobrega in solidnega, veščega v Vrni širjenju s-prej-rn-m. Pi mene ronudbe na naslov: Julij Rjurasek. Ptuj 2881
Knjigovodja
»možen, zarie-ljiv ter v-«ča
korespondentinja
*a nemščino m srbščino dobita elužbo v mestu v Sr-l-iji. Ponudbe pod značko «Export» na anoiič.10 ek.~ pedicijo Hinke 8ax. Maribor, ii'avnj tTg.	2870
Pozor, brezposelni!
mte.igenim ga delavca, skrajno zane ljiv, ga in treznega, lepega vedenja, pisni -nega, na I 24 let .-tare^a. z Ljubljane ah predmestja, ki zna v.-aj delema tudi n"mski jezik, sprejmem za stalno specijalno delo — La-tnoro<-no pisane prijave z navedbo osebnih podatkov, dosedanjega zapo le- j
Preddelavka
inteligentna, ctarejüa, dobro izurjena v tehtanju iu pakovanju kemienili speoi-alitet, dobi takoj mesto. — Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra» pod «Kem.čna tovarna».	2916
vložiti na ogiasni -oddelek Jutra» pod značko «Marljiv lüont-er»,	2871
Mesar, vajenca
poštenih staršev sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «-Jutra».	2808
Čevljar, vajenca
sprejme Joško Potočnik, Kranj Prednost imajo oni, ki j,o se že nekoliko učili.
2770
Dva Žagarja
išSam. najraje samca, za parno žago (Kr utzgatter), ki pa sta popolnoma zmožna vseh 4 e; stroki spadajoč'!] i3,.avil. z večletno prakso tei ее zahievs predložit'T '( zadevnih spri čeval i '„•"•oanjem sluz bevanju PUea [ю dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2708
Učenko za štepanje
i v čevljarski obrti, pridno, dobro
šolsko izobrazbo sprejmem s stanovanjem in hrano v hiši. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 29.0
Kovaškega
pomočnika
samostojnega, za kcvan/e konj in voz iščem. Oddam tudi kovačijo z orodjem v najem. Naslov v oglasn« m odde ku «Jutra».	2918
Učenko
pošteno in zanesljivo sprejmem v trgovine- rri'-sane.ga blaga na dež"!i Hrana n stanovanja v hiši Ponudbe s sliko itd. na naslov- J. Grilc, trg mešanega blaga, Trebnje. Dolrnjsšo 2707
Strojnik
perfekten, k: ie aeial v -trojnih livarnah in tovarnah. se sprejme na parno	, _ žago Prosto stanovanje in v° «Jutra» v Mariboru po I i kurjava. Nastop po dogo- ä,frp «Potnik» 2617
Kontoristinja
vestna lb marljiva, г vefc-letno pisarni&ko prakso — želi uameščenj i pri večjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek «Jutra» pol značko «Vestno opravljam svojo službo».	i489
Prodajalka
zmožna špecerijske, galanterijske in modne stroke, želi mesta v Ljubljani, event. tudi kot biagajničarka. — Ponudile na oglas, oddelek «Jutra» pod šiiro «Spretna-poštena».	2893
Šivilj, učenko
za fine izdelavo p'-rila in vezenje sprejmem. Pism'ne ponudbe na oglas, oddelek «Ju; ra» pod «Natančna 10;)
2932
Šofer
dobro verzirnn mehanik dobi službo. Reflektiram !e na starejšo moč Ponudbe na: Dolenc - Hudovernik Javornik, Ljubljana. 2933
Potnika
manufakturne stroke, za obisk privatnih strank, za Maribor in okolico išče dobro vpeljana tvrdka — Dobei zaslužek saeiguran. Pismene ponudb^ na unra-
voru Ponudbe pod značko «strojink» na postni oredal »t 74, Celje	2688
Kuharico in plačilno
natakarico
»amo prvovrstni er e j n, e j izurjenega žagana
koncem тяге:- b.tel . Bel-1 k benečans.kemu jarmeniku. tevue» v Ljub janL Direktne I oženjenega. na »talno me-ponudbe s «lis., m spvic -: Jt„ , proctim 5tanovan'em vau aH osebno med U. in j 2 4Ct. kurjavo in razcvet
15. uro.
