Leto LXVnU št. tZ Ljubljana, torek 15. januarja 193S Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO UUBUANA, Knafljerm ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3134, 3126 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44,1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon' St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. AS, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Izid ljudskega glasovanja v Posaarju: za status quo . . . 8.87 °|0 Francijo.....0.40°|o Nemčijo .... 90.08°|o Nemška fronta je zmagala z absolutno večino in s tem odločila definitivni povratek Posaarja k Nemčiji, kjer je izid glasovanja izzval silno veselje — Hitlerjeva zahvala Posaarcem Saarhriickeii, 15. januarja, r. Vso noč je trajalo v prostorih Wartburga štetje glasov, oddanih pri nedeljskem plebiscitu v Posaarju. Štetje se je vršilo pod najstrožjo kontrolo zastopnikov Društva narodov, v navzočnosti zastopnikov Nemčije, Francije ta zagovornikov statusa quo. Pri štetju }e bilo zaposlenih nad 100 uradnikov. Ob 6. zjutraj je bilo štetje končano in sestavljen končni zapisnik, ki so ga podpisali člani glavne volilne komisije in zastopniki Društva narodov. Kljub neugodnemu vremenu, mrazu in megli so ljudje vso noč čakali pred poslopjem VVartbuga, ki le bik) obdano s trojnim vojaškim kordonom in zastra- ženo s tanki in oklopnim i avtomobili Z največjo nestrpnostjo so pričakovali izid glasovanja. Napetost je dosegla vrhunec, ko so člani glavne volilne komisije zapustili poslopje in se podali v mestno hišo, da od tam razglase rezultat glasovanja po radiju. Ko je ob 7. zjutraj bilo napovedano, da bo sedaj objavljen izid glasovanja, je na ulicah kar mrgolelo ljudi. Ob 7.15 so objavili rezultat po radiju. Po mestu so bili nameščeni številni zvočniki, pred katerimi so stale nepregledne množice. Predsednik komisije je najprvo v francoskem, nato pa v nemškem jeziku razglasil naslednji rezultat glasovanja: Rezultat glasovanja Glasovalnih upravičencev je bifo..... 539.541 Oddanih veljavnih glasov........ 525.747 Neveljavnih glasov ........... 2.224 Volilna udeležba }e torej znašala v odstotkih 07.0 Od oddanih veljavnih glasov so dobili: status cjuo..... Francf$a ...... Nemčija...... Radost v vsem Posaarju Rezultat glasovanja je izzval med prebivalstvom ogromno radost Par minut po objavi rezultata so bile že vse hiše okrašene z zelenjem in hitlerjev-skhni zastavami, po ulicah pa so se začeo* zbirati pristaši nemške fronte ter prirejati ovacije Hitlerju in Nemčiji. Pristaši statusa cfuo so se v strahu pred demonstracijami poskrili in zaprosili za zaščito policrjo. Policijske čete so pa-truijirale po ulicah, vendar pa do opoldne ni pri^o do nikakih resnejših incidentov. Praznik v Posaarju Saarbriicken, 15. januarja. AA. Danes bodo zaprti vsi uradi, šole, trgovine, industrijska podjetja itd. Službo bo opravljalo samo osobje pošte, brzojava tn telefona. Varnostni ukrepi Saarbriicken. 15. januarja. AA. Danes bo v vsem Posaaru praznile. Ura-dovali bodo samo poštni in brzojavni 46.512 glasov, t. j. S.87°/o 2.124 glasov, t. j. 0.4 % 477.119 glasov, t. j. 90.08° „ uradi. Voditel'ji nemške fronte izjavljajo, da bodo obnovib" manifestacijo, ki je bila leta 1925. za tisočletnico Pore-nia. 2e včeraj so se po ulicah v Saar-briicknu pojavili uniformirani člani narodno socialistične stranke. Zaradi tega je bilo več incidentov med hitlerjevci in njihovimi nasprotniki. Redarstvo je izdalo stroge ukrepe, da prepreči morebitne nerede m poskrbi za varnost nacionalno socialističnih nasprotnikov. Podrobni rezultati Saarbriicken, 15. januarja. AA. Glasovalni izid po okrožjih je ta-le (prva številka status quo, druga Francija, tretja Nemčija): Saarbriicken, mesto: 10.413, 286, 73.761. Saarbriicken, okolica: 12303, 657, 121.632. Sarrelouls: 7541, 727, 85.230. Ottweiller: 8792, 152, 87.875. Merztk: 1180, 66, 23362. St Wendl: 1130, 27, 20.599. St. Ingberg: 3058, 126. 33.867. Homburg: 2196, 42, 28.763. Veselje v Nemčiji Vsa Nemčija se topi od veselja nad izidom glasovanja — Današnji dan je proglašen za narodni praznik Berlin, 15. januarja, r. Vsa Nemčija je z največjo nestrpnostjo pričakovala ob.ave izida nedeljskega ljudskega glasovanja v Posaarju. Vse nemške radiopostaje so bile vso noč v pripravljenosti, da takoj sporoče izid vsemu svetu. Prenašale so rezultat ne samo za vso Nemčijo, nego tudi za Afriko. Azijo in Novo Zelandijo. V Berlinu in drugih večjih mestih so ljudje vso noč čakali. Ko je prispela vest o velikanska zmagi nemške fronte, so ljudje naravnost blazneli od prekipevajočega veselja. Ljudie so se na ulicah objemali, vriskali, plesali in vzklikali Posaarju, Nemčijf in Hitlerju. Pred kancelarjevo oalačo je bil zbran oddelek Posaarcev, ki so se takoj po objavi rezultata v imenu vsega Posaarja poklonili Hitlerju in mu r>risegli zvestobo. Po objavi rezultata je imel v nemškem radiu govor Hitlerjev pooblaščenec za Posaarje Biirckel, ki je naglasil, da je vsa Nemčija pod silnim vtisom tega svetovno zgodovinskega trenutka, ko je 528.000 posaarskih Nemcev pred vsem svetom priznalo in izrazilo svojo neomajno zvestobo Nemčiji pod vodstvom Hitlerja. Po tem neovržnem dokazu mora ves svet razumeti, da Ren ni nemška meja. marveč nemška reka. Posaarski Nemci so doprinesli na oltar Tiove Nemčije nov dokaz nemške zve-c»nho ;-n n^m^Ve časti. Hitlerjeva zahvala Nato je spregovoril v radiu Hitler sam. V svojem govoru se je zahvalil Nemcem v Posaarju za izkazano zve- stobo in med drugam dejal: 15 let krivice Je s tem končano. Končano ie trpljenje in ponižanje, ki je bilo z zgrešeno nad pol milijonom vernih Nemcev, s katerimi je čutil in trpel to ponižanje ves milijonski nemški narod. Zato je tudi veselje nad povratkom Posaarja veselje vsega nemškega naroda. S to zmago le padla ona pogodba, ki je obljubljala svetu mir. rodila pa je samo neizmerno gorje. Ponosni pa smo, da ie po 15 letih spregovorila nemška kri in s tako prepričevabihn glasom izrekla svojo voljo, da se vrne k materi domovini. Če danes po vse} Nemčija zvone zvonovi, če vsa Nemčija prekipeva veselja in navdušenja, potem je dolžna zahvalo za to veselje posaarskim Nemcem, njihovi neomajni zvestobi in njihovemu junaštvu. Niti nasilje, niti zavod-ništvo nI moglo omajati nemške zvestobe in prepričanja, da ste Posaarci Nemci m da hočete Nemci ostati. Zato vam kot vodja nemškega naroda m kot nemški kancelar izrekam ob tej priliki v imenu vsesa nemškega naroda najtoplejšo zahvalo ter izražam svojo radost, kf jo čurhn v tem svečanem trenutci, ko se zopet vračate kot sinovi našega naroda, kot državljani nove Nemčije. Propagandni minister Gobbels je odredil, da se današnji dan praznuje v vseh šolah kot narodni praznik s predavanji o pomenu posaarskega plebsci-ta. Na vseh šolah se morajo prirediti primerne svečanosti. Po vseh cerkvah, evaiigeljskih in katoliških, bodo od 12. do 13. zvonili z vsemi zvonovi, zvečer pa morajo vse strankine organizacije prirediti proslavo zmage v Posaarju s bakljadami in obhodi. Vsa državna in javna poslopja morajo izobesiti zastave. Na zasebnih hišah so že zjutraj takoj po objavi izvesili zastave. Nemci priznavajo korektnost volilne komisije Berlin, 15. januarja. AA. LXNB poroča Saarbriickna, da je ravnal glavni plebiscitni odbor pri štetju glasov izredno korektno in da je bil širokogruden glede razveljavljenja glasov. Glasove je razvelja vil samo pri hudih kršitvah predpisov. Tako je n. pr potrdil glasove, če je bii križ začrtan z rdečim svinčnikom, čeprav to nasprotuje predpisom, člani glavnega odbora izjavljajo, da so zadovoljni z zaupanjem, ki ga jim je izkazalo nemško prebivalstvo in nemško časopisje. Pristaši statusa quo so po objavi izida huda na člane glavnega plebiscitnega odbora. Vse ustanove in podjetja so se odzvala predlogu nemške fronte, naj današnji dan proslave zaradi izida plebiscita. Temu predlogu se je pridružilo tudi francosko rudarsko ravnateljstvo, kjer delajo samo uradniki, dočim bo delavstvo prosto. Trda se, da skuša Max Brann pridobiti pristojne činitelje mednarodnih instar« . da proglase obsedno stanje. V Saar-Brucknu in po vsem Posaarju vlada popoln mir. Prebivalstvo je prepričano, da so mednarodne čete dovolj močne, da lahko preprečijo vsak poizkus s ple-hdscitoro nezadovoljnih elementov. Globok vtis v Ženevi Berlin, 15. januarja. AA. DiNB poroča iz ženeve: Izid nedeljskega plebiscita je napravil globok vtis tako na mednarodne kroge kakor na Društvo narodov. Izid pomen1 za ti noge pravo presenečenje. Poudarja se, da je glasovanje pokazalo popolnoma jasno in nesporno sliko. Hitlerjev pooblaščenec v Posaarju je poročal kan-celarju, da je 90.5 odst. glasovalo za združitev Posaarja z Nemčijo Preprečen prevrat Po poročilih nemških listov so nameravali pristaši statusa quo izvršiti v pretekli noči prevrat in uničiti glasovnice, kar pa so pravočasno preprečili Saarbriicken, 15. januarja, r. Današnji Jutranji tisti nemške ironte poročajo, da so nameravali pristaši statusa quo. zavedajoč se svojega poraza, vprizorfti v pretekli uoči prevrat V Saarbruckuu je obstojal poseben policijski oddelek, sestavljen po većini iz nemških emigrantov, pristašev Maksa Brauna. Oddelek je vodil policijski komisar Machts. Nastanjen je bil v ulan-ski vojašnici. Danes ponoči so člani mednarodne policije opazili v tej vojašnici neko sumljivo gibanje in neke sumljive priprave, za katere glavno vodstvo mednarodne policije, ki je v dneh plebiscita prevzela vso policijsko oblast, ni izdalo nikakih naročil. Zato so o tem obvestili glavnega poveljnika mednarodnih čet angleškega polkov-nika Hennesvja, ki je odredil, da je vojašnico takoj obkolilo vojaštvo. Nato so policijski oddelek komisarja Macht-sa razorožili in zaprli. Vsega je bilo aretiranih okrog 100 ljudi. Kakor se zatrjuje, so nameravali napasti »VVart-burg«, kjer se je vršilo štetje glasov, se polastiti glasovnic in jih uničiti ter se po možnosti polastiti oblasti v Posaarju. To ie bilo sicer manj verjetno, toda uničili bi bili ves plebiscitni material, tako da se ne bi dal ugotoviti izid glasovanja. Vodhelii tesra nameravanega prevrata so pobegnHi, med njimi tudi policijski komisar Machts in glavni voditelj nemških emigrantov v Posaar-ni Maks Braun. ki ie po zadnjih vesteh že m-isnel v Toulon. BerVn. 