Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene lnaeratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/j strani Din 250.—, Vw strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
Ma§IedkI vojne.
Vojna, ki jo je ob izbruhu vojnih za-pletljajev med Abesinijo in Italijo imenoval zunanji minister Zedinjenih držav Severne Amerike g. Hull »okruten in krvav instrument«, je že začela kazati svoje posledice na gospodarskem, odnosno finanč. področju. Najprej se je pokazal zanimiv pokret v vrstah mednarodnega velekapitala, in sicer v dvojni smeri. Prva je: zavarovanje kapitala, druga pa: dobičkanos-no izkoriščanje sedanjega položaja.
Kar se tiče prve težnje, je značilno dejstvo odliv zlata iz Evrope v Ameriko. Od 10. septembra do 10. oktobra — torej tekom enega meseca — je odteklo iz Evrope v Ameriko 70 milijonov funtov zlata. Od teh odpade 19 milijonov na Anglijo, 34 na Francijo, 17 na Nizozemsko. Mednarodni bogataši smatrajo, ikakor iz tega dejstva sledi, Evropo za prenemiren teren, da bi ji zaupali usodo svojih zlatih milijonov. Amerika igra na piščalko miru in takšni zvoki imajo veliko privlačnejšo silo za tiste, ki bi radi oskrbeli svojim milijonom največjo varnost.
Mednarodni velekapital pa je tudi takoj izrabil ugoden položaj, da čim bolj dobičkanosno placira svoje milijone. Za vojskovanje je treba, kakor je rekel stari avstrijski general Montekukuli, denarja, denarja, denarja. Brez njega ni ne kanonov, ne tankov, ne letal, ne streliva, ne hrane in vsega, kar je vojakom potrebno. Za vojno industrijo je nastopil čas obilne žetve, žanje namreč dobičke. In da bi sigurnejše prišla do izkupička (Abesinija ima bore malo suhega denarja), je stopila v zvezo z ono kapitalistično skupino, ki je sklenila z Abesinijo 20. avgusta 1935 pogodbo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Ena največjih oboroževalnih industrijskih družb na svetu, tvrdka Vickers Armstrong, pošilja sedaj v Abesinijo kano-ne, tanke, strojnice, metalce min, puške itd., plačilo za to pa bo dobila iz izkoriščanja petrolejskih vrelcev in zlatih rudnikov.
Velekapital je torej takoj zavzel svoje stališče napram vojni, čim se je začela. Evropske države pa še vedno razmišljajo o gospodarskih sankcijah (kazenskih odredbah) zoper Italijo. Največjo nepopustljivost v tem oziru kaže Anglija. Francija posreduje med Italijo in Zvezo narodov, katera je z glasovi 51 držav Italijo proglasila kot začetnico vojne, ki se zoper njo naj nastopa s sankcijami. Izvedbe teh sankcij se ne bodo udeležile vse države. Države izven ženevske Zveze niso k tem sankci-
jam zavezane. Nemčija bo ostala nevtralna ter bo trgovala, s komerkoli hoče. Japonska trguje z Abesinijo v obsegu, ki mesečno narašča. Avstrija in Madžarska sta v Ženevi izjavili, da se sankcij zoper Italijo ne udeležita; zato pa v tem večji meri uvažata svoje blago v Italijo. Naša država, kakor tudi Rumuniija pa zahtevata odškodnino za upadek trgovine z Italijo, ako se bosta morali pridružiti izvedbi sankcij zoper to državo.
Kar se Italije same tiče, pomenja vojna z Abesinijo ogromno obremenitev njenih financ in velikanske zahteve na njeno gospodarstvo. Kako bo to ogrom-
no breme prenesla, ali bodo njene finance vzdržale iin kako dolgo, to je njena stvar. Italijanska vlada izjavlja, da so njene finance dovolj močne ter da se sankcij ne boji Vendar pa je že izdala celo vrsto ukrepov o uporabi mesa, papirja, elektrike in premoga. Kart za živežne potrebe zazdaj še ne misli vpeljati, ker se zanaša na disciplino italijanskega naroda. V naglici nakupuje Italija velike količine blaga v raznih evropskih državah, zlasti v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in Švici. Velike količine mesa prihajajo iz Južne Amerike: iz Brazilije in Argentine. Tako cvete nekaterim kupčija ter rodi lepe dobičke, ko gromijo topovi ter se na bojiščih preliva človeška kri.
V NAŠI DRŽAVI.
Knez namestnik Pavle se je vrnil dne 3. novembra po daljšem bivanju v Londonu nazaj v Belgrad.
Narodna skupščina se bo sestala k adnemu jesenskemu zasedanju najbrž /. novembra.
Državna pomoč glede prehrane pasivnim krajem. Zadnjič smo poročali, da je odobrila vlada kredit 8 milijonov za nakup prehrane onim krajem, ki so letos trpeli vsled suše. K prvotnim 8 milijonom je dodjal ministrski svet še nadaljnjih 12 milijonov. Slovenija dobi na posredovanje ministrov dr. A. Korošca in dr. Kreka 500.000 Din za siromašno kmečko prebivalstvo v Beli in Suhi Krajini.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Ljudsko glasovanje na Grškem. Ponovno smo že pisali, da se bo vršilo v Grčiji 3. novembra ljudsko glasovanje za monarhijo ali republiko. Ta odločilni dan je bil res zadnjo nedeljo. Za kralja Jurija II. je bilo oddanih nad 90 odstotkov glasov.
Podaljšanje regentstva. Po končanem plebiscitu je podaljšala vlada regentstvo ali pravico do vrhovne vlade generalu Kondilisu, dokler se ne vrne iz inozemstva kralj Jurij II.
Nov denar bodo izdali na Grškem. Po končanem plebiscitu, ki je izpadel za kralja, bodo zamenjali dosedanji denar z republikanskimi znaki z novim, ki bo imel na eni strani napis »Kraljevina Grčija«, na drugi pa podobo kralja Jurija II.
Gospodarski pritiski na Italijo sledijo eden za drugim. Dne 30. oktobra so
stopile v veljavo gospodarske kazenske odredbe ali sankcije štev. 2. Te sankcije prepovedujejo italijanski vladi in italijanskim podjetjem kredite. Tudi vsa pogajanja glede kreditov se morajo prekiniti. Tem sankcijam se je pridružila tudi Jugoslavija. V očigled gospodarskim prilikam je sklical Mussolini vrhovne voditelje italijanskega gospodarstva in je razpravljal z njimi o resnosti položaja. Na konferenci je bilo sklenjeno, da ne bo v preskrbi z moko in kruhom nobenih sprememb, ker je bila letošnja letina zadostna. Skrčili bodo uporabo mesa, da znižajo uvoz živine iz inozemstva. Od 5. novembra naprej bodo za dobo 6 mesecev vsak torek zaprte vse mesnice, ob sredah pa ne bodo smeli prodajati ovčjega, govejega in svinjskega mesa. Po hotelih in krčmah bo gostilnam na razpolago samo eno meso. Vlada bo uvedla najstrožje ukrepe za omejitev izdatkov v javnih uradih. Italija namerava prekiniti trgovinske odnošaje z vsemi državami, ki bodo izvajale sankcije.
Kako so volili Švicarji v nacijonalnl svet ali parlament? Po novih parlamentarnih volitvah v Švici je izid naslednji: socijalni demokrati 60 poslancev (prej 50), svobodomisleci 48 (52), katoliški konservativci 6 (6), Dutvveiler-jeva stranka 7 (0), nacijonalna unija 1 (0), socijalni politiki 3 (2), zastopniki vezilcev 1 (0), evangelj. ljudska stranka 1 (1), nacijonalna fronta 1 (1), komunisti 2 (2).
Na španskem imajo novo vlado. Na
visokih mestih na Španskem so ugotovili korupcijske zadeve v velikem obsegu. Radi teh razkritij sta morala iz vlade ministrski predsednik Lerroux in prosvetni minister Rochat. Novo vlado je sestavil dosedanji finančni minister.
! Neredno kroženje h'vi,
f nt-i. tn/li KI n/Iinn cj1oVv/»o+ clnKnl/iMmAot nocnoi
tasasEsel
ki povzroča toliko obolenj, se skoro vedno nanaša na bolan želodec in črevesje; tako tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje i. t. d. Vse to je v zvezi s krvjo. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo kri in ženejo zdravo kri po telesu.
In če nastopajo motnje, kakor: pomanjkanje teka, nerazpoloženje, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje — potem telo dobro prečistite s priznano naravnim »PLANINKA« čajem BAHOVEC, ki je sestavljen večinama iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA«-čaj BAHOVEC, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih pa<ke.tih po Din 20.— in z napisom proizvajalca:
Apoteka Mr. ph. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12
Rej. S. br. 12.590-20. VII. 32._
Kitajski ministrski predsednik smrtna žrtev atentata. Kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Čing Veja je podlegel strelom napadalca. Streli so bili oddani v trenotku, ko so slikali na kongresu fotografi g. predsednika. Pogledi vseh navzočih so bili uprti v ministrski zbor in to priliko je porabil napadalec in oddal na ministrskega predsednika več strelov. Morilec se imenuje Sung-Ning-Sun in je po poklicu časnikarski poročevalec. V prvi zmedi je pobegnil, vendar je policija pozneje prijela njega in še dva poma-gača. Atentat je bil dobro pripravljen in je delo prenapetih kitajskih nacionalistov, ki so mnenja, da je bila Čing Vejeva vlada preveč popustljiva napram osvajalnim načrtom Japonske.
		
mu	HB1	mimiL
KATOLIŠKEM.		
Spor s katoliško cerkvijo. Notranje razmere v Nemčiji se zaostrujejo radi preganjanja krščanske vere, zlasti katoliške cerkve. V konkordatu je zajamčena popolna svoboda katoliškim nepolitičnim društvom, prosvetnim in stanovskim. V resnici pa se jim delajo največje ovire, da se jim onemogoči obstoj. Radi teh razmer je papeški nuncij v Berlinu g. Orsenigo obiskal državnega ministra za cerkve dr. Kerrla. Sporočil mu je protest katoličanov radi zatiranja katoliških mladinskih in delavskih društev. Kar se tiče razobe-šanja zastav na cerkvenih poslopjih, je nuncij Orsenigo sporočil, da je dal sv. Oče na osnovi kcmkordata nemškim škofom navodilo, da se smejo na cerkvah razobesiti samo cerkvene zastave, ne pa one s kljukastim križem. Dr. Iverrl je odgovoril, da ima država sredstva, s katerimi bo katoliško duhovščino prisilila, da skaže kljukastemu križu respekt. Nato je papeški nuncij rekel: »Tudi grožnje ne bodo Vatikana odvrnile od tega, da zahteva, kar določajo pogodbe. Če pa bi oblasti katoliško duhovščino prisilile, da bi ne mogla izpolnjevati duhovniških dolžnosti, bi bila sveta stolica prisiljena, da prekine diplomatično zvezo z Nemčijo.« — Zanimivo je tudi dejstvo, da so se nemški protestantje zatekli v Rim po pomoč. Poslali so namreč v Rim svoje zastopnike, ki bodo razpravljali s kolegijem kardinalov in s pristojnimi kon-gregacijami o tem, kako bi bilo mogoče, da bi katoličani in verni protestantje organizirali vzajemno obrambo zoper napade na krščanske cerkve od strani narodnosocialističnih oblastnikov v Nemčiji.
Skrinja zaveze v Abesiniji. Abesinci se jako nagibajo k praznoverju. To je svojstvo vseh ver in cerkva, ki niso v življenjski zvezi s'pravo Kristusovo vero, to je, z životvornim katolicizmom. Kjer ni pravih od Kristusa izhajajočih in duše z njim spajajočih verskih vrednot, tam iščejo nadomestila v rečeh, ki niso pristne niti versko pomebne, pa se vendar stavijo v prvo vrsto, Tako si Abesinci domišljajo, da imajo v svoji posesti iveri (koščeke) od Noetove bar-
ke, ki jih shranjujejo v posebnih skrinjicah ter jih nosijo okoli ob važnih prilikah, kakor n. pr. pred vojaki, kadar odrinejo v boj. Največja dragocenost abesinske (kopts-ke) cerkve pa je tako zvana skrinja zaveze. Ta bila največje svetišče Stare zaveze, ki je že bilo v Mojzesovem svetem šotoru in pozneje v templju. V njej sta se shranjevali obe tablici z desetimi božjimi zapovedmi, nad njo pa sta klečala 2 zlata keruba. Ko so Babilonci zavzeli in razdejali Jeruzalem, je prerok Jeremija skrinjo zaveze skril v neki votlini gore Nebo (blizu Mrtvega morja). Od takrat je izginila in nikdo je ni več videl. Ko so se Izraelci vrnili iz babilonske sužnosti, so .zopet zgradili tempelj, toda v njem ni bilo več skrinje zaveze. Abesinci pa si domišljajo, da imajo to največje svetišče Stare zaveze. Pripovedujejo namreč, da jo je neki abesin-ski kraljič uropal v Jeruzalemu (kjer je, kakor smo razložili, ni več bilo) ter vzel s seboj v Abesinijo, kjer so jo shranili v nekem mestu Abesinije, v Aksu-mu. Vsako leto se okoli te »skrinje zaveze« vršijo v mesecu decembru procesije ob ogromni udeležbi ljudstva. Ko je bila nevarnost, da Aksum pade v roke Italijanov, so skrinjo zaveze hitro spravili na varno v glavnem mestu Addis Abeba.
