*
flitnllh._____________IIMNIal, i Mirti i wa mi                                           U. teto.

•Slovenski Narod* vtl|a po p«*tt: za Avttro-Ogrsko:                                     za NemĆijo:
SSTi1^0 Ikttp€j MpreJ      *   K ^" I cck> IetonaPreJ        .   .   .   K 45*-ccfrt leta     *         h     •'   ■'     '  10 - I    " Araerlko in vsc druge dežeJe: na mesec    m         9     .   .    *    350 | ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 50 —
Vpraštnjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprarnUtro (spodaj, dvorile levo). Eniflova ulica St. 5, telefon ftt 85.     '
^.^_^.^^i±^———»— *________           _.__________        ._________^__
tnserati  se računajo  po porabljene;«   prostora   in   sfcer:   1   mm   visok,   ter
54 mm Urok prostor: enkrat  po 12 viti, dvikrat po 11 vin., trikrat po 10 v.
PofUno (enak  prostor) 33  vin.,  oarte  in  zatr/ale (eiak  prostor)   20 vin.
Pri vcčjiti insercfish no dogovoru.
N*fl Mr»£aikJ a*j oošljep  aarači.aj veiia     ^" 30 nakssmlcl.   ~9fl
Na stao pitaeae sartćbe brci poslatve 4eoarji se ac moreno a i Ukor ozirtti.
„Marolas tU*araa» t*U!oa *t SS.
.Slovenski Narod" velja ▼ L|abl|anl dostavljen na dom ali Če se bodi pooj 1
ćelo ieto naprcj   .   .   .   .    K 36— I četrt leta     „       .   ;  ■£-. ;    .    9*— pol leta        .......18'—  I   na mesec     „        .    ;   .' .     w    3,—
Posamaina Steirilka valja 2O vinarjev
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:   Knaflova nllca iL 5 (v L nadstr. 1evo\ tolalon ŠL 94
Poljaki in Jugoslovani.
»Jugoslovanski narod, ki enako ka-kor poljski hrepeni po ujedinjenju in svobodi, hoče biti zvest zaveznik se-vernega brata.« Tako 30 nas poslanee ar. Vukotić govoril zadnjo nedeljo pri pogrebu poljskep poslanca Julija Lea v Krakovu. Bile so to besede, vzete rain prav iz srca. Jugoslovani in Cehi pozdravljamo toplo v svojih vrstah poljske brate. Navadili smo se. biti v opoziciji. Pravilo, da je kn:h opozicije grenak. Gotovo, toda ie tuđi zdrav, Lči nas živeti neodvisno in svobodno jn v zavesti moške časti in narodnega ponosa zavrniti vsakega, ki bi nas za svoje groše hotel kupiti in s sladčicaini nas zapeljati. Noč^mo svoje bodočno-sti od nikake tuje milosti, zato se ne bri-gamo za obljube siadkih in hinavskih mogočnikov, ampak se zanašamo na svojo dobro stvar, ki je stvar sveta, in na — nepremagliivo »jezš« naroda, ža-Ijenega v svojih globinah. V tem raz-položenju  pozdravljamo  Poljake!
Dosti dolgo je trajalo, da so Poljaki spoznali naš čas. Današnja ;>tarejsa poljska generacija je vzrastla v dobif ko so se Poljaki vdajali »trojni lojalnosti*: odkar je Francija leta 1870. Pru-siji podlegla, so se čutili kakor vkle-njene med tri moćne države in izključe-ne iz mednarodnih dogodkov. fo je bila težka propast poljske misli in opor-tunizem je zavladal namesto ideaJov. Zlasti galtški Poljaki so računali t vsa-Ko vlado in z bridkimi čuvstvi smo česta konstatirali, da Poljakov ni bilo v naših slovanskih vrstah. Mi Jugoslovani. t. J. naši politiki in politični organi, so poznali in sodili poljski narod le po njegovih političnih zastopnikih v prej-šnjih avstrijskih parlamentih in zato so ga krivo sodili. »Slovenski Narod« je tekom vojne pazno motril vse pojave v poljskem narodu vseh poljskih pokra-fin ter videl, da gre vendarle pravi zdravi Poljak na dan; poudarjal je, da sta Poznanj in Varšava nekaj drugega, r;ego sta bila došle Krakov in Lvov. a sedaj radostno priznava. da je tuđi Poljak teh dveh mest moški udaril na prsi in rekel: »Goljufati se več ne dam. Ob-Jjubam ne veriamem. Nočem. da bi Ne-niec bil sodnik m2d metioj in slovan-skim bratom.«        «
Morda nam bodo Poljaki očitali, da se tuđi mi Jugoslovani nismo dosti bri-gali za njih. In ta očitek ni čisto ne-iipravičen. Samostalna poljska država je prenehala. predno so se manjši slo-vanski narodi — sto let ie temu — preporodili. Ko so vstajali naM pesniški preporoditelji, Vodniki in Gaji, Poljske — ni bilo. Bili so poljski revoluciionarji. a razpoloženja za bratimljenje ž njimi pri nas takrat ni bilo. Naravno, da SIo-vani nišo videli Poljakov, ampak le veliko rusko državo, ki je reprezentirala moč in disciplino. Poljaki sami Da tuđi nišo dovolj opozarjali na sebe ter nišo pošiljali k nam svojih znanstvenikov, H-teratov in predavateljev. Njih velika prošlost jih je mamila toliko, da so na male brate pozabili ter iskali zavetišč pri zapadnih velikih narodih, zlasti pri Francozih. Tam so iskali kulturnih zvez, tam pa tuđi politične podpore. Ćutili so se dovolj važne, da so se mogli oglašati v velikem svotu, a bili so prešibki. nego da bi se svet ne igral z njimi. Sedaj ponavijaio besede. ki jih je pred sto leti govoril njih politik Sta-nislav Stašič napram ostalim Slova-nom: »Poliaki nišo sposobni, biti vaši sužnji. a so pripravljeni biti vaši bratje.« Poljski narodni politiki so se sedaf odločili za sodelovanje s Cehi in Jugoslovani. Mi jih iskreno pozdravljamo v vrstah nacijonalne opozicije, v vrstah naših bojevnikov za neodvisnost in svobodo. V kulturi so bili naši stiki s poljskim narodom mno^o ožji in globo-kej^i nego v politiki in Jugoslovani spadamo od nekdaj med občudovalce poljske prosvete. Ves naš narod z veseljem beleži dejstvo, da sinovi najponosnejše-jra slovanskega rodu podajajo bratsko roko sinovom naizatiranejšega slovan-skega plemena.
Druži nas ena velika Ijubezen, Iju-Vezen do svobode!
Pojde, ns pojde.
Na Dunaju stejejo gumbe na suk-r.ish: dopoldne trdijo, tla »bo šio«, po-poldne so prepričani, da ne pojde, zve-ćer pravija. da se ne da še ničesar reci. Včeraj je skoraj ves popoldan zbo-rovala konferenca naćelnikov strank. Nemci so hotali spraviti vodstvo poga-janj med stmnkami v roke ministrske-ga predsednika (da bi bili potem bob-rali po svetu, da se Cehi in Jugoslovani že pogajajo!). Ta nacrt se ni posrečil. Cehi so odklonili, da bi se posvetovanja vršila v salonu ministrskega predsed-nika, torej pod avdijencnmi vlade in tako so zborovcili za-topniki strank kot načelnika konferenca pod vodstvom zbo-ničnega predsednika  dr.  Grossa.
Grossovemu predlogu, da naj v to-rek zopet prido na dnevni red proračunski provizorij in da naj se v četrtek ob 5. popoldne vrši glasovanje, »apozicija seveda ni ugovarjala.
Kako si vlada predstavlja resitev kritičnega položaja? Vitez Seidlcr je naznanil, da hoče vlada stopiti sedaj na plan z revizija ustave. Čim se stranke j ižjaviio, da so pripravljene razpravljati o reformnih načrtih. Postopanje naj bi se uredilo po želji strank: ustanovila bi se ali združena komisija gosposke in poslan, zbornice, ali bi se osnova1, me-šan odbor, v katerega bi se naj pozvali tuđi neparlamentarci. Nem:i so z vne-mo podpirali Seidlerjev prerilog, socijalni demokrati so ugovarjaii, ua je treba pač predvsem poznati načela, ki jih zastopa vlada glede preosnove ustave, kaiti še le potem bi se mogle stranke odločiti za sodelovanje. Dr. Ad-Icr je pravilno povdarjal, da je forma, v kateri se naj vrsijo posvrctovanja, po-stranska stvar, glavno je vsebina. Treba torej vedeti »k aj« in potem se da govoriti o »kak o«. Drugi so zop^t po-vdarjali, da je baš sedaj situvacija jako težavna, ker je popolnoma negjtovo, ali ostanejo Poljaki 5e pri Avstriii ali ne. Cehi in Jugoslovani se razprnve nišo udeležili in poslanec Stančk ter Ko-rošec sta povdarjala. da .ie moreta podati nobene izjave. Obljubila sta, da bo-deia poročala svojim klubom. S tem je bila »ustavna debata^, ki se je vršila zopet po daljšem času, zaenkrat zaključena.
Slovanski politični krogi imajo vtis, da se vlada in Nemci na vso moč tru-dijo ohraniti sedanic neodločno stanje političnega položaja. Nacrti, da treba parlament razpustiti in »napraviti red« s pestjo, še nišo padli. Stopili so le v ozadje, dokler se ne pokažejo konture novega položaja, ki ga pričakujcjo Nemci od predstojećih dogođftcv r»a zapadu. Veliko senzacijo vzbujajo v političnih krogih tuđi vesti, ki se poraiajo z ozirom na izvaianja nrof. Lamoia-cha v gosposki zbornici. Zatrjuje se, da so stiki med Dunajem in Wa-shingtonom zelo resni in in po-membni in da v tem ozi^-u nišo izklju-čena presenećenja. Tem bolj se seveda boji vlada nerazrešljivih notranjih križ in tem rajše bi spravila baš sedaj vpra-šanje reforme ustave na razgovor — ut aiiocid ficri videatur.
V  krogih opozicije  ni    pričakovati čez   nedeljo   nobenih       dalekosežnejših cnJločitev.  Predsednik  Jugoslovanskega kluba dr. Korošcc je od;yjtoval v Zagreb. Ni izključeno, da priđe v konfe-rencah s hrvatskimi politiki tuđi v pretres vprašanje nadaljnega kurza    naše politike.
V   polfskem  preobratu je  natopila majhna, pa značilna kriza.  Kakor smo javili, je načelnik Poljskega kluba ba-ron Gotz odstopil in vztraja     navzlic ugovorom  pri  svoji demisiji; vzrok te demisije je, da se baronu Gotzu in njegovim      konzervativnim      prijateljem slovanski kurz ne đopade. Za-enkrat ta kurz v Poljskem klubu z m a-g u j e. V zadnji seji je bila v kldbu — sprejeta  rezolucija,  ki nalaga predsed-nistvu,   da   se  takoj   sporazume  s  Slo-vani in ostalimi opozicijonalnimi stran-kami glede skupne taktike. Prediog, da naj Poljski klub postopa skupno z Jugoslovani in  Cehi  le od  si a Čaja  do slučaja, je propadeL Večiiia, ki je
za trajno kooperacijo z Jugoslovani in Cehi, je res le majhna, toda sklicuje se na voljo poljskega naroda. Treba še počakati, kako se bodo stvari v Poljskem 1:1 ubu razvile.
Prihodnji teden mora prinesti odlo-čitev. Pokazalo se bo, kako daleč si upa vlada. Verietno Da je, da ostane precej pri starem, dokler ne padejo velike odločitve na zapac'u.
Dunaj, 1. marca. Nemski listi poro-čajc;. Snrcjcm voditeljev opozicije pri cesarju je slovanske stranke pomiril. K^kateri parlamentarni krogi zatriuje-jo, da ni izkliuČen sporazum. Sinoči pozno zvečer je sprejel ministrski predsednik še pnslance Steinvvenderia, Slolzla, Hummcria, Teurla, i inka in Ko-rošca, dancs zjturaj pa načelnika kršćanskih socijalcev Hauseria.
Govor oos!anca drja Tresića.
V seji poslanske zbornice 21. fe-bruario, ie im^l dosI. dr. T r e s i ć pijaj-ni govor, ki nam gra ie liublianska cenzura konfiscirala, akornvno srno era objavili po hesedilu uraiine ^Reichsrats-korrepDondenz<. Proti konfiskaciji ?mo eners:ir-no protestirali. Dares o*>iavlja-mo provor drja Tresića še enkrat v dovolienem besedilu uradne državno-zbor?ke korespondenze.
Dr. Tresić te izvajal: To. kar sem povedal 19. oktobra ie le bleda slika onecra. kar ec i« dei^ii: «"•; srodi1^ in knr i=e Še dandana^nji ^odi \~ marsikaterih kraiih. kakor na primer v Novem t>aza-ru. kier so prbsko prebivalstvo sistematično iztrebili. One, ki .«e bojuieio za naisveteise kulturne z>ravice svojecra naroda označujeio za veleizdajalee in trroziio iim z vislicnmi. Ako bi se ^T^^a-šnlo. koliko še živi onih, ki so bili ob-sojeni v saraiev{=kem procesu, bi morali zaradeti sramu. Naiboli^i dokaz za
amoral insanitv-r
ie dejstvo. da so bili vzeti tali iz vrst Iastnih držnvljanov. da po obećali ene-£r?>. ker ie dru si ka i z^crrešiL To ie ma-.ščevanie. ni na im.šrevanie to, ako se takn bndodelstva rnzkriiejo. Zato \T>rašom vlado.
zakri ni bila voliena TiređLisana parlamentarna nreiskovalna komisija.
A!co vl^ida take komisiie iz srede zbornice nore. potem mi dovoli vsaj časopisno  in   crovorni^ko  svobodo.
Govornik preide na to na
razprnve v Brestn.
Grof Czernin je v delegraciiskem odi=;eku ^rozil. da odstopi, nko ne dobi znn^nice. Par dni pozneje ie grrozil av-Rtrijski minister, da bo razpustil parlament, ako odkloni budsret. Seidlpr npi-brže pozfbiia, da ie srrof Czernin pred v>?ra svetom trdil. da ima Avstriia naj-boli demokratirni parlament vsecra sveta. Grof Czernin ie obliubil evetn. đrt V>o ta korporaciia notranja vprn^nnia rr-evala ustavnim potom, nn drnci strani pa ie rekel. da se vzdrži vpnkeffa vine^nvanja v notranie zai »ve. ker no sr.adaio v njecovo kompetenco. Z zaup-nico ki na pravzaprav ni bila znupni-ca. ker tako priptm demokrat, kakor prrof Pzernin n^ bi ^mel šteti erlasov jzosi^oske zbornice, se ie vrnil v Prest, da doisrn tam kom?diio do konca. Kako "-•ore errof Czernin razpravliati s Troc-Ivim. ki ne potre'ine niti sence keke z;.upnice. ki ie raztrial konstituanto. ko mu ie grozila, da mu ne da znnpnire? Grof Czernin zastora nbeolutistično moć po bozi i milosti. Trockii svojevoljno moč po uzurpaciiski milosti. Kako moreti tnkn dva moža med seboi razpravliati? Trockii pnvo svojemu tova-ri?iT. da stoii na stališ ju sanioodiočbe narodov. errof Czernin odarovaria, da tndi on. kar se tiče rti^kib narođov. stoji absolutno na tem staliscu. da ćelo kar se U^» naimnniših, naiboli divjih narodov Husije. Naravno, da se ne morejo okupirane province več prištevati k Rusiji. Kar pa zadeva
samoodloebo narodov Avstrije in OffTske,
si prepoveduje errof Czernin najodloć-neiše vsako vmešavanie v notranie raz-mere. Istočasno pa se pograia za hrbtom Trockeera s Sevriukom arlede delitve Galiciie. Sevrjuku torej dovoliuie vme-šavanie v notranie zadeve, kakor se je to večkrat dovolilo tuđi Italiii. Bas tekom zadnjih sei v Brestu je mo^el errof Czernin opaziti, da ie avstrijsko mini-strstvo. ki ie izdubilo zaupanie zbornice, ostalo na svoiem mestu. Bolje bi bilo, da se ie pripustilo, nai £re mini-strski predsednik, kakor pa da se poni- '
zujeio narodni zastopniki. Moder državnik bi v tem kritičnem času ne bil tako izzival volikev in niihovih za-stopnikov in bi ne bil nnjboli demokra-ticneg"a parlamenta iznostavil zasmehu sveta Trockii prinese narodom svoje domovine — ako ima sploh domovino in ako ne zaničuie te besede — mir po-kopališča in absoiutne. sv^obode, anarhije, narodno in dr/a\-no smrt. Grof Czernin in ostali diplomatie mu poma-jraio pri tem iz vsejra srca. Ako bi se jim bilo posrećilo, skleniti ž njim mir, potem bi bili sklenili ž ni im tuđi prijateljstvo in morda bi bili pili ž njim ce|o bratovščino. To ne bi bilo čudno, ker ie grof Czernin tuđi s Holubovičem sedel pri mizi. ki ie malo popre.i franeosko republiko opeh-iril za 180 miliionov z obljubo, da se bo T'kraiina še nadalje boievala z osredniimi držnvami. Tuđi | s Se\Tiukom, ki ie avstriiski dezerter, j je sedel grof Czernin pri eni mizi. Vsa mesta Ukraiine in skoro vsa dežela je v rokab bolišovikov. To pa ne ovira srrofa Czemina, da ie sedai z veliko ba-h^vopiio naznanil, da ie sklenil mir z 1 kraiino, tako zaželieni. krušni mir. Tror-kij se mi zdi boli zvit. kakor mnoiii mislijo in on najbrž ni tišti, katerega so
v Brestu za nos vodili.
Spoč?tka je bilo jasno, da, naša diplomacija na temelju pravice samoodločbe noče razpravljati in da ne bo trpela nikake ingerence v notranie zadeve mo- | narhije. Grof Czernin pa se moti. ako , misli, da so mirovne razpre.ve na temelju neumešavanja v notranje zadeve mojroce. zlasti pri takih državah. kjer se prinete dorodki. kakršne sem na-vedel 19. oktobra. Dokler bodo živeli liudie, ki vidija v vsakem človeku brata, jih ne bo moda niVakp sila odvrniti od tegra. da bi se ne \nnesavali v notra-iiie zadeve takib držav. v katerih velja princip :homo homini lupus<.
Kdor hoče imeti mir od zunaj.
mora najprvo v lastni hiši imeti mir. Ne bo treba drusreera krvavega posku-?a svetovne vojne, da se dosežejo cilji napredka in svobode malih samozaved-nih narodov. kajti narodi dosežejo ta vzvišeni cilj že seđai in bodo tako prihranili čio vest vu ponavljanje tako barbarske vojne.
Kar se tiče razmer v Rusiii,
se more dvomiti o tem. ali imaio prav oni. ki se vesele nesreće Rusije. Sto-milijonski narod, kakor je ruski, ne more izumreti. anarhiji ne more večno trajati. Trajno prijateljstvo z Rusijo bi bilo bolje nego momentane ugodnosti, katere bi bile mosroee ob nesreći Rusije. Tako bi imeli soditi previdni diplomatje. Ti pa rajše anektirajo na-daljnie province, kakor da bi mislili, da Rusija ni bolna, marveč da je že mrtva in  nesposobna  za revnnšno  vojno.
Edini rezultat iz Brcsta
je odtuiitev poljskoga naroda. Poljaki čujejo danes z najrazličnejših strani očitke o svoii nehvaležnosti. Tmenuie-jo jih nehvaležne. ker so državi vedno pomagali iz stiske sedai pa nišo pri volji trpeti. da bi se s kosom njihovega živega mesa plače val mir.
Dobro   je. da se   uče tuđi    Poljaki spo zna vat i.
kaj pomeni avstrijska hvaležnost.
Govornik ne zavida Ukrajincem njih imaginarne svobode. Kmalu se bodo na račun te svobode morali mnogo učiti. Spomniti pa jih hoče. da svetovna zgo-dovina ne pozna niti enega slučaja, v katerem bi bila dala Avstrija kakemu narodu svobodo. Pač pa pozna svetovna zgodo vin a mnogo slučajev, da so narodi, ki so se Avstriji zaupali, izgubili svoio svobodo na zahrbten način. Xaj se Ukrajinci vesele pomoći, katero jim posije Avstrija nroti boliševikom, dolgo se ne bodo veselili. Kakor bodo avstrijske čete vkorakale v njih bogato deželo. borno o tem slišali kaj več. Će prav razumejo Ukraiinci stavek v govoru ministrskega predsednika. ne bodo tuđi ostale določbe pogodbe z Ukra-jino neveliavne. kakor hitro ne dobimo iz TTcrajine žita. potem vedo, kai smejo pričakovati. Ves svet lahko spozna iz mirovnih pogajani in iz govorov grofa Czemina
kakšna je pravica samoodločbe narodov v Avstro - O^rski
in kako Nemci in naši državniki to pravico razlagajo. Kdor se igra s to naravno pravico, noče konca vojne, snar-več seje samo setev novih strašnih bojev. Evolucija človeštva ne more dovo-liti, da se naravni zakoni in naravne pravice nekaznovano teptaio z nogami.
Ceat Slovaki in Jngoslovani
so narodi, ki prav natančno vedo, kaj hočejo in kai morejo. Nobene diploma-tične intrige ali jrrožaie ne bodo ostra-šile teh narodov. da bi crtali le pi-čico iz svojih narodnih   pro- '
g r a m o v. (2ivahno pritrjevanje pri Jugoslovanih.) Jugoslovani zahtevajo narodno zjedinjenie in absolutno neod-visnost. Z drobtinami se ne bodo zadovoljili.
Izvajanjem ministra barona Buria-na v delegacijah moram ugovarjati, d a v vprasanju narodnega zjO" dinjenja in svobode
ni nobenesra razločka med Slovenci, Hrvači in Srbi,
marveč, da gre edino le za Jugoslova-ne. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih-) Trda šola žtiriletne krute vojne je od-prla tuđi jugoslovanskim Muzlimanom oči. Jugoslovani vseh tren imen in vseh veroizpovedanj so sami izkusili, ka5 pomeni nemška oholost. Jugoslovani morejo prav mnogo manj izgubiti, ka-I kor dobiti. Boliša ie smrt, kakor da bi dosedanie razmere ostale še naprej. (Živahno pritrjevanje.) To daje tuđi jugoslovanskemu narodu pogum, da se v masah izraza za majniško deklaracijo. Upati je, da bo v, kratkem izvršen samonikel
plebiscit za majniško deklaracijo.
Brez priznanja naravnih pravic narodov je pač mogoče podpisati kako lahkomiselno mirovno pogodbo, iz ne-odkritih src pa ne more vstati svetu pravi mir. Prave ga miru, po katerem vsi odkritosrčno in vrpce hrepenimo miru ne bodo sklenili diplomati. V Rusiji so diplomati že izginili, v Nemčiji, Avstro - Ogrski in drugod bodo izginili v kratkem. Oni diplomati, ki so si na-prtili krivdo za svetovno vojno na svojo vest in ki so hladnokrvno provzro-čili svetovni konflikt, ne bodo imeli časti podpisati mirovno pogodbo.
Ce je Trockii proglasil ruski državni dolg inozemstvu za neveljaven, je to le tedaj v pravi besedi tatvina, ki bo peziTa na čast niskega naroda, če se ne bodo našli pošteni ljudie, ki bodo to krivico zopet popravili. Govornik v svojih nadaljnin izvaianjih omenja. da manjka pri avstro - ogrski banki zlata rezerva in pokritie deviz. Prišlo je tako daleč, da se je
naš zlati zaklad
znižal na pol drugi procent. Vsled nad-produkcije papirnatega denarja je bilo mnoero  milijonov  ljudi  ruiniranih.
Govornik govori na to podrobno o razmerah v Dalmaciji ter opozarja, da dalmatinski deželni zbor že 7 let ni bil sklican, da je večina občinskih zasto-pov razpuščena, da so vse državljan-ske pravice odpravljene, da ie časopis-je izpodvezano in da se nahaja prebi-valstvo v največii gospodarski bedi. Mučeništvo jugoslovanskih d e ž e 1 b o
najtemnejša   in   najboli   kr\Tava   stran svetovne z^odovine.
Povsod, kamor se pri nas ozremo, srečamo leanarhiio od zgoraj. Vse to pa bo moralo izginiti, ker je mogoče ustanoviti zvezo narodov, Sveto Kozmopolis, božjo državo, le na svo-bodni volji zavezniških narodov. Sila in moč sta bila vedno najslabotnejši fundament držav. Prazno govoričenje o miru, ne bo ustanovilo božje države na svetu. Govornik protestira proti komediji v Brestu Litovskem v imenu ne-števih danes trpecih nesrečnih ljudi in zlasti v imenu jugoslovanskega naroda, katerega zastopniki nišo bili pokli-cani k tem pogajaniem. Pa če bi bilo tuđi drugace in če bi bil zunanji mini-ster povabil Jugoslovane v Brest Li-tovsk, bi Jugoslovani ne prišli tja, ker gospodie Trockij, Sev^rjuk in Holubo-vič nišo govorili v imjnu ljudskega zastopa Rusije in ker nišo predstavljali stabilne moči te države. Ce bi prišlo pa enkrat do mirovnih pogajanl z le-galnimi  zastopniki sovražnih držav
se pokajanja ne bodo smela končati brez nas.
Tako dolgo ie samo 3traHopetno govoriti o miru, dokler ni eden izmed nasprotnikov omagal in dokler ne leži na tleh. Kompromisni mir, v katerem ne bi bilo zmagovalcev, bi bil samo vzrok novih vojn. gotovo pa bodo doži» veli vsi imperijalizmi, vsi vojaški ab-solutizmi, vse plutokracije in vsa industrijska viteštva popolen debacle. Sa-« mo evolucija, ki sloni na pravici samoodločbe narodov, in ki daje vsakemu poštenemu delu pošteno plačilo, bo kon-čala z zmago. Dokler pa ne zmagajo S principi, se vojna ne bo končala. Mir bodo mogle skleniti samo prave in zve-zane demokracije vsega sveta po demo kratičnih principih. (Burno pritrjeva^ nje in ploskanje pri Slovanih.)
rpoiniojaiti! se naSib politidil
inrnn^nionrnill ^^pevki na naslov dr
JlrSiailtl!1" SfflMSS.
Stran 2                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD*, đac 2. marca 191«.                                                                                                        51 štev.
Iz državnega zbora.
D u n a J. 1 marca.