2,S7» 1
Krojače
Trgovski potnik
dobro vpeljan v Posavju — želi k svoji agenturi še ,lru-g.i z.vsrop-tva. — Interesenti naj pošljejo ponuilbe pod š:fro «Zvišan p-omet» na oglasni oddelek -.Jutra».
2923
i ijavo. sprejme lesna indu 1 striia Ivan Srcbotn.i.-.k Sv Peter v Savinski dolini I 2630
•v damski	рогю1пота ;
iTvežbanp, išče z^ deio na dom tvrdka »Eiit». Prešernova ulica, kier se dob'.io natančna pojasnila.
Knjigovodinjo
»amočtojno. zmožno tu Ii bilanc,» sprejmem tako.'. Pismene ponudbe na oglasni
Učenko
sprejmem za -trojno plete-Hrana m st hiši ' Na-lov
og;.as.ne:n oddelku
«Jutra» 2911
~ " if i < ! .1
Kuhar;co
prvovrstno iščem zs na de-
Zastopnika
za kozniptične' predmete, ki z uspehom potuje po Sloveniji, k, bi mora! vzdrževati skladišče' v Ljubljani — iščeri Mora biti uveden t.r-r polož ti jam tvo a'.i Ьгп-kovno garancijo. — Velika
od iel'.k «Jutru • pod šifro žeto. Predstaviti se je pri ( prilfka zaslužka. Ponudbe
ns ogl.isni oddelek «Juti-s» pod «Garancija 64». 2804
«P-jrfektna knj:govodin;a» I Sever. GosposvetsflTa c.
29'"i6 ' št. 14	£915
И
tp	Pr-flko'
In hudili so tri dni in tri noči. Tretji <iat -o prišli do prvih straž Cvetne poljane. Tc daj je Mieek spoznal, da so peterstolek rojaki v sinjih uniformah in zelenih škor «jih. Na stotine jih je stalo v dolgi vrsti ol rji Cvetne poljane.
100 Din nagrade
lalik" vsakdo doseže dnevno. Pišite po opis e prilogo znamka za 1 Din na naslov Otrin Josip. Rovte-Logateo 2940
10.000 dam
tistemu, ki mi dobro prevede (prepiše"! slovensko knjigo v nemščino. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Slovensko-ncmško». i941
Instrukcije
v Mariboru
iz vseh predmetov daje prof Ponudbe пя podružnico «Jutra» v Mariboru no 1 dnši.rukcije»	2692
Rudarski paznik
popolnoma samostojen in z dolgoletno prakso, zmožen jamomertv-i in vseh drugih pi-arniških del. išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, pod šifro «Rud. paznik».
2867
Fina šivilja
žel; premen.ti mei-to v trgovino ali fin salon. Ponudbe na oglas, oddelek «Juira» pod značko «Fina šivilja».	289)
Absolventinja
meščanske šolD in trgovskega tečaja želi kakršnokoli službo Gre 3 mesece brezplačno Naslov v oglas, oddelku -Jutra».	2895
Trg. pomočnik
vsestransko irerziran manu-fakturist In galanteris! —
spreten prodajalec, vojaščine prost, želi premeniti .-iužbo V Ljubljano ali kam drugam Cenj ponudbe na oglas oddfjek «Jutra» [>od «Štajerska metoda 1600» 2524
Absolventinja
trgevske šole želi name-šč'nja Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 2840
■Rroctam
Železna peč
štirioglata, naprodaj v Sp. Šiški, Knezova ulica št 28.
2896
Puhasto perje
razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 kg - Izkoristite priliko, dokler traj-i zaloga — L. Bropovič. Zagreb, liica 82, Kemična čistilniea perja.
189
Čajno maslo
tedensko trikrat sveže, nudi po dnevni ceni «Mlekarska zadruga Novavas pri Rakeku».	2448
Vreče
od moke. otrobov, kave, riža in soli prodam Cenj. ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» ood «Cele vreče».	2934
Wertheim blagajna
dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku
■Jutra».
