v Trstu, v fodoto 29» novembra I0w i Letnik XtVI Uhaja vsak dao, ud! ob »*4e!)ah in prar^fefli, zjutraj. — t^»diK«vt>: «Tlca rn. FmytlSk& Astfkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi na) se poftiljajo ured* jrfStvu. — hMaoMruu pisma K ne sp-ejemajo. rokopisi se ne vračsjo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodin«. — Lastnik konsoicij Usta CdirosiL — Tisk tnMrne Edinon. — Naročnina znaSa na mesec L 3—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon tr^dniživa in uprave Stev. 11-57. V Posamezne Številke v Trstu in okotlci po 10 stouak. — OgUsi se računajo tr Cirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 »tot., oglasi denarnih zavodov m*t po 80 atot Mali oglasi po 10 stoL beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema tnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2tk is Juioslavils. Jadransko vprašanje. BELGRAD. 27 Pravda- javlja iz Pariza: Naši pariški krogi so v resnih skrbeh za našo stvar na Jadranu, o -:ar se je D'Annunzio polastil Z?dra. MoreHili ni več daleč trenuteK ko bo naredili oni .krajni poizkus, zaradi katerega so se vrgli na Zadar. Na naši str2ni ;c potrebra največja odločnost, ki se pa ne sme omejiti samo na diplomatske korake. »Pravda« izvaja nadalje: Povodom teh resnih poročil o novih nevarnostih smo se obrnili za informacije na ministrstvo .za zunanje stvari. Izvedeli smo, da je naša vlada naredila nov korak pri mirovni ko: ferenci v Parizu. Kakor se zdi, je naslovila na vrhovni zavezniški s vel novo energično spomenico, kjer mu predočuje, kake usodepolne posledice utegne imeti tako samopažno -postopanje v Adriji. Na temelju tega koraka se pričakuje, da bodo zavezniki dali jasen odgovor o tem, da-li nameravajo preprečiti tako samolastno postopanje posameznih držav, ki zasledujejo svoje sebUre namene, oziroma da-li hočejo prepustiti posameznim zavezniškim državam samim, da rešujejo svoje medsebojne spore samostojno in samovoljno. Obenem smo se o-brniii na pristojno mesto za pojasnilo o tem, da-li je naša vlada pripravljena nastopiti z vso odločnostjo proti ponovnim nasilnim poizkusom D'Annunzia. Izjavilo se nam je, da je odločnost vlade v tem vprašanju neomajna, dasiravno se je že začel odpuščati drugi poziv naše vojske. To moštvo bomo zamenjali z novinci, katerih je po številu mnogo več kakor moštva odpuščenih letnikov in ki so sveži, zanesljivi ter tvorijo zdravo jedro nove vojske. Ako bi se D'Annunzio v resnici pre-drznil ogrožali ceio naša nesporna prava na Jadranu, tedaj bo naletel na odločen in tudi dovolj močan odpor. Ako bi nastala potreba, se ne bodo porabile samo čete, s katerimi razpolagamo že seJaj, marveč tudi ono moštvo, ki se točasno ne nahaja več pod orožjem. Vzvišeno nad vsak dvom pa je, da se bo dvignil ves naš naiod v največji in nekaljeni enodušnosti, ako Lo treba braniti ogrožena prava naše tr.Iade države. D'Annunzijade. DUNAJ, 27 »Wiener Mittagszeitung« iavlja iz Rima- PODLISTEK Za stara trnađa. (48) Avgust šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Ne boj se, hči moja, je Ambroz pomiril sinaho, ti dve ženski jemljem jaz na svoj račun. V svojem življenju sem dognal marsikatero vražjo pravdo in — pri Bogu — pokrstiti hočem tudi ti dve ženi. Velikašf Vidiš. Neumnost! Toda, kaj so bili Heningovci, kaj Gregorijanci? Mali plemiči, sinaha, mali plemiči, in so se pozneje z božjo pomočjo aovzpeli do magnatstva. A to bo mogel tudi Tomo. Bcljar je tisti, ki sta mu srce in poštenje bolje, a pravi velikaš tisti, ki je po sebi in ne po rojstvu postal velikaš. Ti, sinaha, pokliči najprej pred-se Sofiko in poglej ji pošteno v srce. Nikar ne okolišuj, marveč jo zagrabi prav, zdravo, za dušo. Če ie je mala res opekla, pa namigni tako od daleč tudi materi. Ti znaš to, pridobiš lažje gospo Uršulo s svojo modrostjo, nego pa »Times« o jadranski nevarnosti. LONDON, 28. [S.) »Times* piSe v uvodnem članku o jadranski nevarnosti in pravi, da ne-močnost, ki se pripisuje italijanski vladi z ozirom na D'Annunzija in njegovih tisoč pristašev, ne pospešuje rešitve jadranskega vprašanja, ki bi se moralo čim prej rešiti. Reški komediji, piše list, se mora narediti konec. Če italijanska vlada ni kos tej nalogi, se mora leta poveriti drugemu. »Times« govori o vesteh, da bo šel D'Annunzio še dalje, in pravi: »Slovanski narodi ob Jadranu so dokazali svojo strpljivost napram izzivanjem, toda oni so bojevniki že po naravi in tradiciji, in ni previdno, če se preveč izzivajo. Če italijanska vlada ni v stanju, če ne želi, ali se bcp izvršiti napram Evropi svojo dolžnost s tem, da vzdrži mir na Jadranu, bodo zavezniki in pridruženci, predvsem Amerikanci in Angleži, prisiljeni, da se poskrbe za to sami v splošnem interesu.