PoaUnfika zbornica je pričeU i 'drugim branjem zakona o rmspevkih mo&vu in niih evoiecem ter saogtaHm. Porodal je poslanec Gfockd ter i© ute-g&eljeral vladno predio ko tuđi deželno-fcr&inbni minister fmL Czapp. V tračaju, potrebe oaj bi se namreč invalidom Bal mesečni prispevek 30 do 90 K ter tuđi niih svojecem prispevek 30—60 K in podoben prispevek v slučaju smrti .vsakamu zaostalema. Ti meseCni pri-^pevki so mišljeni samo kot provizorij, dokler ne stopi v veliavo novi zakon o ^rojaških preskrbah. — Poslanec fiar ti se je oj^revsl za naatop jrospo-«ke zbornice, ki da je pokazal odloč-%oet Nemcev. — Poslanec Jerzabek je t imenu kršćanskih sociialcev izja-yih da Bodo glasovali za zakon o pre-skrbi. — Poslanec Forstner ;e za-hteval. da se staroj «i Čraorojniški let-niki vporabijo v zalediti. — Poslanec Kalina odreka Kosposki zbornici pravico odloĆati o usodi narodov ter pravi, da nemški narod ne bo pri se 1 do miru. dokler bodo odJoeali o voini £o-•podje. kakor Auersperer. Pauai in Plener. — Med svojim erovorom je iz-Vajal poslanec Kalina, da ie naravnost :iporosta^no. kar ei dovoljuje cosposka abornica y času. ko eTozi ljudstvu la-fcota ter ie postaju ured se skleđo krompiria. izvaiajoč. da je krom. pir danes največii interes avsiriiske^a fcrebiralstva. Po«lanci so drli od v?eh strani k poslancu Kalini, da si ogledalo to avstrii-ko redkost. Podpredsednik zbornice Jukel ie dal skledo krommria pokazati ćelo min istrskerau nreti-edrJ-ku. Morda mini3trski pred=ednik Še nikdar ni viđel snrovesa kromoirja. Koncno je ministr?ki nredsednik posl. Kalini vrnil n]esor zaklad- — Poslanec 8 e i t z naerlaža potrebo vzdržanja parlamenta ter se oštro obraća proti eo-•poski zbornici. Narodi ne žele rohođa T Ukraiino niii nasilia ttotI RomunsJ::. Narodi zahtevaio mir na vzhoću. ki da leeled za gplo^ni mir. Socijalni demo-feratfe zahtevaio invalidsko preskrbo. ki bo daTa invalidom dopoIiio nadome-ptilo realne mezće. ki so to imeli pred izbranom vojne. — Poslanec G o s t i n-Čar izvaia. da dosedarr> r>o^rore vr.;-nim invalidom ne pomeniio nobene r»re-gkrbe. marveč so direktno izzivanje. Kajnuinejša dolžnos: države je. da se invalidom kolikor moeoče da dela. Zato je treba pri vseh narodih ustanovi:! primerno število strokov^iih §oL — Predlojra ie bila v dnicrem in treijetn branju spreieta    Razrrava se je   na to
prekini I a.  —     Prihodnia eeia ▼    torek, dne 5. marca.
•
GOSPOSKA     ZBORNICA     HUJSKA     NA
VOJNO    TER    ZAHTEVA    ANEKS1JONI-
STICEN MIR.
D u n a i, 28. lebr. Gosposka zbornica |e danes nadaljevala debato o nujnem pred-logu barona Czedika in barona Plenerja fclede zaupnice zunanjemu ministru grofu CzerainiL
Dr. P a 11 a i (poleg VVeiskirchnerja, voditelj kršČ. soc. gospodov) se je zopet enkrat razkoračil kot pravi vojni hujs'ač. Najprej je zavj-ačal očitanja Poljakov, da je £Tof Czernin v poljskem vprašsmjn igral nečedno vlogo ter pravi, da bi bila odklc-nitev vojnih kreditov v tem odloiilnem momentu enaka s prekrižanj^m vseh načr-tov naših vojaških in diplomatičnih zastop-nikov. To je tuđi vzrok gGtcvega nerazpo-loženja grofa Czernina. vsled česar bo gla-$oval tem rajše za zaupnice, ker bo grof Czernin izvršil svojo nalogo brez dvoma boljše kakor kateri keli njegov naslednik. Gcvoreč o zadnjem delavskem gibanju je nastopal dr. Pattai proti popustljivosti r*a-pram socijalnim demokratom ter je izjavil, da se revolucije ni b a t L Za to je naže prebivalstvo mnogo predobro in pre-idravo. Prebivalstvo je zvezano z dinastijo in domovino in se ne razveseljuje o bcljše-▼fžkih idejah.
Govoril ie nato o razmerju monarhije napram NemČiji, ter pra\il. da Scheidetr.an-nova trditev. da obftoia v Avstriji gibanje proti NemČiji. ni resnična. Zveza obeh ce-sarstev temelji na enakih interesih in rta enakem mišljenju ter obsega tuđi vse nenemške narode Avstrije. Glede bodočega miru želi korekturo naših Južnih mefin pcpolno necd-▼isnost za Flamske dele Belgije. Dr. Pattai se je izrekel proti isrri z odprtimi kartami. ki ie sicer najleDŠa igra, ki pi ima za pod-lago, da raon tuđi naspretnik izra^ z od-prtimi kartami, sicer je oni. ki pokaže svoje karte že vnaprej izgubljen. Seveda smatra tudl, da so neprestani klici po miru škodljivi. Tuđi beseda nobenih aneksij in nobenih kompenzacij danes ne velja Več. (Dr. Lammasch: Oho!)
Dr. Pattai: Ne velja v e 5. ako .se je naši socijalni demokraciji obl'ubilo, ;da nočemo aneksij in komoenzacij. Naravnost bI a z n o bi bi 1 o, če bi rekli, da si £e borno nikdar ničesar vzeli, tuđi če %e leta in leta borimo in končno zmagamo.
Dvorni svetnik dr. Lammasch:Kaj imarno 0d tega, če kaj vzamemo. Samo osvetno vojno!  (Živahno ugovarianje.)
Dr. Pattai: Kdor zma?a ima kot zma-^ovalec pravico zahtevati plači 1 o. Če pa se kot zmagovalec umakne in hiti ne upa skleniti računa, ga bodo na-iprotniki Ie zasmehovaii. (Pritrjevanje in jMoskanje.) To je reznlt2t. Ne bojimo /lemaščevalne vojne, če dobimo sedanjo vojno proti vsemu svete, octem ne priđe nobena maščevalna vnjna. Dr. Pattai nato oštro kritizira tište, ki nasprotujeio intervenciji avstr. armade v Ukrajinf. če^. da jim je ali ljuh?a boliševiska Rusija, kakor §e na pol dobri odnošajL ki smo Jfh dosegli z Ukrajine ali pa Želijo. nai se stiska za Živila §e poveća tako. ba bomo morali končno sramotno kapitu!*-3ti, namesto, ^a dosežemo zmagoviti mir. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.)
Govori! Je nato knez Kari Aner-sperg. Polemizira! te najnrei t včera15-njlmi izvajanji dr. Bilinskega ter se pridruži svojeran Drcdirovomiku v hajskanjo na. nadaljevanje vojne. PravA Jer T«di U bi bila Holm^čina čisto p©H«ko ozemffe, M bfio reupravi5enof da na^topa gvstrffftki drfavtlan proti Avstriji. Nemcfl X Avstrifi vedo. Če stoje zvesto na strani jhinlffi da rtfilo AvstrUc ki nioto?« te) I
državi bodočnost, kakrtee aorda U rihtor
ni imela. Vse dogodke moramo presoditi potenu ali nas vodiip do zmase ali nas ovV-rajo v brambal sili Posta »orno tadi ve-deli napram komu   naj lastspamo kot  na-
Rrain prijatelju tn napram komu kot so-vrminiku v notranjosti države. Pozdravljati je mir t Ukrajina ker poraeni razbremeni te v naie vzhodne fronte, ta ker odpira upanje na izbo!jsanje naie prehrane. Na-stop Poljakov je obsojati, ker grozijo z odklonitvijo proračuna razbiti parlamenta-rizem. Govornik je prepričan, da Polja-ki nišo bili nikdar Avstriji prijazni in da tuđi sedai ntso Avstriji prijazni ter da so se ču tili z e I o zadovoljni pod ruskim gospodstvom, o kaierem pa so vedno pravili, da hočejo biti za vedno od njega rešeni. Govornika tuđi ne moti iredenta. Iredertiste beno irreli vedno, ker se ne upamo nasto-p!ti prot! njim. Trrederta Je obstojafa It pred vojno v Galiciji in bo ohstojala rudi po vojni. V •*•-;> avstrljskih Prljakov napram sVu?-ii domovini označuje govornilc kot izsiljevanje. Grožnje Poljakov se \1diio 2?!o nevame. ?r»vorr!k pa iVt\ ne srratra ?a take. V širokih krogih prebiva^tva je *r*l^h razSirjeno rR«e!ije. da bi ne b?!a preveMka nesreča. će bi ta govorniškioder (parlament op. ur.) i z g i n i 1, ker stoje za r:?sovirm kvHsa^i šepe:2-c' enten-te in r\::V| r-:;atelM. N?^i:';i Av^tnici rnnra-}o vedeti a!i hoj^jo st^p^i PoHakl na stran na^ih sovražnikov, ali pa hočejo vztrajari z narri vred do zrnate, ki fo hočemo pod V5a-::m  pczoic^  ć-se^i.
Baron Plener je izvajal, da zaupnica grofu Czeminu obenern nariierava za^oto-viri v:ii elemente stabilnosti v naši zunanji politiki. Ražen pri Pcljakih je grof Czernin pri vjera prebivalsivu popu-laren! Njegova mozatost mu je pridobila splošne simpatije in zaupanje, ker ve pre- | bivalstvo. da je za politiko miru. Govoreč o po;ajan!ih v Brestu Litovsker?. pv^zd^av-lia trdnost Czernina in nemSkih poobla-šćencev v vprašanju izprarre: a spornega czemlja. Obžaluje. da n\s .*.) sj-ielovali z Ncmci pri njih pohodu v :-'usijo, in da nismo storili istega v UkrajinL Ćuti, da še nismo vse^a zamudili. Prcinie sa pomoć s strani zastopnikov Podolije bedo na^le pri nas od~eva. Bilinskesa se sovomik ne boji. Kar se ti.e pogajanj z Romunijo, bi želei, da se pokaže Romunski silno trda pest. Tem vlaškim rorarjem re g~e Drirana'ati. Napačno bi bilo. če bi pri-vclili. da zasede RomunsVa Besarabijo. Snlošnesa mini govornik vsled zakrVr?'eno-sti sovražnfkov § e ne v i d f. Prej bo treba še velike vojne na zapadu. Korono Izraia svoje prepričanje, da tuđi radal'e-va^je vojne nam ne more iztrsati doseda-nišh uspehnv.
Član gespeske zbornice dr. D u m b a namigava Poljakom,   da so »vzeli   zaradi
HDln:šwine državi sovražno stališće, da naj pa nikar ne pozabiio. da je Galicija avstrii-ska provincija in da so oni avstrijski državljani, ki so prisegli suverenu zve5tobo. Po-ljaki so s svojim sedanjim nastopom one-moscčili avstro - poljsko resitev poijskega vpra'anja ter sililo Nemjijo in Avstro-Ogr-sko. da naideta dru50 resitev. jd bo za Poljake vsekakor mnogo boli neugod-n a. Govornik apelira na Poljake, da naj odnehajo in da naj poskusijo doseči sporazum. Govoreč o zunanji politiki. se pri-tožuje^da naše čete riso vkorakale še v Ul:ra:ino. ali pa da bedo to storile prepoz-no. Ker za v\me kredite ni večine, obstoia potreba, grofa Czemina moralfčno pod-preti mdi zato, da bo imel boljšo zaslora-bo, ko bo sklepa! mir v BukareŠti. (Za-sloir.bo gosposke zbornice!!) Ta namen ima zaupnica. V tem miru b-^do Bolgari do sr--tove meje dosecii. kar zahte\*a;o. Grof Czernin je ona os^ba. ki je naibMj zmožna' doseli splo?ni mir in sicer s pomočjo A m e r i k e.
Gro! Clarv pravi, da bo glas oval za resohicijo, izjavila pa. da se pri mirovnih posajanjih v Brestu glede Holmsčirie m* na-stopalo tako, kakor bi se moralo. V'pra^arje Ho1rr.ščine ie za Poljake želi važno in ob-žalovati je, da pri tako važnih vprašan^ih nišo bili navzoči polj«'-:i delegati. NernČija in Avstro - Ogrska imata interese na tem, da je Pcljska zadovoljna, velika in mo-gočna.
Dr. von Barnreither je konstatira!, da je srof Czemin popclnoma prav stori!. da ie sklenil ta prvi mir, ker mu bo sledil drusi in tret:i itd. Glede trgovinskih z\tz, ki hodo rastale z Rjsijo, Ukrajiao in bal-kanskirni državami, da bo treba naiti v bo-dočQ sporazuma med interes- Nemčije, Av-striie in Osr^ke. Treba je. da smo Avstrij-ci v Buk^re^ti trgovinsko - paliti:no e~al*o-\Tedr.o zastopani. G!ede ureditve netrar^e-ga položaja je izriavil, da bo pač treba demokratične ureditve, da pa bo treba 0 b e n em tuđi hntiega boja proti nasilnim ideja m, ki se nam im p o r t i r a i o. Nober čl^vek ne rahte-va nasilne politike, vlada pa mora nastojati trđrjo. da bodo ori. ki imajo vd:o (= Nemci) bhko stopili na njeno stran ter ?čitili z njeno pomočjo svoi narod. Da ni mo^roče dobiti vninib kreditov. je voda r.a mlir! enterte. Vn-a^a-nje notrarije orsrarizacije Avstriie se ie od-prlo v t2':em obse^u- kakor §e nikđa-. Govornik konstatira, da s^ imeli ravno ov.\ avitrijsH narodi, ki raibr.li govore p*r>ti naši rstavi, od nje n^jveč koristi v svo'em r.arodnem razvoj«. rZnterta se ni^a vme-davati v novo ureditev Avstriie. P^V^zati li moramo ja^en nacrt ra5e avstrij?Ve l;-*d-ske skiiunosti. V ro^e moramo \-reti m?t-»-?lo\-anski problem. Oovoreč o «ovi orrr^i-zs.zV'1 prehrane, pravi, da ie nndre^'tev tfii tirada ministrskema predsedstvu, poslabša-nje položaja.
NadTkof grof S^eprvck! je navafal vzroke. zakaj imaio TJkraiinci nravico do Halmtčine ter je sMVal mir r fkraimo kot sila pomemben. Tuđi mir na zapadni fronti je danes boli verjeten ka*cor pred enirn me-secem. Kot katoliški 5kof je poafdravil go-vorrik vsa strerrlje^ia pape Sa za dosego spio'nega mira. Z veselfem In ponosom je konštatiral, da rlkđo drugi tako z vsem srcem ne stremi po miru, kakor naf cesar.
Dvomi svetnik Lammasch   fiagla-š*a. da Je z veseljem za resoludjo, da je ra-upaTije v irrofa Czernina    samo    po    sebi nmevro tn vsaVetra, kl le!i skorajftiH ko-nec vojne. Še nfledar nkmo stali tako blizo častnemti m za nms ug^đnenra mini, kakor ravno  sedaj.   Lahko  prfčnemo  s  pogajan?i, da izzvtmo vojne cfije sovražnikov   In    6m fasno označfmo vofre cft'e    c*nfralnflt &-fav. Seveda b! morati pri takth oo?aftn1!li ostat! zvesti na5Im zavctnfkom. Oovoreč o j naSera  rasmerfn  naoram  NeiMfff.  nadaSa. j đay mho wofeawMr odxnl ofssfti ScrssaiHfr^ i li po*ettax> staaj« H—Hji. Is taga ft ■• '
•Mi 4a moramo s sv^pni tflaal nMMI 1 tikU predvojno ustavno stanje Memčlje. će H Ml udr mogoC pod po-goies, š* ko AisacUa - Lortna tiaortojai nemsl* ivisiia drlava s astavo, U |o pra» bivalstvo amo dotoci, potem ni sa nas povoda, oaditjevati vojne, da ostane Alza-cija - Lorana nemška državna deiela s pretežno prasko upravo. (Ufovarjaaje.) So gotovi saaki, da bt se nasprotniki zadovoljili s toai priznanjem. Govornik se isreka proti separataeran miri ter pravi, da je velika zasluga našega cesar ja, da je kot prvi sprejel od papeža izraženi princip sporazunmega miru, princip miru 1 ins 1 i u: ci jami za varstvo trajnega miru ob obojestranskem razoroženju. S tem si je pridobtl cesar simpatije in spoštovanje v vseh deželah, tuđi ori sovražniku. Ukrajinsko vprašanje je treba reševati s previd-nostjo, da ne priđe do domnevanja, da ho- | čemo tam aneksije. Z mirom z Ukrajino bo mogoče nadaijevati delovanie za splošni mir. Niti, ki vodijo do miru, so zelo močne in mir bi se dal doseči na potu Dunaj-Wa-shington.
Govorili so nato 5e knez Schfmburg-Martenstein, Schwarzcnau, Gol, knez Schon-burg, ?kof Polt7ar in bnron Plener.
Koncem seje je ministrskl p-eđsednik dr. Seidler odgoviril na interpelacijo dr. Weiskirchnerja glede vkora'ianja v Po-do!ijc.
Pri fcJasovanju so b!li vsi člani so-snc»ske zbornice za zaupnico, izvzem?i Poljake, med njimi tuđi vsi škoii. biv^i zuna-njl minister Goluchowski in bivši finančni minf*;ter Rilinski. čehi so se odstranili. J;i-goslovana ni nobenera, ker dvorni svetnik Vuković pač ne Ste je.
Kai vse Ie veleizd^a.
\\z   interpdacr;?   Jugoslovanskega kluba.)
Pod preki sod je spadala tuđi veleizdaja. To dejsrvo samo na sebi je ne-upravičijivo kršenje ustave. Da pa na-pohiijo mero še boli, je skrbelo armad-no vodstvo z vsemi druRinii merodaj-nimi faktorj\ da se je pod veleizdajstvo spravilo stvari, da se nam ieže lasje, če s"i?-imo o ni'h. Hoćemo navesti nekaj konkretnih  slučajev.
Leta 1913 je prišlo nekemu higo-slovanskcmu uredniku na misel, da ie ćobesec'no prestavil uvodnik clunajske »Zcit«. Clanek je bil šel brez ovire sko-zi cenzuro, dasiravno ima državno pravdničtvo, kakor znano, dolžnost pre-soiati take stvari in pravico jih zaple-niri. Tuđi prevod ni bil zanlenjen. Leta 19] 5. pa ni samo sodišče prve instance, marveč tuđi kasacij^ki dvor ta prevod pmglasil za veleizdaja!iki. Rekli so, da ni isto, če storita dva isto. Tn tako je tuđi res. V tej državi namreč stoje v ustavi razne lepe stvari Tako n. pr. ima vsakdo pravico z besedo, tiskom, pis- \ mom in slikarrn svobodno izraziti svoje naziranje v okviru zakonitih rnsj. Du-n-:jska >Zeit* je to storila in urednik s^oda? v Dalmaciji je samo izrazil mne-r;e dunejske »Zeit« in je bil zaradi veleizdaje    obsojen.
Drug primer. Neki mladi mož* je leta 1912. čestital nekemu gospodu na t^r>ehu in to čestitko tuđi objavil v čašo nirju. Državnemu pravdni^tvu takrat niti t\i misel ni prišlo i1a bi našlo v tei čestitki nekaj kažnjivoga. Brzojavka je ob^eT?Ia pole^ te^a Ie par besed Ćasi se izDreminjajo. Pesnični zločini zastare tekom časa, pri veleizdaji v tej državi pa je ravno narobe. Iz nič nastane tekom Č3sa velik zločin.
PrcH sod irorma samo smrtno ka-zen. ft.'Iadesra urednik?, ki je bil pomtis-nil »Zeit^. bi bih* obcsili. ker so bili njegovi sodniki dru.^ejca rrnenja, kakor državni pravdnik na Pnnaju. V K—zen-skem zakenu pa so Ie redki slučaii. da bi se kaznovala veleizdaja s smrrjo. Ta paragraf je bil rnifl'en bolj kot reren'a, da re jrotovi l^udie z !n%koto sr»ravi.:o za rekaj časa nod ključ, Oe bi bili obla-5Tim nrljubi. Zato se je tuđi ta parasrraf f*al po!'*ubno raztesriiti. Ve!e'7dr?ja tuli ni tvorila tri^rie ovire. da bi kio n? mo-frel postati minister. kakor vidimo n. pr. pri jrrofu Anc'rassviu. ali pa, da bi se mu posiavl^li spomeniki še pod irtim vladarem. ki ga »e Andra-'sv procchsil ?i odstavl'ene^a. f'ad^ari pa so izsfiM, da ?e je e'^^ticiteti paragrafa o vele-!7f*?u orvzeln in tako priđe, da ie mno-jto. kar ?e v Avs^riii ve!"'zdnia. nn Ozr-skem ali popolnoma ne'nzniivo. ali pa °.imo rre~*o-ek. kve^jemu zločin, za katci .ce srne pr:"^^iti eno leto atj pa kvečjemu r^r let. Veleizdaja kot taka je no veiini stvar presoje, ?e o^na'ba za k^znjivest strankar^kecra mi?!jenia v j fin^iih, fr?iar ni nebrnega konkretne-ga gradiva.
2ivel je v nre?*n?im stoletju v na-S1 monarhi*! neki pesnik, ki je sk!adal nemcteno pc~mi. Njegova sreča je. da je umri pred 20 leti. Danes so bile njegove r>esrr!i kot veletedajniške prepove-dane. To je jugoslovanski pesnik Jovan Jovanović.
™" Drug slučaj Neki neznatnejŠi pesnik iz Dalmacije je spesnil par iresecev pred vojno pesem o grof ih Zriniskcm in Frankopanti, H sta bila, kakor že znano, v 17. stoletfa v donajskem Novcm mesra obglavljena. Mladi pesnik je bil obtožen zaradi veleizdaje in da dože-nejo da gre res za veleizdajo, oziroma za zločin. $e je zde!o sodiščn potrebno izvršiti nekako revizijo procesa in presoditi 2 kone iz 17. stoletja. In mož, ki je mcral ostati zaradi te*a -*vc leti v prelsicovilnem upom, * M gognefe i. 90Z0U a kd¥tca %mo prestopka ta *
1 obsojen na Šest mesecev, ki jih je bil ie ] vetkrat odsedel, zato so sa izpu^tL Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi bila ta pesem izšla par mesecev po-zoeje, recimo zaradi preobllice dela v tiskarni Moža bi bili postavili pred preko sodišće in seveda bi £a bili obe-sili, ker bi vojaško socišče gotovo ne bilo revidiralo zakonov iz 17. stoletja.
Najsiirovejši državni pravdnik   bo pritrdil, da veleizdaja kot taka nima ni-Cesar opraviti z vzroki in natneni ter s postopanjem preke^a soda. Pred preki zoć spada Ie veleizdaja,      izvršena      z •  umorom,  uporom  itd., nobenega zmisla pa  ninia  preki  sod  ra^tesnid  na veie-| izdajo sploh. Lahko ćelo trdirr.o, da ima I to v vojni še manj zmisla kakor v mir-nem času.
Vzemimo samo veleizdajo potom čaFOpisja. V vojnem času imnmo strož-jo cenzuro, ki onemogo^a, da bi izšli veleizdajniški članki. V mirnem času se izvrši zaplcnjenje še Ie i:otem, ko se listi žc razširujo. In sedaj naj ob^si.o Cloveka zaradi č!?.nka, ki ga niti ni bilo rnogeče razširiti?
Kako so z nonii ravnali.
Praška »Union« je objavila naslednjo izjavo  minoritskega patra  Petra Žirovnika:
»Jaz Peter Zirovnik sem v 44. letu starosti, sedaj kaplan Dri minoritih v Ptuju na i>tajers;.em Leta 1914., v začetku vojne, sem bil kaplan in upravitelj posestva pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dne 3. avgusta 1914 sem se ob !j9. zvečer vrača! domov. Na potu me je sre^al c. kr. orožniški postaje-vodja Cebulc in mi zaukazal, da naj grem ž njim v svoje stanovanje. Ko sva prišla domov, me je vprašal surovo: »Ali ste za-krivili veleizdajstvo ali žaljenje Veličanstva?« Odgovoril sem, da nisem ne enega, ne drugega. Rekel mi je: ^NTaj bo, kakor hoče, zaukazano mi je, da naj vas areti-ram.« Rekel sem mu: »Ce vam je ukazano, moram ubogaii.« Vzel je iz žepa verigo, ker mu ie bilo zaukazano, da naj me vklene. Dal sem se mu mirno vkleniti. Prosil sem ga. da naj me z vozom odpelje v Sterntal, ker se bojim iz^redov množice na Dresu in v Ptuju, in opozoril sem orožnika na Tombahov slučaj. Rekel mi je, da mu je zaukazano, da me brez voza, peš odpelje v Ptuj. Prišla sva brez odmora na Breg. Cesta med hiio trg jvca Sorka in drugo hišo je bila popolnoma zasedena. Bilo ie tu mo-šMh, žensk in otrok. Vprašal sem orožnika, kaj pomenja ta množica. Namesto odgovora mi je zaukazal: »Naprei!« Ko sva prišla do mnoace, me je množica napadla. Guli
so se glasni klici: »Doli s prokletim srb-s-nm psom, veleizdajalcem, kraljevim mo-rilcem itd.« Obenem so me bili s palicami. kamenjem, rokami, mi dajali zaušnice, mi ruvali lase, pljuvali vame, metali name blato in konjske odpadke, posebno okoli ust. Strgali so mi klobuk z glave, pod desnim očesom pa me je nekdo udaril z nekim r^^m predmetom. Dne 6. oktobra mi je f': reitl pregledal rano v sodnem pDslop-j_ / Ptuju. Pri onem napadu je svetila luč Iz gostilne in sem mogel razločno spoznati nekatere znane obraze, n. pr. mizarja Marža in tesarja Kressniga. Ta me je v hiši gostilničarja in mesarja Stanitza napadel s klicem: »Prokleti srbs'ci lopov« in me udari! z oberna rokama- Množica me je tako obkolila, da nisem mogel videti spremlia-iočega me orožnika, ki ni niti ganil s prstom v mojo obrambo. Ko pridem pred ob-činsko hišo na Bregu, je stopil iz nje orožniški stražmojster Zlatar, me potegnil iz množice in me odpeljal v pisarno. Pokazal sem mu rano in mu povedal, da so mi od-nesli klobuk Zlatar me je vprašal, ali vem, zakaj sem aretiran. Odgovoril sem, da ne vem in da imam mirno vest. Rekel mi je: ^Mi imamo zanesljfve priče za vašo krivdo.« Deial sem: »To ni mogoče.« Zlatar je deial: »Vi duhovnik! ste vsi veleizdajalci, zaprli vas homo vse. samo župnik v Hajdini je na pol dostofen človck.« Jaz sem mu odgovoril: r Razbojnika varujete množice, mene pa ne.« On je rekcl: >Vi ste hujši od razbojrika.t Potem m? ie začel zaslilavati: »Ali ste kaj dali za RdeČi križ?« Jaz: »34 kron.^ On: sZa3:aj ne več?« laz: ~>Nisem mogel već, dal pa bom o priliki.« On: »AK ste darovali maso - zadušnico za umorje-nega nadvojvodo in nadvojvodinjo?« Jaz: »Da!« On: >Zal'aj ste tako slovesno proslavili roistni dan Njegovega Veličanstva?« Jaz: »Kcr je taka navada.« On: »Za!:aj ste 18. avgnsta izobesili cesarsko zastavo? Zakaj molite v cerkvi za cesarja, domovino in arrpado? To ste delali vse samo zato, da zakrijete, kar čutite v svoji notranjo-stt!« To je trajalo nekako eno uro. Ves ta čas je občinstvo pred občinsko hišo kričalo in tulilo, ska'talo na okno, hotelo razbiti vrata in se drlo: »Vun s srbskim psom! Danes mora poginiti! Ti lopov! Nai ti sedaj pomaka r. oi Kristus!« Ko sem opozoril oro?nLka na te bosrokletne besede, ie odgo-voril: »Kaj to! To je vojno navdusenje!« Množice ni opomimal niti z eno besedo, da nai sp-e domov. Ob 'Ali. por-oči so me od-peljali na kolodvor v sprenstvn tre!i orož-nivov. Vendar oa me je množica po poti na^aiala, ne da bi se bili orožni1:! Ie ztra-niii. Na mo^tu čez F)ravo je prišla vojaška psVorta, tndri orožrfk jo je rarooredil tako, da je rrm^i-a mogla do mene in me ie ne-nrestano dsjansVo nanadala. Na potn proti kr-Iodvorskemu poslopju sem dobil dva tako mnč*ia udarca po glavi, da sem skoro omedlel. Zlatar pa je dejal samo: ^Naprej!« Na Pr3?2rskem Je b?!a množica že ebve-<čena: čavala me ie v dnižrjf s pilanfTTii vo- , i.iVi. Vse je kričalo: »U^f^Hte %z' Prebo-ditQ za z ba?anetom!c T^lkli so me ze^et po trJavf. V Gradec smo dospeli ćrj<ti dan ob '£10. zveter Tu so me ravnotaVo de-)av&o rtaDadlf, ko sem bfl na vozu. V *ar-niziiskem zanoni nas Je bilo v enl sobi 24 oseb. Jetni^nl^ar FQrst nas Je pozdravna! zjutrai in zvečer 7. besedami: »Vi srb^Ve svlrle, psf. vcleirdaialcf, kraljevi morile!! V\ čmi lonovi!« BH «em 19 dn! v zamora in nisem b?1 niti rasti^an, niti me nfsn pe-Ha! ured s-dniv«i Potem sn me f^nu^fil?. ne da H b'l \zve**\. Tifa) sem bM areHran, vdo me Je ov«d!!. vi^ fe r^azal orofrfVom, da me st-trlrajo itd. VMen'eri seni bfl nad 1-1 nr. Ko sem T»ro«f1 za rlat^a^fe. ker se ml fe kr\ ya«;e^a!a r*a roW. m! je odgovoril orožT"^': *To ni ta1"^ t**vnU
Ta* ?h natrov ?i-r\wi>ny fe ^n ^0 T«*o vse pomo r*a §ta|ers!<ern !-• Koro-Sfcem . . .                _______                            I,
Preganjanje urednika -. ^ TlOalana.-------
»Jugoslovanski klub« je vložil ▼ parlamentu dne 26. tebruarja 1918 na celoicup-
no vlado sledečo interpelacijo:
Spomladi leta 1914 ie začel urednik V. M. Zalar v Ljubljani izdajati revijo »Glas Jusa«, ki se je pecala z jugoslovan-skimi zaaevami. Ta revija je bila pisana in urejevana taKo, da niti stroga ljubljanska cenzura ni nasla v nji nić spodtakljive^a. V nobeni izisiih številk ni jila konfiscirana niti ena vrstica.
