Glasilo Zveze sindikatov Slovenije	Ljubljana, 8. november 1984
Glavni urednik Dušan Gačnik	letnik 43, Številka 44, Cena 2.5 din
Odgovorni urednik Franček Kavčič	______________________
IZ VSEBINE
Kaj se lahko skriva za prekinitvami dela in izsiljenimi sestanki
Smoter načrtovanja je izboljšanje življenja	
Sprejet družbeni dogovor o dohodku	
So v Pomurju pred energetsko prelomnico?	
Gorjupovim dnevom ob rob	
Bo jernejevski trmi sledila Kačurjeva usoda?	
V tej številki
priloga
Vzajemnost
Računalniške potoke speljati v reko

Kaj o tem menite vi?
Vodstvo črnuške Elme je s pomočjo nekaterih zunanjih sodelavcev, ki jih je imenovala občina Bežigrad, izdelala poročilo o gospodarskem položaju delovne organizacije in program trajne in dolgoročne sanacije vseh proizvodnih programov (elektroins-talacijski material, gospodinjski stroji, suhi transformatorji in orodjarna). Njihov predlog, ki je ta čas v javni razpravi med de-. !avci,ponuja doslej le redko uporabljeno rešitev: ukinitev delovne organizacije (ki je lani praznovala 35-letnico) ter ustanovitev treh novih, delovnih organizacij, dveh v Črnučah in ene v Čatežu, tozd Elejitroinstalaeijski material v Lendavi pa bi se priključil k zagrebški delovni organizaciji Elektrokontakt. Z njo ima Elma že skoraj dve desetletji sklen jen sporazum o delitvi proizvodnega programa, vendar sodelovanje po mnenju vodstva Elme zadnje čase ni dobro.
Ta čas lahko zanemarimo »ceno«, ki bi jo moral plačati
Elektrokontakt za minulo delo tistim delom delovnega kolektiva, ki bo ostal v Črnučah, prav tako tudi pomisleke o pričakovanih naložbah v Lendavi in zaokrožitvi proizvodnje celotnega elektroinštalacijskega materiala, kajti nobenih resnih pomislekov ni, da ne bi tovarna v Lendavi in v Čatežu s takšno združitvijo kaj pridobila. Navsezadnje so se v Lendavi že naveličali stalnih kratkih stikov z matično tovarno, neurejenih odnosov, sumničenj in obtoževanj. Pustimo zdaj to ob strani!
Ne moremo pa zanemariti ugotovitve komisije, ki je pripravila dolgoročni program sanacije Elme, da delo prejšnjih sanacijskih komisij predlagane rešitve in finančno pomoč za izboljšanje delovnih programov delovne organizacije v obstoječi organizacijski sestavi niso bili uspešni. Denar so porabili, sanacijskih
načrtov niso izpolnili in tudi gospodarskih učinkov sanacije ni bilo. O odgovornosti za takšno »saniranje« delovne organizacije in njenih tozdov pa nič, in pravih zagotovil, da bo sedanja sanacija uspešna, tudi ne. Pov-rsem normalno je med delavci mnenje, da je predlog v resnici razprodaja Elme in da je sedanje vodstvo delovne organizacije ponudilo le razbitje kot pogoj za sanacijo. Na dvanajstih straneh poročila o delu komisije in programu trajne in dolgoročne sanacije je pravzaprav le-to. Delavski sveti tozdov in delegati v skupnem delavskem svetu so imeli precej pripomb na to gradivo, v skupnih službah pa menijo, da takšno gradivo ne more biti osnova za razpravo o programu sanacije. Tako sta menila delavski svet in sindikat v skupnih službah. Glavni direktor Bogomir Rebernik je zapisal med drugim, da takšna stališča spravlja vso Elmo v zelo čudno luč pri občinskih skupščinah in tega v skupščinah ne bodo kar enostavno sprejeli. Prav ima! Toda nas zanima, ali bodo v lendavski, trebanjski irr bežigrajski občinski skupščini enostavno sprejeli poročilo komisije za razčlenjevanje vzrokov sedanjega gospodarskega položaja Elme in pripravo programa trajne in dolgoročne sanacije. Pa ne mislimo zato, ker njihovi predstavniki niso sodelovali v pripravi tega gradiva in ker v komisijo niso bili vključeni tudi delavci iz obeh. dislociranih temeljnih organizacij, ampak tudi zato, ker ni odgovora na vprašanje, zakaj niso uspeli dosedanji sanacijski programi, ki so jih zahtevali delavci in ker tudi odgovornost za neuspehe ni opredeljena. Pa je razbitje Elme res edina možna pot za sanacijo!?
Za uredništvo:
Marjan Horvat
mmk

wmmš
r |

■umi
im.*

Tehnološki razvoj mikroelektronike in telekomunikacij je danes že toliko pocenil računalnike. da so glede na kupno moč postali že blago za široko porabo. Računalniki, ki so jih iz svetovnega trga k nam prenesli najprej in predvsem kot zabavno igračo, postajajo reden ■ spremljevalec človekovega dela in prostega časa in vedno "bolj vroča teina naših resnih razpravljanj in prizadevanj. Pobude in predlogi mnogih organizacij in posameznikov, da bi zagotovili ugodnejše pogoje za družbeno bo!) organizirano in širše'uvajanje ter ovc -! javljaj; je računalniške pismenosti, dobivajo podporo tudi v pri ■ zadevanju oblastnih organov.
Z računalniško pismenostjo označi;iemosposdbiiost ljudi) da zmorejo,prš -svoji izobraževalni, raziskovalni, tehnološko razvojni, proizvajalni, organizacijski in upravljalski. dejavnosti uporabljati računalnik in sodobno in-
loniiaujskp tehnologijo, s čimer se poveča produktivnost, kakovost' in učinkovitost njihovega delovanja in lažje obvladujejo informacijski tokovi. Računalniško pismenost zagotavljamo predvsem s poukom računalništva in, z računalniki v osnovnem in usmerjenem izobraževanju ter z množično ponudbo hišnih računalnikov kot širokopotrošnega blaga, ki je dosegljivo vsem ljudem. Danes ocenjujejo, da v republiki nimamo več kot 2 odstotka računalniško pismenih ljudi. To za zdaj ne ovira razvoja na tem področju, zlasti če upoštevamo, da tovrstno znanje posameznik lahko osvoji v relativno kratkem času — v nekaj mesecih. Računalniška tehnologija tudi še ni množično prodrla v tehnološko sestavo našega gospodarstva in.v informacijske sisteme za poslovno in .uprav-Ijalsko odločanje. Za tisti de! proizvodnje in projektantskih, ter razvojnih sistemov, ki so ra-
čunalniško vodeni, .pa imamo dovolj usposobljenih kadrov.
Mnogo' večji problem je pomanjkanje ustrezne opreme, ki-onemogoča boljšo izkoriščenost zmogljivosti, ki jih imamo. Kot smo precej storili za vključevanje računalniških vsebin v izobraževalne programe vseh stopenj od osnovne šole do univerze (čeprav so'povsod tudi slabosti), in usposabljanje učiteljev za pouk računalništva, pa smo zelo. malo storili za zagotavljanje ustreznejše ponudbe domače računalniške opreme in dopolnjevanje domače ponudbe z uvozom hišnih računalnikov.
V Jugc/skivsji zdaj ponujajo domači proizvajalci osem modelov hišnih računalnikov, ki so večinoma na stopnji prototipne ali maloserijske proizvodnje. Njihovo število je daleč pod ravnijo sedanjih potreb, - ki jih samo' vzgojnoizobraževalne organizacije v Sloveniji ocenjujejo na približno 2.000 hišnih računal-
nikov. Pri tem potrebe predšolskih ustanov, osnovnih šol in potrebe po zmogljivejših računalnikih za usmerjeno izobraževanje sploh niso upoštevane. Vemo tudi, da pobude za spremembo predpisov, ki onemogočajo uvoz'hišnih računalnikov, še, vedno meljejo v zveznih or-■ ganih uprave”.
Rekli smo, da'se na področju računalništva premika. Res sc,, toda še vedno prepočasi in'premalo ambiciozno. To so le prvi koraki in se daleč smo bd tega, ■ da bi bil računalnik nepogrešljiv pripomoček ljudem*— samou-prgvljalcem pri kakovostnejšem odločanju in izboru med množico informacijskih podatkov. -Gotovo je to dolgotrajen proces,-ki zahteva spreminjanje zavesti, j Slovencev pa nas je premalo, da bi *i lahko privoščili razdroblje- I nost prizadevanj za 'krepitev'računalniške kulture.
Igor Žitnik
Posebna skrb zh utrjevanje zavesti o pomeiVi kulture
Osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega načrta SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v tretjem poglavju pod naslovom »Uresničevanje družbenega plana v letu 1985 ter dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije« govori o nalogah posameznih členov družbene reprodukcije. O nekaterih področjih govori bolj, o drugih manj konkretno in pbsežno, za področje kulture pa se zadovolji le z enim od-slavčtčem.
V poglavju o »politiki in aktivnosti v družbenih dejavnostih« je napisano:	'	■
»V kulturi bo veljala posebna skrb utrjevanju zavesti o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega zavarovanja.
- dostopnosti kulturnih vrednot, ustnfenejšemu vrednotenju j umetniške ustvarjalnosti in kulturnega dela ter iskanju novih možnosti sodelovanja in povezovanja nosilcev kulturnih dc-! -^'javnosti z združenim delom.« To je vse.
Kulturniki bodo očitno še 'Wrcj sami pestovali svojo »posebno skrb za utrjevanje zavef&O'pomenu« svojega delovanja za družbeni razvoj.	7<Ž.
delavska enotnost
Kaj vse se lahko skriva za prekinitvami dela in izsiljenimi sestanki
Naši nevsakdanji spori
nega dela in delavci v proizvodnji, neustrezen odnos med delavci v skupnih službah in v proizvodnji, ki se kaže v medsebojnem nezaupanju in takšni pripravi predlogov za organiziranje dela, pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in njihovih izračunavanjih, ki jih ljudje ne razumejo. In če pri tem ni jasne razlage in temeljitega pogovora v sindikalnih skupinah, kaj lahko pride do kratkih stikov.
Dolgo časa so bili žarometi jugoslovanske javnosti usmerjeni na dogajanje v majhni makedonski občini Kratovo, kjer so delavci Id-nine za poldrugi mesec prekinili delo, da bi si na ta način izborili pravico odločanja o svojem razvoju — pravico do samoupravljanja. To je bila posebna prekinitev dela, kjer so delavci namesto večjih osebnih dohodkov in boljših delovnih razmer zahtevali, naj jih nihče ne sili v združitev s kratovskim »velikanom« Sileksom. Razplet v Kratovn je znan: združitve ne bo, delavci pa so se na sestankih sindikalne organizacije dogovorili, da bodo izpad dohodka, ki je nastal zaradi prekinitve dela, nadoknadili z nadurnim delom in delom ob sobotah in nedeljah. Hkrati so tudi zahtevali, da se ugotovi odgovornost vseh posameznikov v Idnini in v občinskih organih za nastale razmere v Kratovu.
Kratovska prekinitev dela je klasičen spopad nekega delovnega kolektiva z veljaki v občini. ki so plesali tako, kot jim je igral najmočnejši človek v Kratovu, direktor Sileksa. Lahko bi rekli: spopad s tehnobirokrat-skimi sestavi, ki so bili čvrsto povezani na vseh področjih, njihova palica pa je ostro udarjala po vsem, kar je dišalo po upornosti, drugačnem mnenju in drugačni oceni. Toda? Vsaka ‘palica ima dva konca in / enim so delavci udarili nazaj.
Zavajanje
Takšen krajši uvod iz Kra-tova smo za zapis o prekinitvah dela v organizacijah združenega dela v Sloveniji uporabili predvsem zategadelj, ker bi bilo zelo narobe, če bi v vsaki prekinitvi dela že vnaprej videli le mezdno gibanje delavcev, njihov boj za večje osebne dohodke, ne da bi prisluhnili temeljnim vzrokom za nezadovoljstvo v posameznih samoupravnih okoljih, skratka, izvorom nizkih osebnih dohodkov, neurejenih samoupravnih odnosov in samopašnosti odgovornih delavcev ali pa strokovnih služb. In prav to se nam ob ocenjevanju prekinitev dela pogosto pojavlja, kajti neposredne povode zamenjujemo z vzroki, resnica pa je pogosto ravno nasprotna. Od 54 prekinitev dela v prvih 8 mesecih letos, ki imajo v veliki večini značaj izsiljenih sestankov, so mnogi takšni, kjer je nezadovoljstvo delavcev z razmerami tlelo že dalj časa, vendar pa očitno ni bilo prave pripravljenosti za odpravo vzrokov nezadovoljstva. Tipičen primer za to je prekinitev dela v ljutomerskem Tehnostroju, tozd Proizvodnja, kjer se je nezadovoljstvo kopičilo dalj časa, v kolektivnem poslovodnem organu so bili nezdravi odnosi, proizvodnih načrtov niso izpolnjevali in potlej se je nekdo spomnil, da bi bilo morda vse to moč urediti z ukinitvijo kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije in ponovno uvesti direktorja kot pametno rešitev za normalno poslovanje. Delavci so takšne predloge zavrnili in končno tudi spoznali, da prav nič ne drži zagotavljanje prejšnjih vodilnih delavcev Tehnostroja. da imitjo V tovarni sodobno organizirano proizvodnjo z visoko produktivnostjo, da izdelujejo izdelke, po katerih je veliko povpraševanje na trgu in da so le zunanji razlogi (cene reprodukcijskega materiala in njihovih izdelkov, izsiljevanje pri cenah, pomanjkanje deviz itd.), ki onemogočajo doseganje dobrih poslovnih rezultatov in da so pri tem notranji razlogi zanemarljivi. Na številne- pomanjkljivosti je bilo vodstvo delovne organizacije sicer že prej opozorjeno, prav tako tudi občinski dejavniki, vendar ni
! nihče ustrezno ukrepal. Tudi na j občini so čakali, bolj od daleč spremljali dogajanje v Tehnostroju, zato je davek zaradi zamude večji in bržkone ga bodo v taki ali drugačni obliki plačali vsi, kajti to je največja delovna organizacija v ljutomerski občini.
Nesposobnost
To pričakovano nezadovoljstvo je vse kaj drugega od tistih izsiljenih sestankov, ki jim botruje neumnost administracije in skupnih služb. Tako so, denimo, v hrastniškem Sijaju delavci v eni izmeni prekinili delo, ker so znašale razlike v osebnih dohodkih za september ih avgust od 4000 dinarjev do 10.000 dinarjev. Razlog je bil spremenjen način obračuna letnega dopusta, ker se v skladu s samoupravnimi akti vročinski dodatek ne obračunava v jesensko zimskem času, ker je mesec september za delovni dan krajši in končno tudi zato. ker se je nekdo zmotil pri obračunavanju stimulacije. Nastale so razlike, ki jim strokovne službe prvi hip niso bile kos in jih niso takoj znale obrazložiti.
Po sklenjenem dogovoru delavcev je po enoinpolurnem sestanku proizvodnja normalno stekla.
Delavci v kuhinji Zdraviliškega doma Čatež so že dalj časa opozarjali na težke delovne razmere in na pomanjkanje delavcev, posebno kuharjev. Toda vodstvo je očitno podcenjevalo razmere, le obljubljalo rešitev. Vse več je bilo bolniških izostankov in zahtev za prekinitev delovnega razmerja, tako da je z glavno turistično sezono čezmerno nadurno delo postalo vsakdanja praksa. Končno so na sestanku, ki so ga delavci sicer že vnaprej najavili, uvideli, da se odobl juh ne da živeti in tudi normalno delati ne. Po normalnem postopku je delavski svet vendarle naročil, da je potrebno narediti korak k ustreznejšemu vrednotenju dela v kuhinji in odpraviti tudi druge vzroke za nezadovoljstvo teh delavcev.
Neodgovornost
V mariborskem S\vatv ju pa se delavci niso strinjali s sklepom delavskega sveta, da sc linearno povečajo vsi časovni normativi v tovarni za 10 odstotkov in po izdelavi analize v normirski službi v septembru še za 2 do 5 odstotkov. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se za pet odstotkov zniža število zaposlenih v neproizvodnih službah in da se tudi za te službe izdelajo časovni normativi ter da sc s 1. 6. 1984 poveča vrednost najenostavnejšega dela za 1,1,01 odstotka, ,ng 10.000 di-
narjev. Delavci so 2.,7. prekinili delo ter zahtevali veljavnost starih normativov in stare vrednosti za najenostavnejša dela, kar je po mnenju vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v nasprotju s stabilizacijskimi prizadevanji v tej delovni organizaciji.