Krste v Abesiniji. Zobozdravnica A. Dabbert, ki je 10 let preživela v Abesiniji, poroča v nemškem listu »Modizi-nische Zeitschrift« mnogotero zanimivost iz te države. Med drugim navaja iz vročih pokrajin ob Rdečem morju naslednje: Strašna vročina zahteva, da se mrliči čimprej spravijo v zemljo, če mogoče, še istega dne, ko umrejo. V nekaterih krajih ni nobene trgovine, ki bi se pečala s prodajo krst. Zato si nekatere firme pomagajo tako, da že vnaprej naročijo krste za svoje nameščence. Kdor prvič pride v te kraje ob Rdečem morju ter ne pozna razmer in običajev, more doživeti čudne reči. Tako se je zgodilo tajniku neke soline, ki je nedavno prispel iiz Evrope. Ko je na novem mestu svoje zaposlitve pregledoval prostore, ki bo v njih imel opraviti, so ga tudi popeljali v skladiščne prostore. Tu je bilo shranjenih tudi nekaj ¡krst. Začuden vpraša novi g. tajnik: »Za koga so te krste?« črnec, ki ga je vodil, mu mirno odgovori: »To so krste za gospode tajnike.« Ko se je g. tajnik začudil, mu je črnec dobrodušno odgovoril: »Bodite zadovoljni I Tukaj ne
dobi vsak krste, ko ga položijo v grob.« *
mn cestni otSbori.
Novi cestni odbor v Ptuju. Banovina je razrešila stari cestni odbor v Ptuju in je imenovan novi iz naslednjih osebnosti: Stamber-ger Janko, posestnik, Središče ob Dravi, za odbornika in I, načelnikovega namestnika; Vršič Ivan, posestnik lit predsednik občine Mark ovci, za odbornika in II. načel namestnika; za odbornike: Bratušek Franc, dekan, Š\*?tinje; Breznik Jože, posestnik v Kogu; Budigam Iv., posestnik in poštar, Turišiki vrh; Caf Alojzij, posestnik in predsednik občine Koračice; Ir-golič Fric, posestnik in obrtnik, Sodinci; Ivau-čič Jakob, posestnik in trgovec, Juršinci; Lah Simon, posestnik in predsednik občine Cirkov-ce; Leskovar Leopold, posestnik, Breg, obč. Majšperg; Munda Martin, poslovodja zadruge, Ormož; Prelog Franc, .posestnik, Zagajiči, obč. Marikovci; Bazbornik Ivan, župnik pri Sv. Urbanu; Škamlec Ognjealav, dekan, Sv. Andraž; Vilčnik Anton, posestnik in gostilničar, Mez-govci; Zupanič Franc, posestnik, Slovenja vas; Bedjanič Andraž, posestnik, Obrež, obč. Središče. Načelnik je po zakonu ptujski župan Ladislav Jerše.
Celjski cestni odbor zgleda po razrešitvi prejšnjih članov takole: Načelnik okrajnega cestnega odbora v Celju je v smislu zakona g. Alojzij Mihelčič, župan v Celju. Za prvega na-čelnikovega namestnika je imenoval ban Maksa Cukalo, trgovca in župana v Št. Jurju ob Taboru, za drugega načednilcovega namestnika Jajkoba Sventa, posestnika na Klancu pri Dobrni. Odborniki so: Ivan Kranjc, posestnik na Lopati; Stanko Jelovšek, posestnik v Petrov-čah; Anton Kolobar, posestnik v Megojnici pri Grižah; Fortunat Končan, župnik v Št. Pavlu pri Preboldu; Franc Pečovnik, posestnik pri Sv. Jeronimu pri Vranskem; Ivan Marolt ml., posestnik v Topovijah pri Braslovčah; Franc Košec, posestnik na Ločici pri Polzeli; Ivan Rojnik, posestnik v Spodnjih Grušovljah; Fr. Jezermik, posestnik v Rupah pri Vojniku; Stanko Gologranc, veleposestnik na Goričici v Blagovni; Anton Lasbacher, župnik v Vojniku; Jakob Videnšek, posestnik na Ostrožnem; Fr. Zdolšek, trgovec v št. Juriju ob juž. žel. in Anton Rančigaj, posestnik na Gomilskem. Od prejšnjih članov je ostal v odboru Blaž Pri-stovšek, vodja tehničnega oddelka na mestner poglavarstvo v Celju.
Novi cestni odbor v Konjicah. Banska uprava je razrešila dosedanji konjiški okrajni odbor ter so v novi cestni odbor imenovani naslednji gg.: Franc Hohnjec, župnik v Ča-dramu, za odbornika in načelnikovega namestnika; za odbornike pa: dr. Fran j o Maca-rol, odvetnik v Konjicah; Martin Šumer, posestnik in trgovec v Konjicah; Anton Toman, posestnik na Prežigalu; Miha Vehovar, posestnik v Učenci; Janez Marguč, posestnik v Zbelovem; Alojzij Sivec, posestnik v Strani-
„Ne razumem I Doma pri materi sem imel vedno čisto posteljino."
„No potem bom pa ra¡5¡. v kuhinji spali"
í ,,Ka¡ pa hočeS^ paj sem danes pre [obleklo postelji I;
„Pozabila si najvaž-nejSei Schlchtovo ter
pentinovcv-CCV»
">Uof cri h.J$M
„Perilo je zdaj te bolj belo kot pri materi."
cah; Ivan Zintauer, posestnik v Stenici; Jurij Orni, posestnik v Zrečah; Franc Založnik st., posestnik, mizaT. mojster in gostilničar v Konjicah; Karel Repolusk, posestnik v Spodnjem Doliču in Blaž Jelen, posestnik v Oplot-nici . Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine Slovenske Konjice Alojzij Križnič.
Novi okrajni cestni odbor za Slovenj gradeč.
G. ban je razrešil tele člane dosedanjega slo-venjgraškega cestnega odbora: Ivana Serajni-ka, odbornika in I. načelnikovega namestnika, posestnika v Slovenjgradcu; Kaca Ivana, posest, v Šmartnem; Franca Čebul ar j a, trgovca v Stražah; Melanška I., posest, v Diružmirju ter dr. Majerja Franca, odvetnfika v Šoštanju. Na njih mesta je imenoval naslednje nove člane: inž. Vrhnjaka Vinka, posest, v Pama-čah, za odbornika in I. načelnikovega namestnika; odborniki: Jaš Jakob, industrijalec, Št. IIj pod Turjakom; Barth Josip, veleposestnik, Št. Janž pri Dravogradu; Areh Ivan, posest, v Starem trgu; Arbeiter Franc, posest, v Brdah; Novak Anton, posest, v Družmirju in Rožman Ivan, župnik in duh. svet. v Zavodnjem. Na svojih položajih ostanejo naslednji odborniki: Kroflič Marko, poset. v Št. Janžu pri Velenju; Zalar Matko, les. trgovec v Šoštanju. Za načelnika cestnega odbora je po zakonu Ivan Rojnik, trgovec in predsednik občine Slovenj-gradec.
Ncvoimenovani cestni odbor v Laškem zgleda takole: Ivan Deželak, odvetniški uradnik v Laškem; Matevž Deželak, posestnik v Ložah; Jože Deželak, posestnik na Vrhu; Alojzij Lešnik, rudar v Hudi jami; Jakob Klenovšek, župan v Trbovljah; Metod Jenko, rudniški uradnik v Hrastniku; Franc Koren, posestnik v Loki pri Zidanem mostu; Franc H orjak, posestnik v Volušu pri Jurkloštru; Gašiper Mrzel upokojeni rudar v Trbovljah; Rudolf Ahac. posestnik v Knezdolu, in Martin Orožen, posestnik v Turju. V smislu zakona je ostal prejiš-nji načelnik odbora dr. Fran Roš in podnačel-nik Fran Loskot, rudniški ravnatelj v Trbovljah.
Idila v spalnici
Nesreče. Naš dober mož postal žrtev avtomobilske nesreče.
Na praznik Vseh svetnikov se je zgodila v Mariboru na križišču Tržaške in Ptujske ceste avtomobilska nesreča, koje smrtna žrtev je postal naš navdušeni pristaš in požrtvovalni kulturni delavec g. Janko Mlakar, železniški uradnik. Mlakar je hotel od svojega doma v Betnavski ulici 44 s svojo ženo na tezenski kolodvor, da bi se odpeljal na Vseh svetnikov predpoldne v Slovenske Konjice na grob' staršev. Krog pol dvanajstih, ko je prekoračil Mlakar z ženo in s celo skupino ljudi železniški prelaz, je pripeljal po Tržaški cesti in zavil v Ptujsko osebni avto. Ker je hotel avto-mobilist prehiteti nekega pred njim vozečega motociklista, je zavil z desne na levo, zaneslo ga je na rob ceste in v gručo ljudi. Avtomobil je podrl šest ljudi. Med temi je obležal Mlakar s prebito lobanjo in s tako hudimi notranjimi poškodbami, da jim je podlegel isto popoldne v bolnišnici. Ranjena je bila tudi Mlakarjeva žena in pa 65 letna Marija Harz iz Studencev. G. Janko Mlakar je bil komaj 39 let star. Zapušča
. uporabljala bom vedno samo
SCHICHT™
TERPENTINOVO MILO
za na/*
ženo in sinka, ki hodi v realno gimnazijo. Dolga leta je bil med voditelji našega političnega in prosvetnega pokreta v Studencih. Rajni je bil jekleno trdnega krščanskega prepričanja ter vzor družinskega moža. Pokopali so ga ob obilni udeležbi v nedeljo, 3. novembra na magdalenskem pokopališču. Poslovili so se ob odprtem grobu od rajnega g. Marko Krajnc, Fr. Zebot in v imenu Studenčanov p. Marko Fišer, kapucinski gvardijan. Ohranimo našemu zglednemu pristašu trajno hvaležen spomin! Žalujoči ženi in sinku naše sožalje!
Težka nesreča voznika. Na ccsti pri Poljčanah se je zgodila 30. okt. zgodaj zjutraj težka nesreča. 33 letni voznik Anton Ribič iz Maribora je peljal cement iz Maribora v Poljčane. Tik pred ciljem v Poljčanah je zadel ob kup gramoza in je spodrsnil tako nesrečno, da je padel pod težko naložen voz. Kolo mu je zdrobilo obe nogi pod kolenom in so težko ranjenga prepeljali v mariborsko bolnico.
S flobert-pištolo se je igral v Studencih pri Mariboru 14 letni srednješolec Ivan Kompara. Orožje se je sprožilo in krogla je zadela dijaka v desno nogo.
Avtomobil p s drl tri otroke. Med Ma-
renliergom in Falo je podrl avto trgovskega pc'nika tri otroke, ki so skušali tik pred avtonobilom preko ceste. Osemletnega Alojzija Lakner so morali zaradi poškodb pre-r!jati v mariborsko bolnišnico, -lem-
Olr	v tVO ^vafo
°i/e paŽen
letna Antonija Tomelj se je bolj neznatne pobila in si izbila nekaj zob pri sunku. Tretji otrok je ostal nepoškodovan.
2e zopet požar v mariborski okolici. \
Zg. Hočah je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Ferdinanda Tomažiča. Gasilcem je us2 do da so požar udušili, preden je povzror večjo nesrečo.
Na kolesu omedlela. Nenavadna nezgoda je zadela 28 letno delavko Marijo Damjan v Mariboru na vogalu Pobre-ške in Tržaške ceste. Na kolesu je omedlela, padla na cesto in zadobila močne poškodbe. Stražnik jo je odvedel v bolnišnico.
Viničarija je pogorela t Gradiščaku v ptujski okolici posestniku Lovrencu Čušu iz Gerlincev. Viničarski družini je uničeno vse z živežem vred. Gasilci iz Juršincev so rešili 16 polovnjakov vina.
Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestniku Karlu Kranerju v Selnici ob Muri. Zgorela je živinska ikrma in razni stroji. Škoda znaša 75.000 Din.
Bridka "cvetlica neprevidnega ravnanja z orožjem. Pri Sv. Andražu v S!, gor. je ravnal neprevidno z nevede nabitim samokresom Anton Plohi, posestniški sin. Nenadoma se je sprožile orožje in krogla je zadela v bližini ste ječo sestro, 20 letno Rozalijo Plolil i trebuh. Težko ranjeno so spravili \ ptujsko bolnico.
Žrtvi prevrnjenega avtomobila. 28.1
oktobra je peljal iz Ribnice na Kranj-1 skem tovorni avto živa teleta in deželne pridelke na Sušak. Na avtomobilu sta se peljala še Franc Lovšin, posestnik iz Gorice vasi in Franc Pele, posestnik in krč m ar iz Ribnice. V nočni megli je zašel avto s ceste, se prekucnil in pokopal pod seboj vse, ki so se vozili. Franc Lovšin je obležal pri priči mrtev, Franca Pelca so pripeljali težko ranjenega nazaj v Ribnico. Dominik Lovšin in šofer sta ostala nepoškodovana.
Prišla pod vlak. Na progi med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami je zašla krog devete ure zvečer pod vlak 23 letna služkinja Marica Slivač iz Maribora, Vlak ji je odrezal obe nogi in levo roko. Prepeljali so jo v celjsko bolnico.
Požar na Gozdu pri Kamniku. Na Gozdu pri Kamniku je uničil ogenj sušilnico posestniku Jerneju Štruku in hišo delavcu Alojziju Štritofu, kamor so preskočile iskre z goreče sušilnice.
Ra^ne novice.
Novi banovinski šolski odbor ima sedaj naslednje osebnosti: g. profesor Ivan Dolenc, prosvetni inšpektor; Ivan Štrukelj, banovinski šolski nadzornik; ravnatelj učiteljišča v p. Anton Dokler; dr. Alojzij Zupan, stolni kanonik; profesor Ivan Prijatelj (Maribor); mizar Jože Arhar (Št. Vid) in posestnik Janez Šelih iz Konjic.