Kljub temu je ljubljanska policija z od-lokom z dne 26. juli ja 1914 prepovedala nadaljnje iziiajanje »Ulasa Juga«.
Par dm nato, dne 29. avgusta 1914, je bil urednik V. M. Zalar vtajsnjen v pre-iskovalni zapor, čes da je bii »Glas Juga« organ organizacije srednješolcev, proti ka-terim se je koncem junija 1914 začela pre-iskava zaradi skrivnega združevanja. Ljubljanski policiji je bilo zelo veliko na tem, da tuđi v Ljubljani inscenira po zgledih iz Dalmacije, iirvatske ter Bosne - Hercegovine »velcizdajnišiti proces« in-pokaže vse-mn svetu, da so vplivi iz Belgrada segali noter v Ljubljano. Te tendence je tuđi ćela proti srednješolcem sestavljena obtožnlca prenasičena. Namen se ljubljanski policiji ni posrečil in preiskava proti srednješolcem je v tem oziru končaJa s klaveraim fiaskom.
Po petmesečnem preiskovalnem zapo-ru je bil urednik V. M. Zalar zaradi izda-janja in urejevanja »Glasa Juga« obsojen po § 289 kaz. zak. na mesec dni zapora, dasi se ni moglo dognati prav nič drugega, ko da so dijaki »Glas Juga« v svojih pis-mih priporočali v naročevanje in čitanje.
Iz zapora izpuščen, je dobil urednik V. M. Zalar odlok c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 29. jan. 1915, v katerem se mu prepoveduje brez dovoljenja polic. ravnateljstva zapustiti okoliš ljubi jan. mesta in zaukazuje vsako nedeljo se javiti na policiji.
Ko pa se je začela vojna z Italijo, je bil Zalar dne 21. maja  1915 interniran.
Vzrokov za njegovo internacijo mu do danes še nihče javil ni — fraza »poli-tisch unverlasslich« se pač ne more smatrati za zadosten vzrok —, brez dvoma pa je važno, če ne odločilno vlogo pri tem igrala denuncijacija pokojnega dr. V. Župana, takrat asistenta na c kr. studijski knjižnici  v  Ljubljani.
Dr. V. Župan je bil urednika V. M. Zalarja prijatelj izza davnih let. Leta 1905. se mu je omračil um; zdravil se je pol leta v deželni blaznici na Studencu. Zadnja leta sta urednik V. M. Zalar In dr. V. Župan bolj malo občevala, ker je bil Župan naravnost neznosno nervozen. O političnih stvareh pa sploh nikoli govorila ni-sta, kar je vdova po dr. Županu na ljubljanski policiji pri zasliševanju izrecno izjavila. Koncem leta 1913. se je dr. Županu, ki je bol eh a 1 tuđi na tuberkulozi, zdravstveno stanje naglo slabšalo. Sredi marca 1915 pa se mu je poleg tega znova zme-šalo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek, odkoder je poslal dne 25. marca 1915 c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani dolgo denuncijacijo, vso polno hudih fantajzij jn gorostasnosti, v katero je vpletel tudl urednika V. M. Za-larja.
Dasi je bila konfuznost dr. Županove pisari ju jasna na prvi pogled in bi jo vsak kolić; aj razsoden človek brez pomisleka polo-il ad acta, je vendar višji komisar pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, dr. Mihael Skubl, čutil potrebo dr. Župana na opazovalnem oddelku ljubljanske de-želne bolnišnice nemudoma obiskatL Nade-jal se je pač, da se mu zdaj ponuja tako dolgo iskani ključ do domnevane »velesrb-ske zarote« na Slovenskem. Zaman je šel dr. Skubl tja, zakaj dr. Župan je bil že tako zmešan, da sploh govoriti ni bilo mogoče z njim, kaj sele sestaviti kakšen protokol. Od^eljali so ga tuđi krnaiu na to v deželno blaznico. Dne 20. aprila 1915 je umri.
Za denuncijacijo in za njeno vsebino je urednik V. M. Zalar privatnim potoni izvedel zelo zgodaj, zakaj dr. Župan stvari ni prav nič prikriva!. Predstavljal si je v svoji duševni zmedenosti, da je policijski agent in ima nalogo, odkriti na Slovenskem »velesrbsko propagando«. V svojem »uradnem poročHu* — kakor je denuncijacijo sam imenoval — kar mrgoli gorostasnih zanimivosti, kako se pripravljaj© na Slovenskem atentati na visoke osebe in na razne za vojno važne objekte, železni-ce, viadukte itd. Stvari, katerim bi se tre-zen človek smejal in bi jih kvečjemu upo-števal kot gradivo za razpravo o umobolnih.
Urednik V M. Zalar n! proti denuncijaciji v svojo obrambo prav ničesar ukre-nil, ker si ni imel v nobenem oziru nič očitati in ker je bil trdno uverjen, da dr. Županove zmešane kolobocije niti ljubljanska policija ne bo za resno smatrala. V tem mnenju ga je še potrjevalo dejsrvo, da se ćela dva meseca po prejemu dr. Zupano-vega »uradnega poročila« ni ganila, če iz-vzamemo tišti imenitni obisk dr. Skubla na opazovalnem oddelku deželne bolnišnice AH motil se je.
Koncem maja 1915 Ie bila vdova po dr. Županu nenadoma povabljena na policijo. Tam sta jo policijski ravnatelj grof Kiinigl in dr. Skubl zasliševala ćelo popol-dne. Rekla sta, da policija vse to, kar je umobolni dr. Župan napisa!, do pfke ver-jame, da pa policija žalibog na podlagi njegovih podatkov »veleizdajalcev« ne moTe zasledovati, ker je bil mož umobolen in je poleg tega še umri. Gospa dr. Županova seveda v podkrepitev dr. Županovih trditev ni mogla navesti ničesar, iz enostavne-sa vzroka, ker te trditve spadajo v kralje-stvo fantazije. AH gospoda ništa odnehala.. Po dolgih urah najnadrobnejšega zasliŠe-vanja sta jo bđpustila z zagotovitvijo, da bo policija stvar obdržala v evidenci In i grožnjo, da tuđi ona priđe kot »veleizda-jalka« navzatožno klop, če se posreči dobiti novih prič za dr Županove navedbe. — Urednika V. M. Zalarja pa policija ni za-sllšala.
Kmalu  na to,   namreč dne   21.   maja 1915 Je bil urednik V. M. Zatar istočasno s pisateljem   dr.  Lahom,   plsateilem   Levsrl-kom in urednikom Pustoslemškom, katerim je dr. Župan v svojem »uradnem poročfluc tuđi   nosvetil neVaj   pozornosti,   mtemlran Polfcf^M   asrent   sa le   odoelja!   naravnost od defa v ptearni: niti toliko časa mu nfc d3?i*  d*  bi %\  vzel nainotrebneiSo  oble1*   : oerH^ in t^aTetne notreb?čine.  Dr. Skubl r Imel Ttftf to?n<o oo-mma, da H mu Wl |ntf   . nlranie sam naznanil; poverll Je to Zo^err ' mloffo podrejenemu oradnlkiL
51. §tev._________^_________________                                           .SLOVENSKI NAROD\ dne 2. marca 1918.                            __________________________stran o.
Najpre] so ga ođvedll na ljubljanski trad, kjer so mu odkazali ozko, vlažno pod-jemeljsko luknjo brez vsakega oknja. V enera kotu je ležala na tleh neizrečeno umazana vlažna slamnjača, v drug em neznos-no smrdeč sodček. Niti stola niti miže ni bilo. be vode za umivanie ni dobil. Jed se je dajala v neznansko umazanih posodah brez žlice in brez vilic, V tem brlogu je preživel en dan m dve noći, ne da bi ga bili v tem času izpustili vsai na kratek iz-prehed.
Iz Ljubljane ie šla pot internirancev v Wagno, potem v flainburg ob Donavi, nato v Sitzendorf in slcdnjič v Mittergrahern pri Oberhollabmnnu. Nečuvene razmere v teti taboriščih so bile že v neStevilnih prej-šnjih interpelacijah zadostno opisane; ni se torej treba tu več na drobno pečati z gnusobami v VVagni, s podganami in pija-nimi upravitelji v Hamburgu, s stražme-štrom v Sitztndoriu in s surovostio soldateske in z židovskim vladanjem v Mitter-grabernu. Židje so imeli sploh po vseh taboriščih prvo in glavno besedo, in to židie najslabše sorte, ki po većini nišo bili niti avstrijski državljani, temveč civilni interni ranci iz ruske Poljske. Kjer je bilo v ta-borišču kakšno ugodnejše mestece. je se'cl žid na njem kot zdravnik. upravitelj, piša--niski pomoćnik itd. Ti židje so interniranoj neusmiljeno odirali. sikamrali pa na vse mogoče načine tište, ki se jim odirati nišo dali. Tako je n. pr. v Mittergrabernu vladal kot Šef »policije« neki Kališ, žid iz Rusiie, skrajno sumljiva eksistenca. ki se je dolgo časa klatil tuđi po ĆeSkem. Tam je odsedel tuđi več mesecev zapora zaradi neke pone-verbe. Ta vagabund je strahovat ves tabor, ne izvzemši same^a stražmeštra. zakaj šči-til ga fe načelnik koncentracijskih štacij v Oberhollabrnnnu, komisar dr. Grimm, ka-teremu Je čedni ta mož donašal *zanimive novice« Iz taboriJča v Mittersrrabernu. —• Za krasne razmere v tabori^eih Je značilno tuđi to: za urednika V. M. Zalaria je odSla koncem lunija 1515 v Hainburc telegraf i Čna pošiliatev zneska 120 K; ta denar ie adresat soreje! natanko po preteku enesa me-seca in še to sele na skrajno srobo pismeno interpelacijo pri upravi taborišČa v Bru-cku ob Litavi.
Iz neznosnih razmer je oprostila urednika V. M. Zalarja sele t. zv. perlustracij-ska komisija, ki  ga je izpustila sredi aprila
1917 na svobodo.
Po trimesečnem bivanju v Pragi se je vrnil sredi avgusta 1917 v Ljubi jano. Tu pa se je začelo novo preganjanje s strani ljubljanske policije.
Vkljub temu, da je perlustracijska komisija odredila njegovo popolno osvobodi-tev, vkljub temu, da se je tuđi v Pragi lahko gibal ves čas popolnoma svobodno, dasi je bila praška policija nanj od ljubljan-skega policijskega ravnateljstva prav posebno opozorjena, vkljub temu, da mu je dne 13. avgusta 1917 sam dr. Skubl dal legitimacijo za potovanje z izrecno pripom-bo, da je »politično zanesljiv in nravstveno neoporečen«, je urednik V. M. Zalar prejel nov odlok Ijubljanskega policijskega ravnateljstva z dne 13. avgusta 1917, glasom kateresa ni srne! brez dovoljenja tega ravnateljstva zapustiti okoliša Ijubljanskega mesta. Sele dne 8. januarja 1918 je bil ta odlok končno razveljavljen. Da pa ljubljanska pc'icija še zmerom odpira na njegov naslov prihajajoča pisma, skoro ni treba posebej omenjati, da državni osnovni zakoni jamčijo vsakemu državi ianu pisemsko tajnost, to zanjo ne prihaja v poštev.
Samo po sebi je umevno. da je imel urednik V. M. Zalar vsled dveletne internacije ogromo materijelno škodo, ki z 12.000 K ni cenjena previsoko. Da je pa v opisanih razmerah silno trpelo tuđi njegovo zdravje in da so njegovi živci za dolgo, če ne za zmirom ruinirani, pač ni treba na široko dokazovati.
Z ozirom na povedano si dovoljujemo vprašati  celokupno vlado:
Ali je pripravljena poklicati na odgovornost vse one činitelje, posebno višjega policijskega komisarja dr. Mihaela Skubla v Ljubljani, ki so uredniku V. M. Zalarju dve leti protipostavno omejevali osebno svobodo?
Ali je pripravljena zahtevati od ljubljanske policije, osobito od pnHcijskega rav-natelia grofa Kiinigla in od dr. Skubla pojasnila, kako je mogoče, da ie očividno fantastično denuncijacijo umobolnega dr. Župana vzela za resno?
Ali je pripravljena zahtevati od ljubljanske policije pojasnila, v koliko je dr. Županova denuncijacija vplivala na interniranje urednika V. M. Zalaria in drugih v denuncijaciji imenovanih oseb?
AH fe pripravljena ukazati ljubljanski policiji, da bolje ko doslej spoštuie pisemsko tajnost zajamčeno vsakemu državljani! v državnih osnovnih zakonih, fn pusča v Tiiru pisma, naslovljena na urednika V. M. Zalarja?
AH Je pripravljena dati za prestane krivice in protipostavnosti uredniku V. M. Zalarju popolno zadoščenje?
Ali je pripravljena ukrenitl. da se uredniku V. M. Zalarju vsa vsled internacije nastala škoda nemudoma povme?
litri M« poieflia
Prijatelj lista nam piše:
Ljubljanski »Ilustrovani Tednik« prinaša v 8. številki podobo našega ro-jaka ministra dji viteza Žolgerja ter v životopisni crtici poudarja, da je Zol-ger prsi Slovenec, ki je postal mini-ster. Temu ni tako! Iz našega naroda se je porodilo že več ministrov, še več pa učenjakov svetovne slave; Ie žal, da je nele širšemu svetu, nego tuđi Slovencem samim narodna pripadnost teh mož docela neznana. Tega pa nišo krivi Ie naši narodni nasprotniki, ki pri-krivajo, kjer Ie morejo vsako zaslugo in odliko našega naroda, krivi smo tuđi sami, ker se nismo niti do današnjega dne potrudili, da bi vsemu svetu predstavili svoje najboljše može. Slovenski narod je doprinašal razmeroma jako obilen delež k splošni kulturi, toda vsi uČenjaki slovenskega iz-vira, ki so se kot pisatelji posluževali v prejšnjih časih latinskega in pozneje nemškega jezika, pristeva svet Nem-cem, dasi je njim ali njih prednikom tekla zibelj pod slovensko slamnato streho. Predniki glasovitega avstrijske-ga kanelerja grofa Ivana Filipa Ko-benzla (porojen 28. maja 1714 v Ljubljani) so pristao slovenskega izvira* Zm "•Iđ^stotetiu ao Uli Kobcndji kraiflf*-•1
[ ski ministerijali    (to je ntžjl   plemeni-I taši)   slovenskega     rodu.    Leta i 1564. je bil Urh 11. Kobencl povzdigniea j v baronski stan.   Leta 1675. je bil pa 1 podeljen Ivanu baronu Kobenclju gro-! fovski stan. Potomec   tega   je   slavni I kaneler Ivan Filip grof Kobencl, ki je i umri na Dunaju dne 30. avgusta  1810. Kobencljev  grad  blizu  Dunaja, ki ga je dunajski župan Lueger preosno-val v hotel in restavracijo, je eno naj-bolj čislanih letovišč krasne   dunajske okolice. (Grad in hrib nazivajo Dunaj-čani »Kobenzl« — »Wir gehen am Ko-benzl!«     pravi   Dunajćan.)   —  Pradedi Bismarkovega     naslednika,     kanclerja grofa Leva Caprivija (Kopriva)  so bili kranjske   slovenske   krvi   iz Ko-privnika na  Kranjskem.  (Eden  prade-dov grofov Caprivijev   počiva v farni cerkvi na Krškem. Nad grobom je vzi-dana spominska plošča.) Dokaz, da so se grofi Caprivi zavedali svojega  slo-vj:-skega pokolenja, je njih grb, ki nosi sredi    grbne    plošče   plevelj    koprivo.
.         Iz najnovejše dobe je pa nekdanji
! madžarski naučni minister Vlašič (\Vlassicz). katerega starši so prek-murski Slovenci. Kot majhen dećek pod slamnatim krovom svojih roditeljev, je govoril Vlašič edino Ie svoj ma-terni slovenski jezik. Da se je pozneje pomadžaril, temu so krive madžarske razmere, ki narede iz vsakega Slovaka, Srba, Rusina, Slovenca in Romuna — l;i hoče v okviru madžarskega globusa doseči kako dostojanstvo — Madžara. Ni Ie bil najslavnejši madžarski pesnik Pettoffv oristen Slovak P e t r o v i č. In ka! je bil po krvi madžarski heros Ko-šut? Pristen ogrski Slovak. In kri ven-darle ni voda.
Na Dunaju, meseca februar-ja 191S.
Sevničan.
Hrvatski sabor.
s/. Zagre b, 28. ožujka.
Posjećivanje sjednica hrvatskog sabora sa strana zastupnika relativno je jako slabo, te je u današnjoj sjednici predsjednik dr. Medaković pozvao nekoje zastupnike, da dodju u sabor, jer ako se ne jave za 8 dana, to će se smatrati, da su se odrekli mandatu.
Na dnevnom redu je bila zakonska osnova o proglašivanju mrtvim, koju je obrazlagao referent dr. R o š i č. Osnova je primljena u drugom i trećem čitanju.
Na to se prelazi na razpravu izvještaja odbora za verifikaciju i imunitet, kojim se predlaže, da se na zahtjev suda izruče razni zastupnici u privatno - kaznenim stvarima. Odbor predlaže izručenje u 39 slučaja. Izručen je i zastupnik D. Hrvoj (Starčev.) na tužbu frankovca dr. Elegovića. Dr. Hrvoj je pod svojim imenom u »Hrvatu« god. 1913. prikazao spletke frankovaca s baronom Rauchom kao i s komesarom Cuvaiem, koji je na intervenciju dr. Elegovića pustio iz zatvora vodju frankovaca dr. Horvata. zatvorenog radi afere osiguravajućeg društva »Balkan«, koja je pojedine ljude silno kompromitirala. List »Hrvat« nije bio donio ispravka, pa za to mora dr. Hrvoj odgovarati pred sudom.
Kad je predsjednik htio da odredi dnevni red za buduću sjednicu, koja se imade obdržavati u subotu, ustao je Starčevićanac Ivan P e r š i ć te je stavio zanimiv predlog. On pozva predsjednika i sabor, neka uopće ne bi sabor tako dugo obdržavao sjednice, dok ne dodie u sabor novoizabrani zastnn-* nik iz Varaždina dr. Zivko Bertić. On ie već izabran prije dva mjeseca, nalazi se u bolnici jedne mađarske regimente v Eperjesu u Ugarskoj i s v e do danas ga još vojničke oblasti nisu otpustile, da može vršiti svoje zastupničke dužnosti. Prije nesro li će sabor votirati t. zv. drž. nužde, produljenje financijalne nagodbe i indem-nitet, neka traži riješenje ove stvari, jer kako se danas postupa sa dr. Ber-tićem tako se može sutra postupati sa svakim uvojačenim narodnim zastupnikom. Takav se postupak ne može dozvoliti i neka se nabaci pitanje, da li je jači sabor, izabran slobodnom voljom naroda ili one vojne oblasti, koje narodnim predstavnicima krate izvrši-vanje zastupničkih  dužnosti.
Predsjednik dr. Medaković izjavljuje, da je upit opravdan, ali drži, da nije još potrebno, da sabor stvori odluku glede neobdržavanja sjednice, dok ne dodje u sabor zastupnik dr. Zivko FJertić. Veli, da se predsjedništvo obratilo na oblast, na koju se ono može obratiti, a to je kr. zemaljska vlada. On imade dojam, da će zastupniku Bertiću biti skoro omogućeno doći u sabor te za ovai momenat ne smatra potrebnim zaključak sabora. Za to još imade uvijek vremena, ako se stvar ne bi uredila.
Ban    Anton pi. M i h a 1 o v i ć   izjavljuje, da se vlada obratila na vojno zapovjedništvo u Zagrebu, da je brzo-javila vrhovnoj vojnoj upravi, a ujedno se u toj stvari obratila na zajedničko ratno ministarstvo; nada se, da će dr.    j Bertići u kratko vrijeme doći u sabor    ; te drži predlog zastupnika Peršića suvišnim.                                                      . Večina usvaja stanovište bana. Slijedeća sjednica u subotu dne 2. marta.                                                             |
Mđltfft > Jroti IM".
ChnriM S K. KtmMhM 20§ K  ;
Prodiranje v Rusijo.
NAŠE URADNO POROCILO.
Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Vedno iznova od vlade in preblval-cev, posebno pa v zadnjih dnevih prav nujuo pozvane, so čela teldmaršala ba-rona Bohm - Ermollfa včeraj vkoraka-1 Ie v Podoljo, v svrho mirne intervencije ter so dospele do crte Novoslelica-Hotin, Kamjenec-Podoliski. Čete, ki prodirejo ob žc'eznlcah in ob važnih cesiah, imajo nalog, napraviti v pokra-iinah, skozi katere pridejo, mir in red ter zagotoviti za uvoz potrebna trgov-ska pota. Doseda] je odložilo skoraj 10.000 Rusov orožie. Spravili smo velike množine municije, vezov in želcz-ciškega materijala. — Sef ^en. štaba.
NEMSKO LRADNO POROCfLO.
Berolin, 1. marca. (Korespon. urad.)
VzhoJno bojišče. Ob ukraHnski se-wrni m;ji proJiraloč prori vzhjdu so dosele naše čete do Drlepra. Pri Rječici so zadelc na ciočno Lzgraj^no' \n od sovrafnika branjeno mostišče. Mesto tn kolodvor so v na^koku zavz^le ter v|e!e nekaj sto mož, V Moztru smo vp?enili pilpjatsko flolHio, obstoječo iz 6 oklopnih čolnov, 1 motornih čolnov hi laza-rcVAlh čolncv. Pri Fastouu in Koza-tHu smo dosncH do železniške proge Ki?ev - 7meri^ka. Nercške čets so prišle na pomoč jiuerozapjdno od Starokon-stantfnova s sovražno premečjo se bo-rećim poljskim ic<rion2rjem. Sovražnika smo skupno norazi!!.
Cd ukrć;:nc»ke vlade in prebivalstva v varstvo rroti so vratnim tolpam na pnmoč pokltcane, so avstro-ogrske čete v širokih odsekih severno od Pruta vkorakale v Ukrasno.
Italiiansko bojišće. Na obeh strancu Brente je bilo bojno delovanje Cez Uan stopnjevano.
Z makedonske fronte nićesnr no-vega. — v. Ludendorff.
Pokajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj, 28. februarja in 1. marca. Iz Bresta Litovskega poročajo: Tekom razgovorov delegatov centralnih dr-žav v Brestu Litovskem so se določile mirovne punktacije. Ker so Rusi že sprejeli podrobnosti mirovne pogodbe, bo prišlo pri skupnih pogajanjih z rusko delegacijo samo do rešitve neka-terih formalnosti. Pričakovati je, da bo mirovna pogodba v najkrajŠem času podpisana.
Berolin, 1. marca. Kakor se zatriu-je, bo obsegala mirovni pogodba z Rusijo tuđi točko, kl zahteva neprikrajša-no izplačevanje obrestnih nakaznic v nemški in avstro - ogrski posesti se na-hajaj'očih ruskih državnih posojil ter bodo garantirale ruske železniške obli-gacije za ta plačila. Sedaj se ceni vrednost v nemski posesti se nahajajo-čih ruskih vrednot na 1 do IV« milijarde mark. V Avstriji se nahaja baje Ie nekaj milijonov kron ruskih državnih posoli.
Budimpešta. 1. marca. Grof Czer-nin ne bo prišel v Brest Litovsk, zato se bo veleposlanik von Morey posrajal v imnnu Avstro - Carske. Dobil bo tuđi pn^bln*tih. da v imenu mortarhiie nod-pi§e mirovno pogodbo. Državni tajnik von Kiihlmann pa bo pogodbo sam pod-pisal.
Prodiranje v U kraj ino.