« Iz Češ' o:lcvi$He. ; Bodoči češkoslovaški parlament in senat PRAGA, 27. (S.) Po večurni razpravi o I ustavnem načrtu je bilo enoglasno sklenjeno, da bo bodoči češkoslovaški parlament sestavljen od 300 poslancev, izvoljenih za 5 let, a senat od 150 članov, izvoljenih za 8 let Gradba rodbinskih hiš ▼ PragL PRAGA, 27. Včeraj je bila ob ogromni udeležbi otvorjena generalna skupščina zveze »Narodni Jednota Severočeška«. Na skupščini je izjavil prvi praški podžupan, da hoče mesto Praga zgraditi 50 družinskih hiš in da se bo v ta namen razpisalo štiri odstotno*, davka prosto posojilo v znesku 150 milijonov krem. I talijanski poslanik v Pragi. PRAGA, 27. Na prošnjo italijanske vlade je vlada čcho«slovaške republike priznala italijanskega poslanika Malescottija grofa de Vinano. 12 RUSU1 Polom nemških čet v baltiških pokralmah. OURlti. 27. Baltiška pustolovščina ; in Estonci z angleško pom-očjo porazili še zc:r.je kompaktne čete nemškega cesarstva, ki se moralo sedaj izstradane in ra-sdeiane vračati proti pruski me]!. Nemški načrti v baltiških pokrajinah so se za ■eokrat izjalovili. Nemiška vlada razpravlja že v treh sejah o položaju v baltiških -pofrr::j:nah in o pomoči, ki se mora poslati nemčkim čer m, ki se vračajo v domovino peš, na voze v* h in vlakih. Železniška prnga iz Mitave v Prusko, ki je pod otnvem !e-tiških topov, je polna vlakov z vračajočinri se nemškimi vojaki. Nemci so podpisali z Letiši premirje, ki se bržkone izpremeni v mir. Upa se, da bo ententna misija poskrbela za povratek poražene nemške vojske v domovino. K^kor piše Lokal Anzciger«, so vdrle na Ku-ronsko, ki so jo zapustile nemške čete, letiSke tolpe, ki so naskočile urad barona Manteuiiela in ubilo majorja Manteuftela, očeta poveljnika na-skočnih čet, -ki >e pred kratkim padel pod Riso. Vsa n egova polja so bila uničena. Zadn-a brzojavka Waltove agencije pravi, da je prišlo do 26. novembra 2000 beguncev in 1600 vojakov na nemško zemljo. BKPOL1N. 27. (S.) Umitkan-e nemških čet iz baltiških pokrajin se vrši v splošnem dobrem redu; napadi lit vinskih čet r*a vzhodu in zapahu Schaw-Hla se nadaljujejo. Vojna med rusko-nemŠ!dml in litvinskimi četami dokončana. KOVNO, 24, (S.) (Zakasnelo.) Litvinska agencija javlja: Medzavezniška komisija za baltiško vprašanje je naredila konec bojem med litvinskimi in rusko-nemškimi četami: ukazala je obema strankama, da se umaknejo na premirno črto od 30. oktobra. Litvinsk* j čete se bod-o pokorile temu ukazu, če se ru-i sko-nemške čete razorožijo in njihovo orožje izroči Litvincem, če se Nemci umaknejo iz zasedenega ozemlja pred določenim rokom in pod litvinskim nadzorstvom. Litvici se upira-Ijo popolni izpraznitvi »Raduviliakisa« (kakor zgoraj. Pr. ured.) in so zahtevali, naj se doveli, da ostane v mestu sedež poveljnika in 250 mož posadke. Nemška vlada je pristala na litvinslke pogoje; ves vojni materijal in vse železnice z-materijalom, ki pripada rusko-nemškim četam, se povrnejo Litvi, in rusko-nemške čete se umaknejo iz zasedenega ozemlja v roku, ki še ni določen. Litvinci s svoje strani se obvezuje, da usta- | vi svoj pohod in ostane na preminil črti ter zajamči rusko-nemškim četam prosto povrnitev v Nemčijo po HtvinskUt železnicah. Medzavezniška baltiška komisija bo morala nadzorovati izvršitev teh pogojev. Vesti z mvinsko-boljSejggkega bojišča« KOD AN J, 27. (S.)* Iz Kovna poročajo z 21. t. m.: Lit vinski vrhovni stan javlja: Boljše-viški napad na črto Osinovka—-Nisiny so odbile litvinske čete s protinapadom. Na runko-nemškem bojišču so litvinske čete prešle in prekinile železniški progi Schauli—Tilsit, Scauli—Jenikakis {!?) (Janiski?) »Raduvili-akis« (!?) (Radzivilški?) so zavzele naše čete z naskokom. Litvinske čete so zaplenile veliko množino orožja in municije. — Imena, ki jih prinaša agencija »blefani« v svrjih brzojavkah, so naravnost neverjetna. Ako bi hoteli po ieh imenih iskati Litvo, Leti ško ali Estonsko, bi jih ne iskali v severni Rusiji, temveč v — Indiji ali Arabiji. — Bil bi že čas, da se enkrat naredi konec temu pačenju imen, ker takih brzojavk imajo že zadosti čitatelji in uredniki) Letiska prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo« HELSINGFORS, 27. (S.) LetiŠka vlada je naznanila Nemčiji prekinjenje diplomatičnih zvez. Letiška vlada navaja kot opravi čbo dejstvo, da je general Bernhardt izjavil, da prevzame pokroviteljstvo čet, ki se bijejo proti Letiški. Boji s boljševikL NEW YORK, 27. »Times« poročajo, iz Jur-jeva (Dorpata), da hočejo Estonska, Litvinska in Latiška skleniti z boljševiki mir. NE\V YORK, 27. »Tribune« javlja iz Novo-nikolajevskega, da je mesto Omsk vsled obstreljevanja po i>oljševikih napol porušeno. MOSKVA, 27.,Vojno poročilo od 22. t. m.: Na včej črti napredujemo. Na iztočni fronti smo zasedli več krajev 150 vrst južno-iztočno od Omska in napravili ogromen plen. PARIZ, 27. Poročevalec lista »Svenska Dagbladet« javlja iz Helsingforsa: Poročilo, kjer naznanja general Denjikin, da je med Orelom in Tambovom prebil boljševiško fronto, pravi, da je bilo pri