Občina Poljskava razdeljena. Minister za notranje zadeve dr. Korošec je izdal uredbo, s katero se občina Poljskava razdruži ter se iz nje ustanovita dve občini: Zgornja Poljskava in Spodnja Poljskava.
803 letnica župnije. Letos novembra bo slavila "jpnija Šmartno pri Litiji 800 letnico, odkar je dokazano, da obstoji. Njena ustanovitev sega nazaj v leto 1135,
Neznanega starčka so našli. Iz Ljubnega ob Savinji poročajo; Visoko v hribih pod Smrekovcem je na svojem seniku našel posestnik Ivan Golob mrtvo truplo neznanega starčka. Pri sebi ni imel nobenih listin. Ležal je na tem seniku mrtev gotovo že deset dni. Kakih znakov o nasilni smrti ni bilo videti, zato je verjetno, d? je hotel tam prenočiti in ga je zadela kap.
Kam gre denar? Leta 1933 je znašala skupna vrednost prodanega orožja in stre-liv po svetu okroglo 1.300,000.000 švicarskih frankov, leta 1934 je vsota narasla za sto milijonov, letos pa bo dosegla brez dvoma 1.800,000.000 švicarskih frankov (v našem denarju je en švicarski frank 16 Din, torej znaša številka za leto 1935 okroglo 28 milijard Din, porabljenih za orožje in municijo!!!). Cene vseh drugih proizvodov so padle, le cene orožju in municiji so ostale na isti višini in se jih kriza ni dotaknila. Poglavitne države, ki se pečajo s proizvajanjem orožja in municije, so: Anglija, Belgija, Češkoslovaška in Amerika. Anglija in Amerika proizvajata orožje, Češkoslovaška in Belgija pa sta se specializirali v proizvajanju municije in eksploziv. Največ zasluži od vojne industrije Belgija, ki jo je obogatila že vojna v Južni Ameriki in Ji sedaj prihaja prav vojna v Afriki. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je izvoz orožja in municije iz Belgije v Abesinijo zvišal od 2,250.000 frankov na 7,500.000
frankov. Največje količine municije in razstreliv pa prodaja Češkoslovaška. V tem pogledu je njen izvoz od leta 1932, torej v treh letih, narasel šestkratno in bo brezpogojno dosegel ob zaključku leta 1935 svojih 225 milijonov frankov.
Svečana blagoslovitev kapelice žrtev svetovne vojne v Judenburgu. K svečani blagoslovitvi navedene ka/pelice bo peljal Putnikov avtokar v soboto, dne 9. nov. ob 13.30 uri iz Maribora. Povratek v nedeljo 10. nov. popoldne; vozna cena le 110.— Din. Prijave pri Put-niku najkasneje do srede 6. nov. V Judenburgu bo v nedeljo 10. nov. ob 13. uri skupno kosilo, za katerega se sprejemajo prijave do torka 5. t. m. Cena znaša 4 šilinge.
Ugodna prilika! Fine, čiste volnene flanel odeje, bele in raznobarvne z malimi napakami se prodajajo dokler je zaloga po 80, 90 in 120 Din, Stermecki, Celje.	1212
Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobreno od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, S. br. 15 485 od 25. maja 1935.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Specialist za kirurgijo dr. černič. Prosta izbira zdravnikov.	10
Samo kratek čas! Vsled ugodnega nakupa cele tovarniške zaloge raznih ostankov in kosov čisto volnenega blaga za damske plašče, proda meter po 56 Din Ste.rmecki, Celje. 1212 Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov goricah, Sv. Jurij v Slov. gor.. Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor.. Sv. Tomaž v Slov. gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor., Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! — TIskarna sv. Cirila v Mariboru.
Petančičeva »Miklova Zala«, ki so jo igrali že na več krajih, se naroča v Tiskarni sv. Cirila in stane samo 10 Din izvod. Igralci in režiserji, ki jih zanima, kaka je igra na prostem, naj si jo takoj naročijo. Fare, ki naročijo eden izvod, smejo igro prirediti brez tan-tijeime. Igra je tiskana v majhni nakladi in bo hitro pošla. Kjer bi jo hoteli vprizoriti v prihodnjem letu, naj si jo sedaj oskrbe.
Obžalovanja vredni slučaji. Napad na šipe prodajalne Bata v Mariboru. Tvrdka Bata je že dolgo časa trn v peti mariborsikih čevljarjev, ki se res težko borijo za svoj obstoj. Čevljarji so že večkrat protestirali proti konkurenci, katero jim dela Bata, vendar je bil njihov trud zastonj. Da bi izkazal pred celotno mariborsko javnostjo svojo jezo na čevlje iz tvrdke Bata, je že enkrat razbil rajmi čevljar Ertl velike izložbene šipe prodajalne Turad na Aleksandrovi cesti, ki proda-
ja Bata izdelke. Ertl je bil radi poškodbe tuje lastnine sodnijsko kaznovan. Mariborski čevljarji so imeli 29. okt. pri Gambrinu zborovanje na katerem je bila ponovno razpihana jeza na Bata čevlje. Po zborovanju sta razbila v noči brezposelna čevljarska pomočnika tvrdki Bata 4 velike, debele in zelo drage šipe na izložbenih oknih. Oba krivca Rudolfa Turka in Ludvika Ozi-miča je policija zaprla.
Požigalčeva roka na delu. Dne 29. oktobra je v okolici Hoč pri Mariboru tekom treh ur gorelo na treh različnih krajih. Kmalu popoldne je izbruhnil ogenj pri posestniku Lorberju v Pi-voli. Uničeno je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Komaj so rešili živino, zgorela je krma in domači so si oteli le golo življenje. Škoda je velika, zavarovalnina nizka. Požrtvovalnemu delu gasilcev gre zahvala, da ni poletel rdeči petelin na tri sosedna poslopja. Komaj je bil ogenj udušen v Pi-voli, že so morali odbrzeti isti gasilci ob treh popoldne v Reiko na Pohorje, kjer je gorelo gospodarsko poslopje pocestnice Rečnik. Posrečilo se je, da so oteli stanovanjsko poslopje in domačijo soseda Vodoha. Tudi v tem slučaju je pri znatni škodi zavarovalnina nizka. Na večer istega dne so bili isti neumorni gasilci klicani na pomoč pri požaru v Dogošah, kjer je gorelo gospodarsko poslopje. Vsi so mnenja, da gre v teh slučajih za požige.
Tata so vodili vklenjenega po Mariboru. Orožniki iz Loč pri Poljčanah so prijeli 28 letnega bivšega konjeniškega narednika Rudolfa Nagode iz Gornjega Logatca. V noči 11. avgusta je Nagode vlomil v šolo v Žičah in vse pobral šolskemu upravitelju. Dva dni po tem je oplenil šc stanovanje Alojzije Kline. Ukradeno obleko je pripeljal v Maribor in jo prodajal pri raznih starinarjih. Zgoraj omenjenega dne je moral Nagode v verigah in v spremstvu orožnikov od enega mariborskega starinarja do drugega in povedati in pokazati, za koliko je prodal ukranega perila in obleke.
Vasovalec smrtno zabodel posestnika, V Jami pri Sv. Jurju ob Ščavnici se je zgodil v noči na 2. november uboj. K pastorki posestnika Antona Krambergerja je prišel pod okno 21 letni Franc Prelog, viničarski sin. Pri tem nelepem opravilu ga je zalotil gospodar in ga oštel, kakor je zaslužil. Prelog je pobegnil izpod okna in očim je kregal tudi pastorko. Medtem se je pa Prelog vrnil in pozval Krambergerja, naj le pride ven, če si upa. Komaj je gospodar stopil na prag hiše, že ga je vasovalec zabodel trikrat z nožem. Zabodeni je izkrvavel. Mladostnega ubijalca so privedli orožniki v zapor mariborskega okrožnega sodišča.
Vlom v skladišče železniške postaje. V Moškanjcih pri Ptuju je bilo vlomljeno v skladišče železniške postaje. Vlomilci so odnesli precej blaga.
Perilo in posteljnino so pobrali neznani vlomilci, ki so nasilno obiskali hišo ravnatelja Kosija pri Sv. Bolfenku na Kogu,
Ranjeni razbojnik se sam ustrelil, »Slov, gospodar« je že večkrat pisal o tolovaju Francu Omerza, ki je dalje časa vznemirjal kraje po Slov. Štajerskem in Dolenjsko
do Novega mesta. Vsi orožniški pogoni za njim so bili zastonj. Dne 31. oktobra je pa prejela orožniška postaja na Dobrni pri Celju obvestilo s Prnovega pri Veliki Pi-rešici, da se skriva na nekem kozolcu sumljiv človek. Orožniki iz Dobrne so poklicali na pomoč tovariše iz Žalca. Patrulja je obkolila označeni kozolec od treh strani. Četrto so pustili prosto, da bi lahko za primer razbojnikovega pobega streljali. Ko je obkoljeni sumljivec zapazil orožnike, je skočil s kozolca in bežal proti nezavarovani strani. Orožnik iz Dobrne ga je pozval na stoj, a begunec je oddal proti orožnikom več strelov na 150 korakov. Ko je bil tolovaj še drugič pozvan, naj postoji, a ni ubogal, ampak še dvakrat ustrelil proti najbližjemu orožniku, je orožniški kaplar Zupane iz Dobrne oddal na bežečega štiri strele in ga zadel v desno nadlaket, da mu
Tehnik v Washingtonu v Združenih ameriških državah je izdelal lastnoročno daljnogled v premeru 30 cm, s katerim fotografira zvezde z 19 kratnim povečanjem.
Nesnaga se ne da skrtačiti. Zakaj?
Ker se umazanost ne drži samo na površju perila, temveč je rudi v njegovi notranjosti Obilo in gosta bela pena Zlatorogovega terpentinovega mila pronica pr« pranju tudi skozi vmesne prostorčke tkanin in z lahkoto odloči vsako nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhteče..
je padel iz roke revolver. Sedaj šele je uvidel zasledovani, da ne more uiti, Pobral je na tleh ležeče orožje in se ustrelil v levo sence za levim ušesom. Krogla je izstopila za desnim ušesom in v par minutah je razbojniški samomorilec umrl. Spoznali so v njem 31 letnega tolovaja Franca Omerza z Rožnega vrha pri Blanci ob Savi. Pri sebi je imel vse izrezke iz časopisov, ki so se nanašali na njegova tolovaj-stva, samokres s 40 naboji in 290 avstrijskih šilingov. Imel je na sebi lepo obleko. Sigurno se je vrnil iz Avstrije pred nekaj dnevi v našo državo, kjer ga je doletelo, kar je že dolgo iskal.
Izpred sodišča.
Na pet let obsojen ubijalec. Mariborsko sodišče je obsodilo 2. novembra na pet let robije 34 letnega viničarja Antona Hojnika iz Galušaka. Omenjeni je zabodel 11, avgusta posestnika Ivana Janžekoviča v njegovi hiši, tako, da je podlegel zabodljaju v bolnišnici.
Obsodba proslulega vlomilca. Po Dolenjskem je s<trahoval s tatvinami in vlomi dolgo časa kmečke domove poklicni vlomilec Josip Urbanč, ki je bil že 13 krat predkaznovan. Pomagal mu je Turk Franc. Orožniki so prijeli Urbanča, ko je od v kmeta preoblečenega stražnika kupoval puško. Dne 29. oktobra se je vršila v Novem me-
stu obravnava proti Urbanču in sopo-magaču Turku. Josip Urbanč je bil obsojen na 10 let, Turk na 3 leta robije.
Romunski slikar A. Klein iz Temešvara je invalid brez rok. Slika z nogo in so njegove slike ta teden vsakemu v Mariboru na vpogled.
Abesinska kirurgija
y sedanjem vojnem stanju je pri domačinih priprosta, vendar bolestna. Da odstranijo kroglo, ki ni prodrla preveč globoko v meso, namažejo na mesto ustrela posebne vrste razjedajoče mazilo, ki razje meso do krogle. S pokladanjem vrelega sirovega masla, vrelega olja ali svežega pasjega blata skušajo zaustaviti kri. Omenjenega postopanja so se pod sedajno vojno posluževali pri zločincih, katerim so odsekali roke, če 60 zakrivili več tatvin. Na sveže in na preveč globoke rane dajejo neke vrste mravelj, kojih naloga je: potegniti skupaj robove rane. Če položijo mravljo na pravo me-
Januš Goleč:
Po divjinah Kanade
Ljudska povest po raznih virih.
—	(Dalje.)
Daljši odpočitek ga je okrepil. Skromna dnevna svetloba in popuščanje viharja sta znatno dvignila njegovo korajžo, da je zgledal tudi bolj sveže nego Lavison. Vendar se ni pustil dobri Amerikanec preslepiti. Če bi zdržal Franc na ta način še 20 km, bi bil to občudovanja vreden napor tovariševe volje. Tekom noči ga bo gotovo moral vleči na saneh, če do takrat ne bo tudi on ob poslednje moči.
Kmalu za pritlikavimi smrekami se je vlekla pot v globoko ter ozko zarezano dolino. Cela okolica se mu je dozdevala znana, čeravno je še nikoli ni bil videl.
Ker je peljalo dno doline v južno-vzhodno smer in je bilo ravno, mu je sledil. Po tej dolini je moral doseči obrežje reke Northumbria.
Velika olajšava je bila, da je prijatelj lahko sam korakal. Brez tovora skoraj ni občutni! teže
sani. Svetloba se je ojačila s časom toliko, da je spoznal drevesa na razdaljo 100 m, in če' bi ne nastopilo kaj čisto nepričakovanega, bo vihar v teku ene ali dveh ur čisto ponehal. Tudi za to je bil lahko hvaležen, iker bi mogel kmalu kreniti proti vzhodu.