Pustimo zdaj ob strani, kako so bili delavci v pripravah novih normativov seznanjeni z vso zadevo, vendar pa je med drugim tudi v »Obvestilih« z 29. 6. 1984 bilo zapisano, da je vzrok za' linearno povišanje normativov v slabem izkoriščanju delovnega časa. zamudah dela. predčasnih odhodih na malico, piedčiisnem prenehanju dela. Na to so vodstva DPO opozarjala, poslovodni organi pa so ukrepali tudi po disciplinski plati. Povsem normalno je, da je zavoljo takšnega vedenja padala produktivnost, primerjave z drugimi delovnimi organizacijami pa so pokazale, koliko nižja je produktivnost dela na enakih strojih v primerjavi s konkurenčnimi tovarnami. Tako je 2. 7.
1984 približno 100 delavcev popoldanske izmene v obratu Smolna vez prekinilo delo kar za nekaj man j kot pet ur.
Statistika
.Iz letošnjih prekinitev dela in izsiljenih sestankov smo izbrskali nekaj primerov, ki dovolj zgovorno pričajo o najpomembnejših vzrokih za takšne pojave. Statistiki bi ugotovili, da je bilo letos v naši republiki 54 prekinitev dela, neposredni povod zanje pa je bil v 36 primerih nezadovoljstvo z osebnimi dohodki, pravilnikom o nagrajevanju, razlikami v osebnih dohodkih, da so v osmih primerih botrovale takšnemu nezadovoljstvu spremenjene norme, trem primerom delovne razmere, dvema organizacija dela, enemu neizplačane nadure in druga nadomestila, enemu primeru suspenz delavca.
Skupno število prekinitev je manjše kot lani, v prekinitvah
dela ali izsiljenih sestankih je sodelovalo 2800 delavcev. Največ jih je sodelovalo v prekinitvi dela v Gorenju, tozd Elektronika Ptuj (280). najmanj pa v izolski Mehanoteh-niki tozd Igrače (7). Najdaljša prekinitev, ki je trajala dva dni, je bila v Gorenju-Elrad Gornja Radgona in KK Šentjur tozd Klavnica, najkrajša pa je bila v slovenjebistriškem Impolu tozd Valjarna,' ki je trajala 30 minut.
Odnosi
Zelo lakonska in neodgovorna bi bila ugotovitev, da pravzaprav s prekinitvijo dela ali z izsiljenim sestankom izraženo nezadovoljstvo delavcev v delovnih in samoupravnih okoljih ni huda zadrega in problematičen pojav. Ob njem se je vendarle treba zamisliti in razčleniti prave razloge za takšno ravnanje. Pogosto odseva v prekinitvi dela ali izsiljenem sestanku prepad med vodilnimi delavci v organizaciji združe-
In nenazadnje niti ni predrzna trditev, da prihaja do izsiljenih sestankov in prekinitev dela /lasti v tistih okoljih, kjer gospodarijo na robu rentabilnosti, kjer vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ne znajo- pra-vočasno »udariti« po mizi tedaj, ko je ladja le malce preluknjana, temveč se zadovoljujejo le z zunanjimi »razlogi« za težak gospodarski položaj. Nenazadnje bi lahko le s pogledom čez plot svoje tovarne, v občini ali panogi, kaj hitro našli sorodno delovno organizacijo, ki gospodari v enakih razmerah in dosega mnogo boljše rezultate, in kjer znajo zelo rahločutno in odgovorno prisluhniti kritikam delavcev, razčleniti njihove zahteve in v dogovoru z njimi urejati vsa sporna vprašanja v delovnem kofektivu. Če bi ravnali tako in če bi kajpak tudi občinski sestavi budneje spremljali dogajanje v organizacijah združenega dela, če se ne bi zadovoljili le z zagotovili vodstev delovnih organizacij in tozdov, kako je vse lepo in prav, ne bi bilo teh prekinitev dela in drugih oblik izražanja nezadovoljstva delavcev, in končno: javnomnenjske ankete kažejo, da velika večina anketirancev zavrača prekinitev dela kot obliko urejanja neusklajenih odnosov znotraj delovne organizacije, med njo in okoljem. Le 13 odstotkov jih meni, da je tudi to možnost za urejanje in premagovanje nakopičenih težav v delovnih okoljih. In še manj bi bilo prekinitev dela in izsiljenih sestankov, če bi v samoupravnih organih pogosto ne sedelo na sejah več strokovnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili kot pa delegatov, če bi bili ti sestanki tisto mesto, kjer pride na dan vse, se sprejme dogovor in ustrezno (pametno!) ukrepa. Naivno bi bilo sicer misliti, da sporov in raznih kratkih stikov tudi tedaj ne bi bilo, vendar bi bilo njihovo reševanje zagotovo manj dramatično kot ob prekinitvah dela ali izsiljenih sestankih. V takih primerih pa bi morahr biti tudi sindikalna vodstva netilec nestrpnega, vendar samoupravnega reševanja odnosov in vprašanj, ne pa gasilec, kot so pogosto zdaj.
Marjan Horvat
Druga konferenca hrvaških sindikatov
Neupravičene socialne razlike so nož v hrbet temeljem družbene ureditve
Konec minulega tedna je bila v Zagrebu druga .konferenca Zveze sindikatov Hrvaške o »vzrokih in posledicah socialnih razlik na nekaterih področjih družbenega življenja«. Vsekakor izredno aktualna tema. ki je na »dnevnem redu« mnogih pogovorov tako v tovarnah kot tudi zunajnjih. Dejstvo je, da dandanašnji socialne razlike niso več zgolj socialni problem,/temveč politični, kar pomeni, da je že ogrožena delavsko razredna naravnanost socialistične samoupravne družbe. Pri tem posebej bodejo v oči socialne razlike, ki niso plod različnih delovnih
tčinkov, temveč povsem dru-;ačnih prijemov. Pravzaprav je iri vsem skupaj najbolj zastra-ujoče. da so socialne razlike, ki /vi raj o iz dela, dejansko zelo najhne. Znan je podatek, po laterem bi imeli v naši družbi si enake osebne dohodke, če )i spravili v povprečje samo ti-,tih 15 odstotkov najvišjih isebnih dohodkov. Ob dejstvu, la postajajo danes milijonske j nnožice delavcev po vsej Jugo- j ilaviji s svojim zaslužkom iz de- j ovnega razmerja socialno j >gfožene. pač ne moremo skic- j aati drugega kakor to, da delo v ; delavski družbi vsak dan manj I ‘'clja.	j
Vrniti ukradeno
V takšnih okoliščinah hrvaška sindikalna konferenca o socialnih razlikah seveda na drugi strani nikakor ni mogla mirno požreti pogostega očitka sindi-Msatom. češ da se s svojimi stali-. šči zavzemajo za enakost v siromaštvu. V isti sapi ko je ostro udarila po takšnih podtikanjih, pa se jc tudi nedvomno opredelila proti tistim socialnim razlikam. ki nastajajo na podlagi najrazličnejših mahinacij, špekulacij. z izigravanjem davčnih in drugih zakonskih predpisov.
Nič novega, bi lahko rekli
poznavalci dogajanj v jugoslovanskih (pa tudi hrvaških) sindikatih. To je bilo že nič kolikokrat ugotovljeno, vendar dlje od tega nismo prišli. Kot da so se delegati na konferenci v Zagrebu zavedali tega. Drugače si pač ne moremo tolmačiti izredno radikalne zahteve hrvaških sindikatov, naj se »razišče poreklo in odvzame vsa nezakonito pridobljena lastnina, kot tudi. da se,družbi vrnejo vsa sredstva, ki so jih posamezniki pridobili z nenamensko porabo posojil.« Po mnenju delegatov na konferenci naj bi tatovi vrnili ves tako pridobljeni denar,'skupaj s plačilom
Delavska enotnost
Jože Sintič o nalogah sindikatov v procesu načrtovanja
Smoter načrtovanja je izboljšanje življenja
O pomenu načrtovanja je odveč govoriti, saj ga vsi prav dobro poznamo. Toda v praksi je marsikaj drugače. Načrtovanje, če povzamemo ugotovitve iz prakse, še vedno ni instrument, s katerim bi delavci dosegali svoje razredne cilje. Zato se nam zdi pomembno, da temu vprašanju prav zdaj, ko smo pred novim izjemno pomembnim načrtovalskim delom, posvetimo ustrezno pozornost. Republiški svet ZSS je v preteklih dneh pripravil posvet za predsednike občinskih, medobčinskih in mestnih sindikalnih svetov o načrtovanju. S tega posveta, o katerem smo poročali že v prejšnji številki Delavske enotnosti, tokrat objavljamo skrajšano razlago Jožeta Sintiča, člana predsedstva RS ZSS, o nalogah sindikalnih organizacij pri načrtovanju.
Že na 1. konferenci ZSS o družbenem načrtovanju in v resoluciji 10. kongresa ZSS smo uvfstiii načrtovanje med najpomembnejše naloge sindikalne organjzacije. To pa ne naključno, saj smo ugotavljali, da je slabo načrtovanje razvoja, predvsem nestvarnost in neusklajenost načrtov, prispevalo svoj delež h gospodarski nestabilnosti in neuveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev. Zato mora biti naš temeljni cilj, da ostanejo načrti orodje za izpolnjevanje stabilizacijskega programa in instrument v rokah delavcev za obvladovanje celotne razširjene reprodukcije.
Zveza sindikatov mora s svojim delovanjem pripomoči k uveljavitvi odločujoče vloge delavcev v družbenem načrtovanju, tako da bo delavec temeljni nosilec, temeljni subjekt načrtovanja.
Pri določanju našega dela ne smemo spregledati, da imamo sindikati nekatere obveznosti in odgovornosti tudi po zakonu o sistemu družbenega planiranja.
Sindikati smo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v tistem delu samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki se nanašajo na pogoje za pridobivanje in razporejanje dohodka, pa tudi kot podpisniki samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
Naša naloga pri pripravi srednjeročnih načrtov je spodbujanje delavcev in samoupravnih organov za izdelavo teh aktov, obveščanje in oza-veščanje o nujnosti kakovostnega načrtovanja in s tem ra-
zvoja, organiziranja in spodbujanja delavcev za sprejem usklajenih razvojnih usmeritev.
Stvarni in usklajeni načrti
Naš cilj je, da vse samoupravne organizacije in skupnosti pravočasno sprejmejo svoje načrte, ki morajo biti usklajeni, s tem pa tudi stvarni. Če želimo doseči usklajenost načrtov, potem se moramo dosledno držati tudi dogovorjenih rokov posameznih stopenj planiranja, sicer bo zmanjkalo časa za usklajevanje različnih interesov. Zato bi morali izvršni odbori, konference in koordinacijski odbori takoj preveriti,ali so DS sprejeli programe priprav srednjeročnih načrtov in oceniti, kako jih izpolnjujejo, kje v pripravah kasni jo.
Iz rokovnika za pripravo srednjeročnih načrtov, ki ga je izdelal IS Skupščine SRS,je razvidno, da bi ozdi morali do 30. oktobra že sprejeti sklep samoupravnega organa o pripravi srednjeročnega načrta, analizo razvojnih možnosti, smernice za načrt tozda z elementi za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje.
Sindikat mora pospešiti sprejem smernic, kjer jih še niso sprejeli. Naloga sindikata pri sprejemanju smernic pa ni le organizacijska in mobilizacijska, tako kot ne pri sprejemanju drugih planskih aktov. Sindikati bi se morali upreti formalizmu pri pripravi srednjeročnih načrtov, preskakovanju posameznih stopenj načrtovanja, prenašanju nerešenih vprašanj z ene stopnje načrtovanja na drugo, poudariti pa morajo pravo vsebino in prave interese delavcev in delavskega
‘
.
*:V^ ' «,5'
Er*
■"v;
-3Ž- • -
■
razreda. Izvršni odbor OO ZS mora obravnavati smernice za načrt tozda, zavzeti do njih stališča in z njimi seznaniti delavce na zboru delavcev. Pri tem naj se izvršni odbori zavzemajo, da bo izhodišče načrtov povečanje realnih OD, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, krepitev reprodukcijske sposobnosti, zadovoljevanje skupnih in splošnih ter družbenih potreb in dohodek, ki ga potrebujejo delavci za dosego teh ciljev.
Večja proizvodnja, izvoz, preusmeritev, višje .znanje, učinkovitejše gospodarjenje, zmanjševanje stroškov itd. nam ne predstavlja ciljev samih po sebi, ampak nam predstavljajo sredstvo za zadovoljevanje potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Spodbude za doseganje ciljev
Temeljna naloga sindikatov pri planiranju je torej v tem, da opredelijo vsebino, ki bo spodbudila delovne ljudi za izpolnjevanje razvojnih ciljev. Smoter načrtovanja in razvoja je izboljšanje kakovosti življenja vseh delavcev in občanov, zato morajo biti prizadevanja za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer delovnih ljudi ter razvoj človeka kot celovite osebnosti osnovni smoter in izhodiščni cilj vseh planskih listin. Tako smo zapisali tudi v stališča, ko smo na predsedstvu RS ZSS obravnavali republiške smernice.
Republiške smernice so splošna osnova in usmeritev družbenoekonomskega razvoja za prihodnje srednjeročno obdobje v tistem delu, kjer opredeljujejo temeljna izhodišča in cilje družbenega razvoja, pa so tudi obvezno napotilo za vse nosilce načrtovan ja pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov. To pomeni, da morajo vsi nosilci načrtovanja od tozdov in KS naprej (enako tudi sindikati) upoštevati te smernice.
Pomembni načrti tozda
Za sindikat je izredno pomembna priprava temeljev načrta tozda. Temelje načrta tozda določi delavski svet na podlagi sprejetih smernic in elementov za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, kot tudi na podlagi poročil o rezultatih sporazumevanja v DO, sozdu in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. bankah in drugih fi-
nančnih organizacijah in skupnostih, ki združujejo sredstva, ter poročil o rezultatih dogovarjanja, o temeljih načrta družbenopolitične skupnosti.
Temelje načrtov tozdov naj bi delavci sprejemali marca in aprila prihodnjega leta z referendumi.
Nosilci družbenopolitičnega dela za referendum o temeljih načrta tozda so seveda izvršni odbori OO ZSS v tozdu. Zaradi pomembnosti temeljev načrta tozda za vse druge stopnje in subjekte načrtovanja tudi predlagamo, da osnovne organizacije ZS lahko dajo pobudo skupščini občine za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva.če DS ne pripravi predloga temeljev načrta do roka, opredeljenega v programu za pripravo planskih listin.
Rokovnik za pripravo planskih listin za obdobje 1986—90 naj bi zagotovil zlasti sočasno pripravo načrtov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter DPS. Brez sočasnosti načrtovanja ne bomo dosegli večje usklajenosti načrtov. Če pa nam ne uspe sprejeti usklaje-nejših načrtov, kot smo jih sprejeli za to srednjeročno obdobje, pomeni, da ne bomo dosegli enega temeljnih ciljev načrtovanja in našega političnega dela.
Vprašljiva bo ostala kakovost normalno ■ sprejetih planskih aktov. Zato je rokovnik tudi podlaga za politično akcijo v SZDL' in ZSS ter pri drugih subjektih, ki se ga moramo kar se da dosledno držati.
Izredno pomembna naloga občinskih svetov je tudi usposobitev izvršnih odborov osnovnih organizacij ZS za družbenopolitično delo pri pripravljanju in sprejemanju načrtov ter zagotovitev pomoči osnovnim organizacijam pri uresničevanju njihove vloge in nalog. Po občinah bo potrebnih najbrž več pogovorov in posvetov s predsedniki OO ZS. konferenc, koordinacijskih odborov itd. Predvsem mislim, da bi morali takoj sklicati pogovore s predsedniki osnovnih organizacij ZS in delavskih svetov, oceniti položaj pri pripravi načrtov ter se dogovoriti za naloge v prihodnje. Podlaga za take pogovore naj bodo navodila organizacijam in organom ZS za pripravo in sprejem srednjeročnih načrtov za obdobje 1986—90. Pri vsem tem se kaže povezovati s strokovnimi in drugimi organizacijami v občini, ki so odgovorne za načrtovanje, ter s koordinacijskimi odbori za plan in stabilizacijo pri občinskih konferencah SZDL, ki bodo v občinah usklajevale priprave in sprejemanje srednjeročnih načrtov.