15. januarja. AA. DNB poroča iz Saarbriickna: Tu trde, da je »posebni oddelek« nameraval snoči zasesti poslopje vladne komisije. Oddelek naj bi zasegel tudi vse krajevne poHcijske postaje in se polastil orožja, da ga razdeli med pristaše statusa quo. V zvezi s tem so prijeli nolicijske uradnike Gericka, Christa, VVagnerja, Edel-mutha m Loriota. Policijski komisar Machts, ki je glavni vodja tega oddelka, je v Forbacbu na francoskem ozemlju. Aretirali so tudi gdč. Elzo Hass, ki velja za zaupnico Machts a. kralju Aleksandru v Splitu Split, 15. januarja. Č. Na poziv predsednika občine je bil danes v Splitu sestanek, na katerem so sklenili postaviti pokojnemu vladarju kralju Aleksandru impozan-ten spomenik sredi mesta ter so v ta namen izvolili tudi že poseben odbor. V častnem odboru so ban dr. Jablanović. škof dr. Bonefačić, komandant mesta general Varjačić in bivši minister dr. Andjr-iinovič. S sestanka je bil izdan proglas na ljudstvo, naj po svojih močeh prispeva z« spomenik. Novi ban v Banjaluki lianjaluka. 15. januarja. Č. Novi han dr. Kujundžič je danes prevzel svoje nosi? «d prednika dr. Djordjevica. Litvinov v Ženevi Ženeva. 15. januarja. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve. Litvinov, je poleg sestankov s francoskim zunanjim ministrom La valom imel konference tudi z zastopniki drugih držav. Opazili so, da se je dalj časa razgovarjal tudi z delegatom Abeslnlje ln s ministrskim predsednikom Iraka. Kamenjev in Z ino v je v v izgnanstvu Paria, 15. januarja. AA. Agencija Ha-vas poroča iz Moskve: Danes so odpeljali v Izgnanstvo Kamenjeva m Zmovjeva, ki sta bila zapletena v afero o umoru Ki rova Črna kuga v Rusiji Moskva, 15. januarja. AA V pokrajinah Kirini in Moskvi so ugotovili več obolenj zaradi črne kuge. Največ ljudi je zbolelo v mestih Kulanu in Lafi. Po najnovejših vesteh je doslej podleglo že 2© oseb. Justiflkacija afganskega atentatorja Berlin, 15. januarja. AA. Davi so v kaznilnici v Plotzenseeju izvrSili smrtno kazen nad Afgancem Kamalom Sdedotn, ki ga je berlinska porota obsodila na smrt zaradi umora afganskega poslan dr* v Berlinu M ni požar Zabniea, l-v januarja Naša prijazna vasica je doživela v začetku pret. t^dna precej strahu in vznemirjenja. Bilo je okrog dve zjutraj, ko je as stal pri Alarjevih požar. Proti nebu so Švigali ogromni plameni in daleč naokrog obsevali nebo. Prestrašeni Zabnicani so planili iz postelj in hiteli na kraj požara, kjer sta že gorela hiša in hlev. DomaČi gasiki, pa tudi iz okoliških prostovoljnih čet, so sicer takoj prihiteli gasit, vendar pa hiše in hleva niso mogli rešiti- Zgorela je vsa streha, mnogo krme in slame, precej gospodarskega orodja, pa tudi oprave- Pač pa M rabili živino. Dolgo se ni vedelo, kaj bo s poleg stoječim podom, ki so ena tudi že zaceli oblikovati plameni, pa se je gasilcem le posrečilo obvarovati ga- Zaradi varnosti pa so morali erpraviti na plan vse stroje in drugo orodje-Požar je napravil dokaj Škode, kako pa |0 nastaL se ne ve. Sumijo pa, da je bil podtaknjen, ker so začele goreti najprej butare pri čumnati. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308.24 — 2519.60, Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 798.71 — S02.6o, Curih 1105.S5 — 1111.36, London 166.70 — 168.30, Newyork 338«.05—S416.&L Pariz 225.37—226.49, Praga 142.6©—143.55, Trst 291.58 — 393.98 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringti 8Jjo do 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 16. januarja. Beograd 7.06, Pariz 20.38, London 16.11, Newyork 30S.S76, Bruselj 72.225, Milan 26.41, Madrid 42.26. Amsterdam 208.726. Berlin 123.90, Dunaj 57.40, Praga 12.91. Varšava 58.26. Bukarešta 3.06. Končna likvidacija posaarskega problema Angleži upajo, da bo sedaj prišlo do pomirjen j a med Francijo in Nemčijo London, 15. januarja. AA. V zvezi z nedeljskim plebiscitom v Posaarju piše današnji »Daily Telegraphc. da bo predstojeća končna likvidacija posaarskega vprašanja omogočila evropskim državam, da dokončno rešijo še vse tista vprašanja, ki so po končani svetovni vojni ostala nerešena. Rešitev posaarskega vprašanja lahko postane po mnenju lista, izhodišče za pomiritev med Francijo in Nemčijo. Lisi pristavlja v tej zvezi, da sta predsednik francoske vlade Flandin in zunanji minister Laval močno naklonjena misli francosko-nemške pomiritve. Listi poročajo podrobno o poteku plebiscita v Posaarju in 80 zadovoljni, ker je povsod vladal red m mir. Po mnenju njibo-vih poročevalcev ee je glasovanja udeležilo do 98 odstotkov vseh volilnih upravičencev Listi naglasaio spričo te udeležbe, da se volilci niso ustrašili mraza, snežnih viharjev in dolgega čakanja ured volišči, da bi ;zpolnili svojo dolžnost. Pariz, 15. januarja. AA. Iz Saarbriicke-na poročajo, da bodo člani odbora za posaarski plebiscit v torek zvečer odpotovali v Ženevo- Tu bodo takoj stopili v stike s svetom Društva narodov. Predložili mu bodo obširno poročilo o plebiscitu in posaar-skem vprašanju sploh- Vremenska naooved Dunajska opoldanska vremenska napo ved za sredo: Pretežno jasno, zjutra* mraz, podnevi porast temperature. 'atOVENSKi t* A R OD«, (Sne is. januaj^ja 1S3» Zborovanja sokolskih društev Sokol n V sobote zvečer e imelo redni občni ibor Sokojiho društvo Ljubljana IT. v realni gimnaatJJ v Vegovi ulici. Zborovanje je otvoril starosta dr. Milan ŠuluV. -pominja-joc se tragične prarti vitesk-sjia kralja ksandra Zedinitelja. Občnega zbor« so se udeležili zastopniki ljubljanskih sokolskih društev in savezni podnačelnik br. deras. Starosta se je zahval!) banski upravi, mestni občini, naprednemu časopisju ter v&err. dobrotnikom za rjodporo društvu. (»lavna prireditev v preteklem .*etu je je bjla proslava 25letnue. Tudi letos čaka rirušlvo znlo umogo važnega del% Ker namerava zgraditi svoj dom, ki t>o no^i; ime viteškega kralja Aleksandra Zedin*trlja. Iz tajniškega poročila, ki ga ie podaj tajnik Herman Keber, posnemamo, da šteje 481 članov, vseh pripadnikov pa nad 000, Rednih sej je bilo 'J2 in • ; izrednih. Prosvetnega dela prav taLo ni«so /anen.ar-iali ter so priredili več predavanj. Sokol II. zelo goji telovadijo ter se Kaže tudi velik napredek v telovadnici, o čemef je poroča! načehiik Stane Trčok. Telovadilo je v t06 urah H216 udeležencev, v 70 urah 1242 telovadk. moškega naraščata v 65 □ ran 2214. genskega v Vfi urah 18*>4. moške dere v 59 urah JOGO in žensko dece, v 76 arah 3607. Uruslvo je bilo dobro zastopano tudi na pokraijnskih zletih v Saraejvj in Zagrebu in udeležilo 66 je okrožnega deta na Vrhniki, kakor tudi skoraj vseh ■a?topov in proslav v zupuem okrožju. Za gradbeni odsek ej poročal rnui-taro->la F. Štrukelj. Zahvalil se je mestni oi>-ini. ker ej darovala parcelo za ponosni irustveni dom. Odsek i« pridno zbira sred-»tva za gradnjo ter je imel 13.068 i > i u de-aodkov, stroškov pa -7. Blagajnik V. Kocjan je poročal, da tnaša društveno premoženje '210.107. Proračun Izkazuje 2GA'čG iohdkov in prav toliko izdatkov. Soglasno K) bilj izvoljeni: starosta dr. Milan šubie. 1. podstarosta Milko Krapež. II. podstarpsta rranc Štrukelj, načelnik Stane TKvk. pod- načelnik M. Stanič, načelni;' ' o>r.:iV;va. |»odnačelnicn Stankova, prosvetar Primo/i*' in drugi. Soko! IV Naše uujndajš- bok^Uko društvo Ljubljana IV. je pa nnelo občni zbor v netie-Ijo dopoldne v telovadnici na Prul.nh. Občni tbor ej otvoril in vodil starosta br. Prago Pogačnik, pozdravljajoč zastopnike župr in .jubljanskiii sokolski!) društev. Zahvaljeval ?e je vsem podpornikom društva, predvsem ministru dr. Dragu Marušižu, predsedniku mošta dr. Dinku Rusu in drugim. llrušt\<> je delovalo na vseh podrocjtn zelo agilno, l/reunu delavnost ie pokazal zlasti socijalni odsek, ki ga vodi hr. Drage Kosem. Z načeli: i.^kega poročila posnemamo, da je telovadilo na uro po 139 udeležencev. Pri javnem nastopu ie na stopilo 190 telovadcev. Marljiv je bil tudi smučarski odaek, ki se je udeležil okrožnih tekem in priredil sam dve društveni tekmi. Društvo šteje skupno 4tr? pripadnikov. Blagajničko poFo-čilo je podal I>ojze Rofc. Nehodki znašajo 20.606 Din, izdatki pa iPn. docim ::--asa društveno premoženje 93.860 Din. 1'roračuu izkazuje 58,20Q Pili dohodkov in 50.694 Din izdatkov. Soglasno so bili izvoljeni skoraj vsi dosedanji odborniki s starosto Dragom Pogačnikom, pgdstarosto Tito inGrcarjeni. načelnikom A.nt0siewiezem si drugimi. Sokolska četa v Kczaffjah Kožarje, 15. januarja. NUada in marljivs SokoUka četa V Ko-larjah je imela v nedeljo popoldne v jo-*tihoi pri >lilobasarju*: v Kozarjah redni 1 >bčnj »bor Ob Eadovoljivi udeležbi č-lajist va. j \malu po 15. je otvoril občni zbor v odsotnosti četnega staroste predsednik nadzornega odbora br, Vinko l\u?ar. ki je najprej OTatjiko pozdravil starosto matičnega dru-it\a na Vjču br. Roga§t i" drugo. I vodoma *e je spomnil blagopokojuega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega »ponaiu žq počastili zborovalci * »slavai klici, nato pa vzklikali kralju Petru II. Starosta br. Rems je prečita] poslanico SSKJ, nakar je br. Dore Martinjak za vse četne funkcijonarje podal skupno izčrpno in pregledno poročilo o delovanju sokolske cele v minulem letu. Četa Šteje 23 članov, 10 članic. 6 ženskega naraščaja, i, moško in IS Ženske dece. skupno 69 oseb. Cela ima vse najpotrebnejše telovadno orodje, tako, da Je telovadba redno omogočena. Telovadba se je. vršila vse leto reduo. kar je pokazal lepo uspeli javni nastop 0. septembra. Telovadbo obiskuje 3$) telovadcev, Posvetni odbor jt priredi) več predavanj, debatnih \e<\-rovT družabnih večerov, 4 draru-ke predstave, 2 otroški igrici, žalno svečanost za blagopokojnim kraljem. proslavo prvega decembra in božičnico z obdaritvijo sokolske dece. V imenu nadzornega odbora je poročal br. Vinko Kušar. ki je pohvalil četno delovanje ter predlagal razrešuj oo, ki je bila soglasno sprejeta iu odobrena. Tudi proračun za leto 1935. je bil soglasno odobren- sledile so volitve nove četne uprave ter je bila predlagana lista soglasno odobrena. Izvoljeni so bili starosta br. Rok Kestner, podstarosta br. Vinko Kušar. načelnik br. Boria Mozetič, načelnica ses. Stanovnik Vera. prosvetar br. Jaka Vrbovec, za odbornike pa bratje Starin Stane, Pezdir Marija, Hrovat Gabrijel. Kosanc Anton. Košir Anton. PavlovČi Tine. Ažman Jože. Pav-lovčiČ Franc, revizorja br. Kane Avgust in Mrak Franc. Kranjski Sokol v minulem letu S"k«»b~k-> društvo t Kranju bo prazno*alo letos 401etnico obstoja. Kranj, 14- januarja. Sokotekega občneca zbora, ki mu |e prisostvoval tudi sTeski aačelnik br. dr. Prane Ogriu. se je udeležilo okroe 150 Članov in rfanie. StareSlna br. Stane Zavrsnik se je najprej spomnil blajropokojneca viteakeca kralje Aleksandra Zed'nltelja. Dato pa velikaša slovanskega Sokola dr. VaniČke in umrlih domaČih članov. Tajnik br. Josip Če- šem je t« reči tal novoletno poalanico aaveza