Dunaj, 1. marca. Pozno se je odlo-čila Avstrija za pomoč Ukrajini. Hitro so sledili tej odločitvi vojaški koraki. Že včeraj so avstro - ogrske čete prekoračile državno mejo ter prodirajo preko visoke planote severno od Dnje-stra in med Dnjestrom in Prutom v Ukrpjino. Boljševiške čete odlagajo orožje V Kamjcncu Podoljskem in Iiotinu ter na cesti v Libkane smo vple-nili mnogo vojnega materijala. Vsled operacij južnih kolon armade feldmar-šala Bohm - Ermollija prodirajo naše čete preko severnega krila romunskih armad, kar ima na drugi strani za po-sledico, da bodo morali Romuni čim-prej skleniti z nami mir, če nočejo priti vojaško v zelo neugoden položaj. V blizini naše severo - vzhodno gališke meje med Starokonstantinovom in Pro-skurovom se bojujejo že nekaj dni sem poljske čete proti premoćnim boljševi-škim oddelkom. Zmaga se je že nagi-bala na boljševiško stran, v odločilnem trenotku pa so posegle vmes nemške čete ter so sovražnika porazile. V sredi severne Ukrajine so dospeli Nemci do Dnjepra. Jugo - zapadno od Kijeva so zasedli naivažnejšo železniško zvezo v , Podoliji, Kijev - Kasatin.
Berolin, 1. marca, Popravljanje po-tov in prometnih    sredstev v Ukrajini     ] dobro napreduje. Boljševiki so baje 20. februarja    zbežali iz Harkova.    Ruski    < ubežniki pravijo. da je prišel Berdičev    ■ vsled izdaje češko - slovaških    čet v    ' roke boljševikov.                                          ;
Berolin, 1. marca. Nemške čete so pri Korostiševu jugo - zapadno Kijeva    , zadele na češki bataljon ter so ga po    , hudem boju vrgle nazaj. Cehi so izgu-    . bili 50 mrtvih in ranjenih.                        j
Dmaj, 1. marca.    Za organizacijo    ■ izmene    blaga z Ukrajino so se vršile    , od 23. februarja in 1. marca v zunanjem    , ministrstvu seje carinske in trgovinske    ] konference pod predsedstvom veleposlanika jrrofa Forgacha. Pri teh konfe-rencah, ki so se vršile na podlagi dose-    ] ženih dogovorov z Nemčijo, se je skle-    l nilo, storiti vse, da se Čhn prej pricne z izvozom žita iz Ukrajine, najprej »e-    1 veda z železnico, poznej« pa preko Gr-    1 Mga auria ia Dottsvt.           "                 i
Prodiranle  N«mc«v.   Boljievttki trhimvirat v Petrogradu.
Stockholm, 1. marca. V Stockholm je dospela vest, da so Nemci zavzeli Ivangorod (Narva) in Vitebsk.
Pariz, 1. marca. Sovjet ljudskih komisarjev je postavil iz tren članov sestavljen direktorij, v katerem sta tuđi Ljenin in Trockij. Direktorij je skle-nil. da bo branil Petrograd.
Berolin, 1. marca. Glasom sem do-spelih poroćil je Trockij demisijo-n i r a 1.
Lupano, 1. marca. »Secolo« poro-ča iz Petrograda, da je tam zavladala nepopisna zmeda. Nasproti sklepu izvr-šilnega odseka, da naj se sprejmejo sovražni mirovni pogoji, je s k 1 e n i 1 petrogradski sovjet, da naj se vojna nadaljuje. Socijalni revolucijonarji so izdali oklic, v katerem zahtevajo, da se naj vojna nadaljuje in da se naj zopet skliče ustavo-dajni zbor.
BwTo!in,  1. marca. »Vossische Zei-tnng«  poroča:  PovcliujoČi    general   v ! Ukrajino   prodirajočih   nemških   čet   je ! general Gronner, bivši šef vojaških že-leznic in poznejsi vodja vojnesra urada.
Stockholm, 1. marca. Boljševiška vlada izdaja oklic, v katerem imenuje nemške vojake roparske tolpe ter iz- ' javlja, da se nemski armadni zbori bra-rijo, korakati proti revolucijonarni Rusiji.
ESTONSKA   REPUBLIKA.
Berolin, 1. marca. /(Koresp. urad.) »Tagliclie Rundschau« poroĆa, da je mestni svet v Kolivanu proglasil neodvisnost Ks-tonske ter naznanil, da se bo ustanovila provizorična vlada. Obenem se Je baje do-ločilo, da se ne sme noben estonski držav-Ijan   »ideležiti   rusko -  nemske vojne.
Berolin. t. marca. Neka ruska krizar-ka je sporočila brezžično, da se je Estonska proglasila za samostojno republiko.
Prif?s!« na Roniunifo« —
Avitrila zahteva Bes«
arabijot
Lupano, 28. februvarja. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Pariza: 62 romunskih parlamentarcev, bivši ministri, profe-sorji in časnikarji so poslali iz Pariza kralju Ferdinandu in nunistrskemu predsedniku Avarescu brzojavko, v ka-teri izražajo svoje želje nad separatni-mi mirovnimi pogajanji ter svoje priča-kovanje. da bo sledila Romunska vzgle-du Belgije in Srbije.
Budimpešta, 1. marca. V včeraj-šniem ministrskem svetu j2 porocal dr. \Veker3e o predpogajanjih z Romunijo. Rekel je. da ta predpogajanja nišo imela onega uspeh a, iz katerih bi se dalo zanesljivo sklepati, da bo prišlo do hitrih in nemotenih koneč-nih pogajanj. Dasiravn-D Romunska še ni podala končne protiizjave, se ven-dar v madžarskih krogih izgledi za mir z Romunijo ne presojajo prav ugodno. Vsled tega se je moralo že večkrat na-znanjeno odpotovanje ministrskega predsednika dr. Wekerla k mirovnim pogađanjem   vedno  zopet  odložiti.
Koln, 1. marca. Berolinski poroče-valec »Kolnische Volkszeitung« izve iz zanesljivega vira, da se bodo po poteku romunski vladi stavljenega ultimatuma nameravane operacije proti Romunski nadaljevale.
Berolin, 1. marca. »Vossische Ztg.« poroča: Osebni razgovor, ki ga je imel po naročilu Stirizveze grof Czernin z romunskim kraljem, se lahko smatra kot dokaz, da smatrajo centralne države vprašanje romunske dinastije za notranio zadevo Romunije, na katero mi na noben način nočemo vpli-vati. Dejstvo, da se pelje za romun-skega zunanjega ministra imenovani romunski londonski poslanik Mišu ne-ovirano iz Londona preko Avstrije na Romimsko, se smatra kot dokaz, da se je Anglija sprijaznila z mis-lijo separatnega miru Romunske. Ali pa priđe do takega se-paratnega miru, je odvisno od tega, ali bodo merodaini romunski faktorji p r i-volilivodstop pokraj i n, kakor ga zahtevajo centralne države, zla-sti pa Bolgarska. Ce odkloni Romunija te zahteve, je računati z novim voja-škim nastopom, kar mora pri sedanjem položaju izsiliti skorajšnjo odločitev. vBerliner Ztg. am Mittag« piše: Smatramo za dolžnost zavezniške zvestobe, da podpiramo zahteve naših zaveznikov Avstro-Ogrske in Bolgarske v Romu-niji. Mi sami nimamo teritorijalnih aspi-racij, marveč Ie gospodarske zahteve. Če bi morala Nemčija danes zopet po-seči po orožju proti Romunski. bi sto-rila samo svojo zavezniško dolžnost.
Cernovice, 1. marca. Kakor poročajo iz Besarabije sem dospeli begund, se je baje prebivalstvo številnih krajev v Besarabiji izreklo za priklopitev Besarabije k Avstro - Ogrski.
Berolin, 1. marca. Kakor zatrjujejo v parlamentaričnih krogih, je bila današnja seja odseka zveznega sveta v zvezi z izpremenjenim položajem na Balkanu. Domneva se namreč, da mirovna pripravijenost Romunske ne bo ostala brez vpliva na široke srbske in crnogorske kroge, na kar je tuđi sklepati iz dejstva odstopa srbskega mini-strskega predsednika Pasića.
UDELEŽBA   OGRSKE   VLADE   PRI   MIROVNIH   POGAJANJIH   Z   ROMUNSKO.
V seji poštanske zbornice z dne 28. februarja ie v imenu Jusoslovanskega kluba vložil poslanec đr. Rybaf do mlnistr-tkflga predsfđaflEi toje inttrpdaciio;           1
1 Glasom poročil Ustov se bodo mirova stopnikov še posebno udeležili posebni za-stopniki ogrske vlade in sicer ministrski predsednik VVekerle in trgovinski minister Szerenyi. Utemeljuje se to s tem, da za-deva mir z Romunijo gotove ogrske interese boli, dočim je udeležba avstrijskih za-nih pogajanj z Romunijo poleg skupnih za-stopnikov odvisna od tega, ali smatrajo udeležbo od avstrijskega stališča za potrebno in za željeno.
Ker je že vse okupacijsko ozemlje v Srbiji popolnoma prepuščeno Ogrski kot njeno interesno ozemlje in ker je Avstrija na eventualnih pogodbah o preskrbi z žitom in petrolejem prav posebno interesi-rana na mirovni pogodbi z Romunijo, vpra-šamo  g.  ministrskega predsednika:
Ali odgovarja resnici, da odpošlje ogrska vlada posebne zastopnike k pogajanj em z Romunijo? Ali bo avstrijska vlada storila isto, če ne, ali je pripravljena navesti vzroke zakaj tega noče storiti?
A§i bo nastopila Japonska?
Lycn, 28. februarja. (Koresp. urad.) Kakor poroča i>Asociadet Press« iz VV ashinstona, se je obrnila Japonska do Amerike in ententnih držav s predlo-gorn, da naj se store skupne voja-ške priprave v Sibiriji, da se rešijo velike vojne zaloge v Vladivo-stoku in na postajah sibirske železnice, Uradni krogi v Washingtoau izpočetka nišo smatrali tega predloga popolnoma sprejcmljivega, pogajanj a pa se nada-Ijujejo in bo prišlo najbrže do spora-« zuma. Japonci so mnenja, da upravi-« čuje pcl'jžaj v Sibiriji vojaške korake. Tuđi bi ciio Japoncem popolnoma prav, co bi se te akcije udeležile ameriške ali druge ententne čete. Vprašanje je Ie, ali bo Japonska nastopila samostoj-* no, ali skupaj  z ostalimi zavezniki.
Haag, 1. marca. Razni londonski listi prinašajo poročila svojih poroče-valcev v Tokiju, da si je Japonska popolnoma svesta nevarnosti naraščajo-« čega vpliva Nemčije v Rusiji in da se vrše že obvezna pogajanja med Tokijem in drugimi en-tentnimi glavnimi mesti. Glede oblike aktivne vojne udeležbe Japonske pa je za enkrat še vse ne* jasno. Z japonske strani se energično naglaša nevarnost, ki bi mogla nastati zlasti vsled tega, če bi avstro - ogrski « vojni vjetniki prišli iz Rusije na Kitai-sko ali preko meje v japonske pokraji-« ne. Simptomatična je za japonske na-« mene zlasti washingtonska vest, da se zbirajo v ameriških pristaniščih ob Th hem oceanu trope Japoncev, ki se ho-» Čejo vrniti v domovino. Domneva se, da je izdala japonska vlada tozadeven ukaz.
Kolo, 1. marca. »Temps« pravi, da' odpotovanje japonskega veleposlanika iz Petrograda ni samo čin previdnosti. Pričakovati je odločilnega preobrata v rusko - japonskih odnošajih. Podobno se izraza. »Le Journal«, ki pravi, da pomeni odpotovanje japonskega veleposlanika pretrganje stikov med Ja-« ponsko in Rusijo. Ne gre samo za to, da se zavarujejo zaloge v Vladivosto-ku, vprašanje je danes le, ali bo Japonska pripustila, da se Nemčija razkorači na razvalinah Rusije.
Berolin, 1. marca. »Dailv MaiU poroča iz Tientsina, da bo Japonska v kratkem nastopila v Sibiriji. »Matin« izjavi ja, da se vrše slede vprašanja nastopa Japonske v Sibiriji in v vzhod-ni Rusiji pogajanja, ki potekajo zelo ugodno.
Dogodki na bojiščih.
NASE  URADNO POROCDLO.
Dunaj, 1. marca. (Korespon. ura<fj
Zapadno od Brente se Je ponesrečft
i talijanski sunek.                                   '
NEMŠKO URADNO POROCILO,
Berolin, 1. marca. (Korespon. urad.)' Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Severno od Polcappella so se ponesrečfli ponoči po močneni, streljanju izvršeni šunki angleške pe-hote. Na ostali fronti je artiljerijsko de-lovanfe na mnogih točkah v zvezi z manjsimi izvidnimi boji oživelo. Zapadno od La Fera je pripeljal neki oddelek s šunka preko kanala nekaj vjetlh na-za]. Sovražni zračni napad na Kortrvfc (Courtrai) je provzročil precejšnje iz« gube med belgijskim prebivalstvom. —» Skupina nemškega prestolo* naslednika. Pri Chavigaonu so vdrle čete v napadu v sovražne jarke ter vjele 10 Amerikancev in neka] Francozov. V zgodnjili jutranjfli orah je boj v posameznih odsekib Champas-ne oživel.
TiEMSKO VECERNO POROCILO.
Berolin, 1. marca. (Kor. urađ.) V Champagni ter med Mazo \h Mozlo smo uspešno izvršili manjša podvzetja. — Z ostalih bojišč ničesar novega.
Zračni napadi na Benetke. »Corriere della sera« poroča, da so sovražni Ietalci zvečer 24. pr. m. trikrat na-padli Benetke. Na mesto je bilo vrženih 27 bomb, ki pa so napravile samo malenkostno škodo. Kavarni Commerclo in Trovatore v blizini Campo Goldoni sta porušeni, tri-osebe so ubite, devet ranjenih. Letalci so se obrnili potem proti kraju Mcstre, Ider so vrgU 30. bomb. Pet bomb Je zađelo Ciu stelfranco.
ITALUANSKO URADNO POROCILO.
28. februarja. Od Sasa do časa artiljerijske akcije, ki so bile živahnejše na obeh straneh Brente in južno Pontc Piave. Sovražne odđelke so naši izvidnl oddelki iugo - vzhodno vzpostavka hriba SoUrola pognali v beg. Druge so bile z osnjem iu-šifa puik v Vallarsi in od atpfl Piwdjgjp
btran 4______________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, doc 2. marca 1918.                                                                                                             51   štev.
mene.  ^everno  Col  del  Kosio  )e  dosegla
močoa italijanska patruija kraj Stoccaredo. Pctem ko je odbila sovražne oddelkc, ki so v naglici prihiteli. se je vrnila z dvema 280 mm raožaarjema, z okoll 20 puškami in drugim materijalom v naše crte. Včeraj in ponoći je razvijala naša letalska služba veliko delovanje. Naši letalci so napadli s polnim uspehora razne voja$ke objekte, na fcatere so vrgli šest ton bomb. Dve sovraž-oi letali so sestrelili angleški letalci sever-«o Nervese in severo - zapadno Oderza. Pri Plavi di Soligo Je naša artiljerija zbila •ovražen pri vezni zrakoplov. Ponoći 26. na J7. smo zbili dve sovražni letali.
Angilja In Avstro - Ocrska. ^       leneva,  1. marca.  »Corriere della  sefa« poroča iz Londona, da pripravlja pol- I kovnlk Repington agitacijo za separatni mir I joed Anglijo  in   Avstro  -  Ogrsko.
Boji ot> Evfrate.
Carigrad, 28. februarja. Ob Evfratu pri Hitu je sovrainik napadef z dvema pe-botnima bataljonoma, strojnim! puškami in tremi baterijaml. Sovražnika smo z Izgu-.t>ami zavrnili. Umaknil se je pod varstvom feonjenice in oklopnih avtomobilov v sine-ti na MuhamedL
Politična vettl.
= Ljubljanski knezoškof ▼ avdi-fcacl Cesar je sprejel 28. iebruvaria v posebni avdijenci ljubljanskoga knezo-Skoia drla A. B. Jesliča. * = Jugos!ovanski klub fcoroSkfm Slovencem. Slovenski Korošci, brez strahu v boj za našo deklaracijo, ki ftoii na popolnom.i zakoniti pođlagi. ,Vsako oviranje takoi naznanite! — .Jugoslovanski klub: dr. KoroŠec. ? = Vprasanje. Zadnja številka »Domovine«, ki je ravnokar izšla, pri-liaša ta-Ie veiezanimiva vprašanja: Naj tJam blagovolijo gospodje okrog »Res- 1 Hice« pojasniti zagonetno vprašanie: 1. | Ali je res, da je bila neka tiskarniška koncesija v Ljubljani kupljena z vladinim denarjem za čisto gotove namene, ki so slovenskemu narodu zelo ođda-Ueni? — 2. Ali je res, da se »Resnica« piše in izdaja na stroške tajnega de-narja, ki stoji v državnem proračunu pod napisom »za kritje raznoterih po-ireb in to toliko časa, dokler ostane ;»Resnicac borite!jica proti naši Jugoslaviji. — 3. Ali je res, da so gospodje okrog »Resnice« iskali kompanjone pyo]t vrste in svojih protinarođnih idei 'tuđi po naših severnih obmejnih krajih joa Koroškem in Stajerskem. — Nam jfe znano, da pohaja nacrt, kako pobijati Jugoslovansko misel. z Dunaja in da je zasnovan na široki podlagi. Razteza j§e na Bosno. Hrvatsko, Dalmacijo in slovenske dežele. Za nacrt so priđob-Ijene visoke osebe. Glavno sredstvo v tem boju Je časopisje. Za delavce na ^•em polju je na razpolago velik tajni ka-frital. Pri tem so udefežene tuđi nem-Ske banke. — Računamo na razsodnost naših ljudi!
= Kako se delajo zaupntee za drja Snsteršiča. Dr. Susteršič je svoje prijatelje ponovno pozval, da naj mu po-jnagajo utrditi poziciio z nabiranjem za-Upnic. Ponekod so se Šusteršičevi inti-piusi res odločili. da ustrežejo tei prostiji. Ker pa vedo. da ljudstvo noče nič peč imeti opraviti z uskokom in da tu-jlji krali, ki so prei sloveli kot prave Šu-steršičeve trdnjave, enodušno obsojajo jUStanovitelja protimrodne stranke, se poshižojejo nairazličnejših političnih fcoljufij. Z Goreniskesa nam poročajo. da so zlasti župniki v Velesovem, v Ko-inendi in v Cerkljah priJno na delu. Kakšno je to delo, dokazuje sledeči slučaj: Cerkljanski župnik Dolinar je po-slal svojega ministranta s polo k po-^estniku Janezu MurnikH, da nai podpi-*$e, že ve zakai. Murnik ie tište dni pri-čakoval kazenskeo:a mandata za svoje-jfa fanta. ki ga dalj Časa ni pošiljal v ilolo, in je podpisal polo, meneč, da »jre za uradni spis. Še le pozneje je jjvedel, da je podpisal zaunnico Šuster-piču. vsled česar je bil <=ilno razjarjen. ^Jeveda pošilja župnik Dolinar polo v podpis Ie takim Ijudem, o katerih sodi, da so naivni dovolj. da je ne bodo prestali, temveč da bodo na slepo pod-fpisali, meneč. da iim g. župnik posilja ;oradni spis. Ker pa je takih 'judi silno 'Inalo, si bodo SustersiČevi agitatorji [glasove, od dane v prilog svojemu go~ »podarju,  Iahko na prstih  preoteli.
=    O    podržavljenju okr. šolsKih
,«Bdzornikov je bila 2S. fetruvarja de-
jbata v naučnem  odseku.  Odsek  se  je
izrekel  za podržavljenje. Nai%Tcč
se je govorilo o vprašanjut katero uCi-
ilcljsko osobje naj priđe v poštev      za
madzornike.      Poslanec Q 1 či c k 1  se je
Jprekel  za  to,  da  se  reflektira    le    na
jjudskošolske in meščanske   učitelje, dr.
Vcrstovšek  pa,  da  se  ozira  tuđi
Tia osobje na učiteljiščih, v drugi vrsti
[pa. na strokovnjake  iz  vrst      srednje-
Šolskih profesorjev.     Načelo, da se teh
tfcoslednjih ne izključi od imenovanja za
^okrajne šolske nadzornike, je obveljalo.
= Trutnovska afera. »Alldeutschs ^Korrespondenz« poroča, da je ministr-:|ki predsednik dr. v. Seidler preklical !$vojo obljubo nem§ko-češkim poslan-;ecm glede ustanovitve okrožnega sodi-Jca v Trutnovu in da je to sporočil tuđi Cehom, vsled česar bo izostalo Češko 'mino vprašanje v tej zadevi. (To smo ini že pred dali časom iavili. — Op. ur.)
= Protest štajerskih slovenskih poslancev proti postopanlu neai^kih re-(nriziciiskih organov. Odposlanstvo šta-fgoUh 9tow9aOđt poslane« m H »
febeuvarja zglasilo pri raimstrskemu predsedniku in mu izročilo ćelo vrsto pritožb glede rekvizicij krmil, živine in žita na Slov. Stajerskem. Posebno so se pritoževali radi postopauja posa-meznih organov, ki, ne da bi umeli jezika Ijustva, napravijaio težkoče pri re-kvizicijah. Poslanci so zahtevali, da se enako postopa po vseh agrarnih okrajih štajerske. Poleg tega so prosili, naj se ukaže štajerskemu name3tništ\ru, da bo spremenilo svoje stališče napram slovenskemu prebivalstvu. Ministrski predsednik je izjavit, da bo pritožbe na-tančno proučil. Naročil bo graškemu namestništvu. na| poskrbi, da bodo or-Sini pri rekvizicijah z ljudstvom lojalno postopali. — V seji poštanske zbornice po vložil Jugoslovanski klub posebno interpelacijo radi obnašanja od gra^kega namestnistva nastavijenega rekvizicijskega organa Zanggerja proti Slovencem.
~- Nemško-nacJjonalna gonja proti proL Lammaschu. Nemško - nacijonalne stranke so imele vCcraj sejo. v kateri so se spravile tuđi nad govor dvornc-ga s'.e-nika drja Lammascha v gospo-ski zbornici. Nemški nacijonalci so skle-nili resolucijo. v kateri obsojaio Lam-masehova nadiranja glede razmerja Avstro- Gorske napram Netnčni in glede miru ter mu izrckajo naj^lobeje ob-žalovanje in ogečenje. Profesor Lam-mairch je. kakor javljajo, izstopil iz srtdnje stranke go>poske zbornice.
—= La§k2 plen in upravne umetnosti na Gcriškem. V »Miru« čitamo: Dne 14. iebruvaria so s kolodvora v Spodnjem Druvrcrgu spravljali v tamošnji hotel »Karnmerhofc velike zaboje z opravo itd« katere ie bil poslal z laškega osvo-bojenega ozemlja v vagonu posestnik hotela J. Kurej. Raz hišo je tišti čas plapolala velika frankfurtarica, ne ve-mo ali radi sklenjenega miru z Ukra-jino. ali ob dobljenem laškem plenu. V graški »Tagespost« dne 24. febrnvarja št. 54. stran 3. pa čitamo v dopisu iz Gorice med drugim: V tolminskem okraju je skoro vse porušeno, kraji uni-čeni, prebivalci brez strehe in pripo-močkov. Te dni pa so poslali žandarmerijo, da pri vsem prebivalstvu pogleda za eraričnim blagom. Stvar ie na kratko ta: Nad rnesec dni so ležale Ia-ške odeje in vojaške obleke v blatu za-pušcenih laških strelskih jarkov. Vra-ča?oči se begunci (domačini) so si po potrebi nabrali taki odej se ž njimi ogr-nili. jih porabili za svoja siromašna le-žišća. kratkomalo: poslužili se jih v dobre pametne namene. In zdaj se Ie ubogim Ijudem zopet vse vzelo, ženam in otrokom so se pobrale odeje z ležišč, in ker je kdo kako preljuknano okno za-mašil s kako cunjo, se je ta potrebni pripomoček samoobsebi tuđi odvzel, — zakaj svezi veter. ki veje zdaj do Av-stiiji. morajo vendar ti Ijudje tuđi ob-čutiti! Toliko so pa vendar prizanesli. da nišo do nagega slekli Ijuli, ki so si iz laske odeje napravili nekako oblačilo; sumi se pa, da bodo ljudi pozneje tuđi slekli, ker bi boij ugaialo podobi splošne bede. ko bi Mudie nagi hodiii ekrog. Vrh tega bodo prebivalstvo rudi sodnijsko zasledovali, zakai — lastiti si vojaških stvari, je — tatvina.«
= Češkim liskom odvzet poštni de-blt na Ogrskem in Hrvatskom. Gorski trgovinski minister je odvzel poštni de-bit za podrnčje zemlje Štefanove krone češkim listom »Vidensky Dennik«, »Narodni Politika«, »Venkov«, *Narod« in »Lidove Noviny* ter pozval po^tne urade, da naj postopa^o s temi listi kakor z za^lenienimi tiskovimmi.
= Jugoslovanska sktip§č?na v Zadru. Jutri v nedeljo 3. marca se bo vršilo v Zadru zborovanie, sklicano od tamošnjih poslancev. Zborovi nje bo za-vzelo stališče napram akciji Tuoroslo-vanskega kluba za zjedinien;e Sloven-cev, Hrvatov in Srbov. Kot govornik! nastopiio poslanci Bianchini, dr. Baljak in Prodan.
= Izpuščen internirancc. O.;Ješki »Ju^c poroča. da je bil z internacije \z-pušćen zemunski odvetnik dr. Zorko Miladinović (Srb), ki je bil interniran že od mobilizacije sem.
= "Odstop sroskega minlstrskega predsednika Pašića. Pariz, 23. fcbrti-varja. V seji srbske skupšćine ^lne 27. februvarja je dobil vlidni kanđfdat Dri predsedniških volitvah G.ioka 54 gTa-sov, opozicijonalni kandidat pa 50 gia-sov. Vsled majhne vrečine 4 glnsov je podal ministrfki predsednik Pasić demisijo celokupnega kabineta.
= Dunaiska kulttira na Bofear-skem. V Sofiji so ustanovili »Društvo za gospodarske in kulturne stike Bolga-rije z Avstrijo in Ogrsko«. Društvo se je obrnilo na dunajsko vlado, da naj posije predavatelje, ki bodo bolgarsko javnost informirali o razmerah v Av-striji na Ogrskem. Seveda je vlada rada ustregla. Dva dunajska profesorja sta že predavala in sta bila v Sofiji iako prisrčno sprejeta. Na vrsto prideio še drud dnnajski strokovnjaki. Kasne vrste so predavanja, sbdl že iz nekaterih naslovov. Tako bo /profesor Brecht se-znanjal Bolgare z 'avstrijsko literaturo, ravnatelj dvornega gledališča v. Milenkovich pa z avstrijsko godbo. Zdi se, da smatrajo dnnajski profesori! Bolgare za analfabete in da ne vedo, da le tuđi na Bolgarskem že precd rasiliJUKi ipoiauM^ di stitrth
skega jezika ni in da torej tuđi ne more biti avstrijske literature. Tuđi £e ni-kdar nismo slišali o avstrijski godbi. V Sofiji, kjer Čitajo včasih tuđi dunajske
liste, so Iahko to dejstvo še nedavno izvedeli, takrat namreč, ko so Dunajča-ni priredili pravo gonio proti vp.izorit-vi opere modernega češke^a kompo-nista na dunajskem dvornem gleda-lišču.