Zahteve in stališča
•	Delegati konference so posebej poudarili, da se delavci ne strinjajo z nadaljnjim padanjem osebnih dohodkov in življenjske ravni, temveč bi morali že prihodnje leto uveljavljati politiko gibanja osebnih dohodkov, ki bi rasli skladno z družbeno produktivnostjo dela. S tem naj bi ustvarili možnosti za diferenciacijo pri delu, kar naj bi onemogočilo vse večje uravnilovske težnje v delitvi osebnih dohodkov.
•	Konferenca je zahtevala, da se pri izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti) vpeljejo enakopravni pogoji za gospodarjenje na enotnem jugoslovanskem tržišču.
•	V politiki zaposlovanja se je treba odločno postaviti po robu privatizaciji, familiarnosti, skupinskolastninskim odnosom in izigravanju razpisov.
•	V vsakem okolju bi morali ločiti delo od nedela, zaostriti od-
govornost do lenuhov ter na drugi strani omogočiti zaposlitev tistim, ki ne čakajo na službe, ampak na delo.
•	Glede davčne politike so delegati na konferenci zahtevali, da je treba zmanjšati obdavčitev družbenega sektorja in povečati davke zasebnemu. Z davčno politiko moramo spodbujati delo in ustvarjalnost in onemogočati bogatenje brez dela. Konferenca zahteva ostro kaznovanje vseh, ki so utajili davke.
•	Davčnih knjig zavezancem ne smejo voditi delavci, ki delajo v upravah za družbene prihodke. Zn to moramo organizirati tako imenovane knjigovodske servise, ki bodo pod družbenim nadzorstvom. To je posebna naloga občinskih sindikalnih svetov.
•	Sindikat zahteva, da se razišče poreklo imovine in odvzame vse, kar je bilo nezakonito pridobljeno. Prav tako je potrebno vrniti družbi ves denar, ki so ga posamezniki pridobili z nenamensko porabo posojil, kajpak z ustreznimi obrestmi. Posebej velja to za stanovanjske kredite in posojila za pospeševanje kmetijstva in turizma.
ustreznih obresti. Posebej velja to za stanovanjska posojila in kredite za razvoj kmetijstva (zeleni načrt) in turizma.
Ko govorimo o političnih razsežnostih neupravičenih socialnih razlik, ne moremo ostajati zgolj pri razslojevanju in spreminjanju delavsko razredne narave družbe. V tej
luči gledano, je treba imeti pred očmi še zlasti jezo delavcev in poštenih občanov, ki sc nikakor ne morejo sprijazniti, da se kljub številnim spoznanjem in stališčem, ki jasno priča jo o načinih odtujevanja družbene lastnine, le-to še nadaljuje in da sc proti njim postavljamo po robu zelo mlačno. Tako je pač razumeti tudi besede iz uvod-
nega referata dosedanjega predsednika hrvaških sindikatov Ivana Puškara, ki so dobile svojo potrditev v več kot 60 razpravah delegatov in gostov tega pomembnega sindikalnega srečanja.
Kazen se splača
Zakaj pri nas posamezniki odtujujejo (predvsem) druž-
beno lastnino, ali kot po domače rečeno, kradejo? In če se vprašamo še drugače: kje tičijo vzroki za nastajanje neupravičenih socialnih razlik? Bržda so delegati te hrvaške sindikalne konference zadovoljivo odgovorili na to vprašanje, ko šo ugotovili, da tiči koren takšnega socialnega razlikovanja v stagnaciji samoupravljanja.
Najbolj nazorno potrditev te misli najdemo v odtujevanju odločanja o pridobivanju in delitvi dohodka. Podobno velja za sredstva reprodukcije kot tudi za razvoj v celoti. Številne pritožbe in prošnje za pomoč, ki jih naslavljajo delavci na občinske sindikalne svete, so več kot zgovoren kazalec stanja. Delavci so odrinjeni od odločanja o sadovih njihovega dela. Namesto njih to počnejo številni (državni, paradržavni in drugi, tudi »samoupravni«) posredniki.
Spričo tega tudi nič ne preseneča, da zadnje čase ne zaslužijo dovolj za življenje celo kvalificirani in visokokvalificirani delavci.
Kot je ugotovila konferenca, socialne razlike poleg velike inflacije v dobršni meri pospešujejo neenaki pogoji za gospodarjenje med posameznimi deli gospodarstva. Krivca za to najdemo v administrativno vodenem gospodarstvu, pri katerem delovanje tržnih zakonitosti
nikakor ne more priti dovolj do izraza. Če k temu dodamo še skupinsko lastniško vedenje, ki omogoča mahinacije pri zaposlovanju, na področju davčne politike, dodeljevanja stanovanj in še kje, o čemer so v Zagrebu veliko govorili, potem je jasno, da bi o vzrokih krivičnega družbenega razslojevanja lahko govorili v nedogled.
Bržda pa tudi o posledicah, ki se kažejo v tem, da mnogi delavci danes za svoje pošteno delo ne morejo več preživljati sebe in svoje družine, medtem ko na drugi strani posamezniki ne mignejo s prstom, živijo pa v razkošnih hišah, imajo vikende in luksuzne avtomobile, šolajo otroke v tujini in še bi lahko naštevali. In tako bo vse dotlej, dokler bo na primerzasebni gostilničar imel svojo računico, ko bo plačal nekaj starih milijonov kazni, .ob tem pa letno utajil celo do pol milijarde starih dinarjev dohodka, kot je dejal eden od zagrebških delegatov.
/. K.
Delavska enotnost
Predsedstvo RK SZDL o zagotavljanju socialne varnosti ogroženim delavcem
Sedemintrideseta seja Predsedstva RS ZSS
Bi
Politična akcija	Sindikalne usmeritve
in gospodarski ukrep	o socialni politiki
se morata skladati, sicer... prepočasi uveljavljamo
«
«
Temeljni cilj naše socialne politike je, da si vsak delavce s svojim delom zagotavlja socialno varnost. Toda sodeč po nedavni seji predsedstva RK SZDL, kjer je stekla beseda o socialni politiki in zagotavljanju socialne varnosti najbolj ogroženim kategorijam prebivalstva. sc temu cilju vse bolj odmikamo. Vzrokov za takšno stanje je Več. Kot je v uvodnem referatu ugotovila predsednica sveta za socialno politiko in zdravstvo pri RK SZDL Zofka Stojanovič, gre za- posledice slabega gospodarjenja, neustreznega nagrajevanja, kot tudi tega, da delavci ne odločajo o politiki socialne varnosti. Brzda sc prav zaradi tega soočamo z dejstvom, da s socialno varstvenimi ukrepi blažimo posledice neustreznih gospodarskih odločitev, na kar po mnenju Zofke Stojanovič ni mogoče pristajati. »V takšnih razmerah bomo kaj hitro soočeni s predlogi obraznih draginjskih dodatkih, nadaljnjem naraščanju uravnilovskih težeijj itd., kar vse skupaj lahko pripelje do zastojev v razvoju«, je menila uvodničarka.
Po njenih besedah do tega že prihaja, saj ponekod že pada motiviranost za delo. Delavci sc ne trudijo, da bi dosegli kolektivne norme (prinjer gradbenikov v Zagorju), ker s tem ne bi dosegli kaj več od zajamčenega osebnega dohodka, ki 1 jim ne uide.
Tako je torej v tovarnah, kjer si delavci zagotove le približno 65 odstotkov sredstev za osebno porabo. Drugo zaslužijo zunaj rednega dela. kar je nazoren dokaz, da imajo naši delavci več virov zaslužka. In še zanimivost: ti viri so za delavce veliko bolj zanimivi od dela v združenem delu, saj so v glavnem neobdavčeni.
Člani predsedstva so v razpravi zatem menili, da imamo dovolj najrazličnejših stališč in da ne potrebujemo novih. Bolj od tega je po njihovem mnenju pomembno spoznanje, kje na področju socialne politike smo in kako uresničujemo že dogo-
tem«. je rekla I P.rav /arad' R'ga postajajo socialni podpiranci/
vorjeno. »Pri Marija Pukl s sindikatov, »bi morali enkrat le videti, kdo izpolnjuje svoje naloge in kdo se požvižga na vse skupaj.« Pa še nekaj je dodala predstavnica sindikatov, kar se pravzaprav zdi osrednja ugotovitev omenjene seje. Dejala je: »Politika (s čimer je verjetno mislila na akcijo političnih forumov, op. p.) ni dovolj, če sc ne sklada z ukrepi ekonomske politike.« S tem je. kot navadno rečemo. Marija Pukl zadela žcbljico na glavico, saj je pozornejšim raz-členjevalcem našega družbenoekonomskega življenja že dalj časa jasno, da so ugotovitve. sklepi in stališča političnih forumov prazne marnje vedno takrat, ko so navzkriž z ekonomsko logiko.
Posebno poglavje v razpravi na omenjeni seji je bilo padanje delavskega standarda. Po mnenju razpravljalcev smo v družbi prišli do točke, od katere naprej si ne bi smeli.več privoščiti padanja realnih osebnih dohodkov. Osebni dohodki ne bi smeli postati socialna kategorija, kar zdaj v dobršni meri so, temveč ekonomska. To pa pomeni, da stabilizacije, če smo prav razumeli razpravo, ne moremo dobiti z nizkimi osebnimi dohodki. Le-ti namreč posameznim nesposobnežem omogočajo, da zadrže svoje vodilne položaje, medtem ko na drugi strani socialno ogroženi delavci in nizka akumulacija seveda _nista nikakršen porok za napredek družbe. Bržda so prav zato menili, da ni nobenega opravičila za tako počasno uveljavljanje nagrajevanja po delovnih prispevkih in rezultatih delavcev.
Ob vsem tem pa se zdi presenetljiva še ena ugotovitev. Silva Jereb je dejala: »Smo v položaju, ko določeni deli delavskega razreda izkoriščajo druge dele.«
Mislila je kajpak na neizenačene pogoje za gospodarjenje, ha neustrezna cenovna razmerja itd., kar nekaterim omogoča, da na lahek način pridejo do dohooka, drugi pa
Spričo povedanega pa se dogaja še nekaj: izkoriščenost sredstev za proizvodnjo je sila različna. »Ne gre za majhna odstopanja.« je dejala Silva Jereb, »saj smo priče tudi do 50 odstotkov različnih izkoristkov opreme pri enakih pogojih za gospodarjenje«. Menila je, da bi morali v takšnih primerih hitro (kajpak predvsem kadrovsko) ukrepati.
Ob koncu pa kritika stare pesmi: socializacije izgub in tovarniške zaprtosti. Člani predsedstva so oba pojava ostro kritizirali, kar pa seveda ne pomeni kaj dosti, če bodo ekonomski ukrepi še naprej oboje spodbujali: Prav na to je bržda mislila Marija Pukl. ko sc je zavzela za skladnost politične akcije in gospodarske politike. Žal n jeno spoznanje tudi na tej seji ni bilo prevladujoče. In dokler bo tako, ni pričakovati izhoda iz začaranega kroga, tudi pri zagotavljanju socialne varnosti najbol j ogroženih delavcev.
I. K.
S seje, ki je bila 31. oktobra, ko smo v tiskarni že tiskali prejšnjo številko Delavske enotnosti, ne nipremo več objavljati klasičnega poročila, zato povejmo le, o čem je tekla beseda in kakšni dogovori so bili sprejeti.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila informacija o uresničevanju sindikalnih usmeritev pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev in njihovih družin. Na podlagi informacije, ki je bila sestavljena iz poročila občinskih svetov ŽSS. o njej je govorila Marija Pukl, se je razvila razprava, ki je opozorila, da vse prepočasi uveljavljamo sindikalne usmeritve. Predsedstvo je na predlog Marjana Orožna sklenilo, naj gradivo in povzetek razprave dobijo vsi občinski sveti, ZSS, ki naj ocenijo uveljavljanje sprejetih sindikalnih usmeritev v svojih organizacijah, predvsem odgovornost občin in samoupravnih intresnih skupnosti. Pri tem je treba doseči, da socialne pravice, ki izvirajo iz dela. ne morejo biti odvisne od
dohodkovnega položaja ozdov. Predsedstvo RS ZSS bo prek svojih delegatov seznanilo s tem tudi predsedstvo RK SZDL. glede na to, da se v frontni organizaciji usklajujejo stališča in delovanje na področju socialne politike. Sindikati bodo s stanjem seznanili tudi sise v republiki in predlagali ukrepe za uveljavljanje sprejetih sindikalnih usmeritev.
Na seji so bile sprejete tudi pobude za proučitev: meril za določanje doplačila pri družbenih najemnih stanovanjih; osnove za nadomestila OD. ker se z njimi realno zmanjšujejo pravice, ki izvirajo iz dela. in da se pripravi informacijo o učinkih in posledicah novega zakona o zdravstvenem varstvu. Sindikati pa bodo svoja stališča o vodenju sindikalne politike javno ponovili tudi v prizadevanjih za sprejem resolucije o družbeno-ekonomskem razenju v letu 1985. Zahtevali bodo, naj skupne-porabe ne bi še naprej zmanjševali, ker bi s tem ogrozili socialno varnost
delavcev in s tem njihovo delovno sposobnos,. O tem. kako je tekla razprava na seji predsedstva RK SZDL, poročamo drugje.
Predsedstvo je v nadaljevanju seje sprejelo tudi osnutek poročila o delu RS ZSS v po-kongresnem obdobju. V tem poročilu kot tudi v kadrovskih predlogih predsedstvo predlaga ponovno izvolitev Marjana Orožna za predsednika, Francko Herga za podpredsednico in Lojzeta Fortuno za sekretarja, za obdobje do 13. kongresa ZSS. Po razpravi in izraženih mnenjih v občinskih ' svetih bo dokončno odločal RS ZSS na svoji volilno-program-ski seji, ki bo sredi decembra.
Predsedstvo je sprejelo tudi stališča o spremembah davčnega sistema, o katerih je razpravljalo na prejšnji seji; pristopilo k družbenemu dogovoru o nadomestilih osebnih dohodkov poslovodij pozda ter sprejelo program dela za izpolnjevanje sklepov 12. seje RS ZSS.
F. K.
Se ja sveta ZSJ
Sprejet zvezni dogovor o dohodku in delitvi OD
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na seji 7. novembra po dolgotrajnih pripravah in razpravah sprejel družbeni dogovor o dohodku, ki bo podlaga za usklajevanje osnov in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
To je prvi organ, ki je sprejel to družbeno listino, o kateri morajo sklepati še v 26 zveznih in republiških organih. S tem dobivamo v družbi enotno podlago za samoupravno urejanje delitvenih odnosov, vendai delo se zdaleč ni končano. Na osnovi
zveznega dogovora bo treba dopolniti republiške družbene dogovore o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, samoupravne sporazume dejavnosti in splošne samoupravne akte v organizacijah združenega dela na tem področju. Avdija Avdič, član predsedstva ZSJ, je dejal, da moramo ustvarjati možnosti za to, da v vsaki dejavnosti lahko s približno enako količino in kakovostjo dela in delovnimi rezultati ustvarimo približno enak bruto osebni dohodek na delavca in pri-
bližno enako akumulacijo glede ti a povprečno porabljena sredstva. To pa ne pomeni popolne enakosti pri ustvarjanju dohodka, kajti v razmerah, ko delujejo ekonomske zakonitosti in tržni pogoji gospodarjenja, bodo v osebnih dohodkih in akumulaciji vselej razlike.
Na seji je bilo poudarjeno, da je bil v zadnji fazi razprave sporen predvsem 18. člen zveznega dogovora, ki opredeljuje osnove in merila za razporejanje čistega dohodka glede na akumulacijo. No, po obširni razpravi je prevladalo mnenje (kajti nekaterim rešitvam je vendarle moč ugovarjati — več o tem v prihodnji številki), da se v prehodnem obdobju uresničevanja tega dogovora, ki bo trajalo dve leti, primerja akumulacija glede na angažirana sredstva za vse dejavnosti v primerjavi s sorodnimi dejavnostmi na
ravni Jugoslavije. Na takšno opredelitev so imeli pripombe zlasti hrvaški in slovenski delegati v svetu ZSJ, ki so menili, da ni dobro primerjati akumulacije s povprečno porabljenimi sredstvi za posamezne dejavnosti na ravni Jugoslavije, bruto osebne dohodke na delavca pa' s povprečjem gospodarstva republike oziroma pokrajine. To bi lahko destimuliralo organizacije združenega dela, ki dosegajo nadpov prečne rezultate, vendar delajo v republiki z nizkim bruto osebnim dohodkom in se morajo ozirati na republiško povprečje.
Svet ZSJ je pooblastil predsedstvo, da po razpravi ostalih podpisnikov zveznega dogovora uskladi posamezna vprašanja. Sicer pa bo o tem zagotovo še govor tudi v republiških svetih, saj gre za zelo pomembno družbeno listino.