29:"'
Lancia-Lambda
VI eerijt. b sedežen novo lakiran, generalno pregledan po 24 000 km, Bosch naprava, 2 stranska kovčega. v najboljšem stanju, prodam. Pismene ponudbe na og!. odd. »Jutra« pod Lancia avto.	2597
ТШПГГ*
Pisalno m'zo
še dobro ohranjeno prodam v Rožni ulici 3.	2884
Parcelo
kupim ob Dunajski ce.-ti do Stadiona Pismene ponudbe z uavedbo cene lil velikosti na oglarn: oddelek «Jutra» uod siiro «Parcela 9o».
2898
Prostor
v industrijskem mestu oddam v naji ш v izmen 100 Ш-, pripraven za pletilno iudu.-trij» ali slično. Naslov. v oglasnem oddelku «Jutra».	2716
Pritlična hiša
2 sobi, klet in n kaj vrta za zelenjavo novo ogrodje, proda Zd 12.5!O Din Ber-toučeij. Ljubno, Gorenj-ko.
Stanovanje
sobe in kuhinje išče s 1. malem novo[>oiočen par. — Dopise z zahtevkom najemnine na ogla-ni oddelek «Jutra» pod «Mirna stranka».	2875
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin. z elekir. razsvet javo takoj
oddam. Naslov v oglasnem nem oddelku «Jutra» 2585 oddelku «Jutra»	289"
Pisarniško sobo
v drugem nadstropju, s cen tralno kurjavo odda s februarjem za 51-Й8 Din letno Pokojninski zavod. Ljub-ljana. Gledališka 8. 1506
Sobo
s hrano oddam 1 ali 2 gospodoma v sredini mesta Elektrika Naslov v oglas
Stanovanje
3 sob in pritiklin oddam na Mirju s 1. marci m t. 1. — Reil' ktantje naj javijo svoj naslov na ogla-ni o ldelek «Jutra» pod šifro «Marec».
2901
Stanovanje
4 sob, kopalnice in pritiklin. elektrika in plin, oddam я. 1. majum. — Ponudbe na poštni pr. dal št. 14- pod šifro «liltiweisova». Š02
Stanovanje
opremljen^ sobe in kuhinje takoj oddam na Krekov- m trgu 10/11.	2894
Stanovanje
2—3 sob, z vsemi pritiklinami išče maloštevilna, solidna in mirna družina za 1. maj Ponudbe na ogla-ni
2929] oddelek «Jutra» maj».
Lepo masko
Kolombino posod m. Poizve se na Rim-ki cesti št. 10, pritličje, levo.	288J
Suknjo
in kompletno obleko prodam za 750 Din. Naslov v ogla.-nem oddeiku «Jutra».
2904
2 svileni maski
posodim (Herzdama. Pik-dama). Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2822
Več mask
posodi Lina Kuclar, Tržaška cesta 11/11.	2726
Svilene maske
-legantne kostum^ in domine posodim Bahorič"va št. 13	2928
Lepo masko
posodim. Ljubljana. Va'va-zorjev trg 6, pritličje, levo 2945
Kupim
Parni kotel
stoječ — ZA PARENJE В U К О V I N E. 2—3 та vsebine, preizkušen in za takojšnjo |югаЬо kupi graščina Boštanj ob Savi
2866
Steklenice (balone)
od 31 dalj„ kup m vsako množino. Na-lov v ogla«, oddelku «Jutra».	2833
Jistino embalago
rabljeno, kupimo. Ponudbe z navedbo cene in množine na poštni preda! 210 2S25

Za 5000 Din posojila
dam mesto obresti ß mesecev najboljšo brano — Ponudbe na oglasni oddelek
Špecerijo
z zalogo in inventarjem — radi bolezni takoj oddam. Potreben kapital 15—20.000 Din. — Naslov v oglasnem oddeiku «Jutra». 2774
Poslovne lokale
v 1. nadstr. nasproti pošte oddam Naslov v ogia.-nem oddelku «Jutra».	2809
Trgovino