= Stresemajin za aneksijo. V nem-škem državnem zboru, kjer je sedaj po-lolnoma prevladala aneksijonistična in imperijalistička struja, je narodno-libc-ralni poslanec Stresemann govoril o položaju, ki je nasta! za Nemćijo vsled miru z Rusijo in vsled nem^ke^a proJira-nja na vzhodu. Glede Estonske in Liv-lantlije je izrazil mnenje, da ne smota ostati kot posame^ni državi ločeni med Nemčijo in Rusija. Najbolj naravno in primerno se mu zdi, da se priklopila Ncmčiji, ali, kakor se izraza prav pre-v dno. da se prišlo ni ta na Nem-č i jo. Pravi nadalje, da je prodiranje na vvhod Nemčlji nakopalo novih sovraž-nikov. Zbsti prodiranje v Ukrajino je ćelo v Avstriji izzvalo nezadovoljnest. Cilede belgijskega vprašanja je mnenja, da nikakor ne gre odrekati se tem po-krajinam že v naprej, ker je Belgija uaj-boljsa zastava proti aspiracijam Angli-je. Če pa Nernčija že vnaprej izjavi, da ničvredni vladi v Havru noče vzeti belgijskih dežel. potem Anglija ne bo imtla povoda, da bi odn^hala od svoje zahteve, da mora Nemčija prepustiti njej nemške kolonije. Tuđi z do^edanjo politiko napram Poljski je nezadovoljen. Glede Romunske je nastopal Strese-mann skrajno nepopustljvo. Rekel je, da obzira do te države prav nič ni treba, ker je hudobna družba skupaj z hu-đobnimi politiki spravila deželo v ne-srečo. Izvajal je: Prav nobenega obzira nam ni treba jemati na onega mo-žn. ki je kot naslcdnik kralja Karla prelom il zvestobo. Zapravil je svojo ded-ščino in se bo moral sam s svojim narodom prepirati, ali ima še ono avtori-teto, da more ostati na romunskem prostoru ali ne.
=   Kaj   razume Nemčija pod sporazumnim mirom.  K takozvanemu mi-rovnerru govoru grofa Mertlinga prina-šajo listi razne komentarje. Tuđi o vpra-šaniu. kaj razume Nemčija sedaj, ko je stavila  Rusiji svoje pogoje, pod      sporazumnim mirom, se je mnogo razprav-lialo.  Stvar  izgleda  tako-le:   Če  sprej-mejo Rusi mir po pogojl,      ki jih stavi nemška  vlada,  potem  se bodo izvršile na vzhodu  te-le  izpremembe:   Največja država izmed obmejnih držav je Ukrajina, nekako tako velika, kakor avstro-ogrska monarhija. Obsegala bo doseda-nje  gubernije  Harkov,   herson,   obdon-sko ozemlje. Kijev, Kursk, Podolje, Pol-tavo, Tavrijo, Cernigov, Voliniio in Vo-ronež.     Posebna obmeina komisija bo tuđi pokrajino holmsko in pokrajino pri Brestu Litovskem priklopila novi Ukrajini, ki bo potem štela 35 milijonov pre-bivnlcev. Nova ruska državna suverenost bo nadalje izgubila ona pokrajine, ki so iih centralne države tekom vojne zavzele in zasedle in ki segajo do Dvi-ne. Te pokrajine obsegajo poleg Polj-rke s 113.820 km2 in 12*5 miiijonov pre-bivalcev,   pokrajine   do   vzhodne   meie Kuronske, ki obsegaio 27.286 km2      in š'.ejejo  800.000  prebivalcev.  Podrobnosti   glede   bodoče  organizacije   teh   po-krajin  bo prebivalstvo  v  sporazumu  z Nemčijo in Avstro - Ogrsko izdelalo. o nHh  torej sedaj  $e ni  mogoče govoriti. Temu nasproti pa skrbi Nemčija že da-nes  za obliko  obmejnih   držav  ob  crti Dvine   tako   dolgo,   da   bodo   »politično zrele«. Ore pri tem za bivšo gubernijo Livlanđijo s 47 000 km2 in 1-75 mili**onov prebivalcev in za Estonsko z 20.250 km2 in  pol  miJnonom  prebivalcev.      rTnako hoče garantirati tudt samo^toino Finsko s 373 600  km2  in  3*25  milijonov  prebi-valcev. — »Arbeiter Zeitun^r« piše k temu:  Nobene^a  dvoma  ni.  Nemčiia  ima moč. da vsili Pu^iii ta mir. Nemške čete so zavzele KnMvar. nekdai tako moč-no obmorsko trdn'avo. ki zapira  vhod v Finski zaliv. Nemške čete stoie ssmo par dni pred Petrogradom. Rusija nima za   boj   zmožne   vojske,   da   bi   branila svoje glavno mesto. Ru«;iia je torej primorana pristati na to,    kar     znhteva NemCLb.     In Nemjija se v po^ni meri po5lužu.!e moči. ki jo ima.     Velikanska ruska  država  ie  razdejana.  Veliki  imperij,  pred   katerim   se  je  Še   nedavno trc^el ves svet, ne obstoja več. Ve!iko-ruski narod, omejen na svoje Iastno nn,-rodno ozemlje, je izgubil vse, kar si je bH  tekom  dveh  stoletij od  Pet^a  Veli-kega rem s potoki krvi pridobil.      Od padca Napolcona I. sem ni ioživela Evropa tako strašnega pol oma.      Mi vsi smo vroče želeli mir z Rusijo, sedaj pa, ko je  mir  prišel,   se  ga   ne  veselimo. Mir, ki ga je vsilil nemški meč ruske-mu narodu, ni sporazumni mir, ki nas bi sprijaznil z  ruskim narodom, ki naj nam prinesel traini mir na vzhodu. Mir, ki se bo sedaj sklenil, bo napoinil ruski narod z najglobokejo mržnjo in z vse-mi strastmi maščevalnosti. Na novo bo oživil    ruski    nacijon-iltzem,  ki  ga je zmaga ruskih delavcev meseca    maja vrgla na tla. Ta mir bo položU med Rusijo in nas pol ducata malih držav, ki bodo, drugi B?lkan, predmet intrig velesil, izhodišče križ \n vojnih nevar- ; nostL Ta mir bo zlasti za Avstro-Ogr-ifco vtr savili itranoitL Narodtfti
državi, ki vsebuje v sebi 10 narodov, gre za njen princip obstoja. če nemški meč po vsej vzhodni Evropi uveljav-lja narodnostni princip, princip, da naj vsak narod dobi svojo Iastno državo, ki naj ne stopi v zvezo z drugimi dr-žavami. Mir, ki naj ustvarja namesto ene same vzhodne evropske federativne republike, ki naj nastane iz ruske države, kaos majhnih in srednjih držav, bo uvedel v Evropi novo periodo obo-roževanja, katero bo tlačilo ljudstvo še bolj, kakor ono, ki ie sledilo miru v Frankfurtu. Mirovnega ultimatuma Nemčije ne bo mogoče tako kmalu po-zabiti ter ga borno plaćali s svojo krvio.
= Rus naj postane nemški zvezni knez. Veliki knez Meklenburg - Strelitz Adolf Friderik VI. je umri brez otrok. Kot edini moški član hišs ima pravico do prestola Karl, Mihael, Avgust, Alek.sander, ki je v Rusiji rojen in ki je kot veliki knez vodil do izbniha re-\olucije moskovski grenadirski polk ter ie bil dodeljen ruskemu vojnomu mi-nistrstvu. Ta ruski veliki knez je torej po božji milosti poklican na prestol nemške zvezne države. Ali ga bo tuđi dosegel, to je vprašanje. Njegova pravica do prestola je enako sveta, kakor pravica Vilhelma do pruskega kraljev-skega prestola. Da je stal med vojno na strani sovražnika, ne more uničiti te njegove nravice. Gotovo se zadnji mož iz hise Meklenburg - Strelitz danes kesa, da je služil Rusiji proti Nemčiji. .Morda pa bo našel ravno v tej službi rroro, da m?i v Nemčiji ne bodo delali prevelikih ovir. Pod boljševiško vlado gotovo ne bo želei ostati. Vsekakor pa bo tvoril ta slučaj za Nemčijo veliko znđrego. Tuđi z drugega ozira je rodbina Meklenburg - Strelitz zanimiva. Umrli vojvoda je bil strog luteran. Ena njegova sestra je bila katoličankn, druga je prestoDila v pravoslavje, ko se je omožila s crnogorskim prestolonasled-nikom. Lansko leto je umrla stara mati, ic bila angličanske vere, većina ostalih članov te rodbine ie pravoslavna. Vera je torej pri teh Ijudeh igrala popolnoma posebno vlogo. Tako bodemo torej do-živeli, da bo prestol nemške zvezne države zasedel Rus. Težko mu gotovo ne bo spremeniti se iz Rusa v Nemca.
= Obsojeni italijanskl socijalisti. Rimski tribunal je obsodil po tridnev-ni razpravi generalne tajnike italijsnske so::ijalistiČne stranke La^zarija in Bom-baceija na dve leti in U meseeev. ozi-roma dve leti in 4 mesece. Državni pravdnik je v svojem utemsljevanju tr-diJ, da je socijalistiČna vojni sovražna propaganda sokriva katastrofe ob Soči.
= Šanski kabinet ndstopil. Iz Madrida poročajo, da je španski kabinet podal kralju demisijo.
= Ameriški oficir obsojen radi simpatfl ia Nemce. Preko Berolina jav-Ijajo iz Novega Jorka, da je bil ame-riški infanterijski stotnik D. A. tlukes radi simpatij za Nemce odpnščen iz ameriške armade in obsojen na 1'5 let ječe. On je pisal vojnemu tajniku Ba-kerju pismo, v katerem je izjavil, da je njegova žena Avstrijanka in njegovi so-rodniki da so nemškega pokoljenja, in da mu je torej nemogoče bojsvati se proti svojcem. — Nekako ^ameriško« zveni ta vest.
2a leMo in ?a Nto Jogo-
Občin^ki svet v Zvabeku na Kcroškem in šolski svet sta na skupni seji dne 24. februaria sklenila enoglasno Fledećo izjavo: Občiriski odbor v 2vabeku, kot zastopnik najsevernejše točke s 1 o ^. ozemljaz navdu^enjem Dozđravl.i.a stremijenje sv. očeta Benedikta XV. in našega presvitlesra cesarja Karla I. v dose^o skorajšnjesra konca svetovne moritve. Pozdravlja deklaracijo Jusro-plovan^kesra kluba z dne S0. mala 1917 kot edino pot do tmine^a miru med narodi. Pozivljja Ju%o.«lovangki klub, nai vstraia do zraa£:ovitesra konca na zacrtani poti Pridružuie se tej izjavi tuđi podpisani krajni šolski svet, želee n-^ši mladini lepše, in srečneiše dneve ob lastnem osnjiščii. Zivela Jue:o-5lavi-ia! Zivel naš ljubljeni cesar Karl I. — ^upanstvo Žvabek nri Pliberku. dne 24. februaria 1918. Župan Jurij L u t -n i k ; načelnik šolskega sveta Ivan P o t o č n i k.
Beennci v Strahomern, ob-čina Vrbljene. se izrekamo za jucroslo-v.^npVo deklaracijo in izražamo zaupa-nje Jusroslovanskemu klubu. Podrnsi: Kobal Josin. Sulič Mariia. Frančiška, "idod?. M°rija, Aloizii, Karmela. Franji ška. Fmilna. Cvetka, Marcela, Karol. Gahrijel. Vižin Jakob. Rozalija. Katarina. Mnrija, Adamič Milovan, Viktor, Albina. O^a, Kobsl Marija, Viktor, Pavlina. Franeka. Martin. Križarič Marija. Skominar Jožefp. Krševan Jožefa, Mihael, Alojzija, Alojzij.
Slovensko ženstvo za deklaracijo.
Slovenske žene in dekleta iz Do-b o v c a se s dušo in telesom rjndnižu-jejo majniski deklaraciji ter zahtevaio zjedinienje slovensko - hrvatskesra-srbskegra naroda. Preobčutno mno^nju-jejo našo dušo udarci voiske, dovoli i© tesra trpljenja dovolj bede. dovoli žrtev na bojišču- dovoli naših solz in skrbi. Vse polapamo na oltar domovine. Želimo iz ere? iriru. rjravi mir nnm pa, prinese le ujedinjeni© Jusroslaviie Vstati mora tuđi elovenskenra narodu zlata i Mrta stobote kl bm  odrttt   Mkaga
jarma trde^a gospodstva. Naprej do cilja, naprej za naš trpeći narod. 132 pod-pisov.
Dopis iz Ceiji.
(Od našega poročevalca.)
V Celju, 1. marca.
iJugoslovansko nevar-n o s te slikajo nemški H^ti svojim ome-jenim bralcem v najstrašnejših barvah kot pravcati bav - bav. V Gradcu pri-pravljajo skupni >Volkstag< vseh nem-skih strank proti tej nevarnosti. Graški občinski svet je v seji 28. februarja na predlog dr. Bienerta sklenil protest proti ustanovitvi jugoslovanske države ter izjavil. da se. bo z vs^mi sredstvl boril proti uresničeniu te zahteve. Graški Nemci izražajo strah, da bi z usta-novitvijo jtigoslovanske države bili alpski Nemci odrezani od Adrije In nemškutarska ^jiezdsL po Slovenskom pa >narodnemu posiljenju« izročena. Vse te neumnosti morajo blebetati nemški voditelii samo, da ie jugoslovanski bav - bav tem strasnejsi v očeh nem-ških backov.
Preveč radikalni se zde tuđi nekaternikom izmed naše intaligen-ce sklepi mariborskega in celjskega shoda zaupnikov Narodne stranke. In ti ljudje s svojo skepso ter maloduŠ-nostio v druzbah infiltriralo mani inteligentne ljudi. Znamenje je to, da §e vedno ne pojmijo duha velike sedajne dobe, in da še vedno žive v časih nek-daj morda primerne etapne politike. Danes pa so razmere druge in danes, ko se za vso bodočnost odloča usodi< našega naroda, ne srne nihče med namf ne trenutek kloniti pod takimi pomisle-ki. Kdor to dela in kdor s takimi nazori inficira družbo, je škodljiveci naših narodnih interesov.
Iz Zadružne Zveze. Na obe-nem zboru Zadružne Zveze y Celju, ki se je vršil dne 28. t. m., je bilo sklenje-no, pri sto piti k dunajski nakupo valni in prodajni družbi za kmetijske potreb-ščine z dvema deležema po 10.000 K.
Slavni celjski detektiv, ki se ga tako po nepotrebnem vzdržuje na stroske davkoplačnikov, je postal figura >za smeh in kratek čas«. Posebno piko ima zadnje čaše na slovenske dijake; še pogledati ga ne srne nobe-den, že leti za njim in mu grozi z zapo-rom. Dela seveda drugega nima, ko da se dolgočasi do naših blatnih ulicah. Zakaj pri nas vkljub pridnenm brska-nju po raznih skritih kotičkih nišo mogli iztakniti >veleizda.inikov<, zato so si privoščili (osobito poprej neka begunka. sorodnica vojaškeera dostojanstvenika!) razne neutemeljene ovad-be proti nekaterim nažim Ijudem. Kai pa ko bi ta slavni detektiv pogledat tako-le v stanovanja in podstresja raznih celjskih magnatov v civilu in uni-ormi, ki imaio nakopičene take množine bele moke, da — kakor se sami hva-lijo! — ves čas vojske še nišo videli črnega kruha na svoji mizi?! Ce želi gospod detektiv, mu postrežemo tuđi s podrobnejšimi podatki. Sicer pa kot detektiv s takšno slavno zgodovino mora to že sam >pogxuntatic. Torej na delo. ker kratki so dnevi.
V  Loki pri Zidanem mostu je v najboljši moški dobi umri naduči-telj g. Jos. Zorn. mož tihe ga, vztrai-nega dela, zaveden   narodnjak.   N. p. v m.!
V  justično  ministrstvo  ^© poklican    kot  sodnijski     nadzornik tukajsnji   deželnosodni   svetnik   Anton R o j i c.
TisoČaki v blatu. Trgovec Ivan Lesjak iz Sv. KLriža je iz gubi 1 na poti s kolodvora na pošto v blatu svojo usnjato listnico, v kateri je bilo tiso-čakov in etotakov za 40.000 do 50.000 K. Poštenega najditelja isčejo zaman.
Zelezniški tatovi. Zadnji čas so se na progi Celje - Zidan most množili slučaji žennih tatvin, pri katerih so tatovi odnesli zneske od 100 do 2500 K. Zendarmerijski postaji v Sev-nici se je posrećilo te dni tatove izsle-diti. Za enkrat so zaprti pri okrajnem sodišču v Sevnici Mapka Dianemina, Nikola ja Deliča, Slavka Juričana, Ka-tarino pl. Karcevič in Aleksandra Do-gmanoviča. Dogmanovič je imel pri sebi 17.000 K. Trije zaprti so ušli iz ječe in so najbrže izginili na Hrvatsko.
teti iz primorskih M.
Županstvo občine St. Peter pri Gorici se je preselilo s 1. marcem t. 1. v Gorico. Pisma na županstvo naj se na-slavljaio na naslov: ŽuDanstvo občine St. Peter. Gorica, ulica Codelli št. 4. V zadevah Hranilnice šentneterske nai se vlagatelji in člani obračajo bodisi na isti naslov, ali pa na naslov^ Goriške zveze, t. č. v Ljubljaii, Dunaiska cesta 38/1. Županstvo bo po svojih močeh skušalo omogoćiti, da se čimprei vrne-jo občinarji v domaći kraj. — To priliko vporablja obenem žnuanstvo, da i2i-reče svojo najsrlobokejŠo hvaležnost vsem javnim činiteljem in Dreblvalstvn na Kraniskem, ki so n^ katerisibodi način pomagali šentpeterskim beguncera in jim lajšali njih gorje. — Na skoraj-šnje svidenje! Franc Cernic, župan.
Iz Gorice. Goriški >Rdeči križe je imel pod predsedstvom   tržaškega   na-mestnika ob navzočnosti dr. Tischlerja sejo. v kateri so skleiili ustanoviti    v goriskem mestu ljudsko kuhinjo s posebnim oddelkom za otroke. S kuhinjo bo v zvezi mlekaraa.   Nakupi se   tuđi zemljišče za pridelovanje razne    zele-njave. Svoj čas se je društvo bavilo z mislijo,   zerraditi   bolnico,   sedaj   pa   je ukrenilo, da porabi prispevke, nabrane v deželi, v omeniene svrhe. Aproviza-cija daje prebivalstvu na razpolasro na živilske nakaznice  250  erramov  sroveje-ga mesa na dan za osebo fizvzemši oo-nedeljek in petek) do 3 K 20 v (zadnji deli) in do   4 K (spreJnji   deli)   kilogram.    Glede državne železnice    se je govorilo, da bo tekla    1. marca že    do Avč in tekom meseca da bo tekla že do Kanala, po tem bi drusri mesec mordr tekla že do Gorice. Vprašanje je le, ka ko bo s solkanskim mostom, ali bo rf tako kmalu popra vi je t. k&kor se pri? kuje. Na Kanal«kem ob Marijinom d Iju je doma ljudi še od italilanske oki IMUdi«. OJcoU 300 Iih j*. Dobili 90 m 8
52 §tev-___________________________________________                           .SLOVENSKI NAROD", dne 2. mana 1918.                                                                                                       biran o.
mesec© po 3 kile moke in pol kito toli
za družino. Pa živi s tem!
Vzdrže valni na in druge slične pod-pore in dok I ade se ne smejo vpoštevati pri določevanju besrunske bodoore. § 6. beg zakona je tostvarno povsem jasen, vendarse še dobilo politične oblasti na Krarnskem, ki odštevajo vzdrževalnine in priprajšujeio besmncem podpore! To mora vendar nehati. Politični nradniki nai vendar enkrat prečitaio be^unski zakon in se ravnalo po niem!
Za begTince. Mnocri be°ninci aopra-sujejo; kam nai se obrnejo, da bođo mogli spraviti domov svoie reci po že-leznici. Obraiti 5=e ie na Kraniskem na >Feldtransportleitun2«. Bleiweisova cesta  (licej)  v Ljubljani.
Krekovo slavje v Trstu. Tržaški odbor za proslavo Kffekoveera spomina je sklenil prirediti dne 10. t. m ob 11. uri dopoldne v gledališču >Fenice< proslavo, ki se bo vršila v velikem stilu. Oficijelno bosti povabliena na pri-reditev načelnik iJusoslovanskesa kluba< in >Jupos!ovartski klub« v ee-loti. Skoro urotovo je. da se udcleži proslave dr. Korošec. Obeta se veličastna manifestacija trža?ke^a iuffoslovan^tva za idejo ujedinjenja. Spored proslavo je ta-le: 1. A. Nedved: Naša zvezda. roe-šan zbor. 2. Govor, govori državni poslane? dr. Otokar Rvba^. 3. Živa slika.
4.  Jueoslovanske narodne    pe?mi:     a) Gozdič ie že zelen, slovenska; b)  Dragi je daleko, srbska; c)  Prišla bo pomlad eelena, slovenska: d) Igra Kolo. hrvatska, me san i  zbori.   (10 minut odmora).
5.  D. Jenko: Molitev. mo«ki zbor. 6. A. Dvorak: a)  Vodica: b)  Uieta, dv:><rlas-na Ženska zbora s snrenilievanjem kla-virja. 7. J. Lovrenčič: Vstaienie. slika. 8. J. Bartl: Dneva ram priueiii žar, me-san zbor s* tenor «olo. 9. D. Jenko: Bože bratimstva, mesan zbor.
Peki - be^runci nai se zsrla=no pri Posredovalnici za croriške beeunce, kjer dobilo tuđi potrebne informacije.
Slovensko gledališče v Nabijani.
Gotovo razveseli v=akesra zaved-neftn Ju^oslovana vest. da se ie v Ljubljani ustanovi 1 konzorcij, česar namen je vzdrževanje in razvoj slovenske ?* srledišča. Za sedai tvori zaftsek 200.000 kron glavnico v ta namen. Ker Da nai bo ljubljansko ffledi«če vseslovenska narodna laet ter Matica vseh slovenskih gledišč križem naše ožie domovine, se obrne konzorcij ni vso slovensko ter jugoslovansko javnost vobče s pozivom, naj prlstopi v niesrov kropr. Vsak rojak naj bi prispeval h kapitalu vsaj z enim deležem po 100 K. Deleži se mo-rajo takoj pri vstopu p\ačati in jamči vsik deležnik Ie s podplsanimi deleži. Skupščina deležnikov izvoli unravni odbor, ta na iz sebe ravn?te!1?tvo kot svojo eksekutivo. Upravni odbor se voli na dve leti. potrebne dopolnilne volitve se vr^e vsako leto. Skupščina deležnikov se mora vršiti vsako leto do konca septembra bilančno leto pa bo obsecalo dobo od 1. julija eneg% do 30. mnija prihodnfeera leta. Iz?top deležni-ka postane veljaven Koncem koledar-skesra leta. v katerem ie svoj izstop prijavil: delež r>a se iznlača izstopiv-šemu đeležniku šest mesecev po preteku tistesa leta. s katerim je posta 1 iz-stop veljaven.
Za fflediškl konzoreii vlada, v Ljnbliani toli živo zanimanje, da se ie že včerai. 1. dan pođmsovania. na eni sami poli nodpisalo 7 deležnikov e 56.000 K. Podr>i«i na drugih ririelagm-cah pa tuđi ne zaostajaio. Trdna in do-voli velika fiDinena. porllasra je pred-r>oa:oi našeira ffledisča. Vseh križ. vseh kalamitet, ki iih je prežfvlialo dosleji. ie bil kriv n^dostatek crmotneera temelja. Iz tecra sele lahko vzraste zdrava in krepkp dramatična upnotnost. Na sinoćnji seii se ie razđelil pripravlialni odbor v finrmrni in artistični od=ek. da pripravita čim naibitreie vse za I. fflav-no ?kup«čino koiizorciiskih doležnikov. Ta sknpščins se mora vršiti vsal tekom meseca aprila, tako da bo mosoče že letos v ie=eni iznova otvoriti slovensko ^lediiko peleno.
Dnevne vesti.
—  Vojno odlikovanje. Z redom že-lezne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meci sta bila odlikovana nadpo-ročnik Ivan M e h 1 e in  pred sovražni-kom  padli  nadoGročnik   Fran  Svete, oba pri fforskem strelskem poikn st. 2.
—  Ođlikovania    pri    17. pešpolku. Odlikovani so-    dru^ič s srebrno    hra-broetno svetinio p^rlffa razreda narednik Valentin 11 u ž a r; e srebrno    hra-brostno svetinjo prveera    razreda    narednik    Ivan    S i m n o v e c .     karletni aspirant  Ivan   Lesar,   narednik   Her-tnsn  Zima.  5etovodia    Ivan    B r e i -tenberper. Fran Zveee 1 i.    Ad. T u r n f e k ,  desetnik    Vinko     S t r u -k e I j .  Ivao   H u d o 1 i n .  Henrik   P i 1 -Jer, Srećko Urankar.   Ferdo   S e -Ha, poddesetniki Josip   Sršen.    Pa-vel Jerina. Alojzij Kuhar.  Ervin Kom,  Fran  Ž e 1 e z n i k,  pešci  Karei B o b i č .    Ivan     M e k i n c     in     Fran Skoda.  Druarič  s  srebrno  hrabrostno svetinjo druerejara razreda narednik Iv. Simnovec.  četovodia Gašper    P u -bar, desetnika Jurij Franković in Anton    Zalokar.    Z  bronasto    hrabrostno svetinio četovodia   Fran    B e -š t e r. pešci  Aloizij Butina, Viktor Kodrfi in Jos. Pansreršic".
—   Odlikovanje.  Računski  podčast-nik prvee:a    razreda    Josip   I v a n u š mariborsKe*?a 8trelske2ra polka Ie odlikovan  z  železnim  zaslužnim križem  8 krono na traku hrabrostne svetinje. To Ie že četrto odlikovanie.
—  Tretji^ je   odlikoTan   Liubljan-^an. tobačni  mojster   Alojzij   Kotar. Bedaj narednik  na romunskem bojišcu. Pr\-ič je bil odlikovan s hrabrostno bro-nasto svetinjo, drnariž 6 Karlovim kri- i žem in sedai zopet s srebrnim zaalnž- ! nim križem s krono. Odlikovanec je od izbruha vojne vedno    ▼    prvih    bolnih : crtah. Bojeval se je na srbski, italijan-eki, niski in romunski fronti.                  !
—  Imenovanja. Podpolkovnikom |e Imenovan Etbin Ravnihar, major ▼ j nlanakcan polka it 4.                               *
—  Povi&aui ••: za poročnike  pra-porščaki Anton Frlič, Mihael Mai-c e n, Fran Jelene, vai 2. «or. str. pn Fran P e č e k , Vinko S t r a k e 1 i, Ci-ril  Ponikvar. Josip Strnad. Josip  M a č e k .    Stanko    Subic,    Ivan G 1 i h a,    Ivan    Kastelic.     Rudolf M i h e 1 i č . Josip Cerne.  Ivan Pecar, Karei  Demšar,    Peter    V i d -mar.    Mihael    Slemenšek.   Josip Putre, Matko Kovacic, Ciril L a -zar, Anton Moder,    Viktor    P i n -tar, Ivan Putre. Leo S a v n i k . vsi 17. pp.; Josip Ribić. Anton Oštcrc, Anton 2 a p 1 a T a . Friderik Maicen, Alojzij     ZdoUek.    Karei    Sleko-v e c . Avgust D r o f e n i k . Ivan Četne, vsi 87. pp.;    Fran Jerman    lov. bat. 7.i Mihael P a i k . Vladimir K o 1 -š e k . Bogdan Kurbus    87. pp.:    Al-fonz R a v b a r 97. po.: Ladislav K u n-č i č  lov.  bat.  7.;   Pavel  Križ    lov.  b. 20.;  Josip  B a b n i k  bos.-herc.  2.