W. H., F. K.

Od četrtka
do četrtka
Koper
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Koper je na zadnji seji sprejelo sklep in priporočilo poslovodnim organom in strokovnim službam, naj ob devetmesečnem poslovanju pripravijo ukrepe, ki bodo zagotavljali takšno poslovanje, da si bodo lahko delavci z delom in rezultati dela zagotavljali svojo socialno varnost. Nagrajevanje po rezultatih dela pa bi tudi preprečilo uravnilovko. ki se že pojavlja v posameznih ozdih. Podatki o osebnih dohodkih delavcev v devetih mesecih še niso zbrani, vendar so polletni kar precej zgovorni. Julija je prejemalo manj kot 15 tisoč dinarjev mesečno kar 866 delavcev ali 4,6 odstotka vseh zaposlenih v občini. Sindikat pa naj bi si prizadeval, da v organizacijah z motnjami in poslovnimi izgubami ne bi izplačevali nižjih osebnih dohodkov od 18 tisoč dinarjev. Sistem delitve pa pri tem nc sme povečati uravnilovke in porušiti razmerja med akumulacijo in pora-bo-	M. S.
Litija
V litijski občini prav zdaj končujejo akcijo sindikata, ki naj bi bila korak naprej od ustaljene prakse posvetovanj predsednikov osnovnih organizacij. Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta so se udeležili sej posameznih izvršnih odborov osnovnih organizacij in se tako neposredno seznanjaj! z dcToniodbojpv in,pf.CK bfčmatiko delovnih oziroma temeljnin organizacij!
Kot nam je povedal Franc Kajba, sekretar občinskega sindikalnega sveta Litija, je v začetku tega tedna prisostvoval seji izvršnega odbora Kmetijske zadruge Litija, kjer so največ razpravljali o devetmesečnem gospodarjenju. Njihov poslovni uspeh je sicer pozitiven. vendar ima ta 88-članski kolektiv precej težav zaradi neusklajenih cen, še posebej med koruzo in živino. Pogovarjali so se tudi o novem pravilniku o nagrajevanju, ki bo že usklajen s panožnim sporazumom, in ki bo veliko bolje nagrajeval tiste, ki bodo dobro delali. Z nezadovoljstvom pa so govorili o objavi novice v TV Tedniku, da so imeli pred časom prekinitev dela. V resnici pa, kot pravi jo, je šlo le za štiri delavec, ki jih iz neugotovljenih vzrokov nekaj dni ni bilo na delo.
Ljubljana
V sredo je bila v Ljubl jani seja Sveta za tradicije delavskega gibanja pri RS ZSS. kjer so največ govorili o pripravah na seminar za zbiralce zgodovinskega gradiva o delavskem gibanju pri nas. Seminarje bodo pripravili v petih slovenskih krajih že decembra in v začetku prihodnjega leta. Doslej je prijavljenih 116 udeležencev in precej jih je iz delovnih organizacij, ki so člani komisij za tradicije delavskega gibanja pri posameznih občinskih sindikalnih svetih. Člani sveta so se ponovno seznanili s pripravami na podelitev znakov Delavske enotnosti oziroma Ubita operaia, ki naj bi jih prihodn je leto podelili tistim, ki so v Delavski enotnosti sodelovali na Tržaškem, Videmskem m na Goriškem. Dva odbora, eden v Kopru, drugi v Trstu, že zbirata imena aktivistov Delavske enotnosti.
Lenart
Jožeta Štrausa, sekretarja občinskega sindikalnega sveta Lenart smo pravzaprav poklicali s sestanka predsedstva občinskega sindikalnega Sveta Lenart in povedal nam je, da v prvi točki razprav-' Ijajo .p go^pj^dapenju v^evetjh^mesecih Igtps V.glavnem so zadq-Voljhi z rezultati, razen v Marlesovem tozdu PoHištvo, Ir jer jev de-
vetih mesecih 132 zaposlenih imelo 23 milijonov izgube. Je pa ta podatek vseeno ohrabrujoč, saj je to le 69 odstotkov izgube v lanskem letu. Z boljšim delom in delom ob sobotah so kazalci ugodnejši in dohodek se je povečal za 305 odstotkov. Najbolj pa jih pestijo nizki osebni dohodki, ki povzročajo odhajanje dobrih kadrov.
V ostalih ozdih so rezultati zelo dobri in če lahko akumulacijo vzamemo kot merilo, se je ta povečala v primerjavi z lanskim devetmesečnim rezultatom od 161 na celo 843 odstotkov, ki pa tudi v absolutnih zneskih ni majhna. Na sindikatu mislijo, da je ta rezultat tudi zaradi urejenega nagrajevanja po delu in večjih osebnih dohodkov, ki so vplivali na povečanje produktivnosti in gospodarskih rezultatov. Povečanje osebnih dohodkov omogoča tudi zaposlovanje boljših kadrov in s tem pridobivanje in izpeljavo novih programov.
Slovenska Bistrica
Na začetku tega tedna so se zbrali člani občinskega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenska Bistrica. Obravnavali so samoupravni sporazum svoje panoge o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Kot je povedal predsednik tega odbora Ivan Ferk, ki je sicer zaposlen v Impolu, so prav v njegovi delovni organizaciji pred težko nalog, kako uskladiti svoje samoupravne akte s tem sporazumom. Težave, ki niso samo njihove, so v tem, da vsi njihovi tozdi ne spadajo v isto dejavnost, ampak nekateri bolj v gradbeništvo, gostinstvo ali strojno industrijo. Tako na primer v njihovem panožnem sporazumu ni razvidov de! in nalog za posamezne poklice v teh tozdih.
Prav zaradi teh težav so se dogovorili z republiškim odborom sindikata delavcev kovinske in elcktroindušlri je za razširjeno sejo. ki bo 15. novembra v Impolu, na kateri bodo skušali rešiti ta
l_	____________ ____________—

P" Ljubljana, 8. november 1984	_____■---------■------■
I stran	6113^13 ffitlSIOSt
So v Pomurju pred energetsko prelomnico?
Brez denarja ni muzike
Dobri dve desetletji sta bili potrebni, da so v Moravcih pri Murski Soboti naposled le začeli večnamensko izkoriščati termalno vodo s temperaturo tudi do okrog 63 stopinj Celzija (mimogrede, taka voda bruha iz vsake votline — in steče v prazno). Sprva je namreč služila zgolj za zdravljenje bolnikov. Potem so strokovnjaki staknili glave in se lotili temeljitejših raziskav. Tako so rezultati zadnje, četrte energetske vrtine pokazali, da gre za izredno obetavne količine geotermalnega energetskega vira, termalne vode.
Da bi lahko izpeljali celoten projekt, bo potrebnih najmanj 41 milijonov dinarjev. Prva stopnja — ogrevanje hotela Termal in ostalih spremljajočih objektov — je tako rekoč končana, z njo pa bodo v tej kurilni sezoni privarčevali najmanj štiri milijone dinarjev in veliko tekočega goriva. Z drugo stopnjo z gretjem sanitarne vode s toplotnimi izmenjevalci in črpalkami, bo prihranek znašal blizu 12 milijonov dinarjev. Pri tretji stopnji, ko naj bi šla preostala količina toplotne energije za gojenje semen,.za proizvodnjo okrasnega cvetja, sočivja in zelenjave v rastlinjakih, pa zdaj še ni otipljivih podatkov o prihrankih.
Brez srečke ni dobitka
- Pri izkoriščanju nafte in zemeljskega plina', gline in kre-
m
.posplošili: če so se doslej pri vsem tem ravnali po vzoru Škota, ki je 20 let molil, da bi zadel glavni dobitek, pa ni nikjer kupil loterijske srečke, so menda vendarle začeli korajž-neje kupovati stavne listke, računajoč, da vsaj enkrat zadenejo glavni dobitek.
Po večnamenskem izkoriščanju geotermalne vode v Moravskih toplicah poglejmo zadnja odkritja rjavega premoga na Petišovskem polju pri Lendavi. Vsiljuje se namreč pomislek, ali'so podatki o količini in kakovosti tokrat zanesljivi? In če so, ali ni nevarnosti navzkrižnih interesov kmetijcev, vodnih gospodarstvenikov, elektroenergetikov, urbanistov, ekologov in še koga?
Kuj železo, dokler je vroče
Še so žive izkušnje, ki se jih drži grenak priokus spoznanja, da so v Pomurju veliko raziskovali, pa malo raziskanega porabili. In ko smo že pri raziskavah, naj omenimo, da tudi na ‘ republiškem komiteju za energetiko niso v-tej zvezi prav nič Židane volje. Raziskovalcem očitajo, da poročajo samo o številu vrtin in koliko bise morebiti dalo iz njih dobiti, ne pa tudi o tem, kakšen je premog, kdo ga bo lahko kurilin po čem bo. No, doslej so našli takšne in tolikšne zaloge premoga, ki po ekonomskih računih o p ra tiču-
menčevega peska so v skrajnem predelu severovzhodne Slovenije nekam še prišli, pri drugih naravnih danostih (vodne zmogljivosti reke Mure in potokov Ledava in Ščavnica, premog, hidrogeotermalna in petrogeotermalna energija) pa so očitno vse preveč mencali. Z nekaj pretiravanja bi lahko
Lendavčani razmišljajo o rudarski šoli
Aleksander Varga, predsednik izvršnega sveta lendavske občinske skupščine, nam je povedal, da rojevajoči sc premogovnik v Murskem gozdu že resno vključujejo v svoje načrte. Ko so v rnili za plinom, so namreč naleteli na obetavne premogovne sloje. Lotili so se posebne vrtine in odkrili ležišča v globini od 20 pa do 3000 metrov. Vsaka poskusna vrtina je opravičila nadaljnje raziskave. Zvrtali so jih že 20, premog je kakovosten, do 4.000 kalorij premore in zelo malo neprijetnega žvepla vsebuje.
Po koncu geoloških že tečejo rudarska raziskovalna dela. Že letos bodo začeli odpirati jamo, do dokončne usposobitve rudnika pa-bodo pretekla še tri leta.	’
Zdajšnje ocene o zalogi 500 tisoč ton so bolj vedrogledi strokov>njnki že podvojili. Na širšem območju pa naj bi se pod tem delom Slovenije skrivalo najmajij 300 milijonov ton premoga.
Kakorkoli že, v novem rudnikubo našlo delo 500 delavcev. Ni revolucija. gotovo pa precej pomeni za kraje, kjer jo nezaposlenost precejšnja. Vpliva na celotno gospodarstvo občine sicer niso /računali do potankosti, obetajo pa si od nove dejavnosti marsikaj.
Nosilec del je velenjski REK in lendavska skupnost za zaposlov anje se je / njim že povezala. Tuhtajo namreč, kako bi začeli mlade usmerjati v rudarske poklice. Vsaj prv e letnike šole bi radi imeli doma. tako bi se mladina pač lažje odločila za usmeritev te v rste.
Iz osnutka smernic za dolgoročni načrt Lendave
Kazen 1NA Nafta, naftovoda ih plinovoda je občina Lendava slabo opremljena z energetsko infrastrukturo. Ko bo v naslednjem srednjeročnem obdobju končan 1 10 kv daljnovod Ljutomer — Lendav a. bo oskrba z električno energijo boljša. Dolgoročno pa je treba tako pov c-/av o doseči tudi z Mursko Soboto, kar bo v prid kakovosti in zanesi jiv listi oskrbe.
Ob gradnji plinovoda s hrvaškega plinskega polja Zebanee za potrebe Nafte ho treba poskusiti tudi ostalo industrijo oskrbeti s plinom i/ slov enskega plinovoda.
Premogov nik pri Benici naj hi že leta 1989 dajal približno 500 tisoč ton premoga in to ho povečalo možnosti energetske oskrbe i/ lastnih virov.
Treba bo nadaljevati intenzivne geološke raziskave nafte, plina in premoga.
Ob ekonomskih računih, ki bi oprav ičili naložbe v daljinsko ogrevanje stanov anj in drugih objektov , bi lahko v največji možni meri izrabili presežek toplote v 1NA Nafti in pa geotermalno energijo. Omrežje energetske infrastrukture bo po letu 1990 dopolnjeno z dvema vodnima elektrarnama na Muri. -	y .
Ah, kje si 1950
Težko bi kdo uganil, kdaj je Slovenija dosegla rekordno proizvodnjo lastne nafte in plina. Neverjetno, a drži — leta 1950!
Takrat smo načrpali 60 tisoč ton nafte in 65 milijonov kubičnih metrov plina. Kar smo do tedaj raziskali, smo počasi izčrpali. Vrtine so presihale, novih ni bilo in danes...
Dandanes zmoremo letno proizvodnjo komajda 2.000 ton nafte in 7 milijonov kubičnih metrov plina. In nič še ne kaže, da bo jutri dosti bolje.	■'
Raziskava ni proč vržen denar
Raziskave v Murskem gozdu so končane. Predv idele so precejšnje količine plina in začeli so vrtati. Obiskali smo vrtino, ki bo,če bo treba, segala 5.000 metrov globoko. Vrtalci delajo noč in dan, delo v treh izmenah teče vse nedelje, praznike. V 20 dneh so prišli kilometer globoko, zgoraj da ni težav, so povedali, a da je potem z vsakim metrom težje.
Ja, te raziskave. Veliko denarja pogoltnejo, nikoli pa ne veš, kaj bo v resnici spodaj. Zato Igor Arzenšek, direktor-DO raziskave nafte in plina v ustanavljanju, nikoli ni bil dober sogovornik. Prav ima, saj je tako vse preveč napovedi, obetov, pravcatih prerokb. Najde se strokovnjak, ki predvidi vse mogoče, potegneš ga za jezik, potem pa kaj malo pricurlja. In vsi zakričimo, da so vrgli denar stran, da so zavajali....
Nesmisel! Raziskave so pač nujnost, če se hočeš do nečesa dokopati. Inž. Arzenšek takole razlaga:
»Na obeh bokih linije Lendava—Ljutomer—Ormož struktura gotovo obeta ogljikovodike. Za Petišovsko polje že vemo, da se ga splača izkoriščati, drugod pa smo šli preplitko. Površinske potresne metode nam ne odkrijejo natančno prelomov (to so »pasti«, kjer lahko pričakuješ nafto in plin). Šele vrtina vanje dokaže, kakšna bo velikost zalog
Obiskali ste vrtino za plin. Lani je bila njena predračunska vrednost 400 milijonov, letos je že 600 milijonov dinarjev. Oprema zanjo stane 60 milijonov dolarjev. Po načrtih bomo vrtali 180 dni, vsak dan pa požre 1,7 milijona dinarjev. In lahko se nam zgodi, da bomo našli visoko koncentracijo plina — toda na zelo ozki lokaciji. Skratka, vsaka napoved količine je zdaj še čisti hazard. Gotovo je le. da brez vrtanja pač ne bo ničesar.
Kolikor denarja kapne, toliko zvrtamo. Napačna politika! Tako res marsikaj vržeš stran. Vsako leto bi se morali lotiti dveh vrtin po 4.000 metrov in potem bi v petih letih lahko precej gotovo računali na manjše polje s 50 milijoni kubičnih metrov plina. Kaj pa mi? Brez kontinuitete smo. ker ni sredstev. Zato zvrtamo'rta dve leti eno vrtino, obratno razmerje torej. Saj smo severovzhodno Slovenijo v vseh povojnih letih že precej raziskali — tudi z. vrtinami, a največ do 2000 metrov. Dovolj za obete, premalo za napovedi, načrtovanje, približne ocene proizvodnih možnosti. Ni denarja, ni kontinuitete in zato je vsaka izjava o količinah utopična in neodgovorna.«
pravi: kuj železo, dokler je vroče, in če kdaj. je prav zdaj čas, da sc Pomurci tudi na drugih energetskih področjih podvizajo. positnarijo. Na primer pri gradnji murskega niza osmih hidroelektrarn, plinifikaciji občin Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, izkoriščanju od-
padne toplote organizacij združenega dela, proizvodnji izolacijskih materialov in še bi se dalo naštevati. Saj če se vrnemo k prispodobi s Škotom — bolje je zdaj kupiti loterijsko srečko, kot pa takrat, ko-bo že
prepozno
Ciril Brajer Bratko Žttnec
Marjan Orožen: Ne smemo biti sentimentalni do rešitev, ki ne zagotavljajo dohodka
Delavci IMV niso proti katerimkoli sanacijam
sss
Delavske enotnost je v zadnjih številkah obširno pisala o perspektivah IM V, kolektiva s skoraj šest tisoč zaposlenimi, s sedežem v Novem mestu, tozdi v številnih dolenjskih občinah, težavami, ki presegajo možnosti novomeške in drugih občin in so tudi prvorazreden gospodarski problem vse Slovenije. Zato ob sestanku koordinacijskega odbora sindikata v IMV, ki so se ga udeležili člani poslovodnega vodstva tega sozda, predstavniki organov in organizacij novomeške občine, predsednik RS ZSS Marjan Orožen in podpredsednica Francka Herga ter član sindikalnega predsedstva Jože Sintič, ne bomo ponavljali vsega, o čemer smo bralce že temeljito seznanili.
je jo začetek rudarskih raziskovalnih del. Če bo šlo vse po načrtih. naj bi na Petišovskem polju pri Lendavi leta 1989 dokončno odprli rudnik rjavega premoga.