z manufakturo dobro vpeljane. v m siu ali večjem kraju ua diželi v Sloveniji vzamem v najem, event. tudi kupim. Vinko Kuizveil, Postojna, Italija.	278j
Trgovski lokal
na deželi vzamem v najem Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dobra točka» 2779
Trgovino
špecerijskega blaga, moderno opremljeno, na naj-prometnejši točki v sredini mesta prodam Cenjene po nuilbe na og'asni oddelek «Jutra» pod šifro «Trgovi na špecerijskega blaga»
2715
Gostilno
dobro idočo. v sredini mesta ra ii bob zn; takoj prodam. Prip avno za Dalma tinoa. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Takojšnja plačilo». 2936
pod «Za 2743
Stanovanje
sobp in kuhinje oddam » 1. ap ilom na Mi-ju. Reflektant i naj ja-ijo svoj naslov na ogla-ni oddelek «Jutra» pod «April».	2900
Stanovanje
5 «ob, v sredini m-fta oddam s 1. majem t. 1 Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	2618
Prazno sobo
i električno razsvetljavo v centru poceni oddam. Naslov pov9 oglasni oddelek «Jutra».	2912
Elegantno sobo
s separatnim vhodom, s hrano oddam enemu ali dvema go-podoma Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	2914
Krasno sobo
z eno ali dvema po t' 1'ama. po-ebniin vho ioni in elektriko. event s klavirjem in zajtrkom oddam tako' 1'aboru 5/1, desno. 293J
Sobo
tudi na periferiji, šče akademik. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Akademik».	2947
Sobo in kuhrnjo
oddam < 1. таге m — Po-nu Ibe na ogia-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Lepo».
2950
Čisto sobico
z elekir raz-vetljavo. iščem v Ы ž ni sodnije ali po-"ta"e Ponudbe na osrla« oddelek «Jutra» pod «časnikar».
2951
Stanovanie
6 sob. z vsem komfortom, na Miklošičevi cesti oddamo v najem = 1 majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	29Г
Stanovanje
2 «nb. kuhinje in kleti, z elektriko in vodovodom takoj oddam Ogledati od 12. ure da'je Na lov v oglas, oddelku «Juira». 2926
Stanovanje
v Ljubljani dobi brezplačno drž. u-liižbenec (vrtnar) za poldnevno delo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
2927
Pridelki
Ajdovo moko
po 5 Dm. garantirano prrst no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 251
Orehe
či=ta jederca. lušč- ne. ku pujem v vsaki množini po najvišji dnevni ceni. Lite-
Lokal
z 2 eobama. v sredi mesta
oddam za pisarno. Naslov j r.fentje. ki jih imaio na-v oglasnem oddelku Jutra prodaj. na: pošljejo takoj 2949 vzorce in namembno ceno na tvrdko Z Cvilak. Slov 2942
Tutra» pod šifro februar»
Stanovanje
2—3 sob г pritiklinami išče družina 3 odraslih osi b za majski termiu. Ponudbe na ogla-, oddelek «Jutra» pod «Bančni uradnik». aäiö
Stanovanje
2 sob. pritiklin ^n vrta dobi zastonj v lepi vili in na lepem kraju Ljubljane tisti, kdor kupi poi v'le. kar se
Bistrica, Slovenija.
Prazno sobo
z električno razsvetljavo, v novi hiši na-proti kemične tovarne na Selu 85 oddam.
2879
Prazno sobo
s prostim shodom iz vež" ali stopuji^ča, d'rek'no od lastnika hiše iščem s 1.
mu obrestuje po 9 % Na- j mar.-em. Ponudbe na ogla-!