tem uničenih 55.000 SoljŠev.ikov. Kmetje in delavci teh krajev so e uprli proti sovjetom. Ob Narvi je položaj zelo resen. Zarota ▼ Petrogradu. MOSKVA, 27. V Petrogradu je bila razkrita zarota belih gardistov, pri kateri je udeleženo 300 oseb, ki so v vojaški službi rdeče armade. Zarotniki so dobivali denarno podporo od generala Judeniča in entente in so jihi zato pošiljali brezžično vse važne vesti. Od entenle so baje prejeli neizmerne vsote. Vse zar cinike so zaprlL Ljetninova politika. LONDON, 27. Ljenin je izjavil časnikarju lista »Daily Newa«: Svoje mirovne politike nismo izpremeniK in vztrajamo na mirovnih predlogih, ki smo jih sklenili z Bullittcm. V notranje stvari drugih držav se ne bomo vmešavali. Na vprašanje da-li zastopa sovjetska vlada res večino ruskega naroda« je Ljenin pritrdil" in dejal, da je sovjetska vlada najde-mokratičnejia. To more tudi dokazati. Sovjetska vlada želi skleniti gospodarske dogovore z Ameriko in drugimi deželami. Iz Madžare Friedrich upa v vzpostavitev monarhije na Madžarskem. DUNAJ, 28. (S.) Friedrich je izjavil v nekem govoru, ki ga je imel pri budimpeftanskem socijalnokrščanskem kluhu, da fe zadnji pritisk, ki ga je izvriila ententa na Madžarskem, v resnici zadnji, ker on ne zaupa več v en-tento. Nato je naznanil Friedrich, da ne bodo madžarski odposlanci na mirovni konferenci poklicani v Pariz pred prihodnjim februarjem. Friedrich je nato priporočal, naj se ne odstopi madžarsko ozemlje, in dostavil« da so Romuni zapustili Budimpešto, ker so vedeli, da so bili Madžarji v stanu odstraniti romunske čete s silo. Zagotovil ie, da zaupa v pri-hodnjost in dostavil, da se njegova politika zopet lahko prične in da bi se s tem pojavilo vprašanja madžarske monarhije. Volitve na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 27. Volitve na Madžarskem se bodo vršile dne 22. januarja 1920. 0 vladavini bo odločilo ljudsko glasovanje. Ako se ljudstvo izjavi za monarhijo, bo nova narodna skupščina imela določiti osebo bodočega madžarskega kralja. Anka s svojo gospoščino. Vem, da tebi več verjame. Tako delaj, to je moja želja, a Bog mi je priča, da dobro želim tvoji sestri I Ho-češ-li, Marta?« — je vprašal Ambrož dvi-gnivši se in je pogladil Marto po licu. »Hočem, gospod tast. Vaša želja mi je zakon. Vem, da se prava sreča mora graditi le na srcu in ljubezen da je od Boga. Zbrati hočem vso svojo silo, da se zgodi vaša volja.« »Hvala ti, dobra duša,« je rekel stari« po-ljubivši sinaho na čelo, »Bog blagoslovi tebe in tvojo deco! Sedaj grem med gospodo, k^ imam še važne razgovore, a ti stori kakor znaš. Podban je krenil naravnost proti krogu gospode, ki so se sredi dvorišča jako Živahno razgovarjali. »Gospoda in bratje,« je re!tel, čas je, da se dogovorimo pred večerom. Zato vas prosim, da greste z menoj v gornje prostore gradu, a vi mladiči imate priliko, da se porazveselite z ženskim svetom. Pride čas, ko na vas in vaša pleča pade skrb za državo.« Starejša gospoda in tudi sinovi so odšli za pod banom f" "topnicah, mladiči pa so se razleteli po vrtu. Marta se je ogledala, ali na dvorišču ni dobila več Milica, ne deklet. Mlada gospa je torej odšla iz gradu, da najde mlajšo si sestro v velikem vrtu. Iskala je tu in tam pod velikim drevjem pod senco o-gromnih jelk in smrek, za cvetočim grmovjem — ali o Softki nikjer sledi. Tupatam so jo ustavljale čebrnjajoče gospe, ki so pohajale po vrtu ter se smejale veselim šalam očeta Didaka. Slednjič — bilo |e že proti večeru — je prišla do kraja vrta, kjer se ta spušča proti cesti. Ker je zaslišala od daleč nekoliko glasnejši govor in tudi Sofifin glas, se je umaknila za gabrovo senco, odkoder je mogla, ne da bi ^o videli, vse razločevati. Pred senco je stala Šofija, prekrižanih rok, pove-šene glave, nežna, mladenka polnega obraza, ki so se ji zlati lasje razpletali na ramena svetlomodre halje. V črnih očeh ji je drhtela solza, a drobne rdeče ustnice so se ji nabrale v sladko-grenak usmev. Poleg nje je opazila Marta mladega Miliča, ko je Sofiji ponižno govoril, a pred njim je tiho plakala Jana, hči slepca Jurka iz Bradavca. Milič je izpregovoriL Iz Nemčije. Hindenburg in Lndendorfl se ne izročita. BERN, 27. Poročilo lista »Daily Mail«, da bodo Hindenburga in Ludendorffa izročili en-tenti, se dementira. Demonstracije za Hindenburga. MONAKOVO, 27. Tu so se vršile po bero-linskem vzorcu nacionalistične manifestacije za Hindenburga in Ludendorffa. Policija je razgnala zborovalce. Vrnitev nemškifh čet. NAUEN, 27. Dodatno k vesti, ki zanika -prediranje Lettow-Vorbeckovih čet v Baffi-ku, naglašajo listi, da je ententna komisija v teh pokrajinah sedaj sama v položaju, da se o retičnosti takih vesti sama prepriča. »Vor-warts« £-li, da ententna komisija v Baltiku za to skrbi, da morejo nemške čete, ki se vračajo iz baltiških provinc, nemoteno dospeti do nemške meje in da tolpe ne napadajo in ubijajo