Je potemtakem Pomurje pred energetsko prelomnico? Težko bi sodili. Znan in že večkrat potrjen ljudski rek pa
Bistvo problema, ki ta čas žuli \ es so/d. posta\ Ija pred sedanje poslovodno vodstvo in politične organizacije res | strašno težko breme sanacije : (kriza IMV pa se ne začenja v letu 1984. ko so prvič izkazali izgubo, temveč že precej let prej. ko so drveli v razvoj na izredno trhlih temeljih), je v ] tem. kje najti sprejemljive sa- ! nucijsko-ra/vojne rešitv e.
Kot v se kaže. rešitve, ki jih za | zdaj ponuja Renault, ki je tudi j sam v hudih škripcih, ne zago-tavljajo donosne proizvodnje osebnih av tomobilov. Vprašljiv je tudi sanacijski program proizvodnje-prikolic. ker pač IMV nima sredstev. nihče izmed sanatorjev pa jih tudi ne da zaradi negotove prihodnosti nadaljnjih v laganj v posodobitev po-
čitniških prikolic. Drži tudi to, kar je bila rdeča nit pogovora, da sedanjega razvoja in tudi sanacijskih odločitev niso odrejali delavci v Novem mestu, temveč ^o pri tem bolj ali,manj odločali de javniki na republiški ravni. Verjetno tudi zato niso slučajne besede podpredsednika sindikata v IMV. da delavci niso proti takšnj sanaciji, ki bo dobila potrebno podporo in zagotavljala izhod iz krize’. Marjan Orožen pa je o tem menil, da zunaj IMV ni moč dajati prav ih predlogov za sanacijo. Predsednik slovenskih sindikatov je tudi dejal, da je treba s skupnimi močmi najti oporo za resnični izhod iz težkega položaja. Dobri rezultati, ki so odraz notranjih prizadevanj v tem velikem delovnem kolek-
tivu v zadpjem obdonju, so lahko eden od dokazov, da so delavci pripravljeni in sposobni tudi sami precej pripomoči /a izboljšanje razmer, kljub temu. da so osebni dohodki vse prej kot spodbudni za kadre (sposobnih kadrov nasploh pri-manjkuje tudi v neposredni proizvodnji in skoraj polovica delavcev opravlja režijsko delo), ki so najbolj odgovorni za izpolnjevanje stabilizaeij-. skih načrtov. Kot sami pravijo, je tudi reorganizacija bivše delovne organizacije v sozd pove1-čala štev'lo neproduktivno zaposlenih delavcev, zahtevala precej delti ob sprejemanju samoupravnih aktov (vsi še niso sprejeti, manjkajo na primer akti o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji in tozdih),kar je veliko stalo, ni pa, dalo nobenih prtiv ih učinkov. Precej delavcev pa se je celo na sodišču združenega dela pritožilo zaradi novega vrednotenja del in nalog. Francka Herga se je vprašala, ali ne gre ob oceni sindikata IMV, da so se ob samoupravni organizaciji nekaterim priskutile samoupravne formalnosti, tudi za vprašanje samoupravnega redu in smotrnega števila samoupravnih aktov, le nekaj se jih
namreč mora sprejeti z neposrednim odločanjem delavcev v tozdih.
Kot smo povedali že v nadnaslovu. se sindiktit torej ne more več zadovoljevati / rešitv timi. ki hi pomenile nadaljnjo negotovo usodo tega velikana kovinske industrije na Dolenjskem in enega od členov avtomobilske industrije v Jugoslaviji. Marjan Orožen.je dejal, da so potrebne korenite spremembe. ne ukinitev proizvodnje.- pač pa njena morebitna preusmeritev, iskanje mesta v jugoslovanski industriji, če pač v sodelovanju s Francozi ni rešitev. Zato je pomembno, da postane sindikat še močnejši združevalni dejavnik v tozdih in vsega IMV, pomembno-je, da ljudem tudi vrnemo zaupanje v prihodnost te,-za mnoge že odpisane organizacije združenega dela. V pripravljanje stvarnih sanacijskih rešitev, te pa morajo biti izdelane že letos, je zato treba pritegniti vse ustvarjalne dejavnike in kadre tako v občini kot širše na Dolenjskem in v vsej republiki, ter ustrezno vključiti tudi znanstvene ustanove, ki so na primer v Gorenju predlagale pre^ ec j dobrih rešitev.
F. K.
m
M
m

pil
pil
lili
5
Ljubljan . i
stran
november 19.S 4
• StžaMka en^fiMist
Ljubljana, 8. november 1984^’
stran /
■k.^— ^	riiim'TrrriMBiiBiiiMrwi^-naawwanwMBrarawwrM-aw»miMwrM»««BMBri- ;_~iuLiaLi Mi—jiuj—lu-u__i
Dari j Seršen’ še kar čaka
y‘- >£? JJ
nejevski trmi
i i I ^
J u ve>it
3va usoda?
■ eknjeu ro-iz 1\ n.: ■--*
_ JiUij. : ..
fesoriea loža S Sobote	na CK
Ljubljana pismo na sed a: ih
gosto tipkanih straneh L v njen, med drugim izpovedala: »Upam si trditi, da je veiik odstotek razpisov za učiteljska mesta formalnega značaja. Sole že ima učitelja, ki strokovno ne
; .
m//'
tembra letos vrnil v Mursko Soboto, mu krušna mati, ki je medtem poskušala vse mogoče, da bi posvojenemu sinu našla zaposlitev, ni mogla sporočiti nič dobrega. Zato je tem razumljivejše njeno razočaranje, ki ga je v pismu CK opisala: »Odslej ne morem reševati vprašanja eksistence tega 25-
nateljici Miri Rituperjevi. Ta je priznala, da poteza ni bila v skladu z veljavnimi predpisi in da so na ta račun dobili pritožbe. Hkrati je — kot nekakšno opravičilo — dodala, da ostaja na šoli pri posameznih predmetih nekaj nestrokovno zasedenih ur in te potlej »krpajo« tisti .učitelji, ki jim sicer
NAŠA ŽENA ZA DELAVSKO ENOTNOST
Lumbricus rubellus — deževnik, ki osvaja svet
t*i#i
Mftl
mm
Kogu tlaiulaiiašiiji lepe šolska palica...
ustreza, a razpiše dela in naloge, da zadosti formalnostim, nato pa z najrazličnejšimi izmišljenimi razlogi odkloni usposobljenega kandidata. Kakšni interesi narekujejo tako ravnanje? Kolektivi šol prav gotovo ne mislijo na kvaliteten pouk, temveč postavljajo na prvo mesto finančne razloge. Morda pa se za tem skrivajo tudi osebni interesi? Se vam ne zdi. da temu botruje tudi dejstvo, da družba prosveti reže zelo tanek kos kruha?«
Primer ni osamljen, vredno pa si ga je pobliže ogledati i/ najmanj dveh razlogov: trmastega »iskanja pravice«, ki je tudi 40 in več spodletelih poskusov (beri: prijav: na razpise) ni moglo omajati, ter bojazni pred podobno usodo, kakršna je n jega dni doletela Cankar jevega Martina Kačurja. Gre za 25-letnega Dari ja Seršena, posvojenca Seršenov e. predmetnega učitelja družbeno-moralne vzgoje in geografije s strokovnim izpitom, ki je diplomiral leta 1982 na mariborski pedagoški akademiji. Od I. septembra 1982 do 5. maja 1983 je za določen čas. zaradi porodniškega dopusta ene od članic kolektiva, poučeval zgo-dovino. zemljepis in družbe-no-moralno vzgojo, opravljal pa tudi dela in naloge razrednika na osnovni šoli Jože Kerenčič v Miklavžu pri Ormožu. Kot nov inee se je dokaj uspešno vključil v zahtevno in odgovorno vzgojnoizobraževalno delo in ga v estno opravljal. Na pouk se je dokaj redno pripravljal. med učenci je bil priljubljen in jih je uspel pritegniti k ustvarjalnemu delu. V izven-šolskih dejavnostih je vodil krožek OZN in bil mentor osnovne organizacije ZSMS na šoli,« je zapisal v njegovo karakteristiko rav natelj šole Franjo Mlinarič. Ko se je učiteljica vrnila s porodniške, se je Darij znašel na cesti in pred »križevim potom« iskanja nov e zaposlitve. Medtem je moral odslužiti še v o jaščino, in ko se je sep-
letnega človeka. Od česa naj živi? Od moje profesorske plače, ki danes znaša 22 tisoč dinarjev? Kaj pa druga plat? Ali' lahko pričakujemo od njega navdušenje nad tako družbeno ureditvijo, ki mu ne dti skromnega kosa kruha?... Za zdravljenje psov in papagajev je potrebna veterinarska fakulteta. Za v zgojo otrok pa je primeren človek, ki ne izpolnjuje pogojev , katerega lenobo družba priznava kot vrlino in ga nagradi z zaposlitv i jo. usposobljenega človeka pa izigra.«
Strokovni izpit ne šteje
S Seršenov o smo se večkrat pogovarjali, pa verjetno sploh ne bi zvedeli za primer njenega posvojenega sina. če ga junija letos ne bi pri jav ila na razpis za dela in naloge predmetnega učitelja zemljepisa in družbeno-moralne v/goje z dopolnjevanjem drugih predmetov na osnovni šoli Tišina pri Murski Soboti. Vnovič sta bila namreč izigrana. Vendar po vrsti! Šola je navedena dela in naloge razpisala v lokalnem tedniku in med drugimi pogoji postavila zaposlitev za določen čas. kar je že v osnov i navzkriž z zakonom o delovnih razmerjih in tudi sicer ni bilo nobenega zakonitega razloga za tak razpis, saj rabijo stalno učno moč za imenovane predmete. Komisija za delovna razmerja na tišinski osnov ni šoli je dobila v obravnavo dev et prošen j, ki so prišle na razpis, od tega samo dv e. ki sta ustrezali vsem pogojem, vključno s strokovno izobrazbo. Odločitev komisije, po kateri je dobila delovno mesto kandidatka, ki- ni izpolnjevala pogoja' glede ustrezne izobrazbe. saj še ni diplomirala, je gotovo samovol ja, ki kaže na krojenje zakona s svojim vatlorain po sv ojem kopitu. Seršenov i in sinu je upravičeno prekipelo, mi pa smo se lotili preverjan ja. Najprej seveda na šoli pri rav-
manjka ur do polnega, 42-ur-nega delavnika. Nekaj podobnega nam je povedala CvetKa Horvatova, predsednica komisije za delovna razmerja, vendar smo še vedno tičali v »slepi ulici«. Da bi vse skupaj vsaj približno pojasnili, smo se obrnili na družbeno pravobranilstvo samoupravljanja v Murski Soboti, podpredsednika soboškega občinskega izvršnega sveta Petra Brunca, predstojnico soboške enote Zavoda za šolstvo Ivanko Korenovo in Jožeta Stvarnika iz občinske izobraževalne skupnosti. Zvedeli smo, da gre za protizakonito ravnanje in bo treba razpis ponoviti, pri izboru kandidatov pa se dosledno držati predpisov. Tako se je tudi zgodilo, žal pa ! Darij Seršen spet ni bil »usli-j šan«. Peter Brunec nam je v tej ; zvezi dejal: »Seršenova ima glede zahtev za posvojenega sina popolnoma prav. Vendar se strokovni izpit, ki ga ima Darij, po zakonu ne šteje /n prednost.«
Vsaj štipendija, če že plača ne
Ne gre za pogrev an je tistega, kar je bilo in je za nekatere končano, pač pa za drobec i/ usode, ki nosi ime in priimek, in je /'daj deležen vsaj štipendije soboške srednje družboslov-no-ekonomske šole. Dari j Seršen namreč študira geografijo in sociologijo v tretjem letniku filozofske fakultete v Ljubljani in dobiva mesečno 5632 dinarjev štipendije, ob tem pa / materjo v es čas v ztrajno in trmasto iščeta, kje bi se kaj ustreznega našlo za mladega, usposobljenega in delavoljnega moža. In še o usodi pisma, ki ga je juii ja letos poslala Joža Seršen na CK ZKS. Te dni je dobila odgovor v enem samem stavku: »Vaša zadev a je odstopljena v nadalj,-nje reševanje občinskemu komiteju ZKS v Murski Soboti.i Torej se lahko spet vse skupaj začne!
II. /..
ii


Od Kolumbovih časov je bila Amerika obljubljena dežela, ki je s svojimi prostranstvi vse do dandanašnjih dni vabila ljudi. Predvsem dela sposobne ljudi in če ti niso sami prišli, so jih privlekli na silo. V tej čudni, za Evropejce že skoraj komaj razumljivi deželi p« so nekdanji begunci z Madžarskega vzgojili posebno vrsto »delavcev« — črvov. Gre za križanca kalifornijskega deževnika — Lum-brkusa rubellusa, ki po mnenju ekologov napoveduje rešitev v onesnaženju naše dobre stare matere Zemlje.
Najprej posmeh
Amerika ne bi bila Amerika, če ne bi v vsaki stvari iskala dobička. Tako je tudi s tem nedolžnim deževnikm, ki ze nekaj časa osuplja svet. Kot rečeno, gre za križanca, ki nenasitno požira vse organske odpadke. Zaradi izredne požrešnosti, od ostalih deževnikov se razlikuje prav po svojih prebavilih in po tem, da ima pet src ter izredno sposobnost razmnoževanja, je velik up ekologov. Strokovnjaki pravijo, da je prav ta zadnji rešil Japonce pred onesnaženjem.
V zadnjih desetih letih se z življenjem tega nevsakdanjega deževnika ukvarja cela vrsta
j strokovnjakov po vsem svetu. Še več pa je tistih, ki v njem vidijo zaslužek. V Ameriki, na Japonskem, v Itali ji, Šv ici, Španiji in na Nizozemskem je ta nedolžni črv postal lep vir dohodka ljudem, ki se ukvarjajo s tako imenovano lumbri kulturo.
Ugledni britanski časopis za vprašanja ekonomike The Economist je veni izmed svojih številk zapisal, da sta za razvoj v svetu po svojih poslovnih učinkih in pomenu najpomembnejša računalništvo in — lumbri kultura! Že dolgo je namreč znano, da sta za človeštvo največja sovražnika onesnaženost okolja in zastrupljanje zemlje. V času ko zemljo
lil
1
1
m
lil
Povest o jari kači
Zakaj je kruh surov
Moški je jezno odkimal, se zadržano pridušil in se sam pri sebi zaklel, da bo problema prišel do konca. »Pokličite mi šefa,« je odločno naročil natakarici, potem pa se zasrepei r kos krnila, ki i>a je samo pogledal in otipal, načel pa ne.
»Poslušajte,« je nagovoril šefa, ko se je ta pojavi! ob njem. »Že stokrat sem vam rekel, da prodajate surov kruh. Pa ga še zmeraj. Kje ga naročate?«
»Nismo mi krivi,« je olajšano odkimal šef pcsumacije. »Že stokrat smo se pritožili r pekarni. pa ne dobimo nič boljšega. Peke pobarajte, veste.«
■ Hom,« je odločno prikimal mož in se naslednji dan najavi! pri direktorju največje mestne pekarne.
»Poslušajte,« mu je rekel.
> Doklej, mislite, naj jemo surov kruh? Zukaj se peki imenujete peke, če ga ne spečete?«
»Nismo mi krivi,« je dvignil roke direktor pekarne. »Saj kruh ni surov. Bolj se ga ne da speči zaradi moke. Krivi so pa mlinarji, njih pobarajte.«
Prav,«, je reke! m<)ž, ki se je odločil iti do konca, in sc dan za tem oglasil pri direktorju velikega mlinskega podjetja.