Pobočja so postajala bolj ravna; dolina se je zategnila ter nehala. Ne da bi bil opazil, je prekoračil nabrežno črto reke Northumbria in je vodila nadaljnja pot preko gričevja. Korakal je naprej zdaj gor, pa zopet dol, a z vso vztrajnostjo naprej. Kmalu bi se moralo prikazati jezero . . .•
Najbrž bi bil na ta način dospel do jezera, ako bi se mu ne bil postavil nasproti kar naenkrat skalnati zid. Zapreka ni bila višja kakor dobrih 5 m, vendar ga je prisilila, da je obstal.
»Boljše bi bilo, če bi se držala na levo, Lavison«, je menil Franc, ki je bil za tovarišem dobrih 20 korakov.
»Na desno je skalovje še višje.«
Pokorno je sledil Lavison predlagani smeri. Naenkrat ga je presenetila dimniku podobna udolbina v skalo, skozi katero bi lahko dosegel odrasli moški vrh zidu. Lavison si je odvezal z
§S@V€n§iin Kratlna.
Cestni promet ln nesreče. Že večkrat smo
poročali na tem mestu o naiS h cestah v lendavskem in eoboškem srezu in tudi o večkratnih nesrečah. Vsekakor pa moramo sedaj ugotoviti sledeče: Velikega dela nesreč na cestah je kriv navoženi gramoz, ker ovira promet v veliki meri. Ozike ceste in kupi gramoza ne Bpadajo nikakor skujpaj. Vsekakor se gramoz kadarkoli ne more posuti po cesti, ker ni vedno ugoden čas zato. Gramozenje se navadno vrši v jeseni, ker ga vozovi in avtomobili ne razrivajo narazen v obcestne jarke. Kakor nam je znano, je kr. banslka uprava dravske banovine ukazala izvršiti ob cestah, ki »o ožje kakor 6 metrov, planije, na katere se potem gramoz takoj ob dovozu lepo stavi v kupe, ki nikakor ne ovirajo potem cestnega prometa. Ta ukaz banske uprave je zelo umesten, zato ee čudimo, da se te plani]e ne -postavljajo v taki meri, kakor je to nujno za naše ceste, ki bo ožje kakor 6 metrov. Pričakujemo pa v do-gledni bodočnosti, da se bodo te planije izvršile in tako bo odpadla marsikatera nesreča.
Sobota. V bližnjih Črn&Javcih je po kratki ln mučni bolezni, ki jo je tako potrpežljivo prenašal, umrl Titan Janez v starosti 86 let.
Pokojnik je užival povsod velik ugled in spoštovanje, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Prišlo je vse polno ljudi od blizu in daleč. Po-V ijniku časten spomin in pokoj njegovi duši! Preostalim žalujočim naše sožalje! — Na gimnaziji v Soboti smo imeli pogreb; umrl je priljubljeni in priden 14 letni di jak III. razreda in gojenec tuk. dij. zaveda »Martinišče«, Zrini Andrej, doma iz prelepe Goričke iz Kuzme. Njegovega pogreba se je udeležilo vse dijaštvo sobo-šike gimnazije s prof. zborom. Na grobu so govorili vrlemu dijaku v slovo g. dr. Kelenc T., ravnatelj »Martinišča« in gimn. katehet, g. prof. Hvala in še en dijak. Tudi iz Kuzme je prihitelo okrog 30 ljudi na pogreb. Vse je bilo žalostno na tem pogrebu in mnogo solz je teklo za pokojnim Andrejčkom. Bodi mu lahka žemljica domača in pokoj njegovi duši! Preostalim žalostnim staršem naše iskreno sožalje! — Varčevanje je dandanes res na mestu, zlasti pri občinskem gospodarstvu. Vendar pa je dostikrat varčevanje v spodtiko in ni na mestu. Človek &e kaj boji teme po eoboških ulicah, ker se prižgo prav pozno obcestne luči. In znano je, da se vrši v prvih večernih urah še živahen promet, torej bi bile potrebne luči. Javni promet in ljudska varnost zahtevata t".
iMKTVENK
vzgotne siifee i z soifclsMe Rušile.
Komunisti, zlasti še marksistični dijaki vidijo v Rusiji vse rožnato in .vzorno. Če časopisi pišejo o Rusiji neugodne reči, pa pravijo, da je to delo ruskih beguncev . Če bi ti naši vroče-krvneži šli v Rusijo in bi tam nekaj mesecev živeli, bi se jim že ohladila kri kakor se je marsikomu, ki je Okušal na svojem telesu prijetnosti sovjetskega raja.
Naj navedem po ruskili poročilih nekaj posebnosti iz sovjetskih, listov.
»Korrtšorriolsfeaja Pravda« piše: Ravnokar proizvedena preiskava^ dijaškega zavoda moskovskega vseučilišča je odkrila to-le podobo: Zavod je v zapuščeni, umazani kasarni. Veže so popljuvane. Stene so zamazane s sledovi pobitih s<teni«. Na stranišču je tako nesnažno, da je mogoče iti tja le v čevljih, četudi je solnčno in suho vremene. Zrak je nečist in dušljiv.
Umazani gumijasti čevlji so napolnili ves tako zvani »rdeči leninski ogel«. Čevlji so pod mizami, stoli in stojali. Dijaki nimajo čajnih žlic; čaj mešajo z zobnimi krtačicami. Tudi navadnih žlic ni razven za prejem zdravil. Za sobo, kjer stanuje 50 oseb, so le tri čaše, za to se ob času, ko pijejo čaj, postavijo dijaki v živo vrsto. Na posteljah je perilo črne barve. Ta-
ko barvo se je izmislil ravnatelj zavoda, da bi ne bilo treba prati rjuh in blazin. V takih razmerah živi okrog 500 dijakov.« Tako se glasi poročilo.
»Komsomoljskaja Pravda« štev. 159 priobčuje pismo neke deklice, katero je pisala materi iz toplic, kjer je na oddihu sovjetska mladina. V pismu piše tudi to-le: »Ko smo prišle sem, so nas dali po dve v eno postelj. In ko smo se vlegle, so nas začele grizti stenice in bolhe, katerih je tukaj toliko, če pogledaš na blazino, da je kar črna od stenic. In če deneš roko na postelj, začnejo na njo skakati bolhe kot bi šla toča« ... Dosti je. Ob koncu članka vpraša »K. Pravda«: »Kdo kriy. takega ravnanja, z otroci?« In list »R. Golos« odgovarja: »Vi, izvržiki, komunisti.« Dobro bi bilo, da bi tudi našim komunistom puščale kri sovjetske bolhe in stenice.
Po listu »R. Golos« poročamo: »V listu »New York Amerikan« priobčuje Adam Tandul svoje članke o Rusiji. Pred tremi leti je šel v Rusijo kot navdušen komunist. Služil je tam kot in-ženjer in zdaj se je vrnil kot sovražnik komunizma.
Priobčujemo izvleček iz njegovega članka o brezdomnih otrocih. V večjih mestih — piše Tandul — so brezdomni otroci organizirani v čete, katerim načelujs voditelj, imenovan car. Imel sem priliko seznaniti se z enim teh carjev v Moskvi, kateri je stanoval v podstrešju neke hiše. Kirjuška — tako mu je bilo ime — je živel s svojo »ženo« Šuro, enajstletno deklico. Svoje stariše je izgubil v meščanski vojni, potem je živel pri svoji babici, a ko je ta umrla, je postal brezdomen/ Večkrat so ga lovili, utikali so ga v »zavode«, a vedno je zopet ušel. Kirjuška je imel tudi »adjutanta« Miška, 14 letnega pobiča.
Ko je Kirjuška prišel v Moskvo, je sklenil ostati v boljšem delu mesta, kateri mu je pripadel po hudem boju s konkurenti. No zmagal je in jc po-
nog snežne obroče, smuknil v luknjo in začel plezati po njej. Iz votline je odmevalo hrsanje In drsanje obleke po golih skalah in nerazločno momljanje Amerikanca, ki je nenaj iskal več nego celo uro. Ko se je spustil po luknji nazaj na tla, je bil njegov obraz nepopisno blažen in veder, kakor bi bil zapustil postelj po dobro prespani noči. V roki je držal kos sivkastega kamna, katerega je pomolel Francu pred oči z glasno pripombo:
»Ruda, ki vsebuje bogate procente nekaj veliko dragocenejšega nego je zlato — platin!«
Franc, ki ni poznal razen zlata nobene druge žlahtne rude, je bil pri pogledu na prijatelja in na sivkasti kamen v njegovi roki prepričan, da se je dobremu Lavisonu zmešalo vsled velikega napora.
Na zmedeno plat obsojeni Amerikanec je sedel mirno na tla. Snel je rokavice, poiskal kompas, notes ter svinčnik in začel določevati natančno lego skalovja, ki je bilo mnogo dragocenejše, kakor čii bi vsebovalo čisto zlato.
Precej časa je črtal ter pisal po papirju, stegoval roke na levo ter desno, vstal, napravil par
korakov, zopet sedel ter beležil z vso natančnostjo bližnjo ter daljno okolico čudesnega skalnatega zidu.
Po opravljenih beležkah je spravil svoje skromne določilne ter merilne pripomočke, si pritrdil na noge snežne obročke in menil prav glasno:
»Dečko, sedaj pa z vso korajžo pot pod noge. Če nama ljubi Bog nakloni rešitev in se zmotava srečno do prvega človeka, bova oba večkratna milijonarja celo življenje!«
Po tej kratki prerokbi si je moral tudi Franc na odločno prijateljevo povelje utisniti natančno vse zunanje znake lege milijone vsebujočega zaklada.
Če bi se pri zopetni vrnitvi na ta kraj motil glede natančnega mesta najžlahtnejše rude eden, se ne bo drugi. Ako bo ostal v snegu eden, bo ponesel drugi skrivnost najdbe v svet in ne bo več sile celo življenje ne njemu in ne celotnemu njegovemu potomstvu.
Baš kar omenjenega prepričanja je bil La-vison, ki je imel po Kaliforniji dovolj opravka s strokovnjaki in inženerji, ki so poznali in raz-
sto, potem ji odtrgajo truplo in njene čeljustne kle&čice tvorijo naravno zaponko.
S čim plačuje Abesl-
nija razne dobave.
Bogznaj koliko držav dovaža Abesincem o-rožje, strelivo in ves mogoči vojni materijal. Javna tajnost je, da eo blagajne abesinskega cesarja ali neguša prazne, da ne more plačevati, niti inozemskih strokovnjakov in ne svobodnih vojšča-kov, katere eo najeli razni knezi. Abesiniji zaupajo države dobave v blagu, a ne pa večjih denarnih vsot. Za do-^ bave odstopa Abesinija dobaviteljem koncesije ali dovoljenja za petro-lejske vrelce in razna rudnine. Abesinski zemeljski zakladi so bili
stal »car« čete, iki je štela do sto mladoletnih potepuhov---- V primeru z
drugimi Četami živi njegova Četa v sijajnih razmerah.
Kar se tiče drugih brezdomcev morem povedati le eno. Videl sem med njimi take prizore, da v smislu groze človeškega življenja dalje iti ni mogoče. Sreča je še, da boljševizem ni iztrgal čustva žalosti iz ruskih src. Samo to čustvo še reši mnogo ljudi smrti pri tako strašnih pogojih življenja.«
A. K.
Vurberg. Svečano smo ¡praznovali praznik Kristusa Kralja kot svoj društveni praznik. G. duh. svetnik je daroval sv. mašo za člane in dober prospeh društva. Popoldne se je svečanost razvila v društvenih prostorih. »Mi hočemo povsod Boga«, je krepko zaorilo po dvorani. Slavnostni govor na popoldanski proslavi je imel dijak-sedmošodec, ki je prav lepo orisal naš apostolat ter naznačii vsa tista nadnaravna in naravna sredstva, ki pomagajo izvrševati naše ¡poslanstvo. Nad zaveso odra se je bočil ta naiplis: »Kristus, dvigaj duh prosvete«. Naj bi se ta želja izpolnila zlasti med mladino!
Braslovča. Po dolgem času po-čivanja, seveda neprostovoljnega, je zopet oživelo prosvetno delo. V odboru Prosv. društva so: predsednik Ma.ro v t Ivan ml., Topo vije; podpredsednik Atelšek Ivan, župnik; blagajnik Marovt Fr., Gornje Gorče; tajnik Brišnik Jože, Braslovče.
Odbornik Ramšak Viktor, kaplan, Braelovie, i. dr . Z lepim uspehom smo dvakrat igrali igro »Naša kri«. Nameravamo če pa razveseliti ljudstvo v bodoče z lepimi igrami.
Polzela. Uprizoritev »Slehernika« bo v nedeljo dne 10. novembra ob 3. uri popoldan v Prosvetnem domu. Svojčas je bala ta prireditev že trikrat dovoljena, nato pa po zaslugi vsemogočne krajevne JNS zadnjo uro prepovedana, ker pač ni mogla trpeti nobene prireditve v Prosvetnem domu niti v dobrodelne ali cerkvene potrebe. Niso pomagala nobena posredovanja ipri sraskem načelniku. Na prošnje ali pritožbe se pa sploh ni oziralo. Ogromni stroški prirediteljev in trud (igralcev je bil poplačan s tem, da so zbirajoče občinstvo razganjali in grozili prirediteljem. Hvala Bogu, ti časi ao minuli. Mladina pa je vzdržala vso to težko dobo trdno in naša dolžnost je, da j'i njeno požrtvovalno delo poplačamo s čim večjim obiskom.