nemških vojakov. Nemški socijalni demokrati in mirovna pogodba. NAUEN, 27. Socijalnodemokratični zastopniki v nemški narodni skupščini so po temeljiti razpravi soglasno izjavili, da so dodatne zahteve k mirovni pogodbi, ki jih vsebuje zadnja ententna nota, nesprejemljive, ker bi na ta način nemško gospodarstvo še bolj nazadovalo. Iz Avslrije. Dunaj sedež zveze narodov? DUNAJ, 27. Sem je dospela oficielna vest iz Ženeve, po kateri je vrhovni svet pritrdil izpedbudi avstrijske vlade, izvoliti Dunaj za sedež Zveze narodov. ® Sklicanja parlamenta odgođeno. DUNAJ, 27. (S.) Vlada je odredila sklicanje parlamenta za dva mjeseca. Dosegaj so dokončane predpriprave za ćbČinske in državnozborske volitve; ustavodajna skupščina se izvoli do 31. marca. Hišne preiskave v grašM okolici. GRADEC, 27. Po ukazu osrednje vlade izvršuje orožništvo v graški okolici hišne preiskave in odvzema vse orožje. Mirovna ko^eren^a. Vprašanje nemškega brodovja. — Madžarsko in romunsko vprašanje. PARIZ, 27. (S.) Vrhovni svet je vzel na znanie poročilo glede nemškeja brodovja in oeškednine, ki se bo zaktevala za potopitev brodovja v Skapoilovvu. Vrhovni svet je pristal na predlog, da se uniči vse brodovje, ki j»e nahaja v zavezniških rekah, toda vprašanj« -porazdelitve materijala, ki še ostane, ni 5e rešeno. Od tega splošnega pravila boste izvzoti Francija in Italija, katerih ladjedelnice so bile tekom vojne zaprte. Te dve državi doL.le terej nekoliko ladij kot odškodnino ^a pretrpljeno škodo v vojni. Z druge strani sc začasno odstopijo tudi drugim državam nekatere ladje, preden se uničijo. Vrhovni 3vet sklenil ničesar glede odstopitve lučne-ga materijala s strani Nemčije kot od ško d n"n > za potopitev skapaflowskega brodovja — Vrhovni svet je od godil proučevanje do-■Jntnih klavzul k madžarski mirovni pogodbi glede obskrbovanja Avstrije z živili. Končno je vrhovni svet sklenil, da bo morala romunska vlada odgovoriti na ententno noto od 24. novembra pred 31. decembra. Nemški noti glede jtovrnitve vojnih ujetnikov iii glede potopitve brodovja ▼ Skapailowu. PARIZ, 28. (S.) Nemška vlada je dala izročiti konferenčnemu tajniku dve noti; prva govori o povrnitvi nemških vojnih ujetnikov, a druga o potopitvi nemškega brodovja v Skapaflowu. flz Amerike. IVsa)anjfa za rešitev rudarske stavke prekinjena. VVASHINGTON, 28. (S.) Po^a-nja za rešitev ririarstke stavke so se prekanila. Sestanki med zastopniki lastnikov premogovnih rudnikov in zastopniki rudarjev za določitev novih plač, so se odgodili na nedoločen čas. Delovna konferenca. WA?HINGTON, 28. (S.) Delovna konferenca je razpravljala o vprašanju brezposelnosti; stavi ena sta bila dva predloga, izmed katerih zahteva PTvi. naj se vprašanji o brezposelnosti in o raz-deKevan]-u sirovin po svetu odd-elno (proučita. Drugo raspravljan;e, pri katerem zastopata EaMo kali;« m Jounaux Francijo, hoče ob-tžati združeni obe vprašanji. Po dol-gi razpravi se je odobrilo priporočilo, ki gre za tem. da se določi v vsa-ki državi učinkovit zavarovalni sistem proti brezposelnosti. _ _ Mefaiko odklonil Izročitev Jenkinsa. JMEHIKO, 27. (S.) Vlada je odklonila predlog, naj se am-eriški kcnrularni asent Jenkins izpusti v svobodo, ter nave:la kot vizrok o ministrstvo priobčiti poročilo o Đ'Annun-zi'ievi pustolovščini, iz katerega je b&o razvidne* Ja je Admiral Milk) zakrivH iz!ora*x> hi svojevoljno izvrševanje oblasti. Namesto da bi se bil držal točno svojHi upravnih in vojaških dolžnosti, si je dovolil izdajali .politične projjlase, ki bi jih mogla izdajati, če bi že hotela, eJinoJe parlament in vlada. Namesto da bi lwJ pokazal, kar bi bilo v teh časih več nego potrebno, brezpogojno spoštovan;« discipline, je bil prvi, ki >e dal primer kršitve in skrunkve. ■Po vsem tem >sc )e smejo smatrati, da -bo admiral Millo kaznovan. Toda v uradnem Hstu kraljestva se ni CitaJo nič taikvnega. Najprej se je reklo, da je ta uefičnež, zavedajoč se svoje krivde, predložil »svojo -demisijo. Nato se je ta vest zanikala. Torej je še v aietivni službi. Nihče ni mislil na to, da bt ga odstaviL Za eno ne premišt'eno besedo, za en prenagljen čin, četudi .nedolžen, je bilo na stotine vojakov. Četudi so se pokazal vredni ni bojišču, obsojenih in zaprtih. Admiralom je dovoljeno pozabiti meje svoe sh*žt>e. preiti od Viktorja Emanuela k Gabrielu D'Anmmziiu in k*-zati nekaznovano nagib k uporom 4n diktaturi. To vladno obotavljanje je strašno v časih, v katerih živimo. Z ene strani imamo navdušenji množice, ki prihaja iz obljub in mesijskih iluzij; s druge strani pa nevarnost vojaške samovlade. Cv. Nitti se toVaž* izjavljajoč amerikanskim listom, da so tovolenci katoliške stranke najboljši patri-ioti in lojalni monarhisti Toda »država. H ostaja nedelovna pričakovale dogodkov, izgublja vedno već svoje pomembnosti, moči in ugleda. Do keda}? Kako dai*"*?« — In D'Annunzio? Pr. ur. »Cd.