Poslušajte,« mu je rekel zaupno. »Ali veste, da goljufate peke, gostince in občane, ko jim pošiljate tako slabo moko?«
Nismo mi krivi,« si je oddahnil tudi direktor velikega mlinskega podjetja. Krivi so tisti, od katerih dobimo tako slabo pšenično zrnje. Kako naj iz slabe pšenice zmeljemo dobro moko?«
Že prim, je pokimal mož, ki mu je zadeva že načenjala prirojeno dobrodušnost. Toda odločil se je bil, da bo šel do konca j in naslednji dan je poln razisko- j vidne vneme sedel pred direk-
konea ne bo tako hitro konce. Naslednji dan je trmasto sedel pred največjim kooperantom daleč v okolici.
»Poslušajte,« ga je nahrulil. » Vem, da ste vi krivi. Prodajate slabo pšenico in goljufate kmetijski kombinat, mlinarsko po-
i Idrske pšenice vmes? Nak, krivi sf tisti, ki prodajajo semenje komur že pride in kadar že pride.«
» Prav,« je rekel mož, kise mu ilic ni zdelo prav, to zadnje pa še posebej. Naslednji dan je šel v službo in tajnici naročil, naj se
»Ampak kaj bi bilo z našim podjetjem, če bi delal samo tako?
Komu naj prodam druge sorte?«
»Prav,« je pokimal mož, ki je prišel do konca. »Naj gre vse
im jem podjetja, ki je slovelo kot največji odkupovtdee pšenice daleč naokrog.
» Poslušajte,« je začel in možu razložil, koga r.ve goliufa on iif i c'.v njegov delovni kolektiv.
» Nismo mi krivi, je odk ima! direktor kmetijskega kombinata. »Pšenico odkupujemo tudi. od kooperantov. 'H so lumpje. Vsakršno Zrnje pripeljejo, zrelo in nezrelo, novo in staro. ()ni so krivi.
»Prav,« je pokimal mož, ki je redno bolj slutil, da pori do
djetje, peke, gostince in, navsezadnje, vse, ki kupujejo in jedo kruh. Vas ni fratn?«
»Nismo mi krivi,« je odkimal kmet in mislil kar na vse kooperante po vrsti. »Posejemo pač pšenico tiste sorte, ki jo dobimo. Eden to, drugi drugo. Ko žito dozori, pride kombajn in poia-nje tisto bolj in tisto manj zrelo naenkrat. Menda ne mislite, da se bo stroj zaradi nekaj arov z manj zrelo pšenico vračal čez teden ali dva, ko ima preveč dela drugje? in kaj škodi tiste nekaj
^n, Zrnce takoj zglasi pri
. >’/1°sbišajte,« mn je začet peti
I	J'0- » Vi ste krivi, da ljudje ll ° 'Krov kruh. Vi goljufate f ""‘‘C peke. mlinarje, de-
II	T l’ kmetijskih kombinatih ,n ''Kje kooperante. Zakaj jim
^ie nlUC ra^'u> pšenico? Ali '. L >l0rete posameznim območ-^ Prodajati ene. najprimer-'rcla? ' rste’ k'	naenkrat dozo-
i riiS scm kriv,« je samokri-1 0 Pritrdi! referent Zrnce.,
skupaj k vragu. Pa ne bomo jedli kruha.«
Drugi dan pa si je referent Zrnce privoščil kosilo v restavraciji. kjer je običajno jedel njegov šef. Surov kruh mu je pokvaril ves užitek ob jedi.
Zaklel je in poklical natakarico. »Pokličite mi šefa! Vprašal ga bom, pri katerem peku kupuje tako slab kruh. Temu bom prišel do konca, pa naj se r.ve na glin o postavi!«
Borut Contida
vsak dan onesnažimo z nekaj milijoni ton odpadkov in škodljivih snovi, nismo našli ustreznega načina, kako te odpadne snovi obnoviti, da bi bile koristne. Rešitev ponuja kalifornijski deževnik, ki neutrudno požira vse organske odpadke in jih spreminja v humus.
Toda strokovn jaki so šli še naprej. Zaradi deževnikovih izrednih razmnoževalnih sposobnosti in dejstva, da je nabit s proteini, ga na posebnih farmah gojijo za krmo. Pravijo, da je to najcenejša proteinska hrana za \ elike farme vseh vrst pitancev in ribogojnice. To toliko bolj. ker deževnik prav odpadke s teh pitališč nemudoma spreminja nazaj v humus.
Končno prvi farmi tudi pri nas
Medtem ko je kalifornijski deževnik navduševal strokovnjake in zaslužkarje po svetu in ko danes ugotavljajo, da ustvarja promet, ki ga merijo z milijardami dolarjev, naših strokovnjakov ni osvojil. Res pa je, da ni ostal neznan. Toda, tako kot je to že običaj, so se naši strokovnjaki bolj navduševali nad simpoziji in kopi-cami razprav ter se na koncu odločali za uvoz — drage mehanske opreme.
Pred dvema letoma pa sta dva Celjana in Zagrebčana v Italiji kupila deset »gredic« kalifornijskih deževnikov. Tako stil nastaii dve »farmi,« ki danes že ponujata prve rezultate. Obiskali smo Celjana, da bi na mestu samem videli, kako in kaj je torej z lumbri kulturo pri nas.
Presenečenje je bilo popolno. Farmar je naš znani športnik in rekorder, zdaj 28-letni Franci Kopitar skupaj s svojim mladostnim prijateljem Marjanom Bukovcem. Franci je po poklicu gradbeni tehnik jn je zaposlen pri Razvojnem centru, Marjan pa je grafik v Cinkarni. Sicer pa jima prisluhni-
mo, kako sta postala farmarja.
»Pred dvanajstimi leti sem bil na nekem izletu v Holandiji. Čeprav, sem gradbenik — izpolnil sem očetovo voljo — me zanimajo druge-reči. Tam sem prvič naletel na literaturo o tem deževniku. Ko sem pozneje doma to študiral, me je deževnik vse bolj navduševal. Začel sem zbirati vso literaturo o njem. Končno sem zanj navdušil strokovnjake pri Hmezadu v Žalcu, ki bi riaj deževnike uvozili. Na koncu so uvozili dele za kmetijske stroje, ker so ti šli dobro v denar,« pripoveduje Franci. »Pravo priložnost pa sem dobil, ko se je moj prijatelj iz otroštva Marjan poročil na kmetijo. Njegovega tasta sva prepričala, da nama je odstopil nekaj zemlje. Prihranila sva denar in odpotovala v Italijo, kjer sva skupaj s še dvema Zagrebčanoma kupila tistih deset gred.«
Pridite, ko boste imeli sto ton
V teh dveh letih sta oba »farmarja« pridno pazila in krmila svojih prvih tisoč varovancev. Zaradi že omenjene sposobnosti razmnoževanja vsake tri mesece se število deževnikov podvoji — na dveh kvadratnih metrih površine pa je približno 100 tisoč odraslih deževnikov, jajčec in mladic — sta Franci in Marjan iz meseca v mesec širila svojo »farmo«. Zdaj sta od tasta izprosila že 2500 kvadratnih metrov površin, na katerih bo prihodnje leto noč in dan delalo na milijone deževnikov. Tast ju je doslej , zalagal tudi s hrano — gnojem. Zdaj je njegovih odpadkov že premalo, saj naj bi deževniki že prihodnje leto ustvarili 250 ton humusa.	*
»Zanimivo je, da sva naletala na veliko razumevanja pri Kmetijskem inštitutu v Ljubljani in pri Kmetijski zadrugi v Mozirju. To je izredno pomembno, saj kot »navaden občan« brez naročilnice pri nas le težko dobiš potrebne reči, če
sploh jih. Dogovarjava se tudi s celjsko Komunalo, da bi nama začela dobavljati odpadke, s katerimi zdaj ne ve, kod in kam. Ti deževniki se lotijo namreč tudi papirja in lesnih odpadkov.
Javnosti sva se predstavila že na raznih sejmih, tako nedavno tega v Ljubljani — predstavitev je sprožila izredno zanimanje.
Tako za humus — v tem primeru gre za pravi biološki naboj, saj'je v gramu tega humusa milijarda mikroorganizmov in encimov — kot za deževnike same. Žal naše pridelovanje humusa zdaj na začetku lahko zadosti le potrebam gojiteljev cvetja. Vsi drugi pravijo, da naj prideva takoj k njim, ko bomo imeli okrog sto in več sto ton...«
Franci in Marjan tako zdaj pridno skrbita za svoje varovance na Lopati pri Ostrožnem in organizirata prvi prodor na trg. Začela bosta z embalira-njem kilogramskih vrečic humusa, kar pa bo najdražje.
Pozneje bodo sledile vrečke s tremi, petimi in petdesetimi kilogrami tega organskega gnojila, ki mu po mnen ju strokovnjakov ni para.
Ob koncu seveda ne smemo zamolčati bistvenega —vsa reč z vzrejo in delom lumbricusa rubellusa ni tako nedolžna, kot je moč razbrati iz tega zapisa.
Ta neutrudni delavec brez potnega lista ima poleg že omenjenih vrlin in navad, kot je ta, da ga »navadna zemlja« sploh ne zanima in zato ne zapušča svoje gredice, tudi potrebe, ki od rejnika zahteVajo mnogo dela, časa in znanja. Glede na to, da gre za prve začetke in vsak, še tako potreben in gospodaren poseg pri nas velja tudi dosti denarja ter izziva mnogo nezaupanja, je ob vztrajnosti obeh »farmarjev« le moč sklepati, da lahko tudi mi upamo, da je v svgtu že tako sprejeta in hvaljena lumbri kultura sramežljivo osvojena tudi pri nas.
Janez Sever
Gorjupovim dnevom ob rob
Na vprašanje, iz česa je stkan novinarjev ugled, je r pogovoru z urednikom mladinskih oddaj Radia Ljubljana Gojkom Brvarjem od-- govoril Mitja Gorjup, glavni ™ urednik Dela, pred sedmimi' leti takole:
»Iz dobrega pisanja, iz znanja in čiste ideološko politične opredelitve, ki jo lahko začuti bralec ali poslušalec, ki daje novinarju tudi za tiste, ki se z. njim ne strinjajo, vendarle ugled moža na mestu. V istem pogovoru je Gorjup tudi dejal:
» Prav gotovo je najbolj varno, češe za nič ne opredeliš in se tistih stvari, ki so delikatne, ne lotiš. Zaradi tega se ti nikoli nič ne zgodi. Pri nas pa je r vsej družbi pogosto tako, da si veliko vreden ali pa si prav gotovo veliko vreden, če nihče prav natanko ne ve, kaj hočeš, kaj misliš in če se preveč ne opredeljuješ. Z. vsem bistvom se borim proti temu.«
To je bilo pred sedmimi leti. In danes, je položaj slovenskega novinarstva kaj drugačen? Te dni, ko smo praznovali 25-letnieo Jugoslovanskega inštituta za novinarstvo, je Milko Calovski, zvezni sekretar za informacije poudaril:
»Spričo sedanjih zapletenih razmer v našem samoupravnem in političnem razvoju se morajo novinarji nenehno usposabljati, morajo biti ob-
veščeni o vsem in z informacijami motivirati in mobilizirati delovne ljudi oziroma vso javnost v boju za nadaljnji razvoj in uveljavitev proizvodnih odnosov, temelječih na socialističnem samoupravljanju in izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zato je sleherni novinar hkrati odgovoren družbenopolitični delavec, borec za kakovostne spremembe in napredek naše socialistične skupnosti.«
Kako častivreden, lep, plemenit in obenem mikaven bi bil novinarski.poklic, če bi, če ne že vsi, vsaj večina mislila tako. Pa se od časov Mitje Gorjupa ni kdo ve kaj spremenilo. Saj se novinarji - - če izvzamemo delovne razmeri in to, da se v povprečju poslavljamo od življenja že pri dobrih štiridesetih - - ki se spretno izogibamo konkretnim napakam, pravzaprav nimamo kaj dosti pritoževati. Nihče nas sicer ne treplja in hvali, nihče pa nam tudi ne preti. Res, niše veliko spremenilo. Še redno je najpametneje puščati »delikatne stvari« r božjem miru in ostajati anemičen in neopredeljen. Tako je, seveda ne čisto povsod in v vsakem primeru, za novinarja še dandanes najbolje.
Dan za dnem se nam namreč dogaja, da smo takoj zatem, ko s prstom pokažemo na
nepravilnosti, samovoljo, o k oriščtmje,	n espošto vanje
dogo varjen ih samo up ra vn ih poti, sami nemudoma na zatožni klopi. Prizadeti se nočejo pogovarjati o tem, ali gre za problem, ali se je to res zgodilo, temveč preprosto vso stvar omejijo na vprašanje, ali bi to smeli objaviti ali ne. In že smo pri »novinarjevi krivdi« in daleč proč od razčlenjevanja poglavitnih problemov. In to je tudi namen tovrstne obrambe. Je nepošten, nekorekten, oportunističen in z vsem tem r celoti nekonstruktiven, toda v naših razmerah kar uspešen. In zato gredo prenekateri šolski primeri nesamoupravnega ravnanja, ki jih načenjajo sredstva javnega obveščanja, pogosto prekmalu r pozabo.
In dokler bo tako in bomo novinarji družbenopolitični delavci z okrnjenimi možnostmi, gotovo ne bomo pripomogli h krepitvi naše samoupravne socialistične družbe in uresničevanju gospodarske stabilizacije toliko, kot bi mogli in od nas pričakujejo delovni ljudje. Seveda je izhod. Vidimo ga v poštenosti do okolja, v katerem živimo, v bolj izraziti in iskreni pripravljenosti do — samokritike. Kako pa je s pometanjem pred lastnim pragom, dobro vemo. V prenekaterih okoljih nam gre še vedno izrazito slabo od rok.	Andrej Ulaga
Sok
.
za
■1^
javnost
Direktor projekta Dolgoročni razvoj Slovenije Emi! Milan Pintar je v nedavnem pogovoru z novinarjem beograjske revije Intervju izjavil, da dolgujemo tujini že okoli 70 do 80 milijard dolarjev, ki jih bomo morali vrniti do leta 2000. Dodal je še, da bomo morali do leta 1990 vrniti 39,6 mili jarde, to je 5.4 do 6,2 milijarde letno. Njegova izjava je precejšen del naše javnosti dobesedno šokirala, saj so številke občutno viš je od dosedanjih podatkov o jugoslovanski zadolženosti v tu jini, s katerimi je bila seznan jena najširša javnost.	-	>
Mnogi se sprašujejo, ali naj verjamejo predstavnikom zvezne vlade, ki omenjajo okoli 23 milijard dolarjev jugoslovanskega dolga, ali izjavi Emila Milana Pintarja, ki je skoraj gotovo ni dal kar tako. Razlika med številkami je tolikšna, da je nikakor ni mogoče prezreti, saj kar bode v oči. Nekateri posamezniki si to razlagajo tako, da se sklicujejo na seznanjanje ljudi z našo zadolženostjo v minulih letih. Takrat so namreč najodgovornejši politiki in predstavniki Narodne banke Jugoslavije zavajali javnost z napačnimi podatki o zadolževanju. Od tod tudi sklepanje, češ da to počnejo tudi danes in da se javnosti iz različnih razlogov bojijo povedati resnico. Že dalj časa se širijo govorice, da smo tujim posojilodajalcem dolžni nekajkrat več, kot javno priznavajo in da smo zaradi prezadolženosti zabredli v položaj. iz katerega ni pravega izhoda. Emil Milan Pintar naj bi bil toliko pogumen, da si je upal povedati prave podatke.
Na drugi strani pa ni malo takih, ki dvomijo, da smo tako hudo zadolženi. Zato zahtevajo, da tovariš Pintar prekliče »alarmantno« izjavo oziroma da za »neresnično vest« odgovarja pred ustreznim sodiščem.
Očitno je napočil čas, ko je treba ljudem z vso odgovornostjo povedati, koliko denarja smo dejansko dolžni tujim posojilodajalcem, do kdaj ga moramo vrniti in na kakšen način bomo ta denar najhitreje zaslužili. Nasprotujoče si izjave zadolženosti zgolj begajo ljudi in popolnoma prav imajo, ker zahtevajo točne in celovite podatke. Le tako si bodo lahko ustvarili pravo predstavo o sedanjem gospodarskem položaju, ki ga nekateri še kar naprej slikajo v lepših barvah, kot bi ga smeli glede na silno zahtevne stabilizacijske naloge v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju razvoja.
Emil Lah
Rokovnik priročnik za leto 1985 še boljši!
Dravska erastnssž
Delavska enotnost
ui
s
'■n
I
1
!