Ljubno ob Savinji. Naše Prosvetno društvo ki se je takoj po dovolitvi obnovilo, precej živahno deluje. Pri igri »Slehernik« so člani pokazali, da imajo smisel in veselje za društveno delo. Samaobsebi se je pojavila med članstvom 'in v vsej fari želja po društvenem domu. Ustanovil se je poseben odbor, ki se je z resnostjo oprijel dela za gradbo novega doma. Izgleda, da se bo graditev začela takoj spomladi. Tako bo društvo prihodnje leto najlepše proslavilo svojo 40 letnico obstoja. Vsem, ki bodo količkaj po svojih močeh pripomogli k graditvi tega tako nujno potrebnega doma, odbor že vnaprej izreka najlepšo zahvalo.

Otiški vrh pri Dravogradu. Divje svinje so se pojavile v naših krajih. Pred enim mesecem jih je videl neki tesar v gozdu. Ker se zelo redko zgodi, da bi bile divje svinje v naših malih gozdovih, se pač bolj zanimamo za nje. Po njivah zlasti koruzi so napravile precejšnjo škodo. Prašič tehta okoli 200 kg. Neke noči so pa zginile neznano kam. — Prišla je jesen, ki nam naznanja, da se moramo preskrbeti za zimo.
Poljske pridelke smo že spravili v shrambe. Sedaj pride za nas pohorske kmete najbolj vesel jesenski dan, namreč dan »steleraje«. Tako je bila takozvana »steleraja« v torek dne 29. novembra pri posestniku Medvedu. Zbrali, so se fantje in možje že oh prvem jutrnem svitu, da pohite v gozd napravljat steljo. Nekateri so »klestitili«, drugi so voze nakladali, tretji so pa steljo domov vozili. Na dekleta tudi ne smemo pc-zabiti . Ko se sliši iz gozda fantovsko petje in vriskanje, že prihitijo dekleta, da »ravnajo« steljo, katero potem možje spravijo ob pota, da jo nalože na vozove. Tako je minil ves dan brez vsake nezgode. Zvečer se pa zberejo vsi
Ti ".LETA
nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehladu
SPIRIN
Oglas je regijtr. poj Pr 6704 od 1. lil. 1935
skupaj doma, kjer jih že čaka večerja, ki jo je pripravila marljiva gospodinja. Ponekod so imeli svojčas po 15 do 20 »riht«, da pozno v noč zauživajo dobrote »stelerajevskega večera«. Med jedjo pa igra godec na harmoniko. Vesela družba se razide s šopki za klobuki. Naš kmet je preskrbljen s steljo čez zimo.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Letos je pa bila nedelja Kristusa Kralja za našo župnijo izreden praznik: naš gospod župnik in duhovni svetovalec lavantinske in krške škofije je ta dan imel svojo zlato mašo. Vsa fara se je tega dne veselila, vse je sodelovalo. Dekleta zgledne Marijine družbe, ki jo g. zlato-mašnik tako lepo vodi, so napletle vence in okrasile cerkev in župnišče. V nedeljo je bila pred župniščem zbrana množica ljudstva iz domače in sosednjih župn:j, navzlic slabim potom, ker je ves teden poprej deževalo. G. zlatomašniku so častitali šolski otroci, posebno korajžna deklica, Marijina družba, ki mu je poklonila tudi lepo darilo, apostolstvo mož in fantov, cerkveni ključarji, gospod župan. V cerkvi pa se je prebrala posebno topla čestitka prevzvišenega gospoda knežoškofa dr. Tomažiča. Slavnosti so se udeležili tudi Korošci. Duhovščino je zastopal g. prošt tinjski Anton Benetek, naš štajerski rojak iz Griž,
do te vojne malodane nedotaknjeni.
Najbogatejša abeslnska pokrajina na jugu,
kateri se bliža z vojsko italijanski general Gra-ziani, se imenuje Ha-rar in nosi tudi njeno glavno mesto isto ime. Provinca Harar je zelo bogata in cesarjeva last in če bi mu iztrgali Italijani to ozemlje, je zgubil tudi vojno. Število prebivalcev mesta Harar cenijo na 30.000. V Abesiniji še namreč doslej ni bilo ljudskega štetja. V mestu je zelo mnogo gobavcev, samo ena bolnica in v tej le eden zdravnik-inostra-nec. Mesto Harar leži v kotlini sredi visokih gor. Ulice so tesne in temne, hiše brez oken. Vsa trgovina se odigrava na cesti. Guverner
kladali rudarjem zunanje znake vseh žlahtnih rud. Kot nekaj izrednega so omenjali platin, ko-jega zibelka je severna Kanada, kjer se skriva pomešan med pečovje, na katerega sta naletela onadva čisto slučajno in že skoro na koncu svojih telesnih moči.
Strokovnjaški Lavison je zlezel še enkrat v zakladno luknjo, natolkel s kopitom puške nekaj prav velikih kosov, jih zavil skrbno v odejo in naložil na sani.
Presrečna in skrajno izčrpana najditelja platin vsebujoče rude sta povžila v božično proslavo težke milijone vredne najdbe zadnje grižljaje posušenega jelenjega mesa. Po skromnem in poslednjem okrepčilu sta zavila proti vzhodu. Nebo se je vidno jasnilo. Grozil je še ljutejši mraz. Predvsem je pritegnil Lavison v posvet kompas in opazil, da vodijo novi zameti, ki so bili na površini podobni strdelim morskim valovom, v zapadno-vzhoilno smer.
»Posameznih snežnih vijug ne križati . . . Ostati vedno med njimi«, je godel sam za sebe.
S tako hojo je bilo mogoče ostati na pravi poti, ker se mu je kompas v premraženi roki preveč tresel in ni bil zanesljiv vodnik.
Bližala se je noč s pošastnimi grozotami. Grozen mraz je pikal ter zbadal skozi obleko. Obema je šepetal skrivnostni glas, naj se zakopljeta v sneg in naj se odpočijeta . . . Seve samo za malo časa . . . Opaziti je bilo, da se jima blede .. . Misel na smrt kot taka ju ni strašila. Na dosedanjih skupnih potovanjih ju je bogznaj kolikokrat srečala koščena žena s koso in jima je že bila dobra znanka. Samo predstava: po najdbi takega zaklada obležati za vselej v snegu ter mrazu, ju je tirala naprej in samo naprej! Vso preostalo voljo sta osredotočila v cilj: morava do prvega človeškega bivališča, da ne bo ostala zakopana skrivnost o najdbi platina!
Stemnilo se je. Nastopila je nevarnost, da v temi ne zgrešita eden drugega. Da se temu izogneta, sta se vpregla oba v sani in se pehala naprej vštric.
Prvi je zopet opešal Franc. Pri vsakem postanku je moledoval:
iive čč. šolski eestri iz Narodne šole v Št. Ru-pertu pri Velikovcu, kjer je zlatomašnik deloval 26 let, in bivši župan velikovški g. Čarf. Naj Bog poplača g. zlatomašniku ves njegov veliki trud v vinogradu Gospodovem in vse Idealno delovanje za slovenski narod in ga ohrani še lepo vrsto let zdravega in tako navdušeno delavnega!
Št. Peter pri Mariboru. Med razstavljalci na mariborskem sadnem sejmu Šentpeterčani nismo bili med zadnjimi. No ja, pa saj tudi nismo zadnji med sadjarji. — Zopetna vpostavi-tev občine Št. Peter pri Mariboru, še nekaterim vedno ne da miru. Pa ves nj' h trud bo zastonj, ker je potrebno, da občino zopet dobimo. Konec mora biti tega, da se upravičene zahteve Šentpeterčanov ne upoštevajo. — Občina Ko-šaki tukajšnji gospodinjski šoli v proračunu določenega zneska še vedno ni izplačala. — Za člana okrajnega cestnega odbora mariborskega je tudi (imenovan g. Miha Kovačič, gostilničar in priznan sadjar. — Pretečeno nedeljo se je vršil po večernicah sestanek članov prosvetnega društva. Z zanimanjem so udeleženci sledili predavanju tajnika PZ, ki je govoril o življenju in delu dr. J. E. Kreka. Prihodnji sestanek bo prvo nedeljo v decembru.
Hoče. V nedeljo 10. novembra je shod JRZ v Prosvetni dvorani Slomšekovega doma. Shod je po prvi sv. maši. Prijazno vabljeni!
Clrkovce. Tukajšnje prost, gasilno društvo uprizori dne 10. novembra ob 3. uri popoldne krasno roparsko pravljico »Volkašin«.
Sv. Andraž v Slov .gor. Na nedeljo Kristusa Kralja je imel g. poslanec Brenčič po rani službi božji pred cerkvijo politični shod. Sklenili smo, da se bodemo vsi pridružili novi stranki JRZ in tako sodelovali za zboljšanje sedanjega težkega gospodarskega stanja.
Sv. Jernej pri Ločah. Tatove, ki so par let sem, zlasti pozimi, razvijali svojo delavnost ln bili nevarni zlasti šunkam in klobasam, pa tudi živih pujskov niso zavrgli, če so mogli do njih, so slednjič izsledili in jih za 2 K leta poslali kašo pihat. A kaj pomaga, ko so se pa takoj drugi našli, ki vodijo njihovo obrt- naprej v 6trah in jezo vseh poltenih. Vdoveli posestnici Bogatin Antoniji eo najprej ukradli kure do zadnjega pera vse in kmalu potem so še prišli po špeh in oble-
ko . Žena je bolj revna; lani so ji ubili moža, sin pa se je obesil, zato je tem bolj obžalo-vf ija vredna — Posestniku Jevšenak Antonu so taki neznani prijatelji dvakrat pri belem dnevu iz zaprte sobe ukradli denar, po noči pa iz kleti vino. — Posestnik špes Konrad si je pri rezanju slame odrezal kazalec leve roke. Vrgel ga je za plot, ne da bi pomislil, da ga bo na sodni dan 'skal. — Sin gozdnega nadsvetnika 20 letni Strmšek Kari je ponoči grede od košnje padel ter si desno roko v nadlaktu prerezal na kosi do kosti. Močno krvavečega so ga ponoči sipravili v Loče k zdravniku, od tam pa jutraj v Maribor v bolnišnico. — Posestnik Rupnik iz Loč je iz svojega tukajšnjega gozda peljal drva. Na slabi poti se je voz nagnil in ga pritisnil k drevesu ter mu stri prsni koš. Še živega so pripeljali domov, tam pa je po previdenju takoj izdihnil. Zapušča vdovo in dva odrasla otroka .— Umrli so pri nas zadnji čas: Korošec Terezija iz Ličnice, Enci Anton iz Krav-jeka in Bračič Filcmena iz Zg. Laž, sami prevžitkarji, vsi večkrat prevideni in tako pripravljeni za večnost. N. v m. p.! — Tudi tukaj so vsi dobri veseli, da je JNSanskega počenjanja vendar enkrat konec. Nihče ni več dobil dela, kdor ni tam poleg godel, povsod so za nami vohali, kakor za najhujšimi komunisti; če pa je kdo kaj rekel, kar ni šlo v njihov račun, je že bila v nevarnosti država in že je imel na vratu paragrafe in žandarje. V resnici, nikoli ni bita med Slovenci svoboda tako vsestransko teptana, kakor ta leta, ko so svobodomisleci nosili pri nas glavni zvonec. Pri zadnjih občinskih volitvah so nas privezali na Loče čisto proti naši volji. Toda nafie geslo je: »Fara — občina!«
Ljutomer. Dne 17 .novembra 1935 ob 9. uri se vrši ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol v Ljutomeru in sicer v gostilni Sever v Ljutomeru. Na ta zbor se vabijo absolventi kmetijskih šol iz cslega okraja, da se medsebojno spoznajo in izmenjajo svoje misli kot šolani kmetovalci glede pospeševanja našega kmetijstva. Za člane podružnice ZAKŠ je udeležba obvezna. Zborovanja se lahko udeleže tudi absolventke kmetijsko gospodinjskih šol. Kritični časi zahtevajo podvojeno delo in dolžnost vsakogar je, ne
ostajati na enem mestu, ampak korakati naprej v smeri, ki si jo je svojčas začrtal. Torej na delo, na plan, da se dvigne kmetski etan!
Ormož. V nedeljo dne 10. novembra ob pol 3. uri popoldne se vrši v Ormožu v dvorani Kle-tars/ke gostilne politični shod, združen z ustanovnim občnim zborom JRZ za Ormož in okolico. Govori prof. Vesenjak in drugi. Vsi somišljeniki in volilci, ki želite imeti objektivne informacije in pregled čez naš politični in go-spodarsk položaj, ste vabljena. ~Trnovlje pri Celju. Dne 24. oktobra 1935, se je vršil komisijonelni ogled od kr. banske uprave dravske banovine glede elektrifikacije: Trnovelj, Zadobrove^ Leskovca, Ljubečne, Začreta in Lipovca. Za dobavo toka se zanimajo kranjske deželne elektrarne in elektrarna Fala. Interesenti omenjenih vasi so dobili ponudbe od obeh elektrarn. Odbor, kot tak proučuje, katera ponudba bi bila ugodnejša. Ker pa obstoji v odboru nesoglasje, je naprošam g. okrajni načelnik, da zadevo razčisti.
Ljubno ob Savinji. Ne mislite, da pri naa manjka političnih velikanov iz pokopane JNS. Ko smo brali v »SI. Gosp.«, da bomo spet smeli izobešati priljubljeno slovensko zastavo, se je neki tukajšnji visoko naobraženi JNSar izrazil, da smo s tem padli kulturno za deset let nazaj. To se nam ne zdi verjetno, da bi padli kulturno nazaj, pač pa radi pritrdimo, da smo se povrn li v one čase, ko smo res uživali svobodo, in v one čase ko tiranske JNS ni bilo na Ljubnem in ne na svetu. Kaj ne, slavni b všl gospodje, danes vas v ušesih ščemi?