« V XfM», 4me M. mm komedlHL Komaj leto jc murifo, ko so v jI . plapolale zastave na vaakem italijanskem okencu, ko je navdušenje prestopilo v«e meje treznega ocenjevanja in pametnega razsojevanja nastalih dejstev. Italijanski naoijonalizen^ ojačen po nepričakovanem uspehu, pijan ogabnega, čuvstvenega ko-tnedipandstva je zapeljal narod v stranpola fclaznih imperialističnih zahtev, ne da hi računal z realnimi dejstvi, ne da bi pomislil na nesrečo, ki bi utegnila zadeti kruto varani 4n težko preizkušeni narod. Prvo dejanje te politične komedije, polno navdušenja, baha-nja m zastav, je končalo s tealraličnim odhodom Orlanda iz Pariza. Zavesa iz puhlih člankov podkupljenega časopisja ra mc^la popolnoma zakriti poraza te brezumne politike; parfumi rani in siti parter je sicer bur-no ploskal, a galerija, sestradana m izmučena, je pričela tajno sika ti. Proti volji šovinističnih komedijantov se je drugo dejanje te s fanfarami pričete burke — zapletlo. Na oder je stopil namesto Orlanda dAtg igralec: Tittoni, ki naj bi popravil vse neslanosti svojega prednika in doigral igro do zmagoslavnega konca- Toda strahovi, ki jih je priklical prednik, niso hoteli izginiti. Vsi načrti, vsi pozivi, vsa posvetovanja, vsa odkritosrčna in neodkritosrčna prijateljstva oiso zalegla nič. Vsak njegov mahljaj, ki naj bi razsekal nerazrešljivi gordijski vozel jadranskega vprašanja, je bil udarec v vodo. Glavni režiser Nitti je pomirjeval nestrpno občinstvo, ki je želelo končnega miru, ki ga ni hotelo biti. Predočeval mu je vse lepe dolžnosti državljana in Italijana, izpodbujal ga na delo in varčevanje; in ko ni vse to nič pomagalo, mu je uprizoril za izpremembo črno alegorijo: lakoto, revščino in nove davke na vse, kar leze ino grede. Galerija se je prestrašila in pomirila na videz, a siti in parfu-mirani parter je ogorčen protestiral proti takim prikaznim, ki jih ni ... Med to rmešnjavo je stopil na oder narodni junak Gabriele D'Annunzio in je, obdan od bengalične luči domovinske ljubezni in ožarjen od slave avtomobilskega pohoda, prinesel kot rešilno sredstvo na krožniku »-odrešeno* Reko, to nebogljeno dete, ki bi ga bil kmalu pobrustal stra-fcii jugoslovanski zmaj. Režiser je mahal z rokami, zdolgočasen in siti parter je zopet navdušeno ploskal, galerija se prvi hip niti zavedla nif a ko je spoznala, da se tisti »-junak« na odru igra z ognjem, je pričela žvižgati in ropotati- S tem dramatičnim vrhuncem je bilo drugega dejanja konec. V tretjem dejanju je burka dobivala vse Tesnejšo obliko, ne da bi izgubila na drastični fcomiki. Režiser se je naveličal klepetuljastih koristov in kulisnih premikačev ter je po6lal vse skupaj domov. Na odru so ostali samo še trije igralci: Nitti, Tittcni in D'Annunzio. Prvi je zvito vrtel oči in zaklinjal tujce, ki so z ogorčenjem prisostvovali predstavi, da vse uredi, da ne ve ničesar; občinstvo pa je nasitil s potico lepih fraz in prosil, naj vztraja do konca. D'Annunzio je v arditskem kostumu stisnil bodalo med zobe in grozil vsemu svetu — z besedami in poslanicami, medtem ko je Tittoni v potu svojega obraza iskal tako dolgo izhoda iz zagate, dokler ni našel — mrzlice. Toda med gledalce se je pomešalo vedno več nezadovol;nežev, potrpežljivost je dosegla višek; galerija, ki je najdraže plačala vstopnino: s svojo krvjo, je spoznala nečedno igro, katere račun bi morala plačati zopet ona sama, in je brezobzirno napravila konec politični komediji, ki je vse predolgo varala občinstvo in očleparila lahkoverni narod za mir in kruh. To je burka italijanske politike s tragičnim koncem, ki sta jo kmet in dclavec z glasovnico v rokah razkrinkala in obsodila. Parfu-mirani in siti parter se je poskril, politični žcnglerji jočejo na razvalinah svoje slave, na politično areno pa so stopili novi možje: na njih je, da rešijo, kar se še rešiti d&! mere ta čase, v katerih tf vW A4j. d* obfosii ut$u»eK} nemjU iteik. ' pa je enostavno Paeivtofno sWv*o finančno ravnateljstvo v Trstu, ivai na\->ra*~» te red. Obračamo se pa tudi do general« esa c»vm*eua ■komisariiata za Julijsko Benečik>, z opozoritvljo, da postoparie rečene otrtosri ustvarja razpoloženja. ki m,i re merejo biti ljuba. Stvar pose«u tudi t*a polic po Stike. Kako tako vsćfrje vanje nemščine širin* s tistim* visokimi cUji, za katere je — kakor >e slovesno z-rrtrlala — ententa v boi ifi žstjo'ttsdi kaMja?! Nevarno«-! ivemške napadiii-irosti naj st otipravi za vedevo — ta cHj so nashi-beli vedno i« ea naslajajo še danes. V praksi pa «nu vsiljujejo iKm s-premstvo, kakor ga 2e doko nismo vkictt. IrprevtKf je vodil preč. g. M la!an. ho?n«aivega: sano videli društvenega pred s-t dn>ka in prvaka uč:ie':stva g. Germeka, na čelu istrskega učiteljstva, ki jc prihitelo z vseh s-trani Istre, pa popolni odbor istrskega učiteljskega društva 6 predsednikom g. Venttiriniiem. Zastopstva raznih gospodarh in narodnih društev in organizacij, nt