—   14dn.ivno   podališanje   voiaških dopustov. Urfdno se naznanja z Duna-ja. dsi se podaliAajo djpusti    v?em    od armade na boiišču na dopustu se naha-iočim za 14 dni. Torei i im ni treba zapustiti kraia dopusta že 10. marca, mar-vec sele 14 dni po    preteku   prvotnoga dopusta.
—   Preselitev  eor*ke*a   stre'-keara polka št. 2 v    Liabl.jano.    Iz    Admonta nam poročaio 2J*. t. m.:    Zadnji oddelki se pripravliajo  na odhod  v  belo  Izubijano. Dosedai  po  v Ljubljani   že stirje odeiki. dočim odide t^tabni    oddelek    v soboto, oddelek    strojnih pušk    pa    14. marca. Čeprav je vozni a v odprtih, ne-zakurienih  vozeh  nanorna.  so  odhajali naši fantje in možie iz Adraonta kot da bi sli na sv.-itovscino.    Noben napor ni bil prehud in nič ni inosrlo spraviti na-šega mo^tva v slabo    oljo,    kajti  vsem je bila selitev v LjuMiano kot nekaka demobilizacija.    Da je pa    po    tolikih težkočah vendarle    prišlo    do    selitve. imamo se oredvsem in  edino  zahvalili našemu  blasrema  poveiiniku   PolkovTii-ku Evaldu pl. Loeseriu. ki    ie znal    f* svojo enereiio vsem ovirp.m kljubovati. Vsak poedinec na^eara r>olka mu o-t?.ne hvaležen.    Želimo    njemu    in    njesovi družini v slovenski beli  Ljubljani naj-boljšo srećo
—  Radi  državne****    prispevka    t% dr?»!rini«ke doklade  Huđsko - ^aiskemu ačitelj?st\Ti po bila 28. februarja posveto vania  učiteljskih    zastopnikov     v?eh narodov  (razun Ju^oslovanov). Za Ju-froslovanski  klub je konferiral  z    uči-teljskimi deleeati dr. Vrstov^ek   ki ie obenem^razloži 1 potrebe uciteljic iužnih dežel. V?i eovorniki so pritrjevali pod-odsekovemu rtačrtu.
—  Kran^ko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vofa^ke vflove in sirote ter za   yar*tvo   otrok   in   oskrbo mladine v Ljubljani. Društvu  fo nadalje pristopile na^Iednje osebe    in    društva kot udje- Kot »utemeliitelii« z en-kratnim zne?kom po 200 K:  Josip  Bi-llejr. c. kr. dvorni svetnik in rudniški ravnatelj   v   Idriii.     Kot   >prispevaioči elanic:  J?kob   Dereani.    trirovec,     Zu-Zužemperk    obrtnopo?pe=evalni    zavod Zužemperk.   obrtnopospe.^evalni   zavdo za  Kranjsko.  Ljubljana  in  društvo   z\ varstvo vaiencev v Ljubljani. Darovali so društvu:  Voinozavarovalni   oddelek c   in kr.  zaklada za voirške  vdove in sirote v Ljubljani 4579 K 40 v.    c kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubliani ^00 kron, 59 K 90 v in 31 K 20 v: Ivan Er-javer, žunnik.  Zelimlie    50 K:    foT-V:a vodstva Trebnje 50 v 74 v; Pibno 72 K 72 v. Srednja vas v Bohiniu 25 K 14 v, Jesenice 15 K 11 v, Bela peč 12 K 20 v. Maichau 11 K 77 v. Bohini^ka Bela 9 kron 63 v, Ambru? 3 K, društvo za var-prro vajencev v Ljubliani 10 K. uredni* štvo >Slbvenskega Naroda« 1 K 50 v.
—  Spored koncerta »Glasben© Ma-tic«« v soboto. 9 marca je sledeč: 1. a) Oskar Dev:  Pismo;    b)   Josip    Hitze. Majka: c) Os^ar Dev: Pa^tirca. P^FTni poje grospa Pipa Arko - Tavčar.    2. a) Vitezslav  Novdk.     Amoroso.   Iz     cikla >Spominic. Št.  3: b)  Bedfich Smetana: Obkroč'ik. Iz >Ceških plesove. Na klavir igra gdč. Dana KoHer. 3. a") Vppiln Mirk: Na trfru« b) Emil A^'^TniČ: K^ec-ka pe=em: c) Dr. Anton Scbiva'): S^nni-ca. Poic mo^ki zbor. 4. a) Anton    Dvorak:  Ariia Fusalke iz    opere    >PuRal-l:ac: b) Bedfich Smetena: Arija Mr'rn-ke  iz  onere  > Proda na p.eve*tr<\     Poie ffo^pa  Pipa Arko - Tavčar. 5. Frerleric Chor>in: a) Berceu^e.  riapAvnT-n): h} Balada v G-molu   Ni kl.?vir itrra  ^dč. Dana Kobler. 6. a) Dr. Frnn Kimovec: Oblaček: b)  Oknr Dev: Kvišhu p?.\va hreppnenje:  c)   Emil   Ariimič-   Poapni o beli hišici. Poie mo^Vi 7'*or. 7. r ) Veier Koniović:   Pod  pend'eri:   b^   Vplroslrv Ružić - T?o>enberar: V kolo. Pe^mi po>> erospa  Pina  ArVo  -  Tavcrr.     8.     Jo^it* Pavčič:   2r>be.   (Iz  Zuprmoipevofra  >Ci-cibanac).  Za trierlasni ženski zbor    in solo kontra - alta s spremlievnniem klaviri a in  harmoniia.   Poie  ženski     zbor. koTitra - a!t soTo noie ird^  Anor^1 . *' v čeva,   klavir igra    gdč. D^na   Koblrr,
harmonii erdč. Milka Pobočnik. T'očke pod et. 1., 4. in 7. spretnija na klavir ju erdč. Drasrica Dekleva. coierka hrvat-?ke^a konservaforiia v Znsrrr^m. Vse skladbe, katere izvaia zbor >Gla-bfne Matice«, se prvikrat ia\*no v koncertu >Glasbene Matieec izvijaj5.
—  Koncert »Glisbene   Maturo«    je — komaj  plakatiran —  že   rszpro-dan.  Tako  veliko   zanimanje  je   vzbr,-dil. Izvzemši stoiičč po 1 K 50 v ni dobiti nobene vstopnise več. Ce ne bo ka-kih zaprek se bo koncert nsjbrž v n e-d e 1 j o .   10.  marca  p o n o v i 1.  Vstop-nice za II., nedeliski koncert se prisno danes prodajati.
—  Skrb za slepee .Včerai evečer se je vršilo v fizikalni dvorani učiteUišča predavanje    vadniške    učiteljice     edč. Minke Skabernetove o sKfbi   za   vojne slepce zlasti o načinu, kako iih ie pri-učiti branju in pisanju. Svoia predavanja ie razjasnjevala s skioptičnimi sli-kami ter je v velikem ste vilu došle žensko Doslušalstvo pokazalo mnoso zanimanja za navodila, ki jih je daiala preda va teli i ca. Mnojro dam se ie tada takoi pri glasilo za tečaj, ki se Dfi&ie v t>one-deliek v isti dvorani.   Tako bo  odprta našim slepcem polaeroma tuđi nasm đo-maČa literatura.  Ustanovila se bo tuđi posebna slovenska knjižnica t deli sa slepce.                                            ^^     I
U vse član« in članica, naj spornih zadev s svoiimi delodajalci nlkar ne spravljalo v javnost potom ćasopisja, temvcć naj predlože take zadeve društvenemu odboru, kl bo skušal sporna vprašania z delodajalci mirnim in internim potom resiti; sele, če bi tako posredovanje ne imelo uspeha, bo društveni odbor zadevo izročil javnosti. Za posledice, ki bi nastale za člane vsi cd sa-mostoine objave spornih vprašani brez po-prejšnje obvestitve društvenega odbora, pa odbor ne prevzame nobene odgovornosti. — Uradntkl slo^easkik denanrita za-vodoT. Meseca marca t 1. se bo vršilo v Ljubljani zborovanje uradnikov vseh slovenskih denarnih zavodov. Razpravljalo se bo o položaju, v katerega je prišlo urad-ništvo te stroke vsled razmer, povzročenih po vojni, ter o načinu, kako si ohraniti in zagotoviti svoj obstanek v bodoče. Pre-tekli mesec so se razposfale na uradništvo vseh slovenskih denarnih zavodov informacijske pole Nujno prosimo vse one, ki so te pole prevzeli, da iih čim preje in točno izpolnijo ter jih vrneio na naznanjen naslov, ali pa »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju v Ljubljani«. Radi važnosti zadev, ki se bodo na zbo-rovanju razpravljale, se vabijo uradniki in uradnice vseh slovenskih denarnih zavodov, brez razlike, da se zborovanja zane-sljivo udeleže, oddaljeni vsaj po enem od-poslancu. Kdor bi želei na zborovanju na-stopiti s kakim k zadevi spadajočim referatom, naj  to javi  označenemu društvu.
—  Nadravnateli liiiblian^ke,Kreditne banke ^. Ladislav Peranka ie bil v tukaisniem  sanatoriiu   Elizabetinu  operiran na želodcu ter ie operacijo Frečno presial.    U pati je,    da bo    v    kratkem okreval
—  Dr. Alojzij  Zalokar,    bivSi večlcrni zdravnik   na   dunaiskih   kirur^ičnih   oddelkih in   I.  in  HI.  vseučiliški  ženski kliniki, se  je preseli! v Ljubljano ter ordinira kot specijalist   za   kirurgijo,   porodništvo   in   ženske bolezni  vsak    dan  od 2. do  4.  popoldne v Sodni  ulici   št.   I.
—   Koner pouka na Mlinskih in me-iranskih šw>lah    bo kn kor poročaio   28. iuniia  ter se  prično  z 29.  junijjem  po-ćitnice.
—  šest mesecev poletnega Časa. Lan-sko leto je trajal poletni čas od  15. aprila do 15. septembra. Letos se bo pa pričel poletni Čas že v noči od 31. marca na 1. april, torej   od  Velike   nedelje   na   Veliki  ponede-ljek. Končal  se bo poletni Čas dne 29. septembra.  Isto se bo zgodilo tuđi v Nemčiji.
—    Za    40letno    z vesto    službovanje. Predsednik c. kr. poštnega in  brzojavnesa ravnateljstva  v  Trstu  je  priznal  poštnemu eksrcedijentu   Francu   Konšku  v  Trojani častno svetinjo  za 401etno   zvesto   službovanje.
—   Zooetno zvišatiHe   tarffoT na o*r-skih  državnih  železnicah.    Tz    Budimpešte poročajo. da se na osrskih državnih železnicah zopet zvišajo tarifi. Tuđi žito in so-čivje ne bo izvzeto, kakor doslej.
Kako rekviriralo po deželi. PiSeio nam: V občini Dobrunie je bilo razirlašenc da se bo pobirala mast ozi-roma slanina. Liudle so zaradi odđaie misti. in druze^a silno ogorčeni in to po vsei pravici. PlaSevalo se ie za slanino po 7 K ks ozir. razdelievalo pa se bo 14 K do 18 K. torei za 8 K pri k^ -reč. To je dobicek. ki hi se sra eelo marsikateri poljski zid ne sramoval. In kako se je mast in prekaieno meso pobiralo? Mnogim se ni nič pobralo. drugim pa vse. Vsa akciia se vrši brez prave kontrole. Lansko leto smo v mnsti in okr»jenpm mesu plačevali tuđi crve, menda letos bode ravno tako. Prešiče roVpio in iih kolieio ter plačaio naiveč 5 K 80 vin. za ke žive teže, in erlei že sedai se prekajeno meso prodaia po 15 K ker. mast pa bo najbrže no 20 K. Lan?ko leto ?o tuđi pobi-rali kro^pir pri pruntarjih in lim ^a obračuni li po 11 K, reveži w> *ra pa 14 dni pozne^'e placevali po 16 K. 20 dni kasnejp tm\ prodajali revežem po 24 K in po 28 K. C. kr. okr. srlavarstvo za ljubljansko okolico pozivljjamo, da poskrbi v tako važai zadevi ?.a primer-no kontrolo, da se ne bo s špehom. za-kaienim mesom, kromninem in drugim aprovizacitskira blagom v nadalie tako I krivično postopalo, kakor se je do I sed-^i
Zanlmlva Izvolitev načelnika. Iz No-vetta mesia nam poročaio: Pri ruVaj-vnji podružnici kmetijske drr*be se ie vr-š:la zadmi: volitev novela načelnica, ker se je p^e.'^nji načelnik ravnatelj RohrmaTi odnoved.il ternu me«;tii radi svoje pre^*-litve v F.»ubijano. Pr\ dani^ razmerah ie biM pT-f^aVnvat'. da bo Izv^'lpn za novela nn"?lnr a znan in pn^fanec Z"c, ki ie si-cer podored^ednik ?r!avnp^a rd^^ra c kr. ^metli^^e dniT^e. H ^a do ^""d?' n! h'i ~>i*1 ^db^'ni1': v ^odru?ni!nfn odboru za Novo ^cto. ^a se to ni zt^^'F^. ^e irna 7ahv»-Tt+I svoifm o*^"m sr^Tji^lJe^f^om, H ^o v\ "tr^tiFi r»a cdiF'i. °nfakova?^ ^e ?e na tn<1!. ' ar ^»» h'\^ n^o^o?« v rHi*»nFiyi n^o^nnff podružnice, da zasede to rne^to vfna^^i ra^i-znrr\\\ ?ka1ickv, H ie prizrtan ve^čak in kl bi bil po svojem dosedanjem delovanju r»ai-prere noMican za to mesto. Toda i^volicn
nf biT ne prvi kot ve??ak. ne dru^i kot stro-Icovniak,  nač oa pro?t dr.  fTlHert, \d  ]e se-
veda sprcjel to mesto t velikim zadovoljstvom. Ta slnča? nam ka?e, kako malo za-
vedno^ti ie ?e med rn^imi ^osDodarji. Važ-rn-^t vodttnfh me«t za napredek na?e^a T-TTTtHstva ^e omalova?uie, Če se odriva ofi flrlz p^M'irare o^ebe in se važna mesta smat^aT"o Ie za častna.
Iz Dl-rače nam r>i?f*fo: Dne 23. febrn-nrja se ie vr?H v Diva?i noffreb nepozabne m v c?lef o^oFfcF nriFT.^bil^ne co^ne .Tožice O n r i $ e k. Poknina ie bf\n zn?na Vot na-N"a orvoboriteFncs*. sodoTovala Je prf v«rh narodnih prireditvah In dr!i§tvfh, ter b''a mmeoT^tna tafnfca podnjfrrfce sv. Q-rili m Metoda. Pogreba se ie tiđeFeffio rar-vor» sorodnikov in znancev skoro vse nrađ-mStvo c. kr. državne kakor tiidi Jnžne fe-leznice. c. kr. poSte In nčiteffstvo. Pcvskf 7*ynr !<* 7»r»eF noVnmfci ?a^»o nesem na <rroNu. wUi »la^nv! so w'li ^le^erne^a do *=^lza. Podn^^^a sv. Cinla In Metoda na 'e nahr?»»^ r«e«*o vetica <voH tafnfcf leo -^ieseV ?** K ."V> vfn. Bodi nevoznbnl kra-sica  r«^1fica  Fa^^!
M'o T**<i*M"<*o    o«f 1. 1h1m%    1<H7 <1o t.
Hi. inb* i'O norri T»riVnha 36 T»or*Hi T"offn>»»» if*w ***! norH*  ▼**»^eP1r'» **0 po^-
f>7*>1 T>ornv Vrnh f-1*^ T»orHf i«1«»Vo 14 I noreii. |rn^i»ic fi T>orci* Tv>kaH«^ 49 7M>r- i di, dr 113 norcH. — 8*&m >Bo« povr- I
nic vsem plemenitim dobrotnikom in darovalcem, posebno potujočemu občin« stvu, katero omogoču, da ee ranjencem in bolnikom na ta način postreže.
Slovensko giedaJBće v Ptnjn- Narodna čitalnica v Ptuju priredi dne 3. marca v Narodnem domu v Ptuju gledaliSko igro »Martin Smola«, burko v tren dejanjih. — Vstopnina za osebo: Sedeži I. in 2. vrste 3 K 50 vin„ od III. do V. vrste 2 K 50 vin., od VI. do VIII. vrste 2 K, od VIII. do XI. vrste I K 50 vin., stoj'išče 1 K. — Začetek točno ob Va8. zvečer. — Po predstavi prosta zabava. Cisti dobiček Je namenjen za dobrodelne svrhe.
KoroŠki Junaki. Fran Š e p u 1, narednik in Ivan Kovač iz Crne sta odlikovana: prvi z malo srebrno svetinjo, s Karlovim četnim križem in z bronasto hrabrostno svetinjo, drugi pa z malo srebrno in bronasto svetinjo. Pri naskoku na Lahe na hrl-bu Pertica je padel Matej O s r i z iz Slov. Plajberka. Na laškem bojišCu ic padel 19-letni mladenič Pavel Moćnik iz Strpne vaši. Sploh ima vsaka slovenska koroška vas svoie junake, jako veliko jih je padlo, ali nišo padli zato, da bi trajala še nadalje krivica na Koroškem. marveč da bi smeli Slovenci   prosto   dihati.
Kđo odlr-i? »Mir« poroča: Neki kmet na KoroSkem je zaklal kravo in ie kožo, težko 42 kg, moral prodati za 97 K 50 vin., obenem pa je kupil i ksr nodplatov, za kar je moral plaćati — 127 K. — Brez ko-mentarja!
Iz «•]• aiefttite«fa aprovizačnega odseka
dne 1. marca 191S.
Za peko kruha se v Ljubljani vporablja 70c/c koruzne moke in samo 309^ druge, boljše moke. Pod takimi okoliščinami je razumljivo, da je kruh zelo slabe kakovo vti in se občinstvo -upravičeno pritožuje, da kmalu ne bo moglo kruha uživati. Upati je zelo malo, da bi bil kruh boljši. Kakor hitro pa dobi mestna aprovizacija zopet boljso moko, jo takoj razdeli pekom, da bo kruh boljši. Ce se zgodi, da bo mestna aprovizacija dobila skoraj izkljućno !e koruzno moko, skoraj gotovo ne bo rreostajalo ničesar drugoga, kakor da se peko kruha opusti in razdeli na iz-kaznice moko. Samo iz koruzne moke je nemogoče peči užiten kruh. Prebi-valstvo naj bi jo raje uporabljalo za kuhanje polente.
Moke za kuho mestna aprovizacija ni prav nič prejela. Koncem pri-hodnjega tedna razdeljuje aprovizacija na izkaznice po V4 kS kor uz ne ga zd roba-
Mestna aprovizacija je bila obve-$Čena, da ji bo odslej za naprej nakaza-nega vsak mesec 4S.000 kg goveje-g a mesa za splošni konsum. Ubožna akcija dobi posebej, občini Vić in Moste vštevsi, 10.300 kg govejega mesa. Iz tega sledi, da odpade na vsakega pre-bivalca v Ljubljani za cei mesec samo I 1 kg govejega mesa. S to množino Ljubljana izhajati ne more in se bo zato pi epogostokrat zgodilo, da bo ostalo veliko dni sto in sto družin brez košče-ka mesa. Aprovizacija ne more čisto nič pomagati in jo ne zadene tuđi no-bena krivda, ker razdeli samo tisto, kar ji je nakazano. Visji mesečni kontingent pa od vlade ni mogla doseči.
Ćelo konjskega mesa pri-manjkuje, ker gre vse b!ae:o v Trst. V Trstu se prodaja konjsko meso že po 18 kron kg in *e visoka cena v Trstu izpodrezala    vsak dovoz konj v Ljub-
Iljano. -f Špeh za V. okrai št. 1 do 700. Stranke V. okraja z nakazili za mast št. 1 do 700 prejmejo špeh v ponedeljek dne 4. t. m. popoldne na Polianski cesti št. 15. Določen je tale red: Od pol 1. do pol 2. št. 1 do 115, od pol 2. do 2. št. 116 do 230. od 2. do ool 3. št. 231 do 345. od pol 3. do 3. št. 346 do 460, od 3. c!o r?n! 4. št. JfM do 580. od pol 4. do 4. št. 551 do 700. Vsaka eseba dobi 1 \ ker šreha, krosram stane 16 kron. Šreh je iinporti^n in ni od ogT'4:?h pnšičev.
-f Nakazovanje masti.     V mestni
a^rovizaciiski ur^d na PoJjanski cesti št 15 prihajajo dan za dnem stranke in proF'jo uslužbence, da bi jim nakaz^li mast. Tem pstom naznaniamo. da mestni aprovizacijski urad na Polianski cesti št. 13 nima več referata o masti in tore! ne more masti več nakazo-vati. Stranke opozarjamo, naj ne prihajajo več glede masti v aprovizacijsko pisarno, ker so v tem oziru njih pota in prošnje brezuspešne.
-4- Prodafalci sladkorja ?z L?'ibflane se vabijo, da se zanesljivo zglase v ponedeljek dne 4. februarja v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegn radi sladkornih nakazil,
4- Kruh na izkaznice št 15 se bode dobival v pekar ni gosp. Zalarja, Stari trg — in ne pri 2. 2užku, Breg.
-j- Nakazila za testenine za rodbine, ki imajo zelene izkaznice s črko A se dobe, kakor objavljeno, dne 4. in 5. marca od 8. do 12. ure v mestni posve-tovalnici.
-f- Na slavno mestno aprovfzadjo. Tuđi mi stari Ijudje bi prosili, da bi se nam na krušne karte daiala rajši moka kot kruh. Ker kruh iz koruze, ki sa pe-čejo mno^i peki, ima tako skorije, da ga star revež brez zob ne more jesti. \j raoke ali zdroba koruznega bi nam    i naše žene skuhale potento, ktera ie rodi mrzla dobra in se to lahko jć. — Po-    ] tnagajte torej nam starim re-    | vežem!       m^m^mmmm—                           i
Prosveta.
— Glasbeni večer  Marija  Ko^oja.
Z Dunaja nam pišejo: Komponist Marij Ko^oj i© priredil na postno, dolj?očasno nedeijo na Dunaiu svj.1 glasbeni večer. Sam je vse aranžirah sam je prepeval, i^ral in sam je spremlial svoje prepe-vanje. S seboj na koncert je prinesel neizšolan glas, v vročo sobo ie postavi! slab, riiz£lačen pianino — ^) je bii nje* gov aranžma. Namenov je imel^ več. Prvi in glavni: dobiti za življenje de-narja. Te^a ie predvsem rabil. Boli ?ai je potreboval. kot pa eventuelne pohvale, plasne^a aplavza. ki ie — ni čuda — izosial. Ta njegov Kla\Tii namen se mu je posreći L Režijskih stroškov posebnih ni imel, vstopnice pa je vse razpro-dal. Zaradi tepa in Ie vsled tega. je zadovoljen naš rojak Kogoj, zadovoljni tuđi druši. Zadovoljni pa nismo bili s tem, kar nam je nudil. Tak ikoncert« bi bil mortla uspel v spodnjih prostorih Ceskesra doma — pri pogrnjenih mi-zah, pri vžitnem voinem nadomestkn. Nikdar pa ni to njegovo^ petje za koncert, za glasbeni večer. Njegova vokali-zacija, podavanje, igranje! Da pa se mu je posrečil njegov glavni namen, z.ito je moral žrtvovati sebe. Komponist je. nadarjen slovenski komponist. Tlači ga revščina, be-gunec je — prepuščen sebi in lepim sanjam. Kot komponistu, dirigentu ma ni dana prilika, da bi začel svojo pot v življenje, zato je poiskal pianino, po-skusil doneč svoi glas — in napravil glasbeni večer. Umevno je razočaranje občinstva; razočarani pa so bili nad Kogojem pevcem, pianistom, ne nad Kogojem ustvarjajočim umetni-kom. Zato se mu je ponesrečil tuđi njegov drugi namen r seznaniti občinstvo s slovenskimi skladbami. Našt. skladbe so lene, a rabijo dobrih interpretov. To bi bil moral Kogoj pomisliti, predno je nastopil. Lepa pesem zahteva lep fclasu za spremljanje dober klavir. — Morda ie hotel pokazati tuđi, da je možno iz-vajati na koncertih slovenske skladbe. Seveda je možno. To vsak priznava in upajmo, da bo to priznal tuđi naš pia-nist Trost, kadar bo priredil zopet svoj koncert. V drugo naj tak glasbeni večer izcstane. Pomen bi imel tak večer Ie za ožje prijatelje in znance. Tem lahko prepeva sam in spremlja sam. Drugače bi bilo, ko bi priredil Kogoi večer z namonom, da pokaže svoje skladbe. Občinstvo bi brez dvoma aplavdiralo in čestitalo Kogoju, komponistu, slabemu percu in pianistu. Da pa mu bo zasigu-rano žiVljenje, omogočeno šolanje in izšolanje — zato naj skrbi naša javnost, naši meceni. Pod svojo taktirko bo pokazal potem svetu lepoto naš© pesmi, stopnjo naše kulture. Naši kulturi je malo pomagalo, če igra in proiz-vaja naš domačin po Tripstrilih in dru-god tuje umetnike. Kogoj to ve, zato bo zanesel našo umetnost v svet; prepričani smo, dosegel bo uspeh.
Htizne stunrL
*   Za kozami    je    zbolelo v Zagrebu zadnjih 12 dni 16 oseb.
I         *   Letni čas na Fraacoskem. Franco-
I ski ministrski svet je sklenil uvesti poletni čas za leto 1918. z dnem 9. marca.
*   Lakota.    Iz Ogulina je prišel v Zagreb Mile Jenčić iskat dela. Ko je šel s kolodvora, je padel onesveščen na tla.   Pre-nesli so ga v bolnišnico, kjer je povedal, da že dva dni ni ničesar jede!.
*    Zastopnfkl  praškoga   delavstva   pri cesarju.    Te    dai je    bilo    praško    odpo-slanstvo  delojemalcev in  delodajalcev pri cesarju. Izročili so mu spomenico o sedanjih življenjskih    razmerah  v Pragi   in   okolici« Cesar je obljubil upoštevanje spomenice.
*   Prvi transporti ogrskih vojakov, kl so se vrnili iz ruskega vojnega vjetništva, približno 10.000 mož, vsi v ruski uniformi, so dospeli dne 28. februarja v Budimpešte Vojaki so začetkom januarja zbežali k našim četam preko ukrajinske meje.
*  Kako ie streljal Napoleon I.    Napo-leon T. je bil   jako slab   strelec.    Njegov! dvorjani so mu na lovu prignali kakega jelena vedno na tak kraj, da bi ga lahko po-godil najslabši   lovec.   Pa še takrat  Napoleon često ni zadel. Neki šaški polkovrrik je po   neVem    takem    lovu    vzkliknil:     Hvala bogu! Vsi lovci smo si resili življenje!