Irje pri Rog. Slatini. Umrla je tukaj dne 26. nov. prevžitkarica Marija Rak, v lepi starosti 76 let. Na njen pogreb je prihitelo mnogo ljudi od blizu in daleč. Rajna je rada hodila v cerkev in k sv. zakramentom ne samo ob nedeljah, ampak tudi med tednom. Ni se ustrašila dolge poti; in slabega vremena. Za njo žalujejo dva že odrasla sinova in hčerka; mož je že pred leti umrl. Naj počiva v miru!
Ml si le oim©¥ii ______________________^^jnaroCnlno?
»Ne morem dalje, Lavison ... Ne morem dalje. Pusti me samega ... Na ta način se po-gubiva oba . . .!«
Lavison niti slišal ni prav prijatelja, ampak ga je tolažil:
»Štiriindvajset ur še vzdrživa in rešena bova! Tako dolgo boš ¡kobacal tudi ti. Ali se rešiva oba, ali pa nobeden. Samo nekoliko se še potrudi!«
Odvrgla sta orožje. Naprej . . ,
Ob pol treh so se prikazale na nebu zvezde. Južni del neba se je svetlikal srebrno od odseva polne lune. Niti eden volk ni tulil. Celo za volčjo zverjad je bilo premrzlo, da bi se bila podila za plenom. Zveri so se zagreble pod sneg in prespale strahotno mrzlo noč.
Kmalu po nastopu teme se je splašil Lavison iz omotice in spoznal, da vleče sam sani. Ogledal se je in sprevidel, da se je tovariš odvezal. Dober kilometer daleč nazaj ga je našel z glavo ln rokami zakopanega v snegu. Pobral ga je, otresel, položil na sani, ga pokril s svojo odejo in ga tako povezal, da se ne bo mogel izmotati.
Naprej . -.
Severna svetloba se je prikazala in razsvetlila pokrajino z mrzlim svitom. Zunaj na jezeru je pokal led od preveč ljute zime. Odmevalo je, kakor bi se bila bitka med pošastmi severne zime.
Nekoliko kilometrov dalje od mesta, kjer je bil naložil na sani tovariša, je začela tudi Lavi-sonu odpovedovati njegova ranjena noga. Ne, ni ga bolela. Že dolgo je bil brez pravega občutka. Sklepi je niso hoteli več držati pokoncu. Lavison si je pomagal naprej po kolenih. Stalno se je držal med brazdami žametov. To je še bilo edino, česar so še bili zmožni njegovi možgani. Domišljal si je, da ga vabi iz daljine luč, do katere mora, luč iz — človeškega bivališča. Kakor hitro pa je križal val zameta, je zginila ter se skrila luč. Povprek nikakor ni smel, sicer bosta zmrznila oba s tovarišem . . .
Samo toliko se je pozneje še spominjal, da ni več videl sija vabeče luči, ampak je čul lajež krdela psov, ki so se mu bližali od bogznaj kod...
(Dalje sledi.)
pokraj. Harar je princ Nasibu Z" Emanuel.
Večina Abcsiacev je brez malega jezička.
Domačini v Abesiniji nagibajo zelo k angini in drugim boleznim v vratu. Za sedež vseh vratnih obolenj smatrajo mali jeziček, katerega znajo odstraniti brez noža in omote-nja živcev. Domači zdravnik se loti operacije malega jezička z zanko iz konjske žime in ga enostavno od-ščipne. Da zaustavi Oi perater kri po odščipu jezička, ponudi bolniku z medom prepojene vode. Ker napade sigurno vsacega drugega A-besinca enkrat v življenju kaka vratna bolezen, si lahko predstavljamo, da je mali jeziček v Abes. redkost.
s k i svet
Materinstvo.
(Nadaljevanje)
Mati mora posvetiti precej skrbi dojenčkovemu perilu. To mora biti v prvi vrsti snažno, vedno čisto oprano ter toplo. Braniti mora otroka pred mrazom, a vendar ne sme bilii tesno,- da bi ga oviralo, temveč ohlapno, da se lahko svobodno giblje v njem. Gibanje povzroča, da je krvna obtok močnejši ter se kosti in mišice krapkeje razvijajo. Z večkratno menjavo perila obdržimo otrokovo telesce v suhem, kar je izredne važnosti za njegovo zdravje in dobro voljo.
Marsikateri mamici so še danes najbolj pri srcu — povoji. Ne more si misliti svojega 1'jubčka z ravnimi udi, ne da bi ga mesece in mesece mučila s povijanifiKJi A to je precejšnja zmota. Narava sama skrbi, da bč otrokovo telesce zravna. Saj ljudje, ki žr.vijo povsem prirodno življenje, tako cigani, zamorci, divjaki, ne uporabljajo nobenih takšnih pripom&kov, a imajo kljub teimu bolj ravne ude, kakor marsikakšen otrok civiliziranega sveta.
Če ima otro8iček krive nožice, je temu vzrok napačna prehrana, pomanjkanje sonca in svetlobe, Jfcive so teimu preslabe koščice (rahitis ali angleška bolezen), morda pa je tudi podedovano. Povijanje temu prav nič ne odpomore, temveč še škoidi. Ali se ti ne smili tvoj nebogljenček, mamica, ko leži trdo povezan v svoji posteljici, da se niti ganiti ne more? Gleda sončne žarke nad seboj. Male ročice bi se rade poigravale z njimi, pa so neusmiljeno povezane, kakor roke hudodelca. Ne jemljimo malčku zlate svobode, ki je je bolj potreben kakor vsi drugi. Poleg tega pa trpi tudi otrokovo zdravje. Udje ee mu ne morejo okrepiti, če so vedho povezani, prsini kož je stisnjen in pljuča se ne razvijejo, kot bi se morala.
Rabimo le kratke, široke povoje, s katerimi lahno povijemo otroka čez prsi, da ostane lepše zavit. Če je mrzlo, mu -prav rahlo skrijemo pod povojem ročice in nožices da se pre hitro ne razbrca in ne prehladi, zlasti če je moker. Verjemite, mamice, da vam bo malček zelo hvaležen zato, dasi vam tega ne more povedati!
A tudi to povijanje kmalu opustimo in oMecimo otročička raje v srajčko, ki mora imeti dolge rokave, da ee ročice skrijejo v nji;h. Spodnji del mora hiti zavihan nazaj, da ni otrok gol, četudi brca. Pod srajčko mu privežemo v obliki hlačk plenico, ki jo zamenjamo, kadar je mokra. V to plenico vložimo lahko še eno zganjeno, da popije čim več mokrote.
Ker je dojenčkova koža zelo občutljiva, moramo biti pazljivi, da ga nikjer perilo ne tišči, da ni dolgo v mokrem in da se kje ne drgne. .Včasih ga tiščii nagubančena plenička, včasih ee mu drgne nožica ob nožico ali pa se mu v mokroti rani kožica, da ga začne boleti. In otročdček joka.
Tedaj je dobro otrokovo kožico lahno namazati z vazelinom. Tudi poseben prah uporabljajo za razbolelo kožico, a to smemo le tedaj, če je rdeča, a še ni ranjena. Za ranje>-no kožico smemo rabiti le vazeJin ali prav dobro olje. Priporočala bi, da naanažete dojenčku po vsaki kopeli, občutljiva mesta, tako po hrbtu, med nožicami, za vratom, sploh povsod, kjer se gubanči, kjer se sicer rada vname in povzroča bolečine.
Spravimo zelenjad!
Ta mesec moramo poskrbeti, da si spravimo zelenjad za zimo m za zgodnjo pomlad, ko nam vrt Se ne bo rodil nove. Nekaj smemo že shraniti z vkuhavanjem, tako fižol, kumar-ce, paradižnik in dr. Drugo pa lahko na enostaven način spravimo z vrta in jo hranimo v kleti, v toplih gredah, a tudi zunaj na prostem v zasipih.
Kdaj začnemo s spravljanjem in katero zelenjad lahko hranimo?
Hranimo lahko vse kapusnica, to je zelje, ohrovt, karfijolo in kolerabo, kozenasto zelenjad: por, petršilj, zeleno, repo, rdečo peso, redkvico in korenje ter endivijo.
S spravljanjem pa odlašamo, čim dalje moremo. Ni treba hiteti, dokler ni nevarnosti resnfegiC mraza. Počakati je treba tudi, da spravljamo v sulieni in vetrovnem vremenu, ko je zelenjad popolnoma suha. Če pa spravljamo po dežju ali snegu, pa je nevarnost, da se pojavi gniloba.
Najprimernejši prostor za prezimovanje je suha ln zračna klet. Tja prinesemo vlažen pesek ali vrtno zemljo. Zelenjad je treba primerno pripraviti. Zelju, ohrovtu in podob, odstranimo suhe, objedene in nagnite liste, prav tako endiviji. Korenju, petršilju, pesi, zeleni poitrgamo zelišče in pustimo srce celo. Korenje, repo, redkev lin peso lahko spravimo kar na kupe ali v zaboje, brez peska ali prsti. Endiviji, zelju, karfijolu pa podsujemo korenine s peskom ali prstjo. Zeljnate in karfijol-ne glave pa lahko spravimo na kupih v praznih sobah ali v zračni, suhi kleti.
Ob toplem, suhem vremenu, je treba kleti dobro prezračiti ter zelenjad osnažiti vsake gnilobe, usehlih listov ter sploh vsega, kar bi povzročalo gnitje. Izmed vse zelenjadi je en-divtija za gnitje najbolj dovzetna; zato ji je posvettii največ pozornosti. Bolje je tudi, če imamo zelenjad bolj na suhem, nego na pre-mokrem prostoru. Zalivati je ni treba. Zadostuje ji vlažen pesek ali prst.
Petršilj, zeleno, drobnjak, posadimo s prstjo vred v zabojček, ki ga imamo lahko bolj pri rokah, ker to zelenjad najčešče rabimo.
Topla greda je tudi prav primeren prostor za prezimovanje. Biti pa mora na suhem kraju, da ne zamaka voda. Ob mrazu položimo na okna slamo in deske. Ob suhem vremenu tople grede prezračimo in osnažimo.
Za prezimovanje na proslsni si moramo izbrati suh in zaveten prostor.
1.	Izkopljemo jamo, 30 do 40 cm globoko, v katero polagamo zelenjad in ji prisujemo s prstjo prav do glav. Čez položimo v poševni legi deske, ki jih ob hudem mrazu pokrijemo s 6lamo.
2.	Gredo, na kateri raste zelenjad, obkoli&i-mo in jo od zunanjih strani obložimo z deskami, ki j<ih zasujemo s prstjo ali z gnojem. Na eni strani naj bi bila deska nekoliko višja. Povrhu pokrijemo z deskami v poševni legi, nato položimo slamo, da zavarujemo rastline pred mrazom.
3.	Za korenje, redkev, repo, peso napravimo nasipe. Z zemlje odstranimo važo ter položimo po tleh iz desk zbit žleb za prezračevanje, ki naj bo tako dolg, kakor nasip. Nanj naložimo kup korenja ali drugega, med katerega vstavimo od vrha kupa proti sredini iz štirih deščic zbit žleb za prezračevanje. Nato ves nasip pokrijemo s slamo, ki jo nazadnje
zamečemo s prstjo. Če je zelo mraz, zadelamo odprtine žilebiča in položimo po nasipu preko prsti še plast slame.
Peter lešeSar rešefori.
Živijo Maček! Zdaj lahko vsi Slovenci kličejo: Živijo Maček! Kajti Maček je izjavil, da je sprejel načelo Mene, Petra Re-šetarja, da naj Slovenci sami vodimo slovensko politiko in da njega to nič ne briga. Zdaj pa Kukovec ne bo več oznanjal pomladi Mačekove politike v Sloveniji.
Pod Mačkovo marelo je v času volitev vedril g. Kukovec, ki pa je sedaj izjavil, da je pristaš Pribičeviča in da je le kot zaveznik kandidiral na Mačkovi listi. Kaj bodo sedaj njegovi volivci rekli, še ni znano. Drugič bo treba kandidate naravnost naštrihati, da bomo vedeli, katere barve da je, ko ga volimo.
So, ki niso, niso, ki so! To ni kitajsko, ampak je slovenska beseda razpuščenega bojevnika Vidmarja. Kaj je hotel s tem pAVedati? Menda tole: So, ki niso, to so bojevniki, ki SQ sedaj res pravo bojevniško organizacijo ustanovili iii E'so le Vidmarjevim političnim manevrom za šta-fažo. Niso, ki so, niso pač voditelji tisti, ki so samo zvoditelji!
Kolo časa, V Mariboru je izšla knjiga, ki bo na vse čase pričala, kako hitro se vrti kolo časa. V svojem uvodu se namreč zahvaljuje bivšemu banu, bivšemu podba-nu, bivšima srezkima načelnikoma, bivšemu mestnemu županu. Obsega pa še marsikaj, kar je med tem postalo bivše, ko se je knjiga vezala in prišla na svetlo. Tempo, tempo!
Jeitič na jesenskem sprehodu: »List za listom pada .., Čudno, da je listje mojega političnega drevesa, o katerem sem mislil, da je že zrastlo do neba, odpadlo kmalu po 5. maju, ko je bujno pognalo. In vendar je šele sedaj jesen! Človek hoče živeti hitreje kakor narava. List za listom pada, kje je moj trošt in nada .. .?«
Prostovoljci za Abssinijo! Kličem na korajžo vse, ki so dejanski neprijatelji sosede, da se mi prijavijo kot prostovoljci za Abesinijo. Tja itak ne bomo šli, samo da boste vpisani tudi vi kot dobrovoljči, saj se tako rado zgodi, da se kdo v miru štuli med prostovoljce, ko ni in nikoli ni bil.