Indija na prelomnici
Nujne spremembe

Tragična smrt indi jske ministrske predsednice Indire Gan-dhi je sestavni člen krvavega nasilja, ki je pred meseci preplavilo indijsko družbeno prizorišče in ki še vedno ne pojenja. Po zadnjih uradnih podatkih je samo po atentatu na In-diro Gandhi padlo na ulicah okoli 470 ljudi, več kot 20()() pa je zaprtih. Zdi se. kot da je In-.dija pozabila na svojo posebnost. na brezmejno čaščenje in spoštovanje medčloveške strpnosti. Deželo je zajel kaos. v katerem pripadniki hindujske večine v znak maščevanja ubijajo Sikhe in marsikje je morala poseči vmes vojska.
Indija je dežela največjega etničnega, verskega, jezikovnega in kulturnega konglomerata. Njeni poznavalci trdijo, da je v njenem družbenem tkivu toliko protislovij, kontrastov in absurdov, da je najrazličnejše paradokse mogoče srečati na vsakem koraku. Hkrati pa jo nekateri svetovni popotniki, ki so jo večkrat obiskovali. označujejo za celino.
polno neznank in vprašan j brez. odgovorov. Njene raznolikosti in mnogoplastnosti ni mogoče pojasniti in razumeti nazahbd-njaški način, s poenostavljanjem in premočrtnostjo. To velja predvsem za njeno sedanjo politično stvarnost, ki je nabita z bogato filozofsko-kul-turno dediščino, zgodovinskimi izkušnjami in danostmi. Značilno za vladajočo kongresno stranko je. da se je leta in leta zavzemala za enakopravnost veroizpovedi in posvetnost oblasti, kljub temu pa ji najhujših nasprotij med pripadniki različnih verskih, etničnih in jezikovnih skupnosti ni uspelo ublažiti. Med drugim tudi zato. ker ni hotela podpreti decen-trajizacijskih. avtonomističnih in demokratičnih procesov v družbi in se sprijazniti z manjšim vplivom kongresa in drugačno (manj prevladujočo) vlogo centra.
Kongresna stranka se načelno izreka za parlamentarno demokracijo in za politični pluralizem. v praksi pa goji vlada-
vino trde roke. Toda Indija se je v zadnjih dveh desetletjih resnično hitro spreminjala, zlasti v demografskem smislu. Na njenem ozemlju živi danes žc 730 milijonov ljudi, ki jih pesti pomanjkanje hrane in huda revščina. Dobro živijo le bogati sloji kmečkega prebivalstva in veleposestniška oligarhija, ki pa so v manjšini. Zato bodo v Indiji potrebne spremembe politične in gospodarske narave, ki naj bi pripeljale vsaj do minimalne gmotne blaginje najširših indijskih množic. Gre pravzaprav za politični cilj zmanjševanja socialnih razlik, čemur se že ve*? let zlasti mogočni maharadže, radže in drugi vladarski velmožje indijskega fevdalizma na vse kriplje upirajo. In doslej so bili v tem boju močnejši od siromašnih slojev indijskega prebivalstva, ker- jim je politične interese . vladajoče kongresne stranke uspelo podrediti lastnim stanovskim hotenjem.
l.mil Lah
Indira Nehru-Gandhi je bila rojena 19. novembra 1917 v Alahabadu kot edina hči poznejšega premiera Džavaharlala ' Nehruja in vnukinja vplivnega odvetnika. Bogato in elitno kašmir-sko bramansko poreklo družine Nehru je Indiri omogočilo. da je odraščala sredi največjih indijskih politikov, pisateljev in borcev za neodvisnost. Evropsko in indijsko šolanje jo je obogatilo s podlagami obeh civilizacij; obvladala je oba sloga vedenja, spoznavanje z Indijo je tekoče dopolnjevala z odkrivanjem tokov po svetu.
Z očetom Nehrujem je prepotovala ves svet, samostojno politično pot pa je začela leta 1955, ko je prišla v ožje vodstvo' Kongresne stranke. Po Nehrujev! smrti (1964) je kot ministrica za informacije stopila v vlado Ša-strija. Ko je kmalu zatem umrl tudi bn. so jo s prepričljivo večino izvolili za novo premierko.
Po kratki indi jsko-paki-stanski vojni leta 1972. ki je pripeljala do nastanka Bangladeša (prejšnjega vzhodnega Pakistana), se je Indi-rina priljubljenost povečala. V kasnejšem obdobju pa so se pokazale precejšnje slabosti
gospodarskega položaja nasploh, pa tudi nezadovoljstvo zaradi počasnega napredka in korupcije. Spopade s političnimi nasprotniki je leta 1975 rešila z razglasitvijo izjemnega stanja, v katerem se je prej povsem razpršena opozicija združila v novo stranko Janato in zadala leta 1977 Indiri Gandhi hud poraz.
Po volitvah 1978 se je Indira zmagoslavno vrnila v parlament. Pokazalo se je, da tudi njeni konservativni nasprotniki niso imeli učinkovitih receptov za izjemno zapletenost indijske krize. Leto 1980 je pomenilo zmago Indire, ki je nihče ni pričakoval.
Indira Gandhi je bila izoblikovana politična osebnost z izjemno voljo, odločnostjo, gibčnostjo in pragmatičnostjo Že kot otrok se je začela boriti proti revščini, nevednosti, nestrpnostim in drugim nasprotjem nekdanje britanske kolonije. Najraje se je gibala med množicami velikanske Indije, ki so jo navdajale s svojevrstnim življenjskim optimizmom in ji pomagale krepiti omajano samozavest po uničujočih porazih.
Dobro poldrugo leto je bila -Indira Gandhi predsedujoča v gibanju neuvrščenih držav, v katero je vnesla duh strp-
nosti in iskan ja rešitev s poga janji in pogovori. Izkazala se je kot osebnost, ki je svoj temeljni moto v oblikovanju indijske nacionalne politike, to je boj za vsestransko neodvisnost. znala uveljavljati tudi na mednarodnem prizorišču.
Indira Gandhi je bila osebnost, ki je globoko podoživljala indijsko zgodovino in sodobne indijske tokove, pa tudi vse tegobe, ki so mučile preprostega indijskega človeka. Veliko energije in truda je vložila v to, da bi umirila silovite notranje izbruhe in spopade med pripadniki različnih verskih in etničnih skupnosti. Dolgo časa je vodila pogajanja s pripadniki 15-milijon-ske manjšine Sikhov, ki so ža-htevali večjo avtonomijo in večjo demokratizacijo političnega in gospodarskega odločanja v zveznih državah. Na zahteve ekstremističnega krila manjšine Sikhov po ustanovitvi neodvisne države Kalistan, ki so pripeljale do spopadov med* Sikhi in Hindujci. pa je odgovorila z državnim nasiljem, da bi preprečila še hujše nasilje. Na koncu pa Je tudi sama postala žrtev politike sile. ki je zlasti letos vse bolj prevladovala na indijskem političnem prizorišču.	/;. L.
GOSPODARSKI STIKI JUGOSLAVIJE S TUJINO (1)
Donosne zveze z Grčijo
in Turčijo
Piše; Božo Mašanovič
Sm
%
#
■■r
■ 1
m

Ufe
ia

Spodbujanje trgovine s sosednimi državami je eno zlatih pravil, ki jih upoštevajo vse gospodarske velesile, zavedajoč se strateških prednosti zemljepisne bližine. V naši zunanji trgovini ga uveljavljamo le z Italijo, vse ostala sosede pa bolj ali manj zanemarjamo, četudi bi se najlaže dolgoročno oprle nanje.
Grčija lahko le deloma potrdi to tezo. kajti do njene vključitve v zahodnoevropsko skupnost (od 1.1. 1981 j je trgovina cvetela, ko pa so naši južni sosedje morali upoštevati omejevalna pravila EGS. so se dolgadeta negovani blagovni stiki takorekoč podrli; iz presežka smo padli v velik primanjkljaj, ki smo ga začeli odprav ljati predvsem z zmanjšanjem nakupov. A prav Grčija je lep primer kratkoročnosti naše trgovinske strategije, kajti dejstva, da bo ta članica severnoatlantskega pakta postala del skupnega trga. je bilo znano že nekaj let pred vstopom, k čemur je pripomogla počasnost pogajanj, pa vendarle tega ntsmo znali izrabiti in se pripraviti. še preden nas zadenejo omejev alni ukrepi, posebno na kmetijskem področju.
Najini je so naši izvozniki občutili padec prodaje govedine, kajti pred letom 1981 smo v Grčijo izvažali do 50.000 ton govedine letno, po njenem vstopu pa je bila ta količina odmerjena za prodajo vsem desetim članicam EGS. Parila je tudi prodaja avtomobilov in še nekaterih izdelkov z našega izv oznega seznama, tako da smo leta 1982 le tretjino uvoza krili z izvozom v Grčijo.
Odtlej se razmerje izboljšuje, a predvsem na rovaš našega omejevanja nakupov. Grčija se še vedno zelo zanima za uvoz iz Jugoslavije. kar — ne nazadnje — kaže tudi zavzemanje njenih predstavnikov v EGS za večjo izvozno kvoto za jugoslovanske izdelke. Toda podatek, da dvostranska menjava šepa. je nov dokaz, da prav šnje in dolgoročne strategije gospodarskega sodelovanja z grškimi sosedi še vedno nimamo.
Več kot doslej poskušajo storiti naše investicijske organizacije. Konzorcij pod vodstvom tovarne8Rade Končar, v katerem ima lep delež tudi kranjska Iskra, je poslal ponudbo za postopek signaliza-eijskega sistema grških železnic, kar ni le lep naložbeni zalogaj, temveč tudi zelo koristna poteza, kajti s tem bi se nadaljeval naš sistem železniške signalizacije, ki se zdaj ustav lja na naši meji z Grčijo. Rade Končar se poteguje tudi za gradnjo hidroelektrarne Stra-tos. pri čemer bo prav tako'pomembno sodelovanje ostalih jugoslovanskih ponudnikov energetske-opreme. Še bolj obetaven je dogovor med Agrobanko in grško kmetijsko banko o skupnih vlaganjih v gradnjo farm. o prodaji naše kmeti jske mehanizacije in o menjavi kmetijskih pridelkov, pri čemer pa bo potrebno upoštevati že omenjena pravila EGS. ki so prav za kmetijstvo izredno stroga.
Zelo mačehovsko smo doslej ocenjevali možnosti gospodarskega sodelovanja s Turčijo, nedavni obisk predsednika predsedstva SER.I Veselimi Djuranoviča pa naj bi pomenil spodbudo za širše trgov inske in druge stike'. Blagovna menjava s Turčijo je bila doslej enostavna. Prodajali smo industrijsko blago, kupovali pa predv sem surov ine. Prav to omejuje možnosti razmaha trgov ine, ka jti Turčija ima malo blaga, ki bi bilo zanimivo za nas. tako da bi vsako povečanje našega izvoza pomenilo povečanje presežka, na kar bi turški partnerji nadvse mrko gledali.
Toda Turčija ponuja dve izredno zanimivi možnosti gospodarskega sodelovanja. Precej tujih posojil, ki ji jih dajejo ZDA. evropska skupnost in mednarodne ra/.vojne organizacije, je spodbudilo gradnje investicijskih objektov . Na licitaciji so se pojavile tudi nekatere naše organizacije in menda že sklenile za okoli 200 milijonov dolarjev najrazličnejših poslov. Najdlje, že kakšnih trideset let. je v Turčiji navzoča Iskra, ki je spričo utrjenega ugleda že
dobila posel za postavitev 38 transformatorskih postaj: Beograjski Investimport bo skupaj z blagovnim izvozom v naslednjih treh letih prodal Turčiji dve večnamenski ladji, kar pomeni 128 milijonov dolarjev prometa v obe smeri. Sloveni jales se skupaj s svojimi tujimi partnerji dogovarja o postavitvi jedrske elektrarne, njegov delež pa je okoli 1 10 milijonov dolarjev.
Drugo perspektivno področje je izvoz blaga in infrastrukturnih poslov na Bližnji vzhod, s posredovanjem.Turčije. Zahodne drža-ve, ki se prve ugotovile, kako donosna je »turška zveza«, so v zadnjih dveh letih prodale bližnjevzhodnim državam, predvsem Iranu in Saudovi Arabiji, za okoli 15 milijard dolarjev blaga in opreme. Turčija torej postaja izredno zanimiva tranzitna država, nekakšna odskočna deska za prodor v naftne izvoznice ob Zalivu, kjer — z izjemo Irana, Iraka in Kuvajta — doslej nismo imeli trgovskih točk. Gospodarska zbornica Jugoslavije bo kmalu odprla predstavništvo v Abu Dabiju. a kljutTtcmu bi lahko izrabili dobre turške stike s temi državami in se vključili v posle. To še posebej velja za Saudovo Arabijo, ki kljub gospodarski krizi v svetu še vedno pridno investira in nakupuje.
Skratka Grčija in Turčija spadata med izredno perspektivne partnerje, ki jim bi v prihodnje morali nameniti, še več pozornosti kot doslej, predvsem pa razvejati paleto ponudbe naših izdelkov, infrastrukturnih del in storitev.
Blagovna menjava z Grčijo in Turčijo
1982	1983	1984 (5 mesecev)
Grčija skupaj izvoz
uvoz
Turčija skupaj izvoz
uvoz
275.0 95.5 1 79.5
49.9
21.0
28.9
174,8
86.4
88.4 44,7 23,3 21.9
67.6 43,5. 24,1
24.7 17,9
6,8
I Nadaljevanje prihodnjič)
Delavska enotnost
9
Liuhljiina. 8
stran
. november 1984

Končano je letošnje Borštnikovo srečanje
Deset dni z gledališčem
in njegovimi sporočili
Srečanje slovenskih dramskih gledališč, Borštnikovo srečanje, ki se je končalo zadnji oktobrski dan, je ponovno dokazalo, da gledališče ni zaradi gledališča, ampak za ljudi. Geslo teh mariborskih srečanj »Gledališče ljudstvu — ljudstvo gledališču« se je tako potrdilo v desetih Borštnikovih dneh že devetnajstič.
Deset gledaliških skupin v tekmovalnem programu je prikazalo trenutno najboljše, kar premore slovenski gledališki repertoar. Dodatek Borštnikovemu srečanju so bile predstave gostujočih gledališč in gledaliških umetnikov iz skoraj vse države. Ta največja slovenska gledališka prireditev je ponovno potrdila svojo odprtost.
V desetih dnevih srečanja je bilo skupno 118 različnih prireditev, od gledaliških predstav do otvoritev razstav in strokovnih pogovorov, ki jih je obiskalo 29.785 ljudi. Na 65 osrednjih gledaliških predstavah je bilo 18.003 gledalcev, na
našteli 4.890 gledalcev, na 22 prireditvah Malega Borštnikovega srečanja v slovenskobistri-ški občini jih je bilo 4.630, na ostalih nastopih in prireditvah 2.262.
14 nastopih gledališke skupine »Gledališče ljudske vstaje« so
Vse to govori o množičnosti in velikem zanimanju, ki iz leta v leto raste. Letos so z Borštnikovim srečanjem, z življenjem gledališča in njegovimi idejnimi in estetskimi sporočili ponovno uspeli pripeljati v severovzhodno Slovenijo, pa tudi Ljubljano in Čakovec v sosednji Hrvaški ne le v kulturne domove,ampak tudi v šole, tovarne. vrtce, na kmetije, vojašnice visoke umetniške stvaritve. Tudi letos je srečanje posredovalo umetniško besedo v različne kraje in prostore zunaj njenega ustaljenega gledališkega hrama. Borštnikovo srečanje 84 je ponovno uresničilo dvoje osnovnih zamisli — preveriti, pregledati in spodbujati umetniško kakovost slovenskega gledališča in ga približati čim širšemu in raznolikemu krogu občinstva.