*   Hebrejščina ni mrtev iezik. Hebrejski jezik  nrištevajo  med mrtve,   ali to ni ^rav. V Palestini je hebrejščina učni Jezik "a. boljše ljudske in srednje Sole in abituri* iente   hebrejske   gimnazije v Jaffi   spreje-^aio v Franciji in   švici na redne  vseuči-fi5*ne studije.   Židje pa se tuđi med  seboj privatno  poslužujejo hebreji>čine.
*  Avstrlisk! otrocl na Osrskem. Z Du-naia in iz drusih kraiev hočeio poslati !e-tošnje   poletje  na  Ogrsko  150.000—200.000 otrok.  Zagotovljena  ie  podpora  raznih denarnih  zavodov in  od drugod do 20 mili-jonnv kron.   Z nekaterih strani  pa se ie
pričela velika sjonja proti temu, da bi se nosiljali    avstrijski    otroci na prehrano  na
Ogrsko.
*  Spariski kral! kot repablikanec   V
svoji mladosti ie bil sedanji španski kralj Atfonz jako živahen in razposajen deček. Nekoč je bil Ie preveČ nenbosrljiv. Mali Al-fonzek pa si je znal pomagati. Nekaj časa je razbijal po vratih, potem pa, ko se je na-bralo precej rcđovednežev, ie začel kričati na vse £r!o: Živela republika! Na dvora »ŽiveTa republiVa^! Tega pa ne in vzgoji-telji so takoj sklenilf, da se kraljeviča pus0 na svobndo.
*  37 rnMHonov fnntoT sfadkoHa za čc-belarle.    V NemČili  je   odločila   sladkoma centrala,   da bo di!a   čebelarjem   za vsak prezimeli roj Čebel 15 funtov sladkoria. V vsef Nemčiji   ie   čebelarjev  okoli   2 In pol milfjona, zato bo treba žrtvovati v to svrho 37 milnonov funtov sladVoHa. Čebelarff pa se moram obvezati. d*> bodo trpfjino prfđe-I^Ti^ea   medu    odstopili   centrali    za   bol-ni.^Tiirf.
Darila.
II. Izkaz  darov  za  dr. Ja«. Ev.   Krc-kovo  nftanovo  Goriških  Slcrrencev  po  k
Jos. Sotlariu: gg. Tvan Virant Jos. Sotla-Fran stih, Errtest Emello. Ivan K^avos, ŠT' Hgoi Vinko, Franc Dolničar, E^s Rossi, Ar ♦onio, Janiro Volčič. Josfo Brezlgar, I«ir FratnOc, Alcksij Oolfa, Gustav Erjtvec p K 2, Marko Just Obizzi  K 4, Fran Ootiup,
Stran 6._______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 2. marca 1918.                                                                                                          51. Stev.
fupan, drž. poslanec K 20, Jos. Mozetič, sodni ofic. K 25, gospa Roza Krasna, Nar. kavama, K 12, Ivan Virant K 12,N. Finžgar, Fran Oblak, Josip Brezigar, Avg. Bukovic, Al. Zajec, Fran Saunig po 10 K, Luka Sila, K 6, Jožko Skok K 8, Ivan Haviiček, Matija Komac, Fran Ostan, Avgust Petrič, Ivan Pribil, po K 5, Josip Vittori, gospa Josipina Batista, Budal. Anton Kreči, po K 4, Ivan Skok 3 K, Anton Breščak, Bogomil Ma raž. Val. Lapajne, Ivan Prezel, Andr. Konjedic po K 2, Vinko Suligoj, Ernest Ernello, Ivan Marai, Fran Učen. Neimenovan po 1 K. Nadalje so darovali: g. Stepančič, zbirka županov v Ajdovščini K 72, g. Prijatelj, c. kr. vadnični učitelj, K 10, Fran Ostan, Bovec, K 10. Viktor Bežek. ravnatelj učiteljišća, K 20, dr. Ig. Kobal K 20. Centralna posojil-nica v Gorici, zč. v Ljubljani K 2000. pre-vrviSeni knezonadškof dr. Fr. Sedei K 150, GoriSka zveza zč. v Ljubljani K 1000, Cev-ljarska zadruga Miren K 1000, Štefan šte-kar, trg- Ajdovščina K 82, Vesela družba Goričanov na Silvestrovo K 30. Pliskovica, zbirka K 50, Ivan Jek. kanonik, Velikovec, zbirka gor. beguncev K 40, Jos. Kos. zbirka božjepotnikov v Marijinem Celju K 140, gospod Jos. Sotlar izročil III. zbirko: Dietz Kristjan K 12, Fr. Obrdank K 10, Matej Lavrenčič K 3, Anton Grom K 2, Strnad. šol. ravnatelj, K 2, Jakob Božič K 4. Josip Urbančič K 4, Kristjan Kacafura K 20. Anton Trpln K 2. V. Gregorič K 10, Jnžko Breskvar K 10, Neimenovan K 5, J. K. K 10, Adolf Urbančič K 5. Suban Ivana, fior-jansko, K 2, Uršič Fr. K 4, Uprava »Slov. Naroda* zbirka K 50. Skupaj K 105.—. prej-šnji izkaz K 5131.—, skupaj K 5236.—.
Družbi sv. Clrila in Metoda je darova! •©sp. A. Cigoi, colni asist. iz Trsta, sedaj v Djakovem v Crni gori obresti od svojih pri-hrankov v znesku K 100. — V gostflni *Me-sto Gradec« v Celju so zbrali o priliki po-seta vrlega brata jr. Draso Sireca K 70. s sledečim geslom: Vrla slovenska mamka, naša celjska Robekova Anka, nas je za pre-koristno C. M. D. navduOcvala sama. leoo svotico darovala, ker bila prav vesela, ko le vrlega brata Dragca pri mizi imela. — Bog živi darovalce In darovalke! — Gosp. nadporočnik Iv. Pibemik v Krminu je zbral za »Družbo- K 135 in K 67. — Gosp. M. Punčhih iz Zid. mosta je nakazal K 112 i. s. iz nabiralnika  gost.  Juvančič   K 40.   na  se-
stanku zveze jugoslovanskih želeničarjev v Zid. mostu se je pa nabralo K 72. — Pri odhodnici gosp. Vikt. Bohinca iz Juden-burga se je nabralo za »Družbo* K 20. — Za C M. D. je nabrala vesela družba 21 K povodom odhodnice Slovenke gdč. Lizike Zollenstein v cinkovi jjostilni v Središču. — Živeli podpiratelji C. M. družbe.
»Domovini« je darovaJ za dijaško kuhinjo gospod Josip Zidar, veletržec v Ljubljani, 300 K. — Najlepša zahvala!
Za soriške begunce. Gosp. Schiffrer, poslovodja pri tvrdki Souvan v Ljubljani, je poklonil posredovalnici za goriške begunce 40 K, za kar mu izreka najtoplejšo zahvalo.
Za slepe vojake. V ta namen je preje! deielni odbor od mestnega magistrata v Ljubljani 30 K. dar gosp. Frana Počkaja: dalje 20 K 50 vin kot dar učiteljskega zbora c. at. višje realke v Idriji.
Za soriške begunce: Preč. P. Bon. Fr. Savec, vojni kurat pri 17. pešpolku, je da-nval za goriske begunce vnovič 40 kron. Plemenitemu darovalcu se za ponovno da-rilo   najsrčnejše   zahvaljujemo.
Darila. P o p r a v e k. V IX. izkazu da-rov za dr. Krekov spomenik je bil naveden tuđi Ivan Renčelj, Dunaj, z zneskom 52 K. Na prošnjo pošiljatelja naj se dodene: na-bral med Slovenci, zbranimi na Silvestrov večer v Kaiserhofu.
Darila »Rdečemu križu«: H. Beslagič 2 K; Franc Rupnik 4 K; Karei Flefschmann 6 K; VV. K. 40 K; Bela Miha1ysi 20 K; Marija Aiigustin 200 K: Jožef Hiibscher 10 K; Ivan Wichert 10 K; Karolina VVustner 10 K: Julii Kozina 10 K: KaroHna Ostader 30 K; Marija Tvancich 40 K: Franc S:hmid 10 K; Ivan Simonsv 4 K: Rudolf Ričanek 10 K. Mesečna darila v februarju 1918: Mornar, nadkomisar Ivan Goliaš v Pulju 20 K: kon-ceptni uradniki finančne prokurature 15 K; Vonzistoriialni svetnik orofesor dr. Franc Perne 10 K; okrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K.
•        •        •
Upravni stvn naših li^tov so poslali :
Za »Ciril - Mctođo**c» družbo«: Lin-ra Kosova iz Radeč pri Zidanem mostu 38 K. nabrala narodna družba ob priliki za^njesra pnreiema bl?*£ronok. g. uči-telin  Zorna iz T.okp r>ri Zidanem mostu.
Alojsif Colnar, điiak is St. Pavla v Sa-vinski dolini 4 K 50 v, Miči Kump 10 K, v spomin 41etnice smrti g. Antona Gut-nika in Štefka in Franica Golob iz Bleda 20 K, z vsklikom >živela Jugoslavija«:. Skupai 72 K 50 v.
Za »Gorisko aeffaasko đeco«: Slovenski časmiki druge^ra bataljona gor. strelske^a polka št. 2. 130 K.
Za »slovenske oslepele voiake v OdilienJieimo v Gradca«: Mariia Wer-li iz Cerknice pri Rakeku 20 K, mesto venca na £rob svoje prijateljice umrle mamice M. Dacar v Ljubljani.
Za »Dijaško podporno dru?V»o Domovina«: 8tefi Gradišnik 92 K, nabrala y veseli družbi pri Anžiču na Po-
Ijanski cesti.
Za *-dr. Krekov snomenik«: Josip Ceh, voiaški ži*inozdravnik iz Wildo-na 10 K, Albin Petrič p. d. Stamc iz Žihpolia na Koročkem 8 K in Anton Miklavec. posestnik v Mozirju 30 K. Skupai 48 K
S,vna hvala1
Poslano.«)
Malo odgovora »Čcvljarskl zadrusi v Ljubljani«   na   njen   »Poslano«   z   doe   19.   ie-bruarja   1918.
Zadruga nas je vznemirila r vestjo, da njeni člani ne dobijo potrebnega sukan-ca in drete in da odklanjajo popravila čev-ljev iz Pollakovega podjetja. Prvo dejstvo je obžalovanja vredno, drugo pa zelo čudno, zato tukaj par besed! Predvsem konstatiramo, da ćela vrsta ljubljanskih moj-strov zahteva za nove moške čevlje 120— 140 kron in Še živila. mojstri pa dobijo us-nje po maksimalni ceni — podplate 15 kron en kg. Popravila čevljarji v veliki meri odklanjajo, čeS, kdo bo popravljaj, ali pa zahtevajo često oderuške cene. Vsi, ka-teri smo navezani na mesečne plače, ki ni-mamo dajati jajec, masla, moke, mesa itcL ker tet^a sami nimamo, dalje služkinje, naSi bec:i!nci in posebej še naša uboga učeča se mladina si pać ne moremo ob teh razmerah privo-^čiti pri gg. mojstrih   slavne   zadruge
* Za vsebino tega spisa j^ uređuištvo odgovorno 1p toliko,   kolikor  dolova   -akon
niti novih čcvljev, niti potrebnih popravil. Hvaležni smo zato Pollakovemu velepod-jetju, da je oskrbelo nas, ki imamo stalne plače, dalje našo deco in posebej našo Šol-sko mladino z najpotrebnejšimi, prav trpeŽ-nimi in cene ni mi čevlji, ne da bi zahte-valo živil. Ako zadruga odklanja posebej popravila Pollakovih čevljev, so najbrž od-Icčujoči še drugi vzroki, ne samo tišti, ki Jih zadruga navaja in mi smo prisiljeni javno apelirati na socijalno dolžnost gg. mojstrov in vlade, posebej še radi tega, ker ima po maksimalnih cenah kupljeno usnje menđa to slabo lastnost, da kakor kafra izginja.                                         Pedagog.
Gospodarstvo.
— Ćeška industrijalna banka. V seji upravnega sveta dne 26. februarja predložena bilanca za leto 1917 izkazuje, vštevši prenos, čisti dobiček K 3.170.634.44 proti K 2,564.900.22 v letu 1916. Sklenilo se je, naj se občncmu zboru, ki bo sklican 14. t. m., predlaga izplačilo 6% dividendo t. j. K 24.— za delnico, torej 1% već kot v prejšnjemu letu, rezervnomu fondu naj se nakaze K 321.282 50 ter K 261.428.18 prenese na nov račun. Obenem je bilo sklen-jeno občnemu zboru staviti predlog, da bi se z ozirom na predstojeće velike gospodarske naloge po sklepu miru delniška glavnica, ki bo v najkrajšem času zvišana od 40,000 000.— na K 50,000.000.—, zvišala s r>ridržkom državne odobritve na K 100,000.000.—.
Umrli so v Liubl'ani:
Dne 28. februarja: Frančiška Streho-vec, žena umirovljenega učitelja, 68 let, Ilirska ulica 22. — Marija Tonih, bivša to-varniška delavka, 71 let, Radeckega cesta 9.
Dne 1. marca: Jera Zaplotnik, posest-nica, 72 let, Sv Jerneja cesta 72. — Gre-gor Žagar, delavec, 58 let Radeckega cesta 9.
V   deželni   bolnišnicf:
Dne 25. februarja: Marija Gruber, đe-
Iavčeva   žena.   77  1r*t
ZviSanje naročnine.
Kakor smo že objavili srna primorani naročnino „Srov. Naroda*
s 1. marcem 1918 zvtfatl
,,Slovenski Narod" velja sedaj: po pošti v Avstro - Ogrski;
celoletno.    .   .    •    K 40*—
V.JetDO   .    .    .    .    „ 20*—
1 detno .    ,    •    .    w 10-—
meseCno •    .    .    .    ,    3*50
Za Memčijo ćelo leto K 45*—, z*  vse druge dežele K 50-—.
U Ljubljani:
celoletrjo.    .    .    .    K  36*—
V2letno   .    .    .    .    ,   18*—
V4letno   .    .    •    .    m    9*—
na raesec     •    •    .    w     3*—
Posamezna štev. velja 20 vinar.
J^ajboljšo uslugo storite svojim dragim na bojišta, če jih naročite na „Slovenski ](arod", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz domovine.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
lastnlna in tisk »Narodne tfskarne«.
Proda   se popoln^ma   prenovijen
•• Landsver ••
Zamenja se tuđi z napol kritim vozom. Kje pove upravn. .Slov. Naroda*     999
Ma »-odaj so
W in Mm v Mm
Pojasnila daje pisama dr. Ivana Ta«-ćar, Sodna ulica štev. 2.               585
proteste se 2 h'ši
V Sv. SiSkt iz proste roke, let ni do-hodki najemni e zna5aio K 9.743 56 Naslov pove upravnUtvo »Slovcnske-ga Naroda«.                                   739
"VAJlNCA"
l primerno šolsko izobrazbo t^koj ssrej-me tsn|lgOTezulca A« Babk«, Kon-greni trg 13.                             970
Tesarfe in mizarle
proti dobremu plačllu (za hrano in stanovanje skrbi eno) sprefme   AfTTOF 3TKIIIER.   L'nbiiana,   Jeraaov« ulica 4t. If.               173
Kovaški učenec,
moCnc postave se sprejme takoj. Vs drugo  po dogovoru.  Matffa  Terlep, Ep. Slika.                                      977
IV    Na prodaj Je   "^pg
10 konj rszličnih vrst
Poljanska c 55.
PRODAJALKA
manufakturne stroke, obeh deželmh jezikov zmožna z dobrimi referencami se takoj screjme. Pon-jd! e z zahtevki plače na A. ft K. Slaaha. Bel]ak. 97«
Trgovski pomoinik,
vojaščine prost, želi takoj nastopiti službo v Specerijski in Železninski ozir. me*ani trgovini, pa samo v takem kraju, kjer se dobi stanovanje in hrana. Ponudbe pod „Marljiv" poštnoleieče Sv. Duh-Loče (Štajersko).                                      940
Zveplo za sode
kg. 36.— kron, razpošilja po poštnem povzetju F. A. Hresek, Btarlk^r ob Sr. BUamarksL 19.                      963
:: KorespoodentiDia::
slov. in nem. korespondence popolnoma zmožna se sprejme pri tvrdki Pr« SI«* pica, tr#ov. s I«*#snii%o v Lfub* Uaili* Oziralo se bode samo na one, ki so že delovale v jednaki lastnosti.    966
Dve kontorlstln 1
za LiuMj^no se sore*oitt v stalno službo a 1. airitom. Naslov v uprav. .Slovenskega Naroda"                     1000
D^f^SKIH BIUZ.
Cena od 33-45 K Mariie Tereziie cesta št.   13.   II.   nadst.   vrata   št.  107.
BST* Knhance, nat^ari«
*ib:rm n'j;no za ž~:£ti»Ike kuhin* le v vojnem ozem!ju. Porsudre z ri'-"^:T      -odatki    glede    nasto^a,
nravstvenim in siuibenimi spriče-^ ali s^reiema etapno poveffjsfvo II., Ljubljana, Dunajska c. 31.    rit.
Mašto OSKRBNIKA
in računovodja pri kaki graSčini ali več-jem posestvu, Išče državni uradnik v pekoju, slovenšč'ne, nemščine zmožen, kateri razume ttidi nekaj brvaščine. Plača v gotovini postranska stvsr. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.         791
rni«fiftrliritfi izobražena. mlada, išče lul\n*'flirnq službo k otrokom (Kin-irJiJ.URliJ, derfrau'ein) ali slično. Zna tuđi šivati in kuhati. — Zmožna )e samo nemškeeja jezika, želela bi pa priti v hišo, kjer bi imela priložnost priučiti se slovenskega jezika Ceni. dopise se prosi pod „Mira 1918 918" na uprav-ništvo .Slovenskega Naroda*.
'Š0T   Viigalnitce iepne električne
namizne kartrd svetilke
criDOroča 1GNACIJ VOK. specijalna tr-zovina šv. stroiev in koles. Ljubltana. Sodna ulica St   7                           630
Spre'me um dobro irrežban 19:
PT strojnik
kateri je izučen kljufavničar ter se ra zume tuđi na električne napeljave, in
noćni čuvaj
ki je lahko invalid Plače in nastop po dogovoru. Ponudbe na upravniŠ*vn »Slovenskoga Naroda«                   97
9   8 vinarjev 7
^^^%|^      (za poštno dopisnico) ff^-JŠfjM   ^as stane  mO] katalog,
^^A^BT            htevo   zastonj.
^Hp^  HajP" Prva tovarna ar
JAN KONRAD,
c. i. kr. dvorni založnk v Mostu (Brflx) št 1957 (Ćeško). Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 30.—, bela kovina fgloria srebro) gol-din ali jeklo remont z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—,20— .Sletno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Za-mena dovoljena ali denar nazaj. 736
ZABOJEV. 7
Več se izve v „NanHbil kolif^raf*
Pre^ernova  ul'ca številka 7.
ZAMENJAM
ZA M030 toHak, potfpUto, oetro* lef  la  mest.  Ponudbe pod y,Saama-
na#t na upravo  »Slovenske^* Naroda.
Predam izborno domafe
hruševo žganje
38°|o mofno. IVAN MOUiR, Zagorje ob Savi.    9^7
-----------------------------------------------------------■*!*---------
■ar iue se "wm >
služkin ja 5
iz dežele za vsa hi5na dela proti me-selm rlači 40 K ter hrano in stanovanjem Na-top ta^oj Naslov pove urrava »Slov. Naroda .                  998
Velika izbira v   BaV* svili   I
sa oblebe tu btme. I
^■y    Cene na/nifr'el    ~^Q Vzorci na zahteuo poštnine prosto,
7ranc Crobatti družba to.j   Jfranf*
UttuOTljeao leU 1855-
■ap*  Proda se  ^R
posestvo
/. lepimi travniki,  z gozdovi   In vel-kim sadonosnikom.   Pridela  se do 14 nolovjakov sadne pijace. Poslopje }e 'epo, novo   zidano   in   z  opeko krito Redi   se  labko   10 j^lav goveje živine n   par  konj.   Posestvo   -eri okoli 40 nia'ov Cena se izve pri  Antonu Po točmku,  Satina   12,   Smartno, RoŽn • Dohna pri Celju.                              9*>3
Šolske
potrebščine
priporoia
hurooiiii mmm
¥tiiibliawi.
I    :: Srbecica, hraste, lišaji ::    I
I             1ZIi?li2Jcar naihitreiše po uporabi „Dr. Flescha originalnega             I
I            »t»»ABOroiM" ruiaveg* mazila". Brez duha in ne omaže.            I
■              Malilonček K 230, veliki K 4—, družinska   porcija  K 11.—.             I
■                                         Tvrđka tm nmala* odroma d«pot                                    B
■     or. c. Fteschs' Kronm.Apottieke (Qyor)v Raab Ogrtko.      I
m                        ffay~    Pozor n« varstvenn znamko „SZABOrOBM1*     "TBW?                         I
HDflBBHI JI SUDKBIUII1ZDELKI.
<Ub~i.4. n.. a i u                5iron        «•«««»1 isdelki gar. cisto:
Čokolada Dessert ta  1 kg  . . 46—  kaSS/no Ao * # S' Sf S «/ln' „Apello« Desse,t, mcšanofvjako         ESSf nPo° i|?  ' # g S• 2' ™  n
lepih Skatljicah 1/4 kg   ...    9—   SSSIsf          *  ' 2n   S' S* 5°   *
lepih Skatliicah 1/2 kg   ... 18.-   S^1......S 479; 5T°
fhrfnapolnjeni Dessert Ua8/4kg 24—      r-„- «rtVino/« L,,    •           t"
liaiBlliI  Drage 1 kg   .... f 3? -                                  izdelkov popust.
Cankl kra* (Rahat) #po* kg." .* 1*50   Eocka za iuho ,_                        *£on
Saraamala kave in mleka . . . 17.-   SoUi kocke za irnn* C*m # ' * ^"*
araaaolo Monza,kisle .... 1950   SSSSto S« i,fh«                .   ' *    5*~
Haraamola Monza po 140 ... 12.-   ^1/1* IVJ^LlS™ Vm Ara*" *>*
I2£*£k?£kisIe'moCne- 5S-S zafeST.1^ .za.lw/*at: i4o=
j^^rtii k^ m * " \l to Cltron»" muron* Ial za 130/50, 60,
Cotaaabta močni po 16-32 . . 16.-   ^„^ fevlfe ijinos'vitžz: Voatoal za salon, 1 kg. ... 19.50        ^TlOO k*                              32-
SSSU^TiooiSSn!?:::: ws~ ?»sto za^aiboVg/st^; a:6o
■takvtt po 28........  12—   f"1™ *«»i«goi garantlr.Ia.vpst:
Makvlt do 100 veliki.....  60.—   Crno, rdeče, modro etc. na drobno 60 fjl.
Kakos bet« la. mali 1 kg  ...  16.—   Za raketi od 130 kom.....50 „
*akas beli la. veliki.....  15.-   -Anilin" žolto za pod po 140 . 20.—
Blafcvtt za kavo 1 kg.....  18 5"   Borak« na škat'je po 14   .  .  .  10.—
»vaorlt Skatlie od ' 2 kg . . .  10.r0   la. škrob surogat po 130 ... 40.—
Pveer t škatije do 140   ....  11.50   la. ikrob       „   Flora po 103 . 60,—
VfakvH za Cai la. »/« kg   . . .    8 50            Stroćnlca ta cigarete:
m££\ po II nV:::::: ^ w^» »™ p° ;n • • • • ?to
Biskvit po 3^ mali......4.50   g"*10          »     »   \°r °   •. • • •   ^20
Paste iz meda 5 Dake'ov "5 kom. 10 -   ba"°           "      „   l 00   ....    7.10
Pa^to izmeda5paketov25kom.   8.50        Cigaretni papir po dnevni ceni.
ftoalflckl   iz   popra   in   orehov            „Karpatla" milo   surogat, zelo
I'O kom........60—70.—        belo, najbolje za belo blago,
Itrta re ane paste la. 100 kom  65.—        v paketih od * 4 in l2 kg za
Car Tlltoai rezane paste 24 kom. 16.—         100 k?.........  .160.—
lita rezane paste 24 kom. iz čo-            „flnauni*1 kola na late od 5 kg.
ko'ade..........18— 1      za ' kg..........7.—
Laiathova rezane pasteIa.1 kom.—.85  Wa aođe po 2^0 kg, 100 kg. ♦     5.70
Aslria rezane  paste   z   čokola-            Srebro, prah za peči po 1?0   .   12.—
do la. 1 kom........1.75  Parilo, orah  na papire „Trio"
Torta iz Katlovih var 1 kom. .    1.30        po 130, 50 fil. Detail.  .  . .   50.—
BOBbovter mešano sadje., . 6—10.—   ja prevzem 10 paketsv 15% popusta. MapoU rtzane paste po 140 .  . 11.-         **                  K                 L          ^,
^i_,--ltflt n-«-r+ i,   A»ui,+t-*                Poilfento Vam bres obveznost?
„Conle^* Desert iz   delikates           .wofo blago proti po^setfn aU pred-
* K*........*"*"*      7 ■!•*»«!   «   ie«e»rico samo   proti
3rmb  /dravo za otroke po 30 .   4.50 ; predplaftlln.  Xa Bosno, Dalmacifo
''araaiolo »Janos Vitez« in »Tur-           ali AvstrI|o pošMem9  samo proti
ski Harem« po 200.....17.—  pređnleella 1 vlakom ali lad'o.
Neuuuui A Gsoraovltz, Flume - Beka.
I«v«s ~mm               Tla hMipmrm kr. S                HT **•* _________-^aar »aitMm^tta ni, »oaa»y ntesa 3t. fa^_________
--^—■—.^—^^^^^^^—^^^—^—^—
Vrelec kisle vode
se proda zn 120.000 kron. Vpraša se na upravo .Slovenskega Naroda" pod „fOo/o obresti".                            966
Učenka::
se sprejme v trgovini   mešanega  blaga.
Ivan Slavlnee, imamo pri Lltiii.968
Prodam *VI
godbenl avtomat, še dobro ohranjen, na utezi. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.                   986
Učenka
sa modlstovsko obrt se sprejme. — Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*. 889
Kopirno prešo
Ponudbe poitnl .predal št 27.   984
Kupim mrežo
125 m. ali botiece lice 400 m. tuđi staro dobro ohranjena za ogrejo ali pa zamenjam 2a jestvine. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«.      985
Modni   salon  NINA PBESSL
potrebuje takoj več spretnih  991
pomočnic in vajenko
Vpraša se na   Sv. Petra čest}, 20 I.