h roj pokojnikovih prijateljev iz Trsta. iz tržaške okoHce. »z Ricmanj, od Sv. Antona in iz vse Koprščine so zakfcuOiii izprtvod. ki Je b;J prava narodna — ralna manifestacija, \Tedna pckoTfjiko' ih vsestranškili zashrg. Pogrešali smo pa ono. kar bi bilo še Costoineje proslavilo spotim pokojnoga, ono, kar je on tako ljubil, ea kar Je on toliko žrtvo vel — da, celo zdravje — pesem, poslovilno pesem. So pač krive tega današnje razmere. Po kratkih obrednih molitvah v cerkvi «v. Antona novega ie spremilo ožje spremstvo pokojnika na pokopaHšče k Sv. Ani. — Josip Y -ientič, spsvaj večni sen v zemlji slovenski; rod pa, katereca si vzgoji! na Koprščini, in narod ves Ti ohrani hvaležen spomin. — Istran tužni. Dostavek uredništva: Grozno prizadeta poko:-nikova vdova in eruirna nas naprošata, da izrečemo njuno toplo zahvalo vsem, vsem, ki so na katerisibodi način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Neverfctno. a vendar resnično! Davčni odcelek pri komis-rijatu v Gorici razpošilja slovenskim strankam po deželi italijansko--nemške tiskovine. Stranke vračajo, a dobivajo zopet iste itaiijarv-konemške tiskovine. Neverjetno, a vendar rcUlično! Ce bi pošiljeli te Italijanske tiskovine — kar bi bilo sicer tudi krivično, ker bi raka praksa nasprotovala načelom narodne pravičnosti In liberalnosti, pa tudi praktične umetnosti — bi Vio * 3 -!e\: Vo r?.7i:"n?:ivo z o žirom na raz- z-»to prosamo geđie-rafe civlhii kotoisiirijai za Johj^ko Benečijo, naj postopanje podrejenih mu oblasti spravi v sklad s slovesnim zatrdilom svojesa — šeia! Ta komsa-rbat bo inenda v soglasju z nami. Če pravimo, da so v igri wUko večje stvari, nego mislifo gospodje v Gorki. Caveant consul^s! Iz grada Sv. J usta. Posnemamo iz včerajšnjega večernega »Lavoratora«: Doznali smo, da je bil 25. t. m. zvečer v »palaoso San Giusto« neki polke vaik. ki je obiskal interniranee. Čudi! se je precej. ko je -videl, kako ieže stotine odrešencev na golih deskah in čakajo že tedne in mesece po-\-rnitve k svojim dragim. Tudi se je čudil, da se med interniranci celo taki Tržačani, ki so preživeli pet Jet v ujetništvu. Se bolj bi se bil gospod polkovnik Čudil, ako tri 6ul bajne pripovedke o romantičnem življenju nesrečnih gojencev slavnega majorja Germana v »Forte Procok>i. Polkovnik je rekel častnikom, ki so ga spremljevali, de je treba vse internirance spravita v kratkem »domov in da mora to nekdo sam vzeti v roke. Rekel je, da je preveč uradov, ki se s tem bavijo. in je citiral rimljansiki pregovor: »Quando diversi galli cantano non ia mai -giorno«. (Kedar razdični ipete-lini pojo, se noče nikdar zdaniti), imenitno, vendar ^krat pametna besec'a! Naj vendar »zakanta ta edini «3lo«: "Domov interniranci vsi v enem dnevu*. Naj ekscelenca čv. CiufielH izpolni svojo obljubo. »Zarota v Tridentu«. Mi v Trstu sicer nismo nič čirli o kakem razkritju kake zia.ro te v Tr klen tu. Niti italijanski listi niso nič poročali. Pač pa so •doznali — dunajski listi o »-zaroti v Tridentu-«. No, mi smo z mesta razrešili zagvne-tko. Pod tem naslovom smo čitali namreč v dunajskem *Morge-nu« brzojavko, ki je poročala, da so se tam vršile hišne preiskave pri pristaših MussoJinlJeve stranke ter da so na§H pri njih bombe in razno orožje. Voditelje strank«, M-ussoHn«ja fn druse da so zamrli. Tega nismo vedeli v Trstu, pač pa vemo, da se je nekaj takega dogodilo v — Milanu!! Tam iz-djja MussoUni najhujši revolverski Kst »I! Pc;c!o d'Italia«, ki uprav -kanibateki napada vsakega po-ktioneaa nasprotnika, posebno pa socijalne demokrate. ki Km jc bil isti Mnssol ni še nedavno hrupen pristaš in vodja lista »Avcntf«. Ze ta 'iapre-memha označue — moža, kaže, kakega kova poštenjak je. V izpopolnitev njegove karakteristike naj navedemo dejstvo, da so -pri njem in njegovih sorazbo.n kih res našli bembe in razno orožje. Ali v M'lanu m ne v TrkJentu! Dnm:isk* lio ti so zopet enkrat — točno poročali! Sestanek goriške »Županske zveze«. Ker oblast ni dovolila rednega zborovanja te Zveze — češ, da niso tiha predložena pravila in da torej Zveza ni odobrena — se je vrši! minulega četrtka v Gorici v dvorani pri ->Treh kronah« sestanek županov oziroma občinskih upraviteljev Dcšlo jih e okoli 100. Razpravljali so edino le o gospodarskih stvareh. Razprava je bHa živahna in so se števili razni predlogi. Mnogo so govorili o vahitnem vprašanju in o uradnem jeziku občin, Iv iti to vprešanje ni smatrati Ve kot jezikovno, arrgak tudi kot gospodarsko. Kajti pritisk oblasti, da bi občine uradovale tudi v italijanskem jeziku, bi povzročal občinam veli-kc troške za nameščanje te in itko v, ki bi bili sposobni v Jez-'kovnem, a obenem tudi strokovnem pogledu. Številni gerenti naj se odpravijo in nadomeste z domačimi upravitelji. Sklenili so nadalje, da ne predlože n'kakih proračunov, ker nimajo za to nikake davčne podlage, kajti večina občin ima Je troške in