2913

Kontoristinja
z večletno prakso, izurjena v knjigovodstvu in v vseh pisarniških delih, perfektna v nemščini, žili premeniti službo. Cenj. ponudbe pod «Predvojna šola» na og ae. oddelek «Jutra». 2903

Radio aparat
2 elektronski z Philips e!< ktro^ami za 500 Din, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28-6
Srebrne krone
zlatnike, vsakovrstno zlato kupuje F Čuden, Prešernova	36
t i
Majhno posestvo
v Dravski doliui, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njive, travnika in gozia, z inventarjem vred naprodaj. Na-lov v ogla", oddelku «Jutra».	2782
Stavbne parcele
največ 100 korakov od kolodvora. kakor tudi največ 100 korakov od šole v Zalogu pri Ljubljani prodam. Parcele stoje tik ob cesti in merijo po ea 4W—500 ms — Podrohnejša poja nila ее dobijo v Mostah št. 3 pri Ljubljani.	2889
"lov pove oglasni oddel-k oddelek «Juira» pod šifro 'Jutra»-	2882 -Miren gospod».	2878

Gospa Rozi Klavora
učiteljeva soproga se viju 1-uo prosi za naslov pod siiro «Prošnja» na oglasni oddelek «Jutra».	28^8
Gosp. Istenič Franc
bivši trgovec z lesom v Gorici ее naproša, da na-znaiij vsled važnih pojasnil .-voje bivališče na og'a-ni cddelek «Ju ra» pod šifro «Oglas št. 2680». Kdor ve za njegov naslov, naj ga proti povračilu stroškov prijavi.	2680
Lepa blondinka 1273!
Dvignite pismo v ogla-пет ! oddelku «Jutra». " 29U9
Milica!
Dvignit» odgovor, pod Vam znano šiiro. Miroslav. 2953
kmhMM
jt&iMjmt
Zavitek fotografij
velikost 4.5 X 6 se je zgubil na Dunajski cesti od trgovin,, Novotny do Berks — Pošten najditelj naj jih protj primerni nagradi odda v trgovini Novotnv
' 2887
Na Glincah, v gostilni j «Amerika»
priredi godbe no društvo «GRADAŠCA»
danes v soboto 9. t. m.
predpustno zabavo
s koncertOTn in plesom brez vstopnine.
Dostojne ma-ke dobrodošle. Za v-estrans-ko zabavo za mlado in .-taro. kakor tudi za najboljšo pijačo in je^ dačo kar najbolje pre-krh-Ijeno. Začek ob 7 zveč r.
2823
Vrtalni stroj
(Stenderbohrmaschine) do 32 mm. rabljen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
2S88
Vrtalni stroj
(Bohrmaschine) za transmi-sijski pogon, do 25 mm. z amerik. glavo, dobro ohranjen. kupim. — Ponudbe s točnim popi-om na naslov: Ivan Tlergant, tovarna ol "'i. Medvode.	2P08
Krožna žaga
z vertikalno in poševno ploščo ter elektromotor Щ HP. oboje 2 I di v rabi, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jut-a».
9777
Radio spar«te
za priključek na ejlektrični tok in vse 'ad.o p o trebččine / Vam nu-I i naj /
"*>r / / /
..O /TONE / POLJŠAK
/ ж O" / Strokovno /f"^ / podjetje »a splošno radio-tehniko LJUBLJANA Aleksandrova c. 5.
Tapetniška dela
izvršuje [«j zmernih cenah točno in solidno Avgu-t Pavle. Vegova ulica 10.
2164
Vedno 6Vf.že
na drobno in debelG
v delikatesni trgovini
K. JARC
«PRI TURISTU»
Dunajska cesta št. 7.
Razpošilja od 5 kg naprej.
Čitajte vedno
naše oglase!
Anton Križnic Danica Križnic roj. \Ialalan
poročena
Ljubljana - Opčina ■ Kanal
9. februarja 1929

..J
£&S3B3 ЛЛМ
ß\ že imate
^iburn slovenskih književnko
i I
ki prinaša 267 PORTRETOV naših velrmož v ha krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki narodni budit et h uredniki in publicisti ud najsta. re|ših casnv do danes.
Umrtntško vezana knjiga velja s tn»Stnino vred l>in I7U.—. broširana Dm 140 — Naroča se v
Knjigarni Fiskom zadruge
v D ubijam
Prešernova ulica štev. 54 fnasproti Qlavni pošti)
J
Originalno
ugobanar~patenr~moko
proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE SE JMENUSL1ČNIIH POTVORB /
Urejujt Daуусш Ravtjiii liJaj. « ^zurcij «j.»*» Aduli Ribnik«. U N^oüao mkwuo d. d kut ttskaruarja Franc JezeršcL Z» .мзег-tui del je odauvuicn \io«ii Novak v,i v i.iubh.nL
. .. L

"'». . L -	.	.. ..