Sprefme so pridno in pošteno
^M __ ■ _a1 __      katera zna ku-
a^SCmBasTIs?! nati in oprav-^•^•mal^^O; ijati  vsa  hišna
dela. Istofam se sprejme tuđi mlad sluga. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.                   992
100 jak
dobi  kdor mi preskrbi stanovanje z eno, dvema  ali   tremi soba mi v Siiki« Ponudbe pod „Siika 949" na upravništvo ,Slovenskega Naroda*.
laT*   IS€e se Čvrsta   -^BS
::sluikenja::
najraje gorlška begunka kmeČkega stanu Služba lahka pri slovenski družini v Dalmaciji. Naslov pove upr. .SI. Nar.* 948
lito so za tako] ali pozneje
štepavka s:
za čevljarski obrt eventuelno tud! učenka. Predstaviti se je pri Franc Siantaerin, Linbilana, Šelenbergova ni. 4. 905
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I   u P«lwltfc» Bl«wiile» 10,X».0QO fcr—. m                 *                  fttftftail^jOilfai   llliOS)   SVtSHfa  2a                                     "w»mil lonM okroBla 1,800.000 kppn.
I                                      Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Calovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
I ------------------------------------------    fpPi«w    ———-————————   I  u** m $ntm «M «*••• ■»<—»taih papiri«*, Itaaadra trarttM doban in dovoljaje
¥lO<"  Via*-"!"1!-* !m   tmk*U  f9lUm        I    aprovisaol)»ke   lsureclit^.
51   Stev-__________________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne 2. marci 1918.________________               ,                                             Stran 7.
■    *•» ■« Hpmi m »v.iv«.*?«--.                                                                 -   đPft                                                        Štuje *■. rio* it hran. knflžfce II. okt 1017:
n«*«™         „ t7.Mt.ttr-.                            V^ kr. ^pr    PHv.                   n        K 214,681.380-—.        11
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala u Duaji. - Ustuovljeu im.                            Itf Kl M. Mra OSfl (IH MOOM ilMnlil                               Vstanovljma 1864. - 33 podrobne
I      irni-vr    hPrcskrbovanie vsc^   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzemanje JtMtnift wlof    ni   hranilne               Najkulantnajat izvrSevanje fconaHi mroell na v*eh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku-
i      Knjižice Drez rentnega davka, kontovne knjige ter na kon^o-korent z vsakodnevnim vedno ueodnim obre-               ponov  in izžrebanje  vrednostnih  papirjev   —   Kupovanje  in  prodajanje deviz, valut in tujih novcev.  —
i       5I5\a"Jem   — Denar se lahko dviga vstk dan brez odpovedi.  —  Kupovanje in prodajanje vređaootata               Najemodaia farnih Dredalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev, l'stin,
j      papirja*  strogo v okviru   uradnih kurznih poroCtl.   —   Shranjevanje  in   upravljanje  (depoti) vrednostnih                dragotin   ud. pod lastni zaKlepom stranke. — Oprarilttže C kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžre-
I       papinev in posoiila nanje.                                                                                                                                               34               banih vrednostnih papirjev  — Promeseza vsa Žreoanja. ixplaćila In nakaxlla»Ameriko In U Amerlk«,
|       Ustmena In pismena pojasnila In rtasvetJ o vteh v banćno široko   spadajočlh transatcolfah vsakdar bi-oz plačno.          sc»" Brzojavke: Prometna banka L^nblfana.  - Telefon stav. 41
*---------_______
Itte sa la takol   1   A   t&-   A   1 ali kaane{e         1   U   a*   •»   1
primeren za vinotoč. Ponudbe na upravo »Siovens^e*a Naroda« pod „bret koncesije 737".                73
za tapetmško obrt sprejme   %0 J. ČEBNE, Đoaalska cesta 28.
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v Mižini sodnije se išče eventucino se za meni a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se zamenia hiša na Dunaju z lrfšo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda* pod ^'snoTfB'c In zsisena S401.
Tvrdka Alberto Faber v Trstu
išče za takojšnjo izdelovanje kurilnega lesa in oglja v ce$ars!-'ih gozdovih v Prestranebn pri  Postotni  spretne
ogljarie in delavce.
PovpreČni zaslužek je izključivšl popolno prehrano, po delu ca 10—12 K za mož-i na dan.                                             943
"ČešKo sosjo perle.
Belo aepopnkano          1 kg K  10-—    6 50
Siv«           .,                   „ „   »    4-20
Belo popnkan« «. » - 24*— 1650 51 to          „                „ «   ».    ••50
Po pošti a 5 kg ali več pošilja
1. Haiđeb, Praga-SmfchOT E1ntky šlica it. 1.
PRODAJA
se po zmernih cenah v večji množini o^lfe, ▼erroui vino, Boćarski mandaiini, milo nDOBls lo dobro milo za pranje v več-jih kosih pri  trrdki
A. Bnilas,   Lfobljaaa,
Harlovsba    cesta    štev.    15.
---------------------------------^
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (ce!<arje) a** predprožnike, "•■ slamnate šolne priporocam
gosp. trgovcem   za ob'!a naročila       i
i   FRANtERAR,
tovama slamnlkov v Sf obu
potta Soniala pri Mobliani. J
Josip Jug
pfeskarski iii likarskl monter
Ljubljana, Hinska cesta ŠL 16.
se   priporo^a    cenjenerru    <    čm-
stvu   za  vsa v to stroko spadajo a
dela. Jamčim   da   d^lam   samo   s
pristnim   firnežem.
Solidna in to ča a noafreiba.
\                       ----------' "^
^n*u4fll ie sredstvo za pr     JB^   f
rdeče, svetle in sive lase : ^^H j bradontnjiBtemnopcbarv. I^F 1 01 steklenica s pefl. Trri K 2 7
i«\ Rydyol
-^§5fc    ^-   ie  nt'iti tefe ki živo
l^'            M* b!Hi Ha. Učinak
ic čudovit. 1  ste-
klcrica s poštnino vređ K 2*45. Naslov za naročita:
Jhh. Grolicb. Eessl - Dro&erie.
Brao ite¥. 639, Moravsko.
o&,| 9'tE^ 8 wISB3 C^S dahai >anaceiie!* E. IVOLFSOHH, DtfNđJ II., Gbermutinerstrasse 17.
V  prometnem mestu  bodisi  v Ljubljani   ali drugje  tuđi na   B
Primorskem se išče boljša                           H
uililii] ali mstaraiiia I
Prijazne  ponudbe  pod  šifro  »Izborna hn!i;n|a 990'   na   B
upravništvo    „S'ovenske^a Naroda*.                     H
I Lasne mrežice ra ta$e I I i" ogiavnžžne mrežice
■     v vseh velikostih v sul dni izvedbi   dobavlja  takoj  en  groš po  nai-M                                                       n;?ih cenah                                             97-»
I tovarsa Jos. Pohl, Praga Brflcsel 8.
I    Izđelovaaia vscb xadornth rredmeto^ li Iii, nafctueiA« ta
■                             -^^r-   cafl-ne^i© livedene.   1K
Ifj      Bujne, lepe prsi
>^^ X                                       dobite ob rabi med.                                &75
i pir  or. /i. KiX3 Krcm^ za nrsi ?sako starosti ^.e,!^
\   ^           nspcb.    Rab:   se zur.anje.    Edina   krema   /,a   prs»,  ki  io vslec?
i  Vj;          čudov:     a učinka prodajaio  ekarnaril, dvorn^ parfumerije »td
t   t."          Poizkusna   pusica   K 5"—,   velika     pusica,   zadostna   za    uspeh
V  "10—.   Razpo5Hianje strogo diskretno.
Eos.   đr.   A.   Riz  preiarstf,  Dvnat   IX.,   Laklerergasse   SE.
Ziloge v Ljobljoi: dro«. Kane in „Adrijs". Zarobe t Mariboru: leh«r. Sdtutzengtl, Hir. pe*. ta parf. Notfrm.
V  Trsta: Parf. knđrtozzU Cotm S.
Narobite poSiudni teeSnik
7
F^rinaSa preglede o vseh dogodkih minule^a tedna. raz-en te^a zanimive in važne
gospodarske, politične ter noufne članke.
r        i . ■ -?-~     PosameT-ne Števitke po  »seh traffkih a 24 ¥!*!•                  ■ =
Na ročni ni za c^io leto 12 K na
uprsvn5iivo „Domovine v Munaru"
Sodna u ica š*ev. 6.                                     59;
Na!ve{ta s^ovansK^ hr9iI1nj::i!
Msslna firsnllnica Hnillanslta
UUBUANA, Preiernova ulica št. 3
fe flctela koncem leta 1316 v!"l .   .   .   •   K 68,10^*090'— hipotečnih In obe;n^vih posolil .   .   •   .   „ 27 90^*000' rezervnetfa iik^đa........lf    ^,500'OOil'
Sprejema vloge vsak delavn'V in iih obrestuje naiuisje 90
4°'»      •
veftfe In nestalne vlo§e 0a no dof^m.                         15c
Hraailnlea  Se  pup^^rno  varna   i^ sto"!  pa4  kontrolo
Ca Hra deielne vlade«
Ka vtrčent ina vneilan^ lične domaće ttranilnlk*.
Pnsoja   Di   zeml^*6a  in   ^o^eTifa    na  ^rsnUkem  proti
$%,  Ix ea E-anfsk«    pa   prot    5 V40;, «brestt*a  in   prot*
nafmani 1 ° • oiTomi 8 4",, otlplačevaain na iolf-
V  pedplranfe trgovcem In »briniicov i«na na'anovliena
nar Kreditno društvo.
preskrba goriva za prnursko društvo z. 0. j.
v Trefa k"J1' TS3lt0 mn°žno bikovih 9rv za sakcesivno doba»o io koBcajn3rc^19^9. ^8P 1^ -«|
Gospodinjo
'•    za  vodstvo  malega   gospodinjstva,  starejšo  gospodično   ali vdovo   prijetne zunjanosti   išče starejši samcat gospod.  Po-
|    nudbe s sliko pod „IC G. 901" na uprav. „Slov. Naroda".    !
i
Specijaliteta ! -»9                         {^ Specijaliteta 2
Čaini-rum-nadomestilo „RUf^OBOR"
NacfOfii«st«lc sa dtron« „HtLZITERIN*4   naravnost pri izdelovalcu
IT  SIGMUNDU ALTBACHU, DUNAJ  VI.
KiiirmiH ai ■ a 22. Odd. 20, brsojav 4135.               743
Ccnilc na zabavo   * N'^to" ?.-\  ^T7>l*vitr   ir^5!*f?l lrlk, Wi©H VI.
^U^M^nW^^^ft^^E^nnvJLHjLJnp    ^
'    Ipinzsigari^pflpirjin^fu&zOT                                    š         g?7
I       G. F. Jurasek
v^Iaie^alec   klavir]**    In   trgovac   s   glasblll
Uubliana, Wolfova ulica 12.
Edina   koncaa.  tvrdka   aa   uglaSavanj«          ^_
klovlrjm  in   Harmoitljav  ta#   popravila    fa^flfeBSrfafft vfldi gf^tbn. Via ta  dala isvrfujem ftro- ^Ep^^nMTIlr^ kovno   ,* cano.  Olatbanlm  iotoia   ugla- ^^a^^w9^f iufa UkliuCno la                 O, P. Juraaak.         f J!^9
^     l>/\ Stavko  Fornazarič    g^
\|           Jozica Fornazarič           \j
^                                     r$*. tPaubtič                                     k
JJ                             poručena.                             W
^    ::     Nalnove'ia izbera     ::    ^
*^ -*      =^= umetniških in drugih ^=r       *^ ^|
$ razglednic |
ifi pismenega papirja ^J ^^ in vseh pisarniških ^ SS   in šolskih potrebščin   SS
w     NARODNA KNJIGARNA     |S
^K            Ijikljana prekruon ulica stet. 7.             5fe
£.t2T  Iićem dva -^M     971
stolarska pomočnlka9
in eaaga žagarja v lepem kraju na Spodnjem Stajerskem, do 15. marca. NjsIov  pove  uprav.   »Slov.   Naioda«.
Proda se vei
pralne sode.
(Samo na debelo). Cenj. ponudbe na R. 8LATNAB, uprav. .Slovenskega Naroda'.                     969
F^T*   Zaneslfivega "^M
delavca ali delavko
ki zna nekoliko pisati in brati in kl je vajen konj i5če za takoj L kranf. tov-sod. !n min. voda r. x. s. o. p. ▼ LJabljanl, Slomikova ulica 27 987
Išće la k mali družini takoj, pridna, pošten^ in čista            962
dekle ali vdova,
katera zna nekoliko  kuhati   in šivati,
Kot pomoč v gospodinstvo.   PlaJa po
dogovoru   Nastoo takoj. M'cl Brata-
nlć, Jaaaales, Dolanfako.
Na prodaj sta    m
dva lepa konja
Poni. Eden 2 in pol drugi 4 leta, star.
Zraven se proda tuđi lea TOX — Vpraša  se Stari trg it. 19.  pritličje
-0*~   AbsolTlrao   eksportni
akademik ^
vešč obeh deželnih jezikov, obvlađa perfektno francoščino In italljanščino, pozna dobro angleško in nisko korespondenco, izvrstno izvežban v korespondenci, knjigovodstvu, trgovskem računstvu in drugih trgovskih strokah igče pr im crno službo. — Dopisi naj se pošljejo pod , R. P- 2f3a* na upravništvo »Slovenskega Naroda*.                                879
Žcnitna ponndba!
Vdova srednje starosti z enim otrokom, lastnica malega posestva, se želi se-znaniti v svrho ženitbo z miroljubnega značaja z gospodom ali vdovcamurad-nikom, starosti 40-5° let. Vdovd z enim otrokom nišo izkijučeni. Tajnost strogo zajamčena. Morebitna ponuđba će mogoče s sliko, naj se pošljejo na upr vništvo »Slovenskoga Naroda« pod „Posestnlea S39".
Jos. Roiino
modni atelje
za gospode
Ljubljana
Franca Jožefa cesta 3.
VojaSke in urad-niike uniforme
po mori v najMraJism Času.
LASNE KITE
najboijie kakovostipolO*
14,18,20 in 24 fcron; lasna
podloge In mraZice.lasn«
masti, puder itd.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strtnoli Ljubljana, Pod TranCo H. 1.
Pozor 1 Zaradi vpokiloaai|a v vofaako alnibovaaia fa lokal odprt urno uprodal« alaga in ^ alcar vaakl dan samo od 9 do xli \ ia v aadalfo od • do 11 mra do-poldaa.
Kmetsku nosojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuie hranflne vlooe po flstfli M     ^1/0/                      brez odbitka rentnega davka.
^^Jj^^^^^^^^^^^^^^^^^^Et/j^^K^K^^^K/K^^K^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^BKKKKB                                                       .^BB^BT^B^B^l                ^^        m                                           m          __                                                                     "•^^■^■^■^"•^"•^"^"^"^"^"^"^"^"•^"•^"•^"■^■^■^■^■^■^■^^■^■^■^^B^B^B^^^B^B^B^B^BBTB^B^B^B^^B^B^B^B^BB^B^B^B^B^^B^^ea^B^^e^BB^^Ba^^^B
Rezervni zaklad nad K 1000.000.       "T /*  /0         Ustanovljena 1.1881.
_______________„^_______„^___
Str»n »•______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD" đne 2. mig 1918.                                                                                                51. stev.
I   Staaje Tlof koaceat aovembra 1»17 ea. B m,TtT.a«a-7«.                                                        eUmdca K 40,000.000-—.
rSB Češka indnstrljalna banka «1
nnnndranle MjajkU mm.   ::       ::   Kredite za aprovlzaCne »Kape.
I   Vsakovrstne bančne transakcije.                 Srečk« c kr. avatr. razredne loterlfe.                 Nakazila vojnim ojetalkom.
Velika hiša
i vrtaai lt*. prtpraTna za trgo-▼tao, M ¥ Eranm proda. Nas ov pove upravništvo »Slov. Naroda«.  749
HLAPEC ~^pf
zraožen obeh dežclnih jezikov se takoj Bprcjme. Kje pove upravništvo .Sloven-fkega Naroda*.                                 967
EEraiste
Ispuštate grlate, srebćico ln dm f« koise bolexal odpravl hitro ln sigurno Paratol, domaće mastio. Ne umaže, je brez vonia, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvojnati K 6.—. D3lje Parato! tresni praSeK za varstvo občutljive kože, škatljica K 2 50. Oboje <e dob proti vposlatvi zneska od lekaraarja M. Elsin Paratol tvornici v Endim-peatl, TU 24, Bona ntca ir
ih] liliE
Kj^h/^^^"^ J& graver in izdelova-r  ^^g^^rž^3^      telj   kančnkovih
štan^ pilif
LJOBflJftHfl, DforsHi trg itei. 1.
Prei« F Rat|Dl »»«1« Gorici.   I.   UOljCl   Gorici.
Gorica — Ljubljana
StoHa DL !t. 2.    Sliri trg ste«. 28
m^a                           llnfVa    in
šivalni stroji, gramofoni,
•Uktrične iepne   svetllke
že kompletne od  2  R.
Najboljie baterije.
Posebno niz ka cma za preprudaiafce.
Mm Mm
na Starem trsu St. 11
v flhačičevi hiši :>ol?i oor!'te M.
Ivan Bizovičar
mutni in trgovski vrtnar
Lfubliana     839 Kolezijska ulica št. 16
priporoča svojo bogato opremljeno
vrtaarsfto   ter    okusno    izdelane
vence, šopke in trakove.
^^BB£%      ::   Izposoievaire    ::
^^H£ji&£%i ob mrtvaških adrih drmiire j^^^flH££> cvetHce, ka kor tuđi najfincjic ^^^HSj^K^i dekoractiskc aretHce zm &n-^ajj*Hi||M*       :-: rane in balkone :-:
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cve-tlic in zelenjadi. Spre-jcmam naročila na de-*               želo.   Vsa narobila se
izvrSujeio točno in solidno.
M ft      Mola***: I. li*«
«4^JBP             Livbifmu.
■^BBmaaaa^BmmmmmjBj
Kdor namerava prodati to kaj
!   KOSTANJEVEGA LESA   !
f*3j ga ponudi tafcoj tvrdkf
J. Pogažnik. Ljubljana. Mariie Tereziie cesta 13.
JJR^        Vsaka dama naj čita
'     '          /^l    rr^oio  velezanimivo  navodio o
C^      \i       mođemem negovufa grail|.
\/^\   ($    I^u^rn svm   pri   Tpadl«ati    ln   poman)-
:    k,7':.r^i^fy/           kanjn Imunosti« — Pišite zaupno na
i^%v^y/      Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schansstrass« 2« odd. 41.
Ili      ,    .      .      --- Prlporo«« za —-1
sModm salon sponlsU seziio i
!  fSiihin Uirrhbn    svilene kletakel
I                                                                                             najnowe|*ih  oblik     ■
Židovska ulica stev. 3.  za dame in tekliće I — nnn~-L; lr#i  1   linhliana     Popravila aa apr#fet«a|«. ■
|Dvor,k! trg 1, »Bi    |al|i ww W)!|B f a||£j
*V "• -.'_3aE*t>- ittSS^SsHB* ^BBBBa^BBa^P •■■^^^^■^■^P'BB'^'^'^^Š^Š^^ ^■^■^■^BBaav ^BVaVasBVaV Ma^HaaH^F
—   Velika i?bira   g=g-
nainHi gili razgledate
Marija Tiiar, Ljubljana.
467
\___________________________J
P^^P  BHalBaVBBBaBBaBaVbV^BaHa^BHaVB^^aflBBBHaBaHaBB^                                                                                                                                                                       ^^^^|
I  ^                   ™™                             "2
■W               |                II     I           in vsc vrste oblačil se     Tm
/pnci#p nni0K0 dad°zei°cen°jD **•   li
•avWII«#l%W    VUIWI1W   jamčeno   pralno doma       I
prebarvati    s post.  varov.   oestrupeno           730       I
barvo za obleko.JEKU"  I!
Le „TEKLA" je pristna.   Vsi  druei  izdelki so mani ▼redni.        I
Cena  zavojčku 60 vtn. Preprodaialc  dobe visok popust.        I
Edina prodaja za vso Avstriio  in rusko Poljsko              I
Commercia knpčevalna droiba za kam. tek. p#-      I
trebičine, d.xoz. Praga Vaclavakt traj. Tei. 6187    y[
^*xipoxodair!ci -   ^-pecii^u no
9amsko in otrosko konfekcijo
zelo solidna tvrdke
M. Krisfofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg   št. 9. — Lastna  hite.
NatnoT«]ie       BaT"    KOSTUMB    ~im       Ka|B9T«|ta
BI II JV M    a   plaičCf |ope  '   If |fc ! |   at 1  II 7 F rS^SS^JSSm II R I L 11
Otroške oblekite n olke a nlaieike.
■Iglenlfaio pertlo in dr«t* p»tfM1«« »• imfHwtt»
B^B^ Zapiraite!         Zapira jte!
|BV^^ več 1000 dvanajstoric visećih ključavnic
aaf^^aw Ur papirnatih servijetov9 ^aten s«
■■^^^K^^                   prav po nixkl ceni  prodajo.             738
^    ^         Uubtlana, Oradlžže 7    ^y" Maks Cernak.
K   Sijagno lepo lice    ss        ■
in mladostno  svezo,  rosnato  polt do pozne starosti ohram-o 2ene in   Hl
dekleta, Ce vporabljajo moj tisočkrat preiskušeni in od zđravniKov-stro    &
kovnjakov dobro priporočeni recept (p   dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih   H|
pišem. Mozoli,   ^ege,   ogrci,   Iišaji,   gube,   rdečica   obraza   garantirano   ^M
sigurno    ^ginfj«).    Pošljem   nrenis   recepta   vsakomur   zastonj    Pišite   ^M
Fr. Menscklky   DaoaJ 82.,   prađal   1.   oddalek 7. 8
Želi se znmke zs odeov r                                20  ^M
^^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^^Ba^B^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^B^B^Ba^Ba^Ba^Ba^Baa^Ba^Ba^Ba^Ba^B
Telefon 46.203                  '               Telefon 46.208
mARTIKA" jako fino lepelo ~m
alkalija prosto, kot nadomestilo za arabski gumi in dekstrin
takoj za rabo, v tenkih plasteh namazano, skoro brezbarvno, hitro se tiušeče lepilo, ki se izborno sprime, za vso kartonažno industrijo za nalepljenje etiket na papir, usnje, steklo in pločevino posebno prikladno, dobavlja v posodah a 5, 12 Va in 50 kg, v sodih k 250 kg iz tovarne nevštevši embalažo                       4446
|ay CEH & BUTZ, Dmai U I?, ĐrožeBtntfaae \\. 82.
Lo.r.,.^lI^rT.1^.^, ZahtevaitetlovcMkicenikll I   Priporotamo edino naiboljSe šivalne stroje tvrdke:   I
Nos. Petelinc, u*nm. ^^ I
I pala*   trmatofikasakaga   m#stn9   Ioto,   ^HHHm^  I
I               3. klia mb to«.                   I^^3I       I
■                                                                                        II       laaM        7
■ VafTacia  in  atlaa  zaloga   šivalnih  strojev vseh        y         )J        ■
I    sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.        •JLSHEM         I
IV zalogi igle, olie,ler deli za razne stroje.   10 letn.'„^^.,  I
I Dostavite* strofo* taksi I    Ps«k w ¥szsn!n brezplačen! I
Potočnik,
modni atelje za gospode in dame
Ljubljana, Gradišče Si 1.        m
se priporoča cenj. občinstvu zb izdelovanje oblek za gospode ln dame po najnovejši modi in kroju, istotako se tam moderniziralo in obraiajo obleke za go-I spode in dame. Novi modeii vedno na razpolago. Radi pomanjkanja pomoči se cenj. naročnike prosi naročila poslati še pred začetkom sezone. Fazona za moSke in ženske obleke od 60 K naprel. :: Solidna postrežba.
V_______________________________________________J
mt %m                      a**                   «a         ulit«lj Olasbene Matice
HllUIlaV      l#l W4bllll\      „jak c. kr. a«I. sodiiia
Ljubljana, Kongresni trg Stev. 15
(Hasprotl nuntka etrkve.)
Na>|v«c|at ki wa>|apoaobwH« tvrdka in izposojMalnica MavapJatVff pianiwo¥ kl harmonljav na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbcnih inštrumentov, strun in muzikalii. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: Maendorfer, FArster, Bvdolf Stelsaiamaa«r. MAUl A ■•itxoiaii, Slos ln Hofmann imam edino tmkl|mtea la |«a za Kranjsko v zatogi ter svarim pred nakupom falzi-likatov in navidezneea .pofelna".
Ugliievanje in popravila strokovnjaSko in ceao.
lOlttna postafasob ?sias g«rsB0l|s.
GOVEJA KRMA
se Želi dobiti, ki se zamenja za živila, mast ali kaj druzega, kje pove uprava t. g. lista.                                        955
Karei £inhart
r^^r^s   urar             .
Uubljana, Marile Tereziie cesta št. 7«
Zaloga vseh vrst žepnih ur, nr na
nihalo s polnim bitjem, stenskih in
kuhinjskih ur, budilk.
Hfkliaste vo ae mre, ura v xapest<
nicali   v    radi^evlm    kasalnlkom
U brez njega, zaloga srebrnih in
oikl)astth nr   „Ome ga" po nafnf-
ijih eenah.               131
Popravila se  izvršujejo najbolje.
f Strokovniak 1
|d= Dere 1
U   ordinira zopet    n
li od 2 — 3 popold. II n za otrolke in notranje iiolezni n
II Beethovnova ul. 15.   II
Kipi zopGt
y fsefe (tndi mallH) množinah 608
šelak, orange   . . K 100*— za kg
„     rubin   . . .  „   80'«-   „   „
kafro v kosih   . .  9 100*—   n   n
boraks v kosih   ,  ,    ,5f—   „   „
salmiak v kosih .   „    20*—   „   n
žveplo v palicah.   ,   24*—   „   „
gumi arab., prima  „   40*—   „   „
gumi tragant, bel  ,   30*—   9   n likavne    (šmirgel)
pole št. 0—6   .  „   80-—   „100
fin FalBdl. BDdinpia
V. Lipot-k5i-ut 12.
Telegr. naslov: Indicater Bodapcst.
}Cadomesttlno
naleti mili
parfumirano
v •lagantalh kartonlh
fino opremljeno
ducent 14*40 kron.
Iriovci uečji popust!
Dobiva  se pri   tvrdki
Milai Mm
Ljubljana
so. Petra testa 9.28.
Po poltl aošifja se It od 5 doctntov napnj. BaVa^Ba^aMa^aaaaaaiMn^nnai
Podružnica Uubljana. lAnRANSKA   RANKA Podružnica Ljubljana.
DcInBka 9lavnka: K 12,000.000. ******M\rmtJE\r*      Ufllll\n Ratmm: okrog K 1,000,000.-.
obrestoftnj«. Dviga se lahk« rsak daa brat Mira tt rntn-                 r<*■■■!■■ i            BBAJAi Čeke, nakunice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta.
_____             torij. Rentni davek pla£a baika iz stoje*«.                              ^„f-^      tSST         ••« PBNMi na blago, ležeče t iavnib skladišnih.
BDPDJB m PaOSAJA: Devfce, valnte, vredBostne papirje Hđ. ia srefte        SS?              SSv»m        —■■mmm. iu™,, „nrnMi. i. »u :„1 -       :,.,.-
|                             c kr. razreda« loterije.                                                                  Kmi.hi         Xm*~           PBMlUami Borzna naroćlla m jih izvrSnie najkulantneje.                         j
Brsojavni misIovi JADIUUISKA.                                  >                      t                                           Telefon it. 257.              I