nič dohodkov. S-ploh pa županje komaj čakajo rednega občnega zbora, da izrazijo svoje zahteve Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo sta dve predstavi. Popoldne ob 15 se aadnjič ponovi ve-lezabavne burka sMadama Eonivarđ« (»Kknuta za 100.000 frankov«), ki }e že dvakrat napolnila gledališče. Glavne uloge so v rokah g. Sile, ge. S ilove, g. Požara in gdč. MezgeČeve. Ta burka vsebuje toliko posrečenih dovtipov, da se gledalec ne more vzdržati smeha od začetka do kcnca. Zvečer točno ob 20 se .ponovi prekrasna ruska cfama v štirili dejenjih »Aniisa«, ki je dosegla na četrtkovi premijeri -sijajen uspeh. To je božansko lepo delo. Dejanj se \-rSi na Ruskem, v poslednji dobi gnilega carskega režima. O pisatelju, Lecnidu Andreievu »n o drami sami je predaval v torek g. Vovk, ki je to nesmrtno delo preJožil na slovenski jezik. Ker je pričakovati velikega navala, nujno prosimo naše občinstvo, •ča si pravočasno poskrbi stopnice, ki so v predprodaji, kakor po naN-edi, vri blagajmčarki v veži i-Nar. doma«. Višja trgovska šolš -Revoltella« v Trstu. Vpisovanje na tej SoH se vrši od 26. do 30. t. n... od 11—12 pri tajništvu imenovane šole (O. Carducci 12, II ). Javnost sodnik razprav. Neki tržaški Kst ie te dni v svojem poročilu o neki kazenski razpravi grajal, da se občinstvo ne pripušča k razpravam, kjer bi se moglo marsičesa naučiti. Naglašamo, da zakon določa javnost vseh razprav in bi bila izključitev občinstva vzrok za pritožbo nicncst.. Le v posebnih sfcčajih more sodišče izključiti javnost — n. pr. ie ozfrcv n« moralo, ali. če gre za posebne interese države —, a za to je treba posebnega sklepa senata. Pa t odi v slučaju, da ie javnost izklfrčena, imajo stranke pravico, da določijo zaupnike, ki se morajo pripustiti k razpravi. Vrdelski »Sokol« uprizori v nedeljo. 30 t. m. na rodno igro v treii dejenjib »V Ljubljano jo daJroo*. Začetek ob 16. Vstopnina s sedežem 1 L; stojišča 50 stot. Svetoivončani. pridite v velikem številu, da bo dvorana polna, kakor je bila pri zadnji predstavi. Po predstavi domača zabava do 23. požar. Na Otlici nad Ajdovščino ie pogorela hiša bivšega župana Krcpeža. Raznaša se glas, da je zločinska roka zanetila ogenj. Miklavžev večer »VrdeUkega Sokola« bo v nedeljo, 7 .decembra. Vziporedne točke bo proizvajal samo naš naraščaj, Miklavž pa obdari vse pridne, male in velike. Naših zavednih Svetoivan-čfnov naj nihče ne maakal Po predstavi domača zabava. ćincrabs priimka. S privođenjem generalnega civilnesa komisaria te rzoremenU skrbnik ----Uli. rofBM v Gradcu 31. dec. 1906., \ staMdpCe v TMu, prtimric v > AaooH<-. NlMiiliiu rtMtfeo priredi pevski obor v 5v. KrMv V*»T9k*m 7 decembra. Na sporedu le borka v dveh rlrjnajih, moški in mešani zbori ter nastop Miklavža Mestna zastavlialrica. Danes se bodo prodajali razni že eapaćK neđragoceni preAneti serije 144 od št. 9101 do št. 9900, sprejeti meseca marca 1919. _ Ostrrijena. Včeraj ob 17 je na tesnem tr«u nenadoma počil strel, baje iz samokresa, in kroglja ?e nadela Ivanko Samso, staro 34 let, stanujočo v ulici delie Scuole nuove 3, v levo lopatico. Kroglja ie prišla od zgoraj; kdo je ustrelil, ni znano. Samso so peljali" V mestno bolnišnico, kjer so ji Lzdrli krogi jo, nakar je žena šln domov, ker m bi«a ri&Ra nevarna. Oparlta se ie z vrelo vodo. Triletni Lidija Fo-scar: je včeraj popoldne tekala po stanovanju, v olici Scorezria 2, semintia iz kub in je v spalno sobo in zopet nazaj m se zaletela v kuhi*;« v svojo mater, ki že nesia v rokah lonec vroče vode; iz lonca se je rasiila voda In oparila nekoliko otroka po obrazu. Mati je nesJa hčerico na zdravniško postajo, kjer ji je dal zdravnik potrebne pomoči, in se vrnila nato s hčerko v naročiu zopet na stanovanje Premogovno vpraša nje. Josip Votovac, star 54 tet, *n Franc Cruso, star 45 let težaka, sta včeraj peljala no. nekem voeu 8 vreč angleškega premoga. katerega pa nista mogla spraviti skozi glavna vrata ia proste lake v mesto. Pri vre£h so ju vpraSah, ka} peteia. »Prah« sla odgovorila tn pokazala neki račm. podpisan od Ivana Vidmarja. V istem hipa je pritekel za vozom mož, ki je povedal, da je v onih vrečah premog, ki je bil ukraden iz nekega skladišča v prost* lukl Blago so jima eapiesft; oba knpovaJca in prodajalca Vidmarja pa so aretirali. Koala t opremo m plahto so minulo noč ukradli neznani tatovi, fci so vdrli v hlev Vincenoa Sege v Rojami, Scala santa 200. Pri Igri. Josipa Bobeka sta povabila dva potnika, Nikoiaj Maratz in Ivan Cenovich, med vožnjo s parnikom »Wilsonom« v Trst na partijo kart in ga goljufala za 5000 Hr. Ko Je priplul iparnik v Trst, sta h#a oba kvartavoa aretirana. Tatvina. V stanovanje Karte GregorettiTa v ul. Tor S. Lorenro je vdrl neki Pascucie Flego in ukradel za 400 fir suknenega blaga. Flega so orožniki aretirali, blaga pa niso mogli najti. V mlekarni Ase Fragiacomo je včeraj znvaknil Herman Sanci