Mandat za novo vlado. Po belgrajskih ulicah sem se sprehajal in lovil vse tiste, ki so že izjavili, da imajo mandat za sestavo nove vlade. Davidovič je rekel: »Jaz«, Maček je rekel: »Jaz«, Jeftič je rekel: »Jaz«, Ljotič je rekel: »Jaz«, uradniki so rekli: »Mi«, narod pa je rekel: Nikdo izmed teh! Vlado bo po pravočasnih volitvah sestavil narod!
Smo za razpust skupščine. Jeftič je te dni izjavil: Povsem napačno je, da bi bil jaz proti razpustu skupščine in proti novim volitvam. Pri tem parlamentu jaz itak ne morem več na vrh, zato je potrebno, da vodim nove volitve za druge poslance. Tudi sem za tajne volitve, vsaj na tak način kot 5. maja, ko še danes ne vedo posamezni kraji, koliko jih je volilo!
Na belgrajskem kolodvoru so izstopali številni ljudje, ki so jih Nemci prepodili. Sorojak jih je vprašal: »Kako ste došli semkaj?« Odgovorili so mu: »Slišali smo o našički aferi, pa smo šli na pot v obljubljeno deželo!«
Vofna v vzhodni Afriki.
Dolgoletni ujetnik abesinsksga cesarja.
Sedanji abesinski cesar Haile Selassie se poslužuje vseh srednjevških in modernih zapornih pripomočkov, da se čuva pred možem, ki je njegov največji strah. Ta mož je Lij Jassou, nekdanji abesinski cesar in nečak velikega cesarja Menelika. Pregnan je bil s prestola s pomočjo Menelikove hčerke, Zai-ditu, kateri je pomagal sedajni vladar. Z združeno močjo obeh omenjenih je pravi cesarjev naslednik moral v prognanstvo radi duševne manjvrednosti.
Bivši abesinski cesar, o katerem poročamo pod zaglavjem »Vojna v vzhodni Afriki«,
Lij Jassou, ki je star danes 39 let, je že 12 let ujeitnik. Živi pod stalnim nadzorstvom v trdnjavi, na strmem ter nedostopnem hribu Gara moulata pri mestu Harar na jugu Abe-sinije, kjer prodira sedaj italijanski general Graziani. Sedanji cesar je ukrenil vse, da prepeljejo visokega jetnika na drug varen kraj, če bi bila ječa na gori ogrožena od italijanske vojske.
Osvobojeni Lij Jassou, edini res pravi naslednik abesinskih cesarjev, bi bil silno orožje v rokah Italijanov ari radi tega je tako strogo zastražen.
Z eno roko je z zlato verigo priklenjen na stražnika, ki se zaveda, da ¡bi bil za slučaj pobega ujetnika pri priči ob glavo.
Znameniti prerok, svečenik Aba Hanna, zanesljiv pristaš sedajnega vladarja, nadzira ujetnikove straže. 300 izbranih in dobro oboroženih čuvajev čuva noč in dan nad trdnjavo na hribu, ki je obdana od žičnih ovir, električnih alarmnih zvoncev, od visokega zi-dovja in od posebne vrste psov.
Na drugi strani pa je cesar zapovedal, da morajo skazovati ujetemu vse časti in mu izpolniti vsako željo, ki se nanaša na jed in pijačo. S prestola pregnani ima po dragi volji na razpolago knjige, časopise, glasovir, gramofon in vse mogče ugodnosti za ubijanje dolgega časa.
Dnevno se sprehaja po cele ure po dvorišču trdnjave li.n seve pod neprestanim nadzorstvom najbudnejše straže.
Nova vojna dobičkarija.
Čeravno je minulo 150 let, kar je umrla avstrijska cesarica Marija Terezija, so še vedno njeni tolarji po celi vzhodni Afriki in Abesi-niji edino od domačinov priznano plačilno sredstvo. Pravico za kovanje Marija-Terezija tolarjev poseda kovnica na Dunaju, ki je zalagala do pred kratkem abesinskega cesarja ali neguša s temi novci.
V sedanji vojni je zasedla Italija precej od abesinskega ozemlja, katerega ureja po svoje in skuša živeti s tamošnjimi domačini v najboljših odnošajih. V zasedenem ozemlju odklanjajo Abesinci italijanske novce in bankovce. Zahtevajo Marija-Tarezija tolarje.
Italija in Avstrija sta v najtesnejših zavezniških objemih. Italijani so vzeli od dunajske kovnice na nedoločfen čas v najem pravico izdelovanja omenjenih tolarjev. Dunajska kovnica bo najbrž tudi za bodoče edina kovala tolarje, pač pa pod}italijanskim nadzorstvom!
Vprašanje je sedaj, kaj bo ukrenil abesinski neguš? Če se bo bojeval dalje časa, mu bodo skop ne le iše tako velike tolarske zaloga Na Dunaju novcev ne bo mogel več naročiti. V tej stiski se bo najbrž obrnil na kako drugo državo, da mu nakuje denarja s podobo rajne Marije Terezije na eni strani in z dvo-glavim kronanim orlom na drugi. Kake posebne zaščite na ti dve podobi dunajska kovnica ne bo posedala. Glede kovanja Marija-Terezija tolarjev cvete nova — vojna dobičkarija. Kmalu bomo čitali, katera država je je postala deležna.
Dum-dum, sol, italijanski uvoz.
Zopet poroda časopisje, da se poslužujeta v italijansko-abesiinski vojni oba nasprotnika groznega »dum-dum« streliva. Italijani in Abesinci zanikajo ta očitek, a bo najbrž s to zadevo isto, kakor je bilo v svetovni vojni. Rane od dum-dum municije so videli pri italijanskih in abesinski h ranjencih in to dejstvo je dokaz, da streljajo na obeh straneh z res nečloveškim strelivom. Dum-dum krogle prvotno niso bile izdelane za vojne namene. Način, konico krogle odpiliti in s tem doseči, da vpliva najmanjši zadetek take krogle smrtno, izvira iz Indije iz mesta Dum-dum v bližini Kalkutte. Na zgoraj opisani način prikrojene krogle so uporabljali prvotno pri lovih na tigre. Tiger je nevaren kralj džungle in z navadno kroglo mu je težko upihniti življenje. En sam zadetek od dum-dum krogle napravi celo tigra nesposobnega za obrambo in napad.
Abesinsko mesto Makalle, južno od Adue, na katerega pripravljajo Italijani s severa napad, je največje tržišče za sol v pokrajini Tigre. Iz tega kraja preskrbujejo s soljo ti-gnsko planoto. Sol pridobivajo iz Asala-jezera v dolini Danekil, 120 m pod morsko gladino Rdečega morja.
Tamkajšnje prebivalstvo razbije sol na kose, od katerih tehta vsak poldrug kg. Take solne kose uporabljajo po celi Abesiniji kot
plačilno sredstvo.. V pokrajini Gondar in po krajih okrog Tsa,na jezera velja l'A kg soli 1 Marija-Terezija tolar.
Kljub vojnemu stanju še do danes ni prekinila Abesinija z Italijo trgovskih stikov in Italija še vedno uvaža na strogo abesinsko ozemlje vino in strelivo. Poročevalci inozemskih časopisov trdijo, da je dospela 24. oktobra
Abesinske otroke vežbajo v uporabi plinskih mask.
Vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Afriki general de Bono (na levi) in šel njegovega generalnega štaba general Gabba
v abesinsko prestalico v Addls Abebo večja pošiljka Italijanskega vina. V Addis Abebl bo videli časnikarji strelivo najnovejšega italijanskega izvora,	•
Poročilo z bojišč 29. oktobra.
Iz Asmare, glavnega mesta italijanske kolonije Eritreja, je bilo poslano v svet 29. oikt. naslednje vojno ¡poročijo: Pri prodiranju na severni ironti niso zadele italijanske čete nikjer niti na abesinsike. predstraže, kaj še le na močnejše oddelke. Pri vojnih pohodili pošiljajo Italijani vedno v prve vrste domačine aska-re in daleč za temi še 4e korakajo bele čete . Čisto jasno je, da eo prejeli Abesinci povelje, da se morajo umikati brea vsaikega odpora.
Mesto Makale, južno od Adue, izpraznujejo Abesinci že dalje časa . Ves vojni materijal, ki j« v mestu, odnašajo v hribe, da bi ne padel v roke sovražnika.
Vsi znaki kažejo, da Abesinci Makale ne bodo branili, ker se umikajo v visoiko gorovje. Italijansko vrhovno vodstvo že pozna abesin-ski način bojevanja. Abesinci nameravajo doseči to, da bi se oddaljile italijanske čerte daleč od svojih oporišč in bi jih nato odrezali. V očigled tej nevarnosti razglašajo italijanski poveljniki, da ne bodo zašli v od Abesincev jim nastavljene pasti, iz katerih bi ne bilo nobenega nazaj. Italijani hočejo dobro utrditi vsak pridobljeni meter, da jim ne bo grozila nevarnost od zadaj aH od strani.
Glede južne fronte priznavajo Abesinci, da so Italijani prodrli že daleč z motoriziranimi oddelki v notranjost pokrajine Ogaden.
Ras Nassibu, abesinski poveljnik na jugu, se je potegnil v svoj gtlavni stan ob robu puščave. Drugo glavno mesto Abesinije, v našem listu tolikokrat omenjeni Harar v pokrajini Ogaden, bo igralo še važno vlogo. Pri tem mestu namerava ras Nassibu zvabiti Italijane v zagato, v katero bodo tudi zašli, če se bodo upali preJio puščave province Ogaden. Za ta slučaj bodo abesinske čete na mah krog Ha-rarja in bodo skušale za vsako ceno preprečiti, da bi se polastil sovražnik 80 km bolj severno se nahajajoče železnice. Dosedaj so Abesinci že dvakrat zapustili Harar iz bojazni pred italijanskimi letali in so se zatekli v gorovje. Nazaj se je vrnilo v mesto 10.000 od prvotnih 24.000 prebivalcev. Po na pol izpraznjenih ulicah se sprehajajo hijene.
Boji, ki bodo po angleški napovedi trajali celi teden.
Angleški vojni poročevalci so raznesli v svet vesti o krvavih bojih v vzhodni Afriki, kateri bodo trajali dober teden. Italijani so pričeli z ofenzivo na severu, da bi razbremenil južno fronto generala Graziani, ki bi naj na ta način lažje prodrli proti južnemu abesinske-mu oporišču Harar in začel ogrožati edino abesinsko železnico Džibut':—Addis Abeiba. Pred pričetkom sedaj vihrajoče ofenzive na 6everu so vršila italijanska letala 14 dni ogledno službo. Sedaj pa napadajo Italijani Abesince iz letal s strojnicami. Aeroplani vodijo tudi italijansko artilerijsko pripravo na abesinske postojanke. Tokratna italijanska ofenziva na severu ima namen, da preplaši abesinsko vojsko z modernimi vojnimi sredstvi kakor z letali, tanki, najtežjim topništvom in s strojnicami. Italijani upajo, da bodo na ta način stisnili vojni obroč Abesincev in da se bosta združili italijanska severna ter južna armada ter bi bila za ta slučaj odprta pot v abesinsko prestolico.
Abesinsko mesto Makale (južno od Adue), za kojega posest gre pri tej ofenziv', dne 2. nov.
še ni bilo v rokah Italijanov. Ce bodo tudi zavzele Italijanske čete to abesinako važno postojanko, ne bodo javile širši javnosti poprej njenega padca, dotkler ne bodo sigurne, da jim Abeeinci z nobenim protinapadom ne morejo več ii «trgati tako težko priborj-anega mesta Makale.
Splošen napad na vseh frontah so pričele italijanske čete dne 3. novembra zjutraj. Glavna borba se bije za ,posest mesta Makale.
Poslednje vesti.
Domače novice.
Novim cestnim odboroml Nove cestne odbore opozarjamo, naj zahteva vsak odbor njemu namenjene doklade zase in jih naj uporabi za ceste v svojem območju. Doslej se je dogajalo, da so pri banovini metali doklade in kredite, ki so bili iztirjani in obljubljeni enemu okraju čisto kam drugam.
Novi cestni odbor v Ljutomeru. Ban je imenoval za ljutomerski okraj naslednji novi cestni odbor: Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru, za načelnikovega namestnika; za odbornike pa Slavič Franc, posestnik v Cvenu pri Ljutomeru; Bendekovič Josip, posestnik in trgovec v Štrigovi; Štuhec Alojzij, posestnik v Stari novi vasi; Vavpotiič Matija, posestnik v Lukavcih pri Križevcih; Kvas Fr., posestnik v Slaptincih pri Sv. Juriju; Kle-menčrič Jakob, posestnik v Ivanjkovcih pri Negovi; Ribič Ivan, posestnik v Cezanjevcih; dr. Breznik Franc, zdravnik v Gornji Radgoni; Streiher Hinko, tesarski mojster v Hra-stju-Moti; Spindler Lovro, posestnik v Mo-ravcih pri Mali Nedelji; Galunder Franc, posestnik v Veržeju in Hrastelj Jože, posestnik in trgovec v Gornji:. Radgoni.
Novi sreski cestni odbor za Brežice. V novi cestni odbor Brežice so imenovani: dr. Je-senko Rok, odvetnik v Sevnici, za načelnikovega namestnika; za odbornike pa Kozinc Martin, posestnik v Prečni, loki; Kržičnik Lu-dovik, posestnik in trgovec v Rajhenburgu; Planine Miha, posestnik v Libnem pri Vid mu; Črnoga Ivan, posestnik in trgovec v Zdo-lah; Podvinski Franc, posestnik v Blatnem pri Globokem; Držič Karol, posestnik, mesar 'in gostilničar v Brežicah; Katič Jožef, posestnik, mesar in gostilničar na Dobovi; Frece Martin, posestnik v Stari vasi pri Bizeljskem in Mirt Franc, posestnik na Velkem kamnu.