Letošnje srečanje slovenskih »dramskih gledališč je vsekakor
uspelo. O tem govore številke o obiskih vseh prireditev, pripravljenost za' pomoč na slehernem koraku. Morda ga je spremljala le drobcena grenkoba, na katero je že na začetku srečanj opozoril Branko Gombač, predsednik izvršnega odbora Borštnikovega srečanja, ki je povedal:
»Borštnikovo srečanje mora ostati še naprej v Mariboru, ne bienalni ali trienalni festival, kakovostna umetniška manifestacija. a tudi množična organizacija. idejno jasna, neprilagodljiva enodrievniškim geslom posameznikov ali skupin, trdno zasnovana na načelih, ki niso v nasprotju z našim demokratičnim in samoupravnim socializmom. Naj ostane še dolgo nepremagljiv kulturni mejnik ob severovzhodni meji naše države. Naj ostane naše slovensko gledališče v okviru Borštnikovih srečanj še naprej po Kidriču .srce' narodovega kulturnega razvoja v širokem razponu različnih socialnosti in nacionalnosti.«
Po desetih dnevih v znaku-Ignacija Borštnika je nekako
minila tudi ta grenkoba, še posebej. ko se je spustil zastor za tem največjim in najpomembnejšim slovenskim gledališkim dogodkom. Deset dni gledališkega dogajanja, ko se je dnevno zvrstilo tudi po 15 predstav in prireditev, je dokaz o pomembnosti in potrebnosti te prireditve. Mariborčani so se že letos dogovorili, da bodo v prihodnje poskrbeli predvsem za poglabljanje v strokovnost srečanj, da ne želijo in nočejo več širiti prireditev, ki je tako že presegla meje zmožnosti dojemanja vseh dogodkov in dogajanja, ki je povezano z gledališčem. Tudi letos so podelili nagrade in priznanja Ignacija Borštnika. Ne kot simbol tek-piovalnosti, ampak predvsem kot priznanje za trud in napore, da je slovensko gledališče takšno, kakršno je. In ker to ni bil festival niti navadno tekmovanje. so se v Mariboru tudi letos izognili vsem mogočim in znanim »kuhinjam žirije«. Priznanja so izrekli tistemu, kar danes slovensko gledališče daje delovnemu človeku.
Najvišjo in najpomembnejšo
nagrado srečanja, Borštnikov prstan za življenjsko delo so letos dodelili Poldetu Bibiču, članu Drame SNG Ljubljana. Ker je Bibič sicer rojen Mariborčan. je bil to še poseben dogodek. saj je bila to nekakšna krona vsega dogajanja, ki je bilo deset dni povezano z gledališčem. Ob letošnjem Borštnikovem srečanju je bilo ponovno potrjeno, da delovni človek potrebuje kulturo, tudi takšno, za katero včasih radi rečemo, da je na visoki ravni — čeprav ni tako. Mariborski sozd Tima. ki bo prihodnje leto slavil desetletnico, je s svojimi enajst tisoč delavci, 5400 kmeti kooperanti in 4600 kmeti člani zadrug z generalnim pokroviteljstvom Borštnikovih srečanj 84 ponovno dokazal. da je v združenem delu še vedno dovolj razumevanja za kulturno dogajanje, ki ga delavec po svojem napornem delu potrebuje.
Branko Salomon
Literarno srečanje v Sloveniji delujočih pripadnikov drugih narodov in narodnosti
Mnogo več
kot le navadno srečanje
Piran je bil konec oktobra gostitelj 6. literarnega srečanja v Sloveniji delujočih pripadnikov drugih narodov in narodnosti. V starodavnem primorskem mestecu so se zbrali mladi delavci, profesorji, študentje, uslužbenci iz Maribora. Ljubljane. Kočevja, Celja. Raven na Koroškem, Kopra, Jesenic, Kranja. Titovega Velenja, katerih materin jezik je srbohrvaščina, madžarščina ali italijanščina. Srečanje so pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Občinski svet zveze sindikatov Piran in Zveza kulturnih organizacij iz Izole.
Petdeset ustvarjalcev je v dvorani hotela Punta in piranski galeriji dva dni razpravljalo o literarni ustvarjalnosti ter prebiralo svoje pesmi in prozne sestavke. Profesor Aleš Gulič je predstavil nova dela i/ srbske in hrvaške literature. Udeleženci srečanja so obiskali tudi Pomorski muzej in druge kulturne znamenitosti Pirana.
»Ta prireditev je precej več kot le običajno srečanje. Tu spodbujamo literarno ustvarjalnost pripadnikov drugih narodov in narodnosti, katerim slovenščina ni materin jezik. Med n jimi je nekaj zelo nadarjenih. ki jim je treba zaupati. Med nadarjenimi pisci delavci —irLp Lsiifcdji. y. zv cZiiJ l knjiži; vj] L
kov, ki so lahko tudi nenadarjeni, moramo vedno dajati prednost nadarjenim pisate-Ijem-delavcem,« nam je dejal doktor Radomir Ivanovič, redni profesor na inštitutu za jugoslovansko in svetovno književnost filozofske fakultete v Novem Sadu. Vodil je okroglo mizo o literarni ustvarjalnosti in že drugič sodeloval na srečanju.
Prijetno je bilo v družbi teh literarnih zanesenjakov, ki enako dobro govorijo slovenščino in svoj materin jezik, Ustvarjajo po delu. v prostem času. Domotožje za rojstnim krajem, vasjo ali mestom, v ka-Jereni_so preživel h >troštvo. j im
je glavni navdih za pisanje, čeprav precej pišejo tudi o novem okolju, v katerem zdaj živi jo in delajo.
»To niso predstavniki svojih književnosti, marveč so vsestranski. takšni kot je njihova književnost in umetnost nasploh. jezik, v katerem sporočajo. je postranska'stvar. Ko sem prebiral njihova dela. sem ugotovil. da so njihovi pogledi na nas in na okolje, v katero so prišli živet iz najrazličnejših pobud, zelo zanimivi.«, pravi profesor Aleš Gulič.
Delavec, elektrikar v LIK Kočevje Nebpjša Ignjatovič, ki je iz Prek upi ja v Srbiji pred. 15 lesti prišel v Kočevje, že več kot
20 let piše pesmi. Sodeloval je na vseh dosedanjih srečanjih. O prireditvi je dejal: »Hvaležen sem-Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in republiškemu svetu zveze sindikatov, ki sta omogočila ta srečan ja, ki nam zelo koristijo pri izmenjavi izkušenj, omogočajo nova spoznanja o literaturi matičnih narodov in končno zbližujejo vse pisce pripadnike oštalih naših narodov in narodnosti. Tu sklepamo nerazdružna prijateljstva. bilo pa je tudi nekaj ljubezenskih zvez. ki so se končale z zakonom dveh pesniških duš,« je s smehom dodal Nc-bojša.
. -.Nebojši _ .Ignjatoviču... jjrav
Dušan Cunjak
zdaj tiskajo zbirko pesmi: Dušan Cunjak in Milanka Dragar, oba i/ Ljubljane, pa že imata objavljeni samostojni zbirki pesmi. David Tasič, študent FSPN v Ljubljani, sc ukvarja s poezi jo okoli sedem let. svoje pesmi pa je objavil v časopisu Bagdala v Kruševcu. nekaterih drugih časnikih in v reviji Mentor.
Odborza literarno dejavnost pri ZKO Slovenije in RS ZSS sta objavila tudi Izbor literarnih del. skupaj 17, za 6. srečanje. Publikacijo so uredili dr, Radomir Ivanovič. Peter Božič in Dragica Breskvar.
V/ iodrag. Go redark v
Michel Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje
Nova
knjiga
naše
zbirke ,
Družbo-
slovje
»Hotel sem napisati knjigo, ki bi bila v neposredni zvezi s konkretno dejavnostjo glede vprašanja zaporov. V tistem času se je razvilo pravo gibanje, ki se je bojevalo proti jetniškemu sistemu in je spodbijalo prakso, da prestopnike zapirajo. Bil sem povezan s tem gibanjem, delal sem z nekdanjimi zaporniki, in zato sem hotel napisati zgodovinsko knjigo o zaporu,« je izjavil Michel Foucault leta 1978 v intervjuju, ki ga je objavil ob njegovi smrti tednik L’Express. O svoji knjigi je dejal tudi tole: »Mislim in upam. da .Nadzorovanje in kaznovanje' ni težko branje. Četudi sem se trudil, da ne bi žrtvoval ne natančnosti ne zgodovinopisne skrbnosti. Vsekakor vem. da je knjigo prebralo veliko ljudi, ki niso univerzitetniki v ožjem pomenu in ki niso intelektualci v pariškem pomenu besede. Vem, da so jo prebrali tudi ljudje, ki se ukvarjajo z zaporniki. odvetniki, vzgojitelji, obiskovalci zaporov, seveda tudi zaporniki; in prav tem ljudem sem knjigo v prvi vrsti tudi namenil. Pri .Nadzorovanju in kaznovanju' mi jc zares šlo prav za to. da me ne bi brali samo študenti, filozofi ali zgodovinarji. To, da kakšen odvetnik lahko bere .Nadzorovanje in kaznovanje' kot razpravo o zgodovini kazenskega postopka, to mi je všeč. Ali. če hočete še drug zgled: zadovoljen sem, da zgodovinarji v tej knjigi niso našli večjih netočnosti, da pa so jo hkrati lahko prebirali zaporniki v svojih celicah. Pomembno je, da knjiga omogoča ti različni vrsti branja, četudi mi ju ni bilo lahko povezovati.«
Da pa je ravni možnega branja šc več, je dokazovala improvizirana razprava nekaterih udeležencev na bogato obiskani predstavitvi knjige Michela Foucaulta v Informacijskem centru za družboslovje Delavske enotnosti. Knjiga je izšla pred mesecem kot prva iz letošnjega programa zbirke Družboslovje pri Delavski enotnosti. Delo, ki nosi podnaslov »Nastanek zapora« je prevedel Braco Rotar, spremno besedo pa je prispeval Rastko Močnik.
Knjiga je svojevrstna analiza oblasti in avtoritarnosti, mikrofizika oblasti, kot jo je opredelil eden od udeležencev promocije. Prava knjiga ob pruem časa je menil drugi, vse udeležence različnih profilov (filozofe, sociologe, psihologe. pravnike, publiciste) pa je z različnih zornih kotov in v različnih povezavah spodbudila k razmišljanju. V tem bo tudi njena vrednost za bralca.
.. _........ . . L/.
10
Delavska enotnost
HtB
1
liti
&
mm
IM
' ' j.
1.411
MM
IM
Ifiii
P3
■■
Množično obiskovanje gora ima tudi slabosti
Najprej varnost, nato cilj
Verjetno si »štirje srčni možje« — Matija Kos, Štefan Rožič, Luka Korošec in Lovrenc VVillomitzer, ki so 26. avgusta 1778 prvič stopili na naš najvlšji vrh, niti v sanjah niso predstavljali, da bo za hojo v gore pri nas tolikšno zanunanje, kot ga planinstvo doživlja zadnje čase.
Pogled v zgodovino kaže, da je bito 27. februarja 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD) in ta datum štejemo za začetek organiziranega planinstva pri nas, katerega pobudnik je bila skupina zanesenih narodnjakov, znanih pod imenom »pi-parji«. Število članov društva je vedno bolj naraščalo, tako da jih je bilo leta 1935 že 8116, 1071 članov akademske sekcije in 1967 mladincev. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje planinske organizacije močno zavrto, le-to je ponovno zaživelo leta 1948, ko je organizacija dobila današnje ime Planinska zveza Slovenije (PZS).
Danes je v PZS več kot 160 planinskih društev, v katerih je
stopet tisoč planincev, še več pa je takih, ki nimajo njene izkaznice. Hoja v gore postaja vse bolj množična in tako ni čudno, da dr. Matjaž Kmecl v knjigi Slovenske gore ugotavlja, da je gorska prostornost in zračnost eden izmed temeljnih načinov slovenskega življenja.
Z množičnostjo pa se je spremenil tudi nekdanji pojem planinca. Počasi, vendar opazno odmirajo nekatere etične vrednote, ki so se izoblikovale v dolgotrajnem razvoju slovenskega planinstva, ogrožena pa je tudi prvobitnost gorskega sveta. Človek s trganjem in neusmiljenjem uničevanjem planinskega cvetja ter z drugimi navadami, kot so odmetavanje vsakovrstnih odpadkov civilizacije, ki prehajajo že kar
v pravico sodobnih obiskovalcev gora, plačuje ta davek množičnosti. Med planinci je namreč vedno več takšnih, ki vse prepogosto izrabljajo stari planinski rek, da v gorah za marsikaj ni zapovedi in postav. Ob tem pa vselej pozabljajo na besede, ki jih je izrekel veliki poet slovenskih gora — Julij Kugy, češ da je najlepša čednost planinca skromnost in da morata obzirnost in tankočutnost vselej pokazati pravo mero.
Takšnemu ravnanju sodobnih planincev je prav gotdvo botrovala pomanjkljiva vzgoja. Planinska zveza si po svojih močeh prizadeva privzgojiti tisti pravi planinski čut slehernemu obiskovalcu gora, vendar v tej množičnosti, ki ga doživlja planinstvo danes, očitno sama ne more biti kos tej zahtevni nalogi. Poleg tega pa tudi v njene vrste, tu moramo omeniti še posebej vrste vodnikov, pri-
hajajo nekateri, ki tja prav gotovo ne spadajo.
Množičnost planinarjenja je namreč še posebej vidna na poteh po Triglavskem pogorju, kjer srečamo procesije obiskovalcev. Med njimi je večina takšnih, ki so v gorah prvič. Verjetno bo res držala trditev, da je globoko v vsakem Slovencu nekakšen religiozni odnos do našega najvišjega vrha. Res pa je tudi, da se le redki med njimi odpravijo na našega očaka sami. Večina se jih namreč odloči za organizirane pohode, ki jih vodijo izkušeni planinski vodniki. Na teh izletih pa mnogi vodniki pozabljajo, da morajo biti zgled drugim, zanemarjajo načelo solidarnosti in tovarištva ter hitijo naprej, da bi čimprej dosegli svoj cilj. Pri tem pa pozabljajo, da bi morala biti na prvem mestu varnost, šele potem cilj, ki so si ga zadali sami ali s sku-
P'n°'	Besedilo in slika:
Goran Rovan
Cooperjev aerobni program za popolno zdravje (1.)
Optimum: štirikrat tedensko
Piše: prof. Drago Ulaga
1
Vsak napredni strokovni delavec, vsak znanstvenik se spreminja, razvija in izpopolnjuje. Podoben je planincu, ki se vzpenja na goro in ima vse bolj prostran razgled. Pri preučevanju zdravega načina življenja se poraja iz obilice izkušenj in dosežkov raziskovalnega znanja nova kakovost: interdisciplinarna vednost, obogatena z modrostjo. Tako nekako moramo oceniti dolgoletno znanstveno delo zdravnika dr. Kennetha H. Cooperja, pobudnika redne vadbe teka za zdravje. Ce primerjamo vsebino njegove prve knjige Aerobika 1968 (ki je bila prevedena v 24 jezikov) z najnovejšo, Aerobni program za popolno zdravje (The Aerobics Program for total Well-Being), lahko razberemo, da je mislil pred 16 leti predvsem na telesno zdravje, zdaj pa je predmet njegovih raziskav človek kot psihofizično in družbeno bitje.
V obdobju, ko je dr. Cooper preučeval in sestavljal vadbene programe za astronavte in pilo-' te, se je zanimal predvsem za
M
učinek optimalne telesne vadbe na srčnožilni in dihalni sistem, pozneje pa je preučeval še druge pomembne sestavine zdravja, kakor ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija: »Zdravje je popolno telesno in duševno ravnovesje ter socialno dobro počutje in ne samo odsotnost bolezni ali hibe.«
Gradivo v knjigi (376 strani), izhajajoče iz številnih znanstvenih raziskav, je dr. Cooper razdelil na pet delov: Načelo uravnovešenosti. Pomen prehrane za splošno dobro počutje, Pomen kondicije (fitness) za splošno dobro počutje. Duševni dejavniki in Nadzorovanje uravnovešenosti.
Med aerobnimi telesnimi vajami postavlja dr. Cooper na prvo mesto tek na smučeh, nato plavanje, jogging, kolesarjenje in hojo. Aerobno učinkovanje priznava tudi teku na mestu, vzpenjanju po stopnicah, skakanju s kolebnico, gimnastiki, plesu in nekaterim igram z žogo. Zavzema se za aerobno
vadbo štirikrat na teden (najmanj trikrat!) in svari pred prakso, ko želijo nekateri v enem samem dnevu nadomestiti zamujeno.
Med največjimi škodljivci popolnega zdravja omenja dr. Cooper kajenje cigaret. Proti kajenju piše izčrpno, prepričljivo in znanstveno dokumentirano. Športnik, ki bo knjigo prebral, se bo brez težav odvadil kajenja. Med drugim opozarja tudi na razvado Američanov, ko v odmoru med delom pijejo kavo, namesto da bi se razgibali, in ko po končanem dnevnem delu sežejo po čaši alkoholne pijače, namesto da bi se z aerobno vadbo osvobodili stresnega stanja.
Redna vadba učinkuje tudi kot »duševno zdravilo« — gre za pozitivne spremembe v strukturi osebnosti, za zaupanje vase, spoštovanje samega sebe in podobno, V medicinskem in športno-pedago