MUZEJSKI IZLETI
Naše muzejsko društvo je mnenja, da
ni zadosti, če samo uslužbenci muzejske
uprave prihajajo v stik z drugimi muzealci
na svojih strokovnih zborovanjih,
ampak stremi za tem. da bi tudi društveni
odborniki in člani spoznali druge
slovenske muzeje, posebno krajevne, njihovo
vsebino, njihove cilje, načine dela
in razstavljanja. Na teh izletih tudi navezujemo
stike z vodilnimi osebami drudih
muzejev in jih seznanjamo s svojo
ustanovo. Nalogo, organizirati te izlete, je
odbor poveril odborniku Lovru Planini,
ki skrbno prouči pot z vsebinske, tehnične
in finančne strani ter svoje predloge predlaga
odboru na izbiro. Tako prirejamo
muzejske izlete že tri leta.
Leta 1958 smo obiskali na enodnevi
vožnji z avtobusom Gozdarski, lesnoindustrijski
in lovski muzej v Bistri pri Vrhniki,
Notranjski muzej in zbirko Inštituta
za raziskovanje krasa v Postojni. Goriški
muzej v Kromberku, krajevni muzej v
Tolminu, kjer nas pa, žal, kljub napovedi
ni nihče pričakoval, in železarsko
zbirko v Železnikih. Naslednje leto smo
bili v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
in v Posavskem muzeju v Brežicah. Povsod
si seveda ogledamo tudi značilnosti
pokrajine in krajev.
Leta 1960 je Muzejsko društvo priredilo
kar dva izleta. Prvi, 29. maja. je bil združen
z otvoritvijo zbirke Groharjevih mladostnih
del v Sorici. Ko smo se s tremi
avtobusi — bilo nas je 78 — pripeljali v
Sorico, so domačini priredili proslavo v
čast slikarju Ivanu Groharju. Zadružni
dom, v katerem je bila proslava, je postavljen
pra^ zraven hiše. v kateri se je
Grohar rodil. Nastopali so mladinski pevski
zbor iz Sorice, moški zbor iz Železnikov
in recitatorji iz Sorice in iz Davče.
O Groharjevih mladostnih delih pa je
spregovoril upravnik loškega muzeja Andrej
Pavlovec. Prostorna dvorana je bila
polna domačinov iii gostom. Z nami so
bili slikarji Gvido Birolla, Maksim Gaspari
in Mirko i5ubic. Po prosIa^ i smo odšli
k župnišču. kjer je mladi Grohar nekoč
prebival in slikal in je v njegovi sobi
sedaj urejena spominska zbirka. Sončno
nedeljsko dopoldne, ki je zlatilo prelepo
gorsko pokrajino med Ratitovcem in Poreznom,
je ustvarjalo občutje, kakršno
diha iz Groharjevih impresionističnih
del. Predsednik našega muzejskega društva
dr. Pavle Blaznik je pred hišo spregovoril
o pomenu lokalne spominske zbirke,
jo otvoril kot podružnico loškega
muzeja in povabil družbo k ogledu. Groharjeva
mladostna dela je zbral župnik
Gačnik, ki je ljubitelj umetnosti in ima
tudi po drugih prostorih zbrane razne
slike in kipe.
Po opravljeni slovesnosti smo napravili
izlet čez Soriško planino v Bohinj do Savice,
čez Koprivnik in Gorjuše na Pokljuko
ter skozi Gorje v Ribno in domov.
Na drugem izletu 10. julija, ki je imel
31 udeležencev, smo obiskali gorenjske
muzeje. Kovaški muzej v Kropi nam je
razkazal ravnatelj Gašperšič, ki sam proučuje
razvoj železarstva in je tudi sodelavec
Loških razgledov, V starinski fužinarski
hiši so v treh prostorih smiselno
razvrščeni razni predmeti od listin, zemljevidov
in slik do orodja, izdelkov in
maket. Posebno privlačne so makete vigenjcev,
fužine in fužinskih skladišč.
Kakor Loka kaže tudi Kropa žlahtno patino
zgodovine, kjer večina hiš, še vzdrževani
vigenjc Vice in y posebni stavbi
ohranjena »slovenska peč« zgovorno pričajo
o preteklih časih, iz katerih se je
kraj rešil skozi gospodarsko krizo v sedanjo
umetno obrt in industrijo.
Po Čebelarskem muzeju v Radovljici
nas je vodil čebelar in entomolog Rakovec.