n iz nekega predala 300 lir. Bil je kmalu po izvršeni tatvini areiiran; pri n!em so našli še vseh 300 h"r, katere je dobila Fraglacomo natzar. Rojena v vlaka pri 2avljah. Včeraj t>e je pdjala z vlakom, ki prihaja iz Pereča, Štefanija Kocijančič, stara 28 let, iz Vižinade, v Trst obiskat znance. Mod' vožnjo, v bhžmi 2aveH, ie porodila hčerko; pri porodu sta ji pomagala neki Franc GvasFi in Josip Staloski. Ko je prišel vlak v Trst, so nesli meter in hčerko v avtomobil rešilne postaje, s katerim so ju odpeljali v mestno bolnišnico. Žepni tat je zmakniJ včeraj zveče- Josipu Ceschiju v gledališču »Politean: Ro Ust- nico, v kateri jc bilo 52 lir. Na parnikn »Gablonz« so odprli včeraj neznani tatovi s pomočjo ponarejenih -ključev neko kabino in odnesli samokres ki nekaj nabojev v skupni vrednosti 80 lrr. pa sa posrećite, her asa j« v *mš» trnh At ovođaika. ki «ta ar«Hgsarip ponoćna oMAovska. Haaon te PoMmiene tatvine je DraMek ntktožes Se drugih prestopkov. Ko« ie izvHOa prehdtav« proti nekaterim ponarejevalcem il vi lakih iekaenk:. so po-JiciMie oblasti doznate, da je poekril Draiček razne priprave ra izdelovaate ponareiemh živtf-skih izkcznic. DraSček ?e priznal, da je izdal 1400 tzka«)»c za stadkor, za katere je dobil od neznanih žen 5600 kr»n. Hortenziii Cnl^ack? pa ie »kf«-del zlato wro 4. verižico. Pred sodttščem je Drašček priznaJ. da- jc skril onkn ponarejevalcem živalskih »zkaznk; re/ne priprave, ker so ga za to prosili. Da je tudi sam prodajal izkaznice, je tadi prbznai. Hortenzi>u Cal^iga-risu je sicer ukrade! uro, pravi ph, d;i mu jo »e tudi plačal. O tatvini na stanovanju Privileggia ie rekek da «a se nekega večera pogovarjala v kavami »C^orso« Siega in cn v svojih stiskah, ko ste** k nlSma neznaji gospod, ki jima je svetoval. T*al izvršfta tatvino v Privileggiovem stanovanju, kamor sta tudi šla. P'ravi, da je nalašč ropotal, da bi pr>š& Ijt^je in aretirali gospoda, ki *e pozneje ušeL Tndi Siega priznava o(na svoV* krivdo. Na«to so bile zaslišane nekatere priče, ki so (kar se tiče tatvine) podajale izjave, ki se strinjajo z obtožnico. Porotniki so pritrdili vsetn vprašanjem za svoto pod 2000 lirami, nakar je sodišče obsodilo Dra-ščefca na. 10 mesecev, Siego pa na pet mesecev zapora. ttCEM O&ribatds št. 3. del .i SREBKN DENAR kapajan po cenah vsaki tnnoiinJ. Pridem Wiko poai Afojr Garibaklijev trg št. 3 (prej Uarriera.) NOV glasmir, črn. mnetno ix*5ehm. im^ilna pk> šča. križone strune. prtnJu. po ceni radi selk-tve. V rdela. S. CUino 541 pr«i. ievo vr. 9. ML.4DA \-dova, brez otrok. »ivUM- ^e+i ^naajii v fcvrbo ženitve r. uradnikom boljšim ikrkkv^ c«»n v stalni sAivžht. Le resne pomnil*, će mu> goče s sHko, na čts. odd. fidinosti pod Re&. nost . 4370 »P1KOLO« za hotel, vešč sioven?*©tra i u ske«a iezika, se sprejme 4* do vš čina. 3338 MOŠKO ali tonsko krojaško moč iščem za taloof Sen nastop. Plača po dojtovorn m evermiHno hrana v đruž+ni. Rojic, krojač. Gorica, uL Ynr» mica št. 30. ISCEM urarskega pomoč4iika; pktčilo po doign-voru. Ponudbe je poslati na ararja Lado Pe» trioa v Vipavi. 333V PRODA se malo rabljena Železna peč radi po-roankanin prostora. Naslov pove ias. odd. Bdi-nosti. 27 28 KROJAČN1CA Avgust StuJar nI. S. France&ca d'Asisi štev. 34, 111. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 Vabilo. V nedelo, 30. t. m., se bo vršil ▼ Koprivi a* Krasu ^elikasislii Sov ns medvede, ligre, slone, leve, nosoroge in morske kače; (zajci, srne lisice izključene!) Vsi dobri love« so vabljeni, pose boo tisti, ki zadevajo okoli vogla. Zbirališče in basanje pušek v gostilni Zo£a Pripravljeni odbor TERANOVEC. Za nek p prve vrste, se obrniti k založni tvrilkl EDGARD PRESTER, Trs« ul. Cesare I a tistl 24. lel. 11-40. kupL9:Q po ralbi5|Ih zzrsT, ulica Mcnzonl m\ il r. 2, prltllcle Obvezen, pp-d^m trdi na dlo^i po\s. M tere? H^če^e osrečiti va§e otroke? Hočete ve j^aie okusiti tr* nutek radostne napetosti ? Prihitite k največjemu semniu i, kakršen se še ni videl v Trstu — norimberških igrač, prispelih z vlakom, katerega je bam Sv. Miklavž vodil. V dvorani bivše „TERSICORE" sedežu tvrdke za dražbeno prodajr Tđ. 34-92IB1-39, E. OIMIELLO & R. CE HAAS, lil. CltlGZZfl fl. 3 se bo vršil ta veliki semenj, katerega bodo matere z veseljem obiskale fn zadovoljne bodo s svojim nakupom, ker — to naj se pove na uho — cene bodo aosoiutno Ko^urencne. — Prepričale se boste. Semenj, ki se bo vršil o ponedeljek od 9 Co 12 In cd 15 do 19 in to trojci do pucine razprođcjs. Priporoča se torej, naj nihče ne zamudi, kdor hoče imeti dosti na izbero. Važno: Vsak kupec, ki potrosi najmanj 20 lir, dobi brezplačno srečko, s katero bo lahko zadnji dan semnja potom žrebanja dobil po svoji volji, popolno novo krasno duna^ko zakonsko sobo, popolno novo hrastovo pisalno mizo ali pa koncertni klavir „LhiUar" iz palisandra. Dari!a so izložena v dvorani. Prost vhod brez obveze za nakup.