Železni ženin umrl. Pri Sv. Duhu v župniji Sv. Jurij ob Ščavniai. je umrl 91 letni posestnik Mihael Verzel, ki je slavil pred kratkem v zdravju in duševni čilosti slovesno železno poroko. Rajni je oče uglednega mariborskega gostilničarja Verzela na Slomšeko-vem trgu. Pokojnemu jubilantu svetila večna luč, preostalim naše sožalje!
Podlegel zabodljajem z nožem. Pri Sv. Ven-česlu nad Slov. Bistrico je prišlo do uboja, kojega žrtev je postal Janez Kresnik, posestniški sin. Kresnik je izzival, dobil z nožem 11 vbodljajev, katerim je podlegel. Radi uboja je v zaporih v Slov. Bistrici 24 letni posestnik in kovač Anton Zemljak.
Žepno ogledalce s sliko g. dr. Korošca zahtevajte v vsaki trgovini . Trgovci naj jih naročijo v Tiskarni sv. Cirila. Tudi organizacije JRZ naj jih skupno naročijo. Cena je Din 2.—.
Preprečite
ozebline
takoj
Če Vas roke ali noge začnejo srbet? ali peči, dodajte vodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Če pomočite potem noge ali roke v to mlečno kopelj, bo sproščeni kisik prodrl v znojnice ter pomiril in izlečil kožo in podkožno tkivo. Bolečine In srbečica prenehajo še pred potekom ene minute, krvni obtok pa se bo popolnoma obnovil in občutili boste največjo ugodnost. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite s koreninami, obtiski zacelijo, otekline pa izginejo. Nosili boste lahko čevlje za celo številko manjše ter hodili ves dan ?di plesali vso noč z najugodnejšimi občutki.
Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavna cena je neznatna.
Specialist za ženske bolezni
in porodništvo DR. IPAVIC BENJAMIN v Mariboru,
Tomšičev drevored 4, zopet ordinira. 1222
Igre za dom in družbo. V dolgih z mskih večerih v družanah in društvih večkrat ne znajo nobene razvedrilne igre. Izšle so posebne zabavne igre: št. 1: Šah, št. 2: Človek ne razburjaj se!, št. 3: Damska igra, št. 4: Mlin, št. 5: Domino, št. 6: Tombola, št. 7: Kitajske uganke, št. 8: Igra 15, št. 9: Črni maček, št. 10: Zložljive kocke. Vsaka teh iger stane samo Din 2.— in obsega vse potrebno pripravo kot tudi tiskano navodilo, kako se igra. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Vsakemu brezplačno pošljemo seznam naših knjig! Pišite ponj! Tiskarna sv. Cirila v, Mariboru in Ptuju.
Društva uredite knjižnicol Najbolje je ure* jena, ako imate dovolj dobr h knjig. Obrnite se na naše knjigarne, radevolje vam bomo šli do skrajnosti na roke za dobavo knjig. Naj-i bolj uspevajo knjižnice, ki imajo celotno zbirko Kari Mayevih romanov. Ne pozabite pred zimo nakupiti knjig v Cirilovih knjigarnah v Mariboru in Ptuju.
Prireditve in dopisi,
Puščava. Znano je, da 60 farani skupno z dobrotniki drugh fara po širni lavantinski škofiji pričeli popravljati velikansko božje-potno cerkev Device Marije v Puščavi. Delo se je pričelo letos meseca majnika. To delo je ogromno, ker je bila notranjščina cerkve že skoro v razpadu. Že smo menili, da dela ne bo mogoče zmagati, ker so proračun: kazali
ogromne vsote. Pa z dob.ro voljo faranov in dobrotnikov cerkve in božjo pomočjo se je delo v notranjosti dovršilo. Cerkveno zidovje je prebeljeno, okna so večinoma nova, štirje veliki stranski oltarji, o katerih smo mislili, da se sploh ne dajo več ohraniti, so prenovljeni kot bi bili novi in še ve>liko drugega inventarja popravljenega. Račun znese do sedaj 55.000 (petdesetpet tisoč) Din, ki je razen 10.000 (deset tisoč) Din krit s prostovoljnimi prispevki. Prosimo še nadalje blagohotnih prispevkov, da še ostanek računa plačamo in popravimo tudi zu-nanjščino, ki tudi prosi popravila. V nedeljo 10. novembra bo v Puščavi slovesnost blagoslovitve novih delov na štirih stranskih oltarjih, namreč kipov in križev. To slovesnost bomo praznoval':, kot romarski shod. Ob 7. uri bo prva sv. maša, ob 8. uri druga in ob 9. uri slovesna sv. maša prevzvišenega g. kneza in škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Pred sv. mašo škofova pridiga in blagoslovitev. Vabimo vse dobrotnike in častilce Matere božje, da se slovesnosti udeleže. Vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do popravila cerkve: Bog povrni!
Ljuiemer. Prosvetno društvo ima to nedeljo dne 10. nov. po osmi sv. maši svoj občni zbor, na katerem bo dosedanji odbor podal poročilo o triletnem društvenem življenju. Izvolil se bo novi odbor za sledeče poslovno leto. Vsi stari član: naj se občnega zbora gotovo udeležijo, dobrodošli pa so zlasti novi člani, ki ob tej priliki lahko prijavijo svoj vstop. Program dela je pred nami, vsi smo poklicani, za vse je Katoliški dom, v skupnost): pa je moč. — Prosvetno društvo si namerava nabaviti novi film aparat, pathe lux. Za društveno življenje, bi bil tak aparat velike važnosti. Morda bi ga nabavila skupno tri sosedna Prosvetna društva, Ljutomer, Kri-ževci in Veržej. O važnosti filma bi bilo odveč govoriti. V soboto zvečer ob 8. uri in v nedeljo popoldne ob 3. uri predvaja Prosvetno društvo v Katoliškem domu na imenovani aparat prvi film z naslovom Nibelungi. Je to znamenit kulturni film iz nemške narodne zgodovine. Nastopajo najboljši filmski igralci. Film ima dva dela in je vsakemu primeren. Pridite si ga pogledat. Ne bo vam žal. — Na praznik vseh svetnikov se je vršila slovesna blagoslovitev in odkritje spomenika padlim vojakom iz svetovne vojne . 143 jih je bilo iz naše fare .Spominska plošča je vzidana v cerkev. Vsa čast in pohvala odboru, ki se je pobrigal, da so naši bojevnitki dobili skromen spomenik. Župnik msgr. Lovrec je imel ob otvoritvi lep nagovor. Na pokopališču je bil istega dne blagoslovljen nov: žele-zobetonski veliki križ. Toliko ljudi že dolgo ni bilo na pokopališču, ki je z novo ureditvijo dobilo lepše lice. — Igralci Katoliškega doma pripravljajo i:gro Zlatorog. Prva predstava bo dne 24. novembra.
Teharje pri Celju. V torek 12. nov. se bo vršila v teharski cerkvi ob 11. uri predpoldne redka slavno6t biserne poroke g. Vinka Re-benšak in njegove žene Neže roj. Šerbak. Biserni ženin je rojen 16. jan. 1853, nevesta pa
8. dec. 1854. Poročena eta bila v Pilštanju 22. novembra 1875.
Vojnik. Po krasno uspeli otvoritveni akademiji dne 22. sept. so se člani kat. prosvetnega društva z vso marljivostjo začeli pripravljati na predstavo Grielpatzerjevo dramo »Prababica«, katero nameravajo uprizoriti zadnjo nedeljo v novembru. Na to predstavo že danes opozarjamo p. n. občinstvo. Obračun o prosvetnem delu bo podal odbor na občnem zboru, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v kaplaniji. Ker je po 6. nov. 1932 to prvi občni zbor in ker se bo na tem občnem zboru izvolil novi odbor, je pričakovati polno-številne udeležbe članov.
SLUŽBE:
100 Din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi službo majerja. Posestvo na polovico ali v najem. Zaviršek, Zagrad 44, Celje. 1229
Mlmar in Žagar, starejši (samec), želi službe pri krščanskih kmetih. Spindler, Zalog št. 38, Sv. Peter v Sav. dolini.	1226
Kuharico srednje starost, zmožno pospravljanja sob, veščo gospodarstva, zaupna oseba, se sprejme k samostojni goispej. Ponudbe nasloviti na Anton Cvenk&l, Sv. Peter v Sav. dolini.	1216
Starejši samec želi nastopiti kot gospodarski poslovodja, vešč vsakega popravila. Ponudbe pod »Zanesljiv« poštno ležeče 315, Jur-klošter.	1215
Trgov, pomočnika mešane stroke sprejmem. Franc Gninšek, Ormož.	1207
STANOVANJA:
Invalid, ki še lahko opravlja majhna dela, išče stanovanje v bližini Slovenske Bistrice. Naslov v upravi.	1220
Upokojenec dobi stanovanje in njivo v okolici Maribora, da obdeluje majhen vinograd. Podrobno pri M. Jazbec, Maribor, Državna 24-11.	1214
RAZNO.
V Novi Starinarni, Koroška c. 3, dobite zopet več ostankov žameta, barhenta, cajga, belega platna. Velika zaloga otročjih oblek za dečke in deklice, kakor tudi močne čevlje vseh velikosti, nogaviice, srajce, spodnje hlače, žepne robce, blago za ženske in obleke, velika zaloga flanele, šivalni stroj (okrogli čolniček). V soboto 9. t. m. na Glavnem trgu ob 9. uri licitacija obleke, čevljev, perila, posode in novejšega šivalnega stroja.
1225
Kupim lažj6 tri- do štiriletno kravo domače vzreje, odteleno ali brejo. Repolusk, Razva-nje, pošta Hoče.	1223
¥ Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni:
4 m molina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din. 20.—, 4 m kam-brika Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka
Franc Dobovičnik^Celje, SKiiS
Knjižico Mariborske mestne hranilnice 35.000
dinarjev kupi hišni posestnik proti točnemu mesečnemu odplačilu cele vrednosti. Ponudbe pod »Zajamčeno« na upravo »Slov. Gospodarja«.	1224
Jesen je primerna za saditev sadnega drevja. V jeseni si izberite najlepša sadna drevesca, prvovrstna in najboljše sorte jabolk in hrušk. Dobite jih v Št. Petru pri Mariboru pri Alojziju Knuplež. Cena: Ia 8.- Din, Ila 5.- Din. Pri večjem naročilu popust. 1227
POSESTVA:
Hišico z nekaj zemlje vzamem takoj v najem. Naslov v upravi »Slov. Gospodarja«. 1228
Proda se hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, veliki vrt in 6896 m' polja. Vprašati: Radvanjska c. 10, Maribor. 1223
Srednje posestvo, lqpo in dobro urejeno naprodaj. Vprašati: Hoče pri Mariboru štev. 5.
1209
Malo pesestvo se išče v najem za večletno dobo. Najemnina se plača takoj v gotovini-. Ponudbe na upravo lista.	1202
vzajemna zavarovalnica v ljubljani
ZAVARUJ t
POŽAR VLOM STEKLO EASEO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Kotle, za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4,	1218
Vinsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfek v SI. gor.	1217
Suhi jesenov les in strugo prodam. Jarenina št. 15.	1206
1211
Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo! Kaj S? aajftVi *zzs vsaka bolezni? Oslabelost livceV, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali BVvJIO bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči.
Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in
popolnoma brezplačno! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Poštno nabiralno mesto:
Ennesf Pastsrnacli, Berlin SO,
fcUluelkircblatz 13, Abt. 90.
ilUiliUBlillllillUlI! Cenejše so sedaj naše znane vrste: »Kluft« za nogavice in doko-lenice
10 dkg . . . . Din 12.—
»Teka«
za robce in jopice 10 dkg .... Din 16.— »Kordonet«
za pulovarje in telovnike
dkg . . . Din 6.50
»Fuldania«
za šale in čepice dkg . . . Din 8.—
v „Slov. go§p9darju"
imajo najboljši uspeh!
Vinogradniki in sadjarji!
Najuspešnejše sredstvo za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev je	225
i žvepiova apnena broz
znamka „Zvezda"
Cene za 20% znižane! — Dobi se v priznano najboljši kako« — vosti pri tvrdki Anton Jurca naslednik
«M»^.... MILKO SENČAR, PTUJ.
Uporabna navodila na razpolago.
000000000000000E
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na novi vozni
red!
Veljaven od 7. oktobra 1835
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
3000000000000000
suknje, triko
plclciic ¡©plce
nudi ugodno
Mc&rft3©s% GI
ammmmmamammmmBmmmamBaBtBB
i
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog Imamo preko 1,500.060 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavod>h ne Lodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske re« zerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in koneeno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 590.000.G90 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni lirizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode.
§po<£igfcšisfcr§Ei@ ¡Hišic® piiifilslci ¥ nariborii

Inserirajíe I
' _, -
iiiiuiiiir
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne rasa zglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
I TMamajB. Cirila | vMarihoru
H Horoslia c. S
ENI Čekov, račun ¡-T PH štev. io 602 g IH Telefon interurb.št.2n3
ii!iii!ii!l!!l!!l!l!l!!L
23997-693
Za deževne dni kupite našo gumijasto obutev.
97977-675
RAZNO:
Prodam aH zamenjam ležeč bencin motor. Uranjek Franc, Planica, Fram.	1213
Sadjarji in vinogradniki! Sadno drevje prvovrstno in trte prodam ali zamenjam za zrnje ali krompir. Frangež Franc, žaga, Hoče pri Mariboru.	1208
Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstna stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 867
¥ lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prel Jnžnošto-
Gospostte-Slovenske ulice.	2	feršha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.

regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni poleči no oglu Rralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .-. . . obrestnje najbolje . . . Denar le pri niel naložen po-.. polnoma varno.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-.'. v .■ možen jem:	•.•
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hraetelj v Mariboru.