Muzej je nameščen v gradu in podaja
pregledno sliko o slovenskem čebelarstvu,
ki je prav na Gorenjskem imelo v Janši
razumnega pospeševalca. Prikazane so
vrste panjev, celoten čebelnjak, satje in
razvoj čebel, čebelarsko orodje in potrebščine,
zajedalci čebel, razni dokumenti itd.
K izdelkom iz medu smo dodali srce iz
loškega malega kruhka, imeli so pa že več
kosov malega kruhka iz Dražgoš. Radovljiški
muzej zbira čebelarske predmete iz
vse Slovenije in se zauima seveda tudi za
naše ozemlje. V Selški dolini so njegovi
sodelavci zasledili nenavadno kombinacijo
panja — kranjiče s satnimi okvirčki.
Blejski grad obnavlja v turistične namene
arhitekt Tone Bitenc, ki urejuje
tudi naš Graben. V zgornjem delu gradu
so sobane opremljene s pohištvom raznih
slogov in prikazujejo grajsko kulturo preteklih
stoletij. Našemu delovnemu človeku
je to razkošje nekaj novega, saj v prejšnjih
časih ni imel dostopa v gradove; na
tujce, ki tako poznajo gradove iz Srednje
in Zahodne Evrope, pa napravljajo vtis
estetsko razstavljeni predmeti in prenovljeni
grad z izrednim razgledom. Z Ble-
228
dom je povezan samo tisti del muzeja,
ki kaže blejske izkopanine in načrt gradu.
Treba bi bilo še mnogo podrobnega dela.
da bi ta muzej pojasnjeval obiskovalcem
nastanek blejske pokrajine, zgodovino
Bleda, rast Bleda kot zdravilišča in letovišča,
ribištvo in čolnarstvo na jezeru,
značilnosti krajev in ljudstva. Bled v umetniških
upodobitvah in podobno, s čimer
bi res postal blejski muzej, ne le muzejsko
opremljeni grad. Zgleden je pa način
razstavljanja, ki napravlja odličen vtis in
daje primere tudi nam, da bomo posamezne
zbirke bolj estesko in privlačno
opremljali, kolikor bodo seveda dopuščala
denarna sredstva.
Tudi Tehniški muzej na Jesenicah, ki
je nameščen v pritličju gradiča na Savi
in ga vzdržuje železarna, je zgled smiselne
ureditve in lepe opremljenosti. Razkazal
nam ga je tov. Torkar, ki izhaja iz
železarske družine in že od malega živi
v železarskem okolju. Prikazan je razvoj
železarne, vrste rude, načini predelave,
tehnološki postopki, izdelki itd. Zelo poučne
so razne makete, ki zavzemajo precejšen
del zbirke. Posebno učinkovita je
kovačnica, kjer kovače pri delu predstavljajo
figure v naravni velikosti. Poseben
oddelek muzeja je posvečen socialnemu
razvoju jeseniškega delavstva, pri čemer
so dokumentirani nekateri zgodovinsko
važni dogodki v stari Jugoslaviji, med
okupacijo in v povojnih letih. Pri muzeju
je udobno opremljena predavalnica, kjer
imajo tečaje za železarske vajence, da jih
ob gradivu iz muzejskih zbirk uvajajo v
železarstvo in jih pripravljajo za delo v
tovarni.
Na povratkii smo si ogledali Prešernovo
rojstno hišo in cerkev s freskami v Vrbi.
Obiskali smo grobišče talcev v Begunjih
kjer ležijo tudi naši znanci Ločani, in
muzej v celicah smrti, ki je bil že pripravljen
za slovesno otvoritev naslednjo
nedeljo. Med spomini, ki so predstavljeni
v celicah, se nekateri nanašajo tudi na
Loko, n. pr. fotografija loškega trga z
italijansko in hitlerjevsko zastavo na
Kajbetovi hiši, fotokopije pisem na smrt
obsojenega Franca Rajglja iz Loke itd.
Minka Kalan, ki je bila z nami. je bila
sama zaprta v eni teh celic in obsojena
na smrt, pa nam je sedaj predočevala
tragiko tedanjih časov.
Zavili smo še v Tržič in naleteli na nekatere
znance, ki si že več let prizadevajo,
da bi tudi Tržič ustvaril svoj muzej,
a jim stanovanjska stiska in nerazumevanje
meščanov to preprečujeta.
France Planina
229