SKJ, starešina pa poadravno pismo itipnega štareSine br. špitvirja- Sledila so vjorna odbornilka poročala. Tajnik Čezenj je omeni], da stopa letos naše sokolsko druStvo v jubilejue leto; letos prasnu jemo 401etnieo ustanovitve najlplarej-šena 5okolske*;a druitva na Gorenjskem. Ob tej priliki naj #e »nuje uarodnj muzej v K-n nju- Navedel je velike uspehe našega društva aa nokraiinsklh zletib v Saraje\Ti in ZagTebu. Kranjsko društvo šteje 404 člane in 133 članic, 39 molkih, 20 žensknh naraščaju ikov. 14« moške in 101 ženske dece. skupa i torej 803 pripadnikov. Med Isnekinr' prire litvami omenjamo ^vetofiavfiko proslavo, drufabne večere, društveni in župni zlet. V|0O¥(liBaki kres, C'iriPMetodov koncert; 1. decembra ie bilo zapriseženih 587 članov in članic V spomin društvene 401 etniče in počastitev spomina blagopokojnoga vladarja je bila vsajena 16. decembra ^pomin^ka lipa- Vzorno ;e bilo tudi poročilo načelnike br. Cirila fcabreta z lepim uvodom o dr-^avljanski vzgoji r sokolski onranizari]:. Todal je po I robno delo prednjaškega xbo-ra in stnti^t:ko obiska telovadb*-1. Naši telo-radci ^o t;i priborili na Zupnem zletu pre-bodnj župni prapor- Zanimivo in trenutno aktualno ie bilo zlasti poročilo načelnika pmučanskega odseka br. Milana Košnfka. Na društvenih tekmah ie nastopilo f>1 planov in 6? dw*e. Veliki uspehi Bo se pokazali tudi nr? župni tekm! v M-oj^troni- Gojilo «»e je predvsem tekmovalno smučanje, letoe: bo treba posvetiti večin pazljivost tudi ruri-stičnemu in zaeetni$kemu smncaniu. Naše društvo inia nekaj odličnih ^muriariev in lastno orenovlfeno smncarsko skakalnico-Načelnik etrelskoaa odseka br. Hinko TyOČ-niškar je .vmenil fofltnd u^nelie naših članov na ^!re1arodm»-ohrambne"/i in socialnega od-Rofca Bfimn. ramateli br. dr- Simon Dolar :e nnrnča! o delu obeh odsekov, ki je tesno - i*ojenn z delom NO in Oiril-Metodove druž-be, ki jima br. ravnatelj nred^eduje. Pose-l>ei j.^ sme nt] u^oelo socialno akcijo v pre-teklem mt*Kecu. Sledili sta poročili blacaj* nika >>r. Antona fttempihnria in crospodTia hr. Valentina fiturma. Revizor br. Rici Mavr ie poročal, da ie prealedal knjice in rabine oredlaeral ie pohvalo br. blaffainiku in razrešnico vsemu odboru. Vsa poročalo se bila S«Tla*no sprejeta. Totom ie bila preČi-tjon Vrožnica saveza Sokoln kralievine 'Tu-l'vs'h vi ie. Koačfro tšo s« razmotrivala važna dnr štv^no vprašanja, med niimi proslava 2tV letnice obMoja župe in 401etnica društva, noklonitev velikesra Števila članstva na in. Za večfo pozornost mla-rlinskl \7-:oij je bi) osnovan poseben mla-•Mn«5ki odsek, kjer fo zastopani starSi. pred-stavniki vseh Šol 'n obrtništva- člani od-seko so bratje in se*^re Knmp Aleksander. Anica M'kuš. Ivjrija Voden^k. Ado Klavora, in/. a>Va Kflaksr. prof. Pocomil Horvat. Josip Ko^ oi Pavla Ažman. Društveni adjbor ifl np\n] \ bistvu neizoremen jen. —. Sokol I., Ljubljana. Tabor. pQaiyt svoie Članstvo na 27. rfiwino glavno skup-šolno. Ui jo sklicuje druftvena upravs na podstavi 21. do ZA društvenega pravilnika na sredo dne 23. januarja 19$* ob pol 2<». nri v malo dvorano Čokolske^a d©' ma na Taboru z obićajnirp dnevnim r©-iom. Pred loge člauov je izročiti d-ruštven: upravi do 17. januarja 1335. Ce glavna skupščina ob določeni uri ne bo sklepčna, s«.' bo pričela teti dan, tm istem mestu in z istini dnevnim redom pol ure kasneje, torej ob 20. uri, brez ozira na število na-vzočnih članov. Vabimo članstvo, de se r«*lne glavne skupfičine udeleži. Zdravo! Uprava. — Božićnica Sokolskega društva Zg. Šiška. Sokolsko dril&tvo 2fe. Š-iška je priredilo v nedeljo svoji stevilnf dec! božični'". V sokolski dvorani se j« zbralo včeraj dopoldne pod vodstvom s. vaditaljic iu br. v«r!:t«ij«v ir«n r>trok zbrana je nagovoril br. Kcrh. Sledile eo d^kiamacije, petje in prlror z anselćkj in Jezusčkon). Vse te točk*- so izvajali otroci prav lepo pod vodstvom obdarovanja, izmed teb pa je 88 otrok prejelo darila večje vrednosti, kako-- čevlje, blago za obleke, srajce, no-ljevice, moko, meso i. dr. Ds je boilčnical kljnb Težkim jeo« pod a rs k i m razmeram prav dobro uspela, gre zahvala predvsem vsem dobrotnikom, ki so se usmilili uboge dre. Med drugimi dobrotniki Je tudi do-mačn ob<"ina. Bodi na tem mestu vsem izrečeno iskrena zahvala! Med posebno delavnimi nabiralci je 6 hvaležnostjo Se omeniti s. Angelo Gregoričevo in br. Zvoni-mJrja Gregoriča, ki pomagata vedno rada In uspesjio Sokolskemu društvu Zg. ši.ška, čeprav sta oba člana dcugec-i sokolskega druStva. V. Trllar Polde 3:81.4, VT. Ravnik Leopold 3:40.6. Izven kOBkurenoe j« prlael L n* dlj Jamar Viktor v čaau 3:4lJ. U. Fančur Slavko 2:4T, III. Polajnar Cvetko 2:94-2. Sneg; je bil zelo dober, doseženi rezuul-tati so zadovoljivi. pori Lepo uspele smuške tekme na ćmem vrha nad Jesenicami- Alpinski športni klub »Gorenjec« je minilo nedeljo priredil na Črnem vrhu klubsko tekmo, kombinirano v smuku in v alalo-mu. Prog^, ki je imela okoli 160 m visinske razlike. Je vodila s Spanovega vrha do kotline pod Crnim vrhom. Bil* je zelo naporna in deloma tudi nevarna, vendar so vsi tekmovalci brez poškodb prispeli na cilj. Tekmovalo je v konkurenci 15 članov in iuniorjev -Gorenjca«, laven konkurence pa 2 člana in 4 Juniorji druajih klubov. Kot I. Je prispel na oilj zvan Alojzij v času 1:55.3. H. Ogrls Viktor 2:12, UL Lon-gns Danijel 3:3S^. TY. Volčtnl Jože 2:45-L Podjetna Matička Ljubijaaa, lo. januarja-Gorjančevs MaričJca je znana an-čanka tako ne ulicah, kakor v lokalih, najbolj poznana Pa Je na •odišču. saj je sedela ie 23krat v sodnih sapo rib- Ima namreč posebno bolezen, ds nc more pustiti v miru tujega blaga. Pridobi si ga na ta ali oni način 0e ne gre enostavno, se pač poeluii trikov, ki jih ima na izbiro. Vsekakor talentirana ptička. N'ajraje se udejstvuje v Ljubljani, a poleti tudi smukne ven, kadar ji kaže. Nekaj dni se je Marička udejstvovala v Kranju. Posečala jc razne trgovine in izvabljala od trgovcev blago pod različnimi pretvezami. Pojavila se je rudi v neki zlatarski trgovini in izbirala dragocenosti. Slednjih se je namrdnila, kakor da ji ni nič všeč. Odila je iz trgovine ponosno dvignjene glave, za voglom pa hitro smuknila v stransko ulico in iz mestu. Šele ko se je čutila vamo, je posegla v žep in privlekla oa dan dolgo zlato verižico. Nekje je sedla nato na vlak in se pripeljala nazaj v Ljubljano. Tu jc počakala naslednjega jutra in odšla na živilski trg, kjer se je lez-nanila z neko kmetico rn ji prodala ukradeno verižico za čeden znesek. Že popoldne istega dne se ie xMarička pojavila v neki trgovini v središču mesta, kjer je *birala svileno obleko. Ostalo pa je pri izbiranju in ko |e navihanka odhajala je imela pod jopico dva kosa fine svile. NJi ji bile >e dovolj tn komaj je spravila doma na Mestnem trgu ukradeno svilo, je odhitela spet na cesto. V neki trgovini z manufakturo se je polastila na enak način več metrov blaga in spet iskala za ukradeno robo odiemalke na trgu. Posrečilo se ji je spraviti vse v denar, nakar je hitela k svojemu ljubčku, nekemu starejšemu možu. Preživela sta lep večer, a je že naslednje jutro sledil hud maček. Marioko je pred stanovanjem počakal detektiv, ki ji je prišel na sled, In jo odpeljal spet ra zamrežena okna. Neljubi gosti Ljubljana, 15. januarja- Naša ndstonska postaja na magistratu je imela preteklo leto obilieo goetov, po večini kaj pieuno družbo- V odgonskih prostorih so se zbirali ljudje od vseh vetrov, naši podeželski rojaki, ljudje vz notranjosti drŽave in dalje z juga, kakor tudi tuji državljani. Teh je bilo posebno veliko, eaj peljejo če« Slovenijo pota v svet in prihajajo v Ljubljano nen^homa takozvani »svetovni potniki«- Ljubljana ae jim menda posebno dopade in ostajajo tu radi kar po cele tedne, da, tudi mesece, dokler jim popolnoma ne zmanjka sredstev, ki jih tudf dobri ljudje nieo več" pripravlfeni nedokns-diti. SlednjiE ee zateče tak pohaja* na poli-cij>ko uprave, ki m« preskrbi prisilni potni list. Na fes odhoda pa vočaka sleherni tak ffost v odeonekih zaporih. Se druga vrsta postov se znajde prede-sto, včasih tudi v večjem Številu v odgon-skih prostorih ne magistratu. To so podjetne lahkeživke, največkrat dekleta z de?ele, ki so se i»zubila v mestu, zapustila službe aH bila vržena na cesto in se nato udajajo nemoralnemu življenju. Prav pocrosto polovi policija na cestah in ulicah tudi otroke, napol dorasle dečke in deklice, ki so pO-becnili od doma z namenom, da bi odšli v svet na junaška podjetja, tja nekam dale?, v Indijo Koromandljo. kjer lese potice pod vsakim errmom- Upravitelj od'jonskih zaporov Jeeov-sek ime največ skrbi prav se te ctoste, ki mu včasih pripovedujejo praeudne ^rodbe o domaČih rannerab pa o lem, kako so §1 predstavljali svet in pohod v neznane kraje. Skozi odgon^ke prostore je &lo lan j 1^00 oseb, za dobro stotino več. nesro predlanskim. Vdfcina njih je bila brezdomcev, ki se stalno klatijo po svetu, ki nikoli ne vstrajajo na m satu. ki odhajajo, pa se zo-pet vračajo. Zato da prežive spet kak teden v mestu in jih vedno znova primejo Večje neeo predlanskim je bilo sedaj tudi Število inozemcev. Cee mejo je bilo odposlanih 22 oseb, izmed teh 1 Rus. 1 Francoz, 3 Oehoslovaki in 17 Italijanov zakonska ločitev Ljubljana, 15. januarja. 2e delj čsfca san ima ločene zakonce do-loebs 3, odst. 147 ur. zak.. po katerem ne pripada ločeni ženi od moža po predpisih rimske katoliške eerfcve rodbinska pokoj-nina- Stros© vseto. so taki primeri zolo zelo redki, da bi se zakon ločil cerkveno V teco primeru je očividno. da no pripada ločeni ženi rodbinska pokojnina. Drugače je pa, če se naj doloeba nanaša splob na ^očene žene. Spričo še ne čisto jasne odločitve naj omenim razsodbo okr. sodišča v Ljubljani c£. I a 788-38-22, s katero ni bila zakonska sveza razvezana, temveč le pravica ločitve od mize in postelje. Torej naj bi ločeni ženi pristojala pokojnina. V primeru, da €e ločeni mož vnovič poroči i drugo ženo, v drugri veri, kateri ženi naj se nakaže pokojnina? AH naj dobi prava, a ločena žena pokojnino ali druera, alf nobena? V primeru event. nakazbe se ne bo najbrž nič drugepa vprašalo, kot če je žen s ločena ali ne. Nskaj je že sedaj jasno, da ločena žena ne dobi železniške legitimacije, tudi nima baje pravice do babice, to je brezplačnega zdravljenja, ker mož ne dobi za njo družinske doklade. Analogno bi se labko tudi sklepalo, da ne dobi iz istsga razloga tudi pokojnine. Kaj naj bo bolj logično kot to, da tena, ki se loči od moža, dobi od nJega alimentacije, da jo pa država potem ne pozna, ako moš umrje, umrje za njo vse. torej tak mož nima žene, kar je na dlani. Naj bo te tako ali tako, naj taka žena dobro premisli, aH naj nadaljuje ločitev ali naj isčc sporazuma s ločenoem. Kratsro: Bol jI« je drfi ga. kot lovi ga!_ P- U ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Legitimacije jim dele Legitimacije so delili nezaposlenim ie lani, zdaj pa pobirafo stare in jih uničujejo Ljubljana. 15. januarja. Ne glede na to, ali ima ali ne nezaposleni kaj drugega, mora imeti legitimacijo. Od slehernega zahtevajo, da se leg.timira ob najrazličnejših prilikah in zlasti vprašujejo po legttdrnacijah meščani, ki dele beračem miloačdno. Čeprav nezaposlenost ni čast in tudi ne pomeni nobene ugodno-jrti, vendar ljudje ne verujejo nezaposlenim na samo besedo, da so v resnici brez dela. I^egitimacije za nezaposlene ne ustrezajo povsem svojemu namenu, že zaradi tega ne, ker se nezaposlena neradi legitimirajo z njimi V nekaterih primerih. N. pr. nezaposleni, ki berači, rad ostane neznan vsaj po imenu, bodisi da se sramuje, p rad vsem pa zaradi tega, ker se boji. da ga bodo preganjali ali celo zaprli zaradi beračenja. Ker se je pa izkazalo, da so legitimacije zelo potrebne zaradi kontrole o izdajanju podpor in sploh iz statističnih razlogov, je pač umestno, da so jih uvedli. Na podeželju jih izdajajo občin&ki uradi, v Ljubljani pa mestni socialni urad. Legitimacije so delili nezaposlenim že lani in zdaj pobirajo stare ter jih uničujejo. Nas socialni urad ima zelo teapc prostore v Mestnem domu. Od leta do leta narašča njegovo delo ter sc tem bolj čuti, da so prostori pretesni. Pred majhno pisarno, kjer dele podpore, se gnete pogosto več sto ljudi na tesnem hodniku iu ozkih stopnicah. Zato morajo deliti t^gitimacijt nezaposlenim in sprejemati prošnje v zasilni pisarni, ki je prav za prav jedilnica, kjer prejemajo najrevnejši opoldne in zvečer hrano. Ta prostor je bil prejSnja leta hlev in zato si lahko mialitr, da ni baš pisarni podoben, čakalnica je zelo blizu stranišč, toda vsekakor je bolje, da ljudje čakajo v nji, kot da prezebajo na prostem. Ceače se jih nabere toliko, da nimajo vsi prostora v čakalnici in tudi pisarna jih je polna. Sem prihajajo tudi zaradi podpor in ne le zaradi legitimacij. Kdor prosi za podporo na socijalnem uradu, mora najprej tu vložit: prošnjo, odnosno prijavo. Ob tej priliki prejme listek z navedbo datuma, kdaj se naj oglasi pri referentu zaradi podpore. Prosilcev je vedno mnogo, zeio hud naval je pa zlasti zdaj, zato imajo po abecednem redu določene dneve za prosilce. Po legitimacije pa prihajajo neomejeno. Na dan izdajo povprečno po 50 legitimacij nezaposlenim, ki se sploh niso bili registrirani na socialnem uradu. Doslej so izdali že nad lOTk- lepiti mačji. Deliti so jih začeli v začetku decembra. Legitimacije ne more prejeti kdorkoli. Dele jin v Ljubljano pristojnim, bivajočim v meetu in v druge občine pristojnim, ako se iakažejo, da bivajo v mestu neprekinjeno vsaj leto dni. Ostali si morajo preskr beti legi ti manije v drugih občdnafc, >fa samo besedo ne morejo izdati legitimacije, zato se mora neaaposleni izkazati, kdo js prav aa prav tn &e v reenici stanuje v nje-stu te leto dni. Izka-ia o tem, koliko čsaa stanujejo v mestu, dobivajo na policiji Marsikdo si ne more a lahkoto preakrbati policijskega potrdila, ker je med letam ee-šče menjal stanovanje. Uradnik ae mor« ravnati strogo določil, kar smatrajo nekateri nezaposleni samo za kaprice. Zagrenjeni porabijo vsako priliko, da iztresejo nevoljo na druge, zato je kruh uradnikov na socialnem uradu grenek, zlasti Ae, ker imajo neprestano pred očmi skrito bedo ki o nji vedo le redki Legitimacije smejo izdajati le tistim, ki se na nje glase In ne n. pr. ženam za može, žene so navadno pogumnejse, zato prihajajo po legitimacije za može. jyo jih vprašujejo, zakaj ne pride mož sam, se izgovarjajo, da ne utegne, da nima čevljev da je bolan da isčc delo ali podobno; pogosto se pa izkaže, da se mofcje sramujejo zahtevani legitimacijo. Mož gre v sprem stvu tene po legitimacijo, a v urad posije njo. d očim sam čaka nn eesti. Zato tudi v.stopi kmalu po tem. ko je odftla žena, če-prav >ga ni v Ljubljanu. Nezaposleni so ai mnogo obetali od snega, ki je prineael toliko veselja smučarjem, njih je pa razočaral. Mislili so, da bodo Imeli vsaj nekaj dni delo na cesti, toda bilo je takorekoč mnogo grmenja in malo snega. Cestno nadzorstvo je že naročilo socialnemu uradu, naj preskrbi delavce za kidanje snega, da bi bili takoj pri rokah, čim bi bilo treba poprijeti. Toda snega je zapad'o tako malo. da zmagujejo delo sami stalni delavci cestnega nadzorstva. Na socialnem uradu so izdali 77> nezaposlenim nakaznice za delo, ki ga pa niso dobili, zato bi bile seveda nadaljnje nakaznice brez pomena. Ako bi zapad ej posten sneg, bi dobilo delo najmanj 150 nezaposlenih. Kako so ljudje potrebni zaslužka ter kakšna beda je, kaže dobro izreden naval nezaposlenih na socialnem uradu, čim je začelo snežiti; vsi bi radi kidali sneg, ne glede na poklic. Mnogo jih je bilo tudi iz okoliških občin, kjer je at-la prav tako velika; toda njih bi ns mogli sprejeti v delo, Čeprav bi bila Ljubljana zasuta s snegom, kajti preveč je neza poslanih v mestu, ki nestrpno čakajo na zaslužek Kriza belokranjskega vinogradništva Potrebno bi bilo ustanoviti zadrugo, ki bi belokranjska vina le Ljubljana, 15. januarja Vsak beli rojak, ki pride v Ljubljano in toži čez usodo svojega kraja, naglasa pred vsem obupen položaj vinske trgovine, ki je za Belo Krajino iz dneva v dan težji spričo dejstva, da je vino skoraj glavni in najvažnejši pridelek Belokranjcev. Doslej je bilo izvršenih že nešteto poizkusov, da se potom raznih prodajnih zadrug pospeSi prodajo belokranjskega vina in da se istega uvede zlasti v Ljubljani in v naših gorenjskih krajih, a je bilo vendar se brezuspešno. Krivdo je težko določiti: pogosto je tičala v preslabi zadružni zavesti belih rojakov samih., pogosto jo je povzročilo prešibko pojmovanje dolžnosti zadrug do zadrugarjev, a marsikdaj, m to je najbolj bolna točka belokranjske vinske trgovine, tudi zgolj kupčijake svrbe brez ozira na, to, ali bo tem potom belokranjskemu kmetu kaj pomagano in ali bo v njem vzbujena zadružna zavest z zaupanjem do vodstev posameznih zadrug 2 veliko propagando je bilo začeto že marsikatero delo v korist skromne dežele onstran Gorjancev, toda je večinoma v kaj kratkem času vsako tudi odpovedalo in se preusmerilo docela drugam, kakor je bil prvotni namen. Že pogosto smo ravno v našem listu z vso resnostjo opozarjali na dejstvo, da se v ljubljanskih in raznih podeželskih gostilnah točijo vina s pridevkom belokranjska, dasi ne vsebujejo morda niti 25% pristne belokranjske kapljice. Mimogrede naj omenimo, da vinski zakon tako prodajo z napačno navedbo vira do-tičnega vijna najstrožje prepoveduje in vsakega krivca tudi strogo kaznuje. S prodajo \-ina. ki je kupljeno v jastre-barskem srezu na HrvaLskem ali kjerkoli drugod, ne nasprotujejo prodajalci le določbam vinskega zakona, nego v ie mnogo večji meri škodujejo ugledu dobre kakovosti pristne belokranjske kapljice, ki že dolgo uživa svoj upravičeni sloves in ki — res pristna — najde vedno povsod obilo odjemalcev, ako je trgovina pravilno usmerjena. Mešanica raznih vin ne moro nikdar biti docela enaka in enakovredna pravemu vinu, pa je tedaj kot taka škodljiva ne le dobremu glasu belokranjskih vinogradnikov, nego tudi splošni vinski trgovini v Beli Krajini, ki je že itak slino oslabela. Zgolj zaslužkarski interesi posameznih vinskih trgovcev, ki razpečavajo tudi belokranjska vina so sicer umljivi, dasi ne tudi opravičljivi, a je vendar silno čudno in porazno, ako v tem smisu greše tudi razne zadruge, ki jim je namen zgolj prodaja belokranjskega vina z izrazito tendenco, koristiti le in predvsem belokranjskemu vinogradniku in izboljšati njegov obupni položaj. Zadružna zavest in zaupanje v delo zadrug mora pri takem delu v Beli Krajini nazadovati in zato ni nič čudnega, ako belokranjski kmet odklanja razne zadružne organizacije In prepušča svojo usodo Zgolj naključju in sreči. V raznih člankih o gospodarskem položaju v Beli Krajini je naš list že neštetokrat opozarjal na potrebo čim večjega Števila in razvoja zadrug v teh krajih, toda so vendar le razen redkih skoraj vse zadruge propadle po prav kratkem obstoju. Ugotoviti moramo, a to je za razpravljanje belokranjskih gospodarskih problemov zelo važno, da belokranjski kmet ne nosi za današnji slab pqložai in za slabo razvito zadružno življenje v tamošnjih krajih največje, odgovornosti kakor Je bilo to do- slej zal že prepogosto ugotovljeno, nego da nasprotno nosijo za ta položaj veliko ta težko odgovornost oni ki pod raznimi pretvezami tn belokranjskimi nazivi skrbe bolj za izkoriščanje tega imena, kakor za korist belokranjskih gospodarjev. Bilo bi nujno potrebno ustanoviti centralno vinarsko zadrugo, ki bi v sebi združila vse belokranjske vinogradnike in sadje rejce, in ki bi nastopala na trgih enotno z enotnim, vedno res pristnim belokranjskim vinom. Doslej zavoženo delo bn ne bilo težko popraviti, ker ljudje radi sprejemajo vse dobro, a kakovost belokranjskih vin je več kakor dobra in sposobna za naša vinska tržišča Ni problem v katerem kraju Bale Krajine bo sedež tf zadruge, niti Di tako velik problem uve-Ijavljenje prietnib belokranjskih vin na naših tržiščih, nego Je problem pravilnega vodstva največji in zahteva najtreanejsega preudarka. Belokranjski kmet ni trmast tn zakrknjen v način življenja petdesetih let, nego nasprotno vsako novost kaj rad prevzame, ako mu se najprej z lepim vzgledom vzbudi primerno zaupanje, a nc s slabim ubija v nJem voljo za zadruftno tu napredno gospodarsko delo Belokranjski kmet išče vzorov, ki mu jih je dosedanje delo nudilo sila malo. Vprašanje povzdige belokranjskega gospodarstva in predvaem vinogradništva ter vinske trgovine ni za nikogar monopolizirano, nego je javno in Je potrebno čimprej pričeti Javno akcijo za ustanovitev prave zadruge, ki bo tej najvažnejši belokranjski pridobitni panogi svetovalec, pomočnik in nakupov al ec pridelkov, ker Je fraz m reklame z belokranjskim imenom dovolj. Vae akcije javnih ustanov naj bodo predvsem usmerjene v tem pravcu, a ena ko naj oblasti predvsem forsira jo to vat no vprašanje, ki je za B*do Krajino res življenjskega pomena. R-y Ramo Ae danes poje Richard Tauber v eksotičnem filmu Dežela smehljaja ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9H url zvečer Sc'oiftfca KOLEDAR Danes: Torek, 15. januarja katoličani: Pavel. Radoalav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Eakimo. Kino Ideal: Dežela smehljaja (Rihard Tauber). Kino Dvor: Csrmenclta Kino &iška: Fra Dlavolo. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Ljubljana- sto, občni zbor ob 30. v hotalu štrukelj. Ljubljanski klub, predavanje univ. prof-dr. Rebeka -Spenglerjevo gledanje tedanje dohe. ob 1950 v klubovih pfoitorlb DEŽURNE LEKARNE. Danee: Dr. Pioeoll Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta «3 tn Oartua, Moste Zaloška cesta • /SLOVANSKI N A R O D«. 4n« 15. jaguarja W5 Stran 3. Radi inventure RAZPRODAJ AMO VSE ZIMSKO BLAGO PO IN POD TOVARNIŠKO CENO, NESEZIJSKE VRATE l»A PO ZELO ZNIŽANIH CENAH IZREDNA PRILOŽNOST ZA NABAVO BLAGA ZA OBLEKE, PERILO, OPREME ITD., Z MALIMI IZDATKI — Manufaktura NOVAK, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 1$ DNEVNE VESTI — Izlet na Veliko Planino priredi Slovansko planinsko društvo v Ljubljani v soboto 19. t_ m. s povratkom v nedelje zvečer. Velika Planina je posebnost svoje vrste idila na višavah. Okrog koće SPD so raztreseni pastiiski etani v mikavnem slogji a do tal segajoćimi strehami; pogled na lo zimsko krasoto nudi fotografom slikovite motive. Velika Planina nudi mnoge v.vrstno &|£Uk< luvnioiu :n izvczbanim. Odhod iz Ljubljane je vsoboto ob 13.13 z g:lavnega kolodvora v Ljubljani, prihod v Kamnik ob 14.31. Od tu z avtobusom do postilno pri Korlnui v Stahovici, nato vzpou na Velifto Planino kraj vasice Pra-pretno. mimo s v. Primoža do robov pod Bas0mi pečmi odkoder je krasen razgled na Veliko Planino iu globoko udrto dolino Kamniške Bistib-e pod divno panoramo Grmtavcev. Pot v Pasjih pećeh je dobro zavarovana ter je. zložna pot do koće na Veliki Planini. Pot da koče traja 3 ln pol ure. torej zmerna tura. V koči na Veliki FManmi so pripravljena ležišča v toplo kurjenih prostorih ter preski blje.no za tečen prigrizek. V nedeljo dopoldne bo smučanje na Veliki planini ter izleti v bližnjo okolico. Ob 13. obilno kosilo ter ob 16. sestop do StaftovJMj iv < i <-aku avtobus, ki poj.v" lje. izletnike ■ io postaje v Kamnik k vlaku ob 10.3S. skupni stroški za železniško vožnjo vožnjo z avtobusom do Korlna in nazaj, prenočišče, m prehrana znašajo za člane SPD Din 6o. za osi bo. za nečlane Din 80. Prijaviti -> j« i "eba v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti do petka zvečer. Nosači bodo na razpolago. t— Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava dpavajce hs novine razpisuje v splošni bolnici v Mariboru mesto sela internega oddelka s kvalifikacijo po J 20. zakona o uradnikih- Prosilci morajo priložiti prošnjam vse listine, s katerimi dokažejo splošne pogoje za sprejem v državno službo ter specielno kvalifikacijo za razpisano mesto. Prošnje se naj vloži pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. januarja 1935. Zaradi stalnega mraza so naenkrat uži vel i ribuiki in bajerji v ljubljanski okoliei, zlasti v Dra\ljah. v Rožni dolini in zadaj za Rožnikom. Najprej so se pričeli iidejstvovati na njih navdušeni drsalci, Ki so uživali na ledu nekaj lepih dni, naenkrat pa eo se sedaj pojavili tam ronji^ > f.okirjtmj in drugim orodjem. Pri-re.ii so sekati led ln nalagati ledene plošče na vo8o\r l.ed vozijo po večjni v pivovarne Union, a se z njim oskrbujejo tu-ni nekatera, druga podjotja, t kolikor ga potrebujejo. Pri boleznih želodca, črevesja in pre- snavijanja privede uporaba naravne Fran z Josefove« grenčjce prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v krt Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-eica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« pren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Prelatu je hotel odgrizniti prst. Na prav drzen in neverjeten način sta hotela dva lopova papeskemu prelatu dr. Stjepanu Kovaču, generalnemu vikarju za' Banat, odvzeti Škofovski prstan. Dr. Kovač je bil na obisku pri lekarnarju Ladislavu Cika ju- Ko se je v družbi lekarnar jevega sina vračal domov, je pred hišo opazil več ljudi, ki so prosjačili. Na hodniku sta bila dva mladenJca, ki sta mu hotela poljubiti briljantni Škofovski prstan. Ko je dr. Kovač enemu prožil roko, ga je ta strahovito ugriznil vanjo in mu najbrž hotel odgrizniti prst s prstanom vred. Prelat je zaradi bolečin zakričal, nakar je priskočil na pomoč lekarn, sin. V splošni zmedi sta jo pa lopova pobrisala. Prelat Je moral oditi k zdravniku, da ga je obvezal. Prstan je vreden 10.000 Din. Nova češke letala za zračni promet Praga—Split, češkoslovaška državna aero-linija bo letos spomladi na progi Praga,— Sušak—Split uvedla no^a letala anaflblje. ki so jih Cehi kupili v Angliji. —. Vreme. Vremenska napoved pravi, na ho megleno, deloma oblačno, mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Beogradu, Sarajevu, Skoplju deževalo pa v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 7, v Skop-IjU 0. v Ljubljani, —0.2, v Mariboru in Sarajevu -—2.0, v ZagTebu —3 0, v Rogaški Slatini —5 0, v Beogradu —6.0. Davi je kasa! barometer v Ljubljani 765.9. temperatura je znašala —10.2. !>nnes Conchfta Montenegro v divnem filmu Mehike CARMENCITA ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4.. 7. ln 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Llublfane —Ij Pog-eba tajnika Slovanske sokolske zveze br. Vinka Stepaneka se udelež: po svojih predstavnikih tudi Jugoslovensfco sokolstvo Opolnoči odpotujeta Iz LJubljane v Prago prvi namestnik staroste br Engelbert GaugJ ln iupnl prosvetar br Janez PohaTc. Tudi iz Beograda se udele ži pogreba nekaj članov uprave saveza SKT. —Ij Praski kvartet, preje Zlka-kvartet bo na koncertu v petek ob 20 v Izvajaj v f^lharmonični dvorani kot drugo točko svojega sporeda Janačkov TI. godalni kvartet ki se nahaja še v rokopisu Kvartet, eno najlepših del le poslednjih del slavnega e#- . &kega mojstra, je bil doslej samo park rat izvajan, in alcer v Londonu ter v nekaterih nordijskih mestih. Poleg Janačka bodo igrali še Dvorakov ln Regerjev godalni kvartet. Opozarjamo na ta koncert, ki bo edini v letošnji sezoni. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. - Ij Predavanje v Ljubljanskem klubu. Dre vi ob 1930 bo predaval v Ljubljanskem klubu univ prof. dr. Marius Rebek o temi - Sprnglprjevo gledanje sedanje dobe«. — V nekrologu za pokojnim Jakobom Sftjllbioenj je včeraj nehote izostalo ime nn>';i hčerke gospe Ljudmile, poro* čene S trgovcem g. Novakom, naslednikom tvrdke I. Perdan. —Ij Pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljana predava jutri ob 19. v dvorsni mineraloškega instituta prof Viktor Fabian o zatiranju škodljicev ti u zelenjavi in evetb-ealv Zaradj velike vsžnost) predmeta vabimo v*e lastnike in ljubitelje vrtov in cvetlic na predavanje. Vstopnine ni. Ij— Delavska prosveta. ^Svoboda- in Zarja«, -!elav kulturni društvi, prirejata prosvetne večere, bi so postali že nekaka nujna potreba. V soboto je bil prosvetni večer zelo dobro obiskan Dvorana Delavske zboru it*- je bila polna. Godba Zarje-je pod vodstvom kapelnika D. Cerarja igrala koncertne skladbe prav z umetniško rutine, Po avtomobilski nesreči s kou-certa ii Maribora se instrumenti prenovljen i. Uvajanja pa so celo napredovala, kar je pričalo burno odobravanje občinstva. Recitaciji Molekove močm"1 Skozi mrak ln Katke Zupančičeve, ameriške slovenske pisateljice, 'Pravljica za sdpa-mic sta bili izborno podajani. Pisatelj Angelo Cerkvenik je predaval o Družbi in posamezniku-, govorilni ibor ^Svobode* pa je podal Vukovo -Tam na oglu ,..« Mnogo odobravanja sta žela violinist Ivan Žižmond in pa L. Pegan s solom na pozavni. Spremljal ju je J. Kuštrin. Delavsko pevsko društvo iz Kamnika »Solidarnost-je nastopilo s tremi pesmimi trikrat. Izvajanja so bila tako harmonično krasna, da so morali ponavljati. Ves večer je potekel v prijetnem razpoloženju. —Ij Temperatura ielo skače. Včepaj popoldne je bJlo že tako toplo, d« je začel kopnet! sneg, čez noč se je pa fja^nilo ip temperatura je občutno padla Tako mrzlo v tej zimi šo ni bilo. Davi je kasaj toplomer v Zvezdi —11 st. Ć. Da je občuten mraz, se je poznalo tndj na živilskem tr* gu. Na Sv. Jakoba trgu je bflo le nekaj pr>Majalk, mnogo več pa jih tudi ni bilo pa glavpem živilskem trgu Ker pa dane* nI tržni dan, zato tudi ni bilo na trgu mnogo kupovaJk ter se ni poznalo pomanjkanje živil. —Ij V Lattermanno^em drevoredu bedo podrli okrog 30 trhlih kostanjev. Večina starih kostanjev je trhlih ter bodo morali podreti več dreves, kakor se je zdelo prvotno. Tudi na veles.ejmiščij so kostanji te nezdravi in bo morala prej ali slej zapeti sekira Zdaj se kaže, kako potrebno je, ds podro hirajoče kostanje, saj so trhli od vej do korenin —IJ Transmisija ga je poškodovals. V Jolačinovi tovarni zamaškov je dopoldne potegnil transmisijski jermen ključavničarja Ivana Hrena m ss vrgel po Ueh. Hren, ki je doma li Tacna, je dobil pri padcu tako hude notranje poškodbe, da so ga moral! uemudoma odpeljati v bolnico. —Ij Ogenj na Stranski peti. Kmalu po 10. je nastal ogenj v neki supi aa Stranski poti. Supa je bila mahoma v plamenih in pozvani gasilci Se u te o imeli prilike česa reševati. Kako je ogeuj na»tal, zaenkrat še niso mogli ugotovita. Najbrž pa je bil podtaknjen. —Ig Zima se kuja. Včeraj popoldne te je temperatura naglo dvignila, kar se je že poznalo v mestu tik ob hišah. Dobili smo brozgo na poskusnjO- če ne bodo kmalu očiščene ulice, bomo najbrž kmalu bre-dli po hodu i ki h i u osetajk pi obodih. Dunajska vremenska napovedi je včeraj uresničila, le snežiti ae ni začelo. Morda pa nam ne bo treba več dolgo čaka ti, na pošteno porcijo snega, ako se zima ue bo poveem skujala, Sues včeraj še ni bil južen ter se smučarji še niso pritoževal*. Naša, visoka šola 253 zimsko športne panoge ob Ceklnovem gradu je bila ve^rsj s* bolj obiEkana kot v nedeljo. : Matajev Matija s TVlebanovega je pobegnil v Ljubljano. Kaj je Um uganjal in ko jo je Iskupil sa svoj *greka, ko se je vrnil v domačo vas. bodo videli v soboto, I 19. t. m. v Šentjakobskem gledališču, ki vprizori v dramatizaciji Milana Skrbinška ! Murnikovo novelo -Matajev Matija*. De- j janje je jako zabavno in bodo prišli na 1 svoj račun zlasti obiskovalci, ki si žele sme- ' ha in prisrčne zabave. V soboto je obenem J krstna predstava tega dela, zato naj nihče ne zamudi prilike, da vidi veselo Murnikovo zgodbo tudi na odru. Igra se v nedeljo zve- ; čer ponovi. Začetek predstave je obakrat j ob 20.15. Da ne bo navala pri večerni bla- j gajni. si preskrbite vstopnice že v predpro- i daji, ki bo od sobote dalje. —Ij Vlom na Miklošičevi cesti. V skla- j dišče tvrdke Jugošport na Miklošičevi cesti Je bil izvršen včeraj drzen vlom. Naznani ' storilci so odnesli za okrog 6000 Din vrednosti raznega orodja in športnih potreb-še:n O za evi je o la uvec *tPOga pre iskava in je upati, da bo prtila policija kmalu na si eri pravim storilcem. —Ij Naša pu&bKs $c posna tilm »Cougo-rila« To dekj. ki ga bo v petek predvajala ZKD nam pokaže marslkai Iz dlvi#* džungle Videl' bomo krdela žlrat. slonov, levov, bijen. pokaže *e o'im tudi črni pan ter ln že mnoge Irugib nevarnih zveri Popelje naa v deželo Plsrmejrv ter nam Dokaže njib običaje ln življenje Film nripo -•v*.a m-i vsem. k*i se sanimajo z% naravo. | I* Maribora — Izpiti na gozdarski seli v Mariboru. Prihodnje dni se bodo vršili na nitji goz-danski žoli v Mariboru trelU. in sicer ustmeqi ip pismeni. Komisiji bo predsedovat ravpatelj gozdarske šole g. inž- SirD-feld. člana izpitne komisije pa bosta tndi gg. inž. Miklavčič ln prof. inž. Sotošefc. — Oj ta nesrečni nož . , . V noči na ponedeljek pe je vračal is Hotinje vsst proti domu 23Ietni delavec Franc šimek. Ne nademe pa je planil i> zasede uanj neznanec, oborožen z ostrim nožem, ze v naslednjem trenutku je začutil mladenič sib no bolečino, kajti nočni napadalec mu je z vso silo porinil nož v hrbet. Težko ranjenega Simeka so morsli reševalci pr<» peljati v sBsribersko bolnico. — Pravoslavno novo teto v Mariboru. V nedeljo zvečer so mariborski pravoslavni verniki docela napolnili prestore kavarno ^Jadran*, kjer eo £e p^ioviii od starega in pričakali novo leto. Svečano razpoloženje in prijetna družabnost sta bili odliki tega večera. Ko so o polnoči uarapnile vse luei in je ura odbila zadnji udarec staremu letu, so zapeli gojene' manihorske inženjerske šole za rezervne oficirje sečan koral, nakar je imel prota Trbojević krasen patriotičen govor, v katerem se je spomnil tudi najbolj tragičnega dogodka naše zgodovine — smrti pre ljubega kralja Aleksandra I., nato je rsem navzočpim želel v novem letu vso prečo. — V soboto *Od zor« do mraka«. Krstna predstava Golouhave basni za odrasle »Od »are do mraka« bo v soboto 10. t. m To najnovejše delo mariborskega podžnpa na in književnika, Čigar rGroteska seda njostu je še v najboljšem spominu, je žgoča družabna sodobna satira, pisana na redko originalen način Krstno predstavo, pripravlja clavni režiser J- Kovic, ki je delo tudi svojevrstno insceniral. ženske kostume za to predstavo je izdelal modni atelje gdč O. Neratove v Mariboru. — Iz brezposelnosti delal denar. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred sodniki tričlanskega senata 241etni brezposelni dela ver Josip štumpf, ki je na nesrameD način zlorabljal brezposelnost, poleg tega pa tudi kradel. Obtoženec je š*?le »apustij mariborsko kaznilnico, kjer je odsedel enoletno robijo, pa je že krenil na nepošteno pot. Vedel je, da delavka Ana K" barjeva nima službe, pa Je hotel njeno brezposelnost izporistiti v svoj prid /Juto jo je obiskal in ji obljubil, da b> dobili s'uJ.bo v peki raaribof*! ; iek-*.i*n' tovar ii, kjer ima z vodstvom doprt rvez- Ku-burj« va naj mu isro-'d ISO D'd k«>t kavcijo in 2- Din za kolek nn Muzbupl ; »:bi. nato se naj določenega dne javi v tovarni, kjer bo takoj nastopila služIjo- Seveda je bila Kuharjeva silno vesela, da bo dobila delo. zato si je brž izposodila potrebni denar in ga Izročila obtožencu. Ko se je Kuharjeva oglasila v določeni tovarni, je spoznala, da je postala žrtev nesram uega goljufa. Toda obtožencu je kmalu pošel prigoljufani deuar. Zato si je -na jel-r pri nekem brivcu v Mariboru stanovanje in hrano, še istega dne je pa izrabil ugodno priliko, ko je bil sam doma. in ukradel iz omarice 3S00 Din prihranka rodbini, ki mu je nudila oskrbo. Ali kmalu So ga izsledili ter izrodili sodišču. Sodniki so predrznega goljufa in tata obsodili na 1 leto 6 mesecev robije in na izguho rastnih pravic za dobo 3 let. — Mestna občina deli podpore. Mariborski mostni upravni odbor je na svoji radnji ^eji odobril naslednje podpore: podpornemu društvu klasične gimnazije 1500 Din, podpornemu društvu realne gimna Zije 1&00 Din, podpornemu društvu za nČiteHišče 1000 Din, podpornemu društvu slepih v Ljubljani 2100 Din, podpornemu društvu za gluhonemo mladino 10O0 Din, Muzejskemu društvu v Ljubljani 1500 Din. 20.000 Din zavodu za pospeševanje obrti —■ Amnestirani obsojenci v Mariboru. Novoletno amnestijo so pozdravili tudi obsojenci v zaporih mariborskega sreskegn ln okrožnega sodišča, saj je bilo v nedeljo izpuščenih *T obsojencev, ki so bili obsojeni na kazen pod 6 mesecev zapora Pričakovati je. da ho te dpi izpuščenih le nekaj obFojencev, o usodi katerih bo odločala višja in&tauca — Izgon nevarnega vlomilc-i. te večkrat kaznovan* brezposelni trgovski pomočnik Leopold Zelenka je specijalist za vlompe tatvina^ predvsem za vlome v trafike Tako je lani v avgustu udri «koz^ troje vrat v trafik«> Roze Voglove ua Po-breški cesti in odnesel več zavitkov ciga ret in tobaka vseb vrst ter nekaj drobila v vrednosti 450 Din. Vlomilec je bil prijet, baš ko je na Pobrežju pri Mariboru po gostilnah prodajal cigarete. Včeraj je bil Zelenka obeojen od malega kaz^u-skega senata tukajšnjega okrožnega sodišča na •"» mesecev in 10 dni strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Po prestani kazni pa bo obsojeni Zelenka za 3 teta izenan :z Maribora bd r.koliee. tZNENADGNJK SBZON1C Velika premiera originalna rti*kc VELKOrERETK PASTIR KOSTJA Kino Velika muzikalna komedija, oziroma veleopereta se nam obeta v kratkem. Gostovali bodo sami pristni ruski umetniki, kakor komponist I. O. Dunajevskij, igralci Leonid Utjesov. L. P. Orlova, M. P. Stelko-va in E. A. Tjapkina. Kar nam bodo pokazali, se vse vrši v sodobni sovjetski Rusiji. Delo je polno originalnih dovtipov in šale, tako da človek skoro ne pride iz smeha. Glasbeno je na višku tako, kakor so vsa ruska glasbena dela. Povsod, kjer so film predvajali, Je bil uspeh ogTomen in je delo doseglo največja priznanja. FIlm velja za oriemalno umetuino Na slov delu je »Pastir Kostja«. Predvajalo se bo le ta teden v Elitnem kinu Matici Medicina. — Gospod kandidat, ali hi m! mos' povedat;, kam b: prišli, če bi /usadi' nož v to mesto? — vpraša profesor j' Dokaže na kandidatov trebuh - V zapo>r. gospod profesor, odgovori kandidat. UJUBLJ ANA JE NAVDUŠENA NAD EPOPEJO \ IIKTIDK Sniman po delih slavnega raziskovalcu PETRA FRKNCHKNA rELEFON 21-21 Predstave ob 4 7 in 9.15 uri \'a jvečia senzacija sodobnosti I ELITNI KIKO MATICA telkfon »*i Rezervirajte vstopnice Vseslovansk® smučarsko prvenstvo na Bledu Zaradi pomanjkanja st?ega ho treba tekmovanje najbrž preložiti na Pokljuko — Čehi ln Poljaki so že javili svoje tekmovalce, dodhn bo naša reprezentanca določena šele v nedeljo LJuhljana, 15. januarja Vseslavansko prvenstvo je pred vrati so teden dni in že bomo pozdravili v na.;i sredi bratske tekmovalce iz Ce^koslovaSlv--iu Poljske. JZSS dela s polno paro, vedno znova, pa se poraja vprašanje, ali bo dovolj snega, da se bodo mogle teknit? vr.vti na Bledu, kakor se je to predvidevalo Podoba je, da bo savez primoran vse tekmovanje preložiti ua Pokljuko, kjer je dovolj snega a nikjer prenočišč za gledalce, ker bo treba pač v prvi vrst' poskrbeti za namestitev tekmovalcev. 3ato bo dom na Pokljuki zaseden po tekmovalcih in saveznih funkcionarjih, dočlm si bodo val ostali morah poiskati prenočišče na 131 n kar je združeno z mnogo večjimi stroški, kakor če bi bilo vse tekmovanje na Bledu. Edina sreča je, da vedi z Bleda prav dobra cesta na Mrzli studence in bo dostop k tekmovanju na ta na**in vsakomur orno-gočeu- Zaradi nepovoljnih s?iežuih prilik .TZSS *e ni mogel določiti državne reprezentance, ki bo zastopala Jugoslavijo na slovanskem prvenstvu, izbirno tekmovanje k: bi se moralo vršiti že preteklo soboto in nedeljo v I^escah. je bilo zaradi pomanjkanja snega preloženo za teden dni in bo šele takrat padla odločitev kdo bo v reprezentanci. Cehi in Poljak pa so že pravkar prijavili evoji tekmovalni vrsti, ki 6ta sestavljeni iz samm starih, ž-? znanih tekmovalcev. Poljska ekipa šteje z zastopnikom Poljskega Zvvlazku Nareiarskipgo 9 oseb. Vodja vrste in obenem delegat poljskega saveza je Hugo Grosman. tekmovalci pa so Bronislav Czech. Stanislav Marusar* Andrej Marurarz, Izvdor I,usz-czek Piotr Kolesar. Stanislav Kan iti, Marjan Orlevviez in Midral Gorski Poljaki še niso javili, kateri izmed teh tekmovalcev bodo zastopali Poljsko na posam z-nih panogah. Prispeli bodo na Bled 19. ali 20. januarja Češkoslovaško odposlanstvo bo štelo 13 oseb. Moštvo vodita stara naša znanca načelnik češkoslovaškega smučarskega saveza arh Karel Jaroltmek in J. V. J'.rko Kapetan moštva je štabni kapetan Otokar Nčmeckv, tekmovalci pa so Antonin Bar-toii. Frantia^k šimun^k. Rudolf Vrana, Bohumil Kadavv. Tar^'lav Peistauer. .Tan Cifka M^losla-1- ?krbr»k. Tan (fitvrteftka in E-duard Hromsdka C^hi niso javili čas svoiega prihoda in tudi s> niso prectBirall svojih Driiav Kakor Poljak', bodo tudi oni prav tako sodelovali na n?šem saveznim prvenstvu ki je razpieano kot mednarodno Prifrave naših tekmovalcev Poročal* smo že da je JZ-SS pozval v Jugoslavijo znanega specialista za smuk in slalom fTemea P'ranca H«rr«"ria. lan- — Tetkd nezgoda mladega učarja. Oh prvem snegu so na>i smučarji / velik m veseljem privlekli na dan smuči in |0 mahnili \ bližnjo okolico Prav posebno živahno je bilo v soboto popoldne na K* piteljt»kem hribu Bilo je tudi več mladih začetnikov. med njimi 12 letu1 Pov$e Cvetko, sin drž uslužbenca pri sodišču Tri skoku je fantek padel s smučini tako nesrečno, da mu ic počila na desni nogi kost nad členkom Ponesrečenca so ejeg vi tovariši takoj nalo/ili na sanke in £ i pripeljali na njegov dom. odkoder so o i starci prepcljaji v bolnico -w Lov na divje prašiče. Na Gorjancih so žc lani poleti strašili divji prašiCi. Z!;* sti okrog $v Miklavža se je klatila mčj , skupina Jčctmarjev Scdsi ko je napade' pni sneg. so ljudje *ele oparili sledovi Te dni so ip trije lovci ubrali za lj\ jnrn prašiči. \r j|ozdu blizu tovarne pod Trd>-novim vrhom so kmalu opazili osem ičc tinarjev Ko so prašiči zaslutili nevarnost, so jo v snežnem metežu ubrali v nasprotno smer — proti Beli Krajini Kljub temu pa je enega lovca doletela sreča, da je podrl okrog 70 kg težkega divjega pr.išičs. Iz Kamnika — Proračun sreskega cestnega odbora predvideva za I 1935 2,560.000 Din stro* kov. Glavno breme izdatkov tvor: vzdrževanje cest. za javna dela pa je namenjenih 300.00U I>in, ki se bodo uporabili ss razširjenje cest. za znižanje klanca na Kavranu in za preložitev eeet v Ihanu in v Stranjah ob veliki zatvornici Doklade na drž davke bodo 20 odst (lani 25 od stotkov). — Ženske zmagujejo. Kamniška fara šteje skupno z Radomljami 4100 duš, med katerimi je okrog 200 več žensk kakor molkih človek bi pričakoval, da bo usoda vsaj pn umiranju ln rojstvu bolj naklo njena moškim, pa al tako Med 5S mrliči v kamniški farj je bilo lani 33 mo£klh in Famo 25 teni-k, med katerim! jiih Je f> zahtevala znana nesreča ns snaodnisnic" Pri rojstvu pa imajo veliko prednost zep*t ženske Med 84 novorojenčk' Jib Je bilo namreč 49 ženskega in le 35 ranškega spo la V ?akon-k' jarem pa j*» skočilo 31 n» rov V Te; Hubertu Heimu Cirilu PrR ku in Ladn Sitarju. SK Trž:e: po R.k»» /vukeletu, Freu« uk carmanu in-Ediju Stfanakvinu P i klub Ljubljana po Mrku Deime|ju BK Gorenjt*v po Emiln Zeklarju, Sm kloi^ Mojstrana po l»jz.e;u Klanfiniku, BPd C*-Ije po Zvonku Mo:'. ro v:. Ti: .-k po LJUP »-nu Mušicu. SPD LcjUbJja&a r.o M:d»?,u M- • barju, iz zagrcbšl« iga podsavasi jia ae b -li Joško Weiss Ivo b'atuaić m Ivo lvbrov šek, dočira sta dva od$la. Se presno se * tečaj pričel Tečaj je prav dobro uspel Ln j« H ari s xvoi:mi učeiie- prav aadioaroljen Pe po-ročilih avstr; jakih 1 itov M bo Hvrej udeležil nasipa savezue^a p»a en- tv.i v smuku m slalomu ln ima 1 stari io <• lje-nje svojp^a save i Na Pokljuki ic bil pravkar končan t za tek pod vodstvom ceak< pra treneri i Leorša štehlika. Tečaj se je '•• I Z no letom in so se jra pob-; tel movaleev B«n kluba Ljubljana udeležili tudi Sla ti dru« jfih klubov, tako Qiu:ti I «';en r (Dovje-^Toj^t^ana^ L.juban .Vlušič (Haiki i" dru ^i. Udeleženci .io prav pr dno trenirali t11 di na skakalniij in SO u- h POkasal preteklo nedeljo na Otvor'tv: skal dnier y Medvednici, kjer >o. kake,;- znaao, slovenski skakači zasedli prav vsa | r • ; • ' Xa Pokljuki se je pravkar sač ' ml >dhiski tečaj za juniorje pod vodstvom 6i shlz člane Sm. kluba Ljubljane <- Ustanovitev Kor Mcetra slmslc lokalna (sil • » katnu skeni okraju in v Pavinjfk; d« lini jejo že nad 50 let Po vsestrsn*ki uvid«*\ DOetl in llS./dneiri odSlVU, ki skupno prizadeva uj' leta 1939, so bili •> ' pravljeni bačrti in ceste trasirana Ksm a:?.'<'. sre.-»ki c^stu: odbor je po -\o»n načelnike županu v; Kratuarju sklical > jutri ob pul 10 v dvorane gasilne^s dom sestanek vseb mrerecentov. da *e koneti« ispoeiuje za^radbs Miške ceste Ks ta s« stanek sn rabljeni vsi tupa nI »n inter« -ent: iz kamniška:; ii gor nje grajskega okraja, oba poslance In banski svetniki. Naše atauialiiče? DRAMA žacetek ob 20 uri Torek 1.". januarja, zaprto. Sreda lfc januarja: VVaterloo Red SredS Četrtek 17 januarja; Sarujoei ostali R«d Četrtek Petek, is januarja, zaprto. Snl^ota. lf>. januarja: Sironiakovo iism«' Red A 1'rpmirra. R.iorto>a satira atrrloo ■ »«■ un v sredo. 16. t. ni. za red Sreda Imela je [>n vsaki predstavi velik uspeta Delo je aktualna satira na literata, ki se proda ta denar in tispeb V Lilavnih vloLia!. - kIcIujojo: ijg tireizorin in Krali Nadala nastopilo dame: Medvedova Mira Danilova. V. Juva-nova ter tj« .lan, llreiiovec. Jenn.ni. \)n inŠek in Sanriri. lb/.ii;« je M. KrV tova V četrtek, 17. t. in. se ponovi Nu>ičev.i komedija -Žalujoči ostali za red Četrtek To je najnovejše Nusičevo delo in kakor vse druffe nleeove komedije izredno u?in kov i to Premiera Štefan Zvveigove igre *Siru makovo j isnjec bo v soboto za red A. Več o delu samem in zasedbo priobčimo pri hodniie OPKRA začetek ob 20 uri Torek, 15. januarja: zaprto. Sreda 16 {annarja: Ifoffmanov«* prlpovsd-ke Red C * Oflenharhove >H»r1mannovf pripoved ke* v reŽlil ln pod muzikalnim vodstven i S Nika Stritofa. z ffo Olunizienae in c Go «tič*»m v glavnih partiiah. «e ooi«k> tutri za r«*d C Ta prod«tava 'man ga je bi! še istega dne ovadil policiji. Imel je razlog domnevati, da se skriva nekje iz strahu pred odkritjem in kaznro — namestu tega na hodi ovadeni mož po igralnicah v Zoppotu s ta'nikom 'n ljubico — s spremstvom, kakor da Je vladajoči knez. To je bilo nečuveno. Toda to še ni bilo vse. S kakšnim denarjem :e igral? Gerdtu Lymanu ni bilo treba dolgo razmišljati o tem. Spomnil se je usodnega trenutka pred pičlimi štirrindvv-setimi uram:. Spomnil se je sence. V i se je bila priplazila skozi oktu na 8 ; hi. spomnil se je. kako ga je st:M- >.\ vrat in mu zašepetal nekaj na ušesa. Ti tore; zvoniš sobarici, hotel si me izdati, hote! si mi ukrasti milijon — norec, te noČ; ti bo vzeta polovica tega, kar imaš sam. Njegova denarnica je izgubila nolovico svo;e vsebine, njegova denarnica in obleka je bila vzeta iz omare, njegova obleka. Njega samega e na stlačil v omaro, ne. to je bilo že od sile! Tu je sta! :a mož v obleki Gerdra Lymana. Zato ni b:lo čuda. da ga je prvi hip od zadaj občudoval. Igral je z njegovim denarem in dobival, do-čim je on izgubljal. Premoč velikih možganov. Hahaha! To ;e bilo groteskno, toda blaznež ne bo imel prilike veseliti se tega srečan;a. Prej je trumfi-ral. za kar se je moral zahvaiiti svoji telesni sili. zdaj ni mogel računati z njo. Tu je stala inteligenca proti inteligenci, n egovi zbegani možgani proti močnejšim možganom. Tu se nauči spoznavati svojo manjvrednost. Gerdt Lyman je poirepljal višjega kruniora po rami in mu dejal kolikor . mogoče mirno: — Gospod krupier! Tale gospod me je okradel. Zahtevam--- Višji krupier je odgovoril brezbrižno: — Gospod, tu nismo na sejmu! — Pravim vam, — je dejal Gerdt Lyman s povišanim glasom, — ta ne-sramnež tu mi je ukradel denar, zahtevam pravico. Zahtevam, da... — Gospod, — je dejal krupier z iz-črpanim glasom, — opozoriti vas moram še enkrat, da tu nismo na sejmu. Gerdt Lyman je zardel. — Predvčerajšnjim ponoči, — je za-klical, — je vlomil ta nesramnež v mojo sobo. ukradel mi ni samo denarja, temveč tudi obleko. To je Čisto navaden vlomilec. Zdaj sedi tu v moji obleki m z mojim denarjem... — Gospod, — je dejal višji krupier zdehaje. ponavljam, da tu ni sejem — vrzite krupier. Gerdt Lyman ga je prijel za ramo; od jeze :e bil kar zelen. — Evo moje vizitke Sem doktor medicine, Sem zdravnik za duševne bolezni in — prijatelj profesorja Oskarja Freudenthala. ki ga morda poznate. Onile tam pa ni samo navaden vlomilec, temveč tudi nevaren blaznež, ki je pobegnil in ga ni bil zaprl nihče drugi, kakor profesor Freudenthal. Vprašam vas zadnjikrat: Ali namer, vate kaj storiti ali ne? Ali mislite nar< Čiti straži, naj aretira tega capina ali ne? Glas Gerdta Lymana je postal naenkrat osoren in strog, kakor takrat, ko je na univerzi branil strpnost in skeptično naziranie o življenju. Vsa miza je poslušala. Igrači so ga z občudovanjem gledali. Bili so vajeni obdolže-vati se medsebojno tatvine in prismo-jenosti, toda nihče izmed njih bi ne mogel podpreti te trditve z doktorskim naslovom ali imenom profesorja doktorja Freudenthala. Mož ki ga je bil Gerdt Lyman obdolžil, se je ozrl na svojega tožitelja z modrimi očmi, iz katerih je odsevalo presenečenje in zbeganost. Plešasti mož v njegovi družbi je poslušal široko odprtih ust. lepa dama pa široko odprtih oči. Minilo je nekaj minut. Krupier je bil tako presenečen, da je pozabil vreči kroglo. Gerdt Lyman je bil ves srečen, da so zmagali veliki možgani. Slednjič si je višji krupier opomogel od silnega presenečenja. — Gospod. — je dejal dolgolasemu možu, — legitimirajte se. Dolgolasi mož ga je začudeno pogledal. — Kako naj se legitimiram? — Pokažite svojo vstopnico. — Vstopnice nimam, — je odgovoril plavolasi mož še bolj začudeno. — nisem hotel nobene vstopnice. Povem vam: inkognito sem tu. Višji krupier je stopil s stola. — Inkognito ste tu? Kaj takega še svoj živ dan nisem slišal! Kako ste pa prišli sem? Oči dolgolasega moža so žarele od radosti, da je našel nekoga, ki mu lahko nekaj pojasni. Njegov obraz je bil nedolžnejli od otrokovega obraza. — Ta mož tu, — je dejal in pokazal na svojega plešastega spremljevalca, — ta me je pripeljal sem. Srečala sva se v kopeli. Obedovala sva, potem mi je pa predlagal, da mi pokaže svoj sistem. Nič nisem imel proti temu. Vstopil sem skozi zadnja vrata, ker sem hotel ostati nepoznan, in igrala sva njegov sistem. Gospod Isocki, ali ni tako, kakor prav;m? Gospod Isocki, povejte jim, da govorim resnico. Plešasti mož«*c se je počasi odmikal od svojega zgovornega gospodarja. Zda i ie pa bruhnil iz njega potok -razburjenih besed. — Hrr — jaz, jaz, jaz naj rečem, da govorite resnico! Od kod naj pa vem, da govorite resnico? Mar naj jamčim za vas? Kaj vem o vas? Dejali ste, da ste milijonar, toda kaj vem o vas? Kaj pa vem, kaj pa vem? Ustnice so se mu tresle .njegov glas se je dvigal in dvigal kakor škrjanček spomladi. Dolgolasi mož ga je proseče pogledal. — Saj sem vam vendar dal denar, gospod Isocki. da bi z njim igrali... — Jaz sem vas pa povabil na obed. — je zakričal Jakob Isocki. Tega vendar ne boste tajili. Mar vas nisem povabil na obed. mar vas nisem našel v kopeli in vas povabil na obed? Oprostite, prosim, mislim, da imam opraviti z dostojnim človekom. Ker sem vas povabil na obed. naj pa še jamčim za vas. odgovarjam naj za to, kar počenjate? Kai vem o vsem tem, kar ste počeli? Ničesar ne vem. ničesar. Vedno boli se je odmikal. da je bilo vedno več ljudi med njim in njegovim dolgolasim gospodarjem. Oči so se mu od razburjenja iskrile. Njegova na pol odprta usta so kazala velik nedostatek podočnikov, žepe je imel natlačene z bankovci, ki jih je bil priigral. Dolgolasi mož je nemo zrl za njim. Vsi v dvorani so smatrali besede plešastega možica za odločilne. Ko pa niti on, ki je z dolgolasim možem igral, ni hotel jamčiti zanj, je bik) vse jasno. Grozeči pogledi so se obračali na dolgolasega moža. Od vseh strani se je slišalo šepetanje: Ko so se začeli Španci izseljevati v dežele Južne Amerike in iskati po Eldoradu zlato, so prodirali tudi v krajine Bolivije in Peru, kjer so strmeli nad visoko kulturno stopnjo Inkov. Spoznali so, da se drži ta narod g*lobokih moralnih temeljev, da živi mnogo lepše in plemenitejše življenje od takratne krščanske Evrope. Spoznali so, da so bili Inki visoko izobraženi, v gradnji cest daleč pred prebivalci Evrope, da je bila njihova medicina mnogo boljša od takratnega mazaštva Evrope, pa tudi njihov družabni red in zakonodaja sta bila tako popolna, da bi se dalo trditi, da med Trnki ni bilo niti zločincev, niti lažnjiv-cev. Zal je bilo hrepenenje po zlatu med takratnimi Evropci mnogo močnejše od hrepenenja po izobrazbi in pravičnosti. Tako se Evropa od Inkov ni ničesar naučila, temveč nasprotno, pod krinko oznanjevanja krščanske vere je pahnila ta narod v bedo in ga skoraj povsem iztrebila. Kako zanimiv je bil družabni red starih Inkov, nam pričajo zgodovinski podatki iz 15. in 16. stoletja. Posebno zanimivi so podatki o zakonskem življenju v onih časih. Tu moramo priznati, da je bilo naziranje Inkov na zakonsko zvezo zdravo, malone moderno. Takrat je bila navada, da se je fant zglasil pri starših svoje izvoljenke in prosil, naj mu zaupajo hčerko za življenjsko družico. V dar jim je prinesel suho izdolbeno bučo, polno alkoholne pijače, m s tem je bilo dolžnostim snubitve zadoščeno. Ker so bili takrat vsi Inki več ali manj premožni, se starši skoraj nikoli niso upirali in ženin je nevesto brez ovir odpeljal domov. Da so bile pred snubitvijo na dnevnem redu serenade, vzdihi v luninih nočeh in skladanje zaljubljenih pesmi, je samo ob sebi umevno. Nevesta v ženinem domu v pravnem pomenu še ni bila njegova žena. Tako nespametni mladi Inki pač niso bili, da bi kupovali »mačka v žaklju*. Nevesta je bila pri ženinu samo na poskušnjo, ki je trajala osem dni. Če mu ni ustrezala, če ni znala kuhati, šivati in tkati in če Laval v Vatikanu Francoski zunanji minister Laval je bil med svojim bivanjem v Rimu tudi pri papežu. Ko je Rim končno prešel v last zedinjene Italije in postal glavno mesto države, se je zaprl papež v Vatikan in živel v njem kot prostovoljni jetnik do sklenitve lateranske pogodbe. S tem so pa nastopile za papeža znatne težkoče. Vladarji katoliških držav niso mogli posečati Rima, dckler je živel Vatikan v sovraštvu s Kvirinalom. Vla- dar katoliške države vendar ni mogel posetiti italijanskega kralja in ignorirati papeža. Će je pa sklenil posetiti oba, so bile zopet težave z vprašanjem, koga naj poseti prvega, kralja ali papeža. Iz teh težav se je razvila pozneje na-/ada, da vladarji katoliških držav sploh niso hodili v Rim, italijanski vladarji so jim pa šli na roko s tem, da so se sestajali z njimi v drugih italijanskih mestih. Cesar Franc Jožef se je sestal z italijanskim kraljem v Benetkah. Ko je pose-til prezident francoske republike Emile Loubet leta 1904 proti stari tradiciji italijanskega kralja v Rimu, je smatral to Vatikan za žalitev in državni tajnik kardinal Merry del Val je poslal noto, da se čuti papež s tem posetom globoko užaljenega. Ta nesporazum med kurijo in francosko vlado je imel težke posledice. Cerkvena politika tretje republike je bila agresivna in končala se je s popolnim polomom. Benedikt XV. je izjavil v vojni, da zavzema napram temu vprašanju zmernejše stališče, sklenitev miru med cerkvijo in italijansko državo pod papežem Pijem XI. je pa potem položaj povsem spremenila. Laval je prvi francoski državnik, ki 'je oficijelno poseul Vatikan. Njegov prednik Barthou je tudi hotel storiti to, pa mu je tragična ?mrt prekrižala ta načrt. _i__ Človek in hud mraz Ne smemo se čuditi, da se tako bojimo mraza, saj je človek v tem pogledu med vsemi živimi bitji najbolj občutljiv. Smrt nastopi, čim pade toplota njegovega telesa pod 23 stopinj C. To je bila najnižja temperatura, kar so jo opazovali pri človeku in ta temperatura pomeni neizogibno smrt. Druge živali pre-neso hujši mraz kakor človek, posebno najprimitivnejše. Le-te otrpnejo, in če jih počasi segrevamo, zopet ožive Bak- ni odgovarjala njegovim zahtevam v ljubezni, jo je poslal ženin z vso njeno ropotijo nazaj staršem. Će jo pa v osmih dneh ni vrnil, je veljala zakonska zveza za sklenjeno. V kuhi. šivanju in ljubezni slabo podkovana dekleta so morala nazaj k staršem, ki pa s tem seveda niso bili zadovoljni. Bila so pa tudi dekleta, ki so se jim te večne poskušnje tako priljubile, da so znale svojim ženinom zadnji dan sugerirati to ali ono svojo napako in si tako zagotoviti povratek k staršem. Zato bi se dalo tudi soditi, da bi v moderni dobi ne mogla biti sklenjena pravno nobena zakonFka zveza na podlagi podobnih poskusen j. Arhivi iz dobe Inkov nam pa povedo še druge zanimivosti. Dočim so dekleta vračali staršem, mladih, lepih vdov nikoli niso vračali. Najbrž so bile v gospodinjstvu, posebno pa v ljubezni tako dobro podkovane, da so fantom v polni meri ustrezale. Vdove so bile sploh bolj v časteh, kakor dekleta. Vdove se niso nikoli možile z vdovci, vdovci pa niso marali vdov. V krajih, kjer je bilo preveč deklet in premalo fantov, so postavili starešino mladino v dve vrsti in začeli izkliceva: fante po njihovi starosti in zaslugah. Vsak izklicani je imel pravico izbrati si izmed deklet eno na poskušnjo, toda tako se je zgodilo, da so marsikateremu vzeli izpred nosa baš tisto, o kateri je sanjal. To ga pa ni motilo, ker je lahko izjavil, da bo počakal, če jo fant vrne, za ta čas si je pa lahko izbral drugo. Bi li so pa tudi primeri, da sta bodoči las1 in tašča zasačila ženina, ko je bilo dekle že noseče, pa sta ga povabila k sebi in napojila »potem pa zaklenila v hčerkino čfumnato, kjer je moral ostati do jutra. Potem mu seveda ni preostajalo nič drugega, nego vzeti jo. Videč , da z nasiljem starih običajev med Inki ne bo iztrebila, jih je katoliška cerkev7 prilagodila svojim interesom s tem, da je priznala poskusno dobo za zakonsko zvezo, o veliki noči je pa mlade zakonce v cerkvi svečano poročila. terije preneso 200 do 250 stopinj pod ničlo. Najnižja točka mraza, pri kateri preneha vse življenje, je — 272.2 stopinje. Tako nizke temperature v laboratorijih še nikoli niso dosegli, pač so se ji pa že močno približali. Drevje tudi prinese hud mraz, samo privaditi se mu mora. V Sibiriji preneso breze vsako leto do 50 stopinj mraza, pa jim nič ne škoduje. Človek prenese hud mraz samo nekaj časa. Dva ameriška učenjaka, ki sta se hotela točno prepričati o odpornosti človeškega organizma proti mrazu, sta se dala zapreti v celico, kjer je bilo 30 stopinj R pod ničlo. Bila sta lahko oblečena in vzdržala sta samo 18 minut, potem sta se onesvestila. Toplota v njunih ustih ni padla pod 28 stopinj C, toda čez sedem minul nista mogla več govoriti. Iz Škofi e Loke — Pred občnimi ibori smo. Dane:? (li). t. m.) trna redno skuščino Olepševalno društvo, v petek Rdeči križ. prihodnjo sredo (23. t m.) Sokol in v nedeljo -7. t. m gasilci. — Sokolski mladinski popoldnevi r>o zh našo deco privlačnost prvega reda. ki mladih src nikoli ne utrujajo, marveč jim nudijo od nedelje do nedelje mnogo privlačnega in zabavnega s predvajanjem filmov, pripovedovanjem pravljic, z družabnimi igrami vseh vrst in stičnim Tudi včerajšnji popoldan ob 15. je bil vreden vrstnik ostalim in so y- mladina v Domu kar trk*. Iz Celja —c Predavanje, o črni gori. G. Alojzij Luznik bo predaval v sredo 16. t. m. ob 20. na sestanku >Sočet v Narodnem domu 0 črni gori Gosp Luznik je bival več mesecev v Crni gori in spoznal tamkajšnje ljudstvo ter njegove običaje. Vabljeni so vsi Sočani in prijatelji. —c žrtev podivjanega bika. Pri gostilničarju Hartnerju v Poljčanah zaposleni 35-letni delavec Mihael Gumpej je hotel v petek očistiti hlev in je zato gnal živino na prosto Na zamrzlih tleh pa je nekemu poldrugo leto staremu biku spodrsnilo, žival je padla na hrbet in ni mogla več vstati. Gumzej je takoj skočil k biku, da ga spravi na noge, v tem pa ga je bik sunil z rogovi z vso silo in ga težko poškodoval Gumzej se je zgrudil oblit s krvjo, bik pa se je še enkrat zagnal vanj in mu zasadil rogove v obraz. Nesrečnemu Gumzeju je eno oko takoj izteklo ln nevarnost je. da oslepi tudi na drugem očesu Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico —c Drsališče v mestnem parku so otvorili v nedeljo Led je izvrsten in drsališče je vsak dan dobro obiskano. —C Brezposelnost. Od 1. do 10 t. m se je v ekspozituri javne borze dela v Ce lju na novo prijavilo 570 brezposelni (545 moških in 5 žensk), delo je bilo ponu jeno za 10 oseb 4 moške in 6 žensk), posredovanj ni bilo, odpotovalo Je 11 oseb (S moških in 3 ženske), odpadlo pa je oseb (52 moških in 22 žensk) Dne 10 t. m je ostalo v evidenc! 554 brezposelnih (532 moških in 22 žensk) nasproti 58* (553 moškim in 35 ženskam) dne 31. de cembra Delo dobijo: 2 pleskarja. 1 kovač 1 čevljar. 2 privatni kuharici in 1 soba rica —c V celjski bolnici sta umrla v petek 631etni občinski revež Anton Belak z Zg Hudinje pri Celju in 321etni v Idrijo pri *tojn; brezposeln' delavec Ferdinand Von <**na hrP7 stalnp?? n*vaM$ča NATAKARICO zmožno kavcije, sprejme gostilna Bleiweisova cesta. — Poizvedbe: Gostilna, Hrenova ulica 24. 400 POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvu »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon Št, 2780. 70/T POZNANSTVO 25 Dvignite pismo poštno ležeče. — T. J. Jan. 396 KROJNI TEČAJ dnevni in večerni za šivilje in nešivilje. Kroj je najmodernejši in zelo lahkega sistema. Nešivilje lahko izdelujejo lastno garderobo! Pričetek pričetkom februarja. — Specijalna prikro-jevalnica JOŽICA KIMELJ, Ljubljana, Gledališka ulica 7. 398 NE ZAMTDITE ogledati si angleške štofe, zadnja novost, izpod tovarniške cene. Najboljše naložen denar! > Prilika«, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča. 401 POVRŠNIKE obleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKE RJU. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 47L KRATEK KLAVTR črn (angleške mehanike), zelo dobro ohranjen, radi selitve takoj naprodaj. — Naslov pove uprava ;Slov. Naroda«. trn ~ g » 23 ar * 2 3 O » < 52 g f& (P! < X a <* •J a* O < Z V/l a 3 3 MlSKEC Mil IRKO BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL LJUBLJANA VII — MEDVEDOVA 3* telefon 85—75 IZDELUJEM 4* 8 Ki C U •j X C O X N i« e za stavbeno in pohištveno mizar-stvo brušena ogledala in stekla, izložbene šipe Zahtevajte moj cenik brezplačno Ogledala — steklo za hotele, kavarne in restavracije za avtomobile avtobuse in obkladanje zidov iz brušenega in nebrušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) Sprednje (vetrobrane) in stranske šipe < r Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni! la ZIMSKA JABOLKA mošanegar, bobovec, bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. — Pri večjem j odjemu znaten popust. - Oglej-te si sadno razstavo Kmetijske < družbe v Ljubljani, Novi trg i št. 3. 370 OGLAŠUJTE v malin oglasit) v »Slovenskeu. Narodu* velja vsaka oesed* ^0 para. da vel* Din Naj manjši znese H as mah ogla* Din 5.-. da vet* Duo Z.- Man »glasi se plačujejc takoj: p» :.,»šti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov tretv* ortloSItl znamko Ne zapravljajte uenarja za tuje revije in ne skrajšajte si veselja, ampak takoj naročite najboljšo slovensko družabno revijo Ljubljana, postni predal 114 Celoletna naročnina Din 80.— Urejuje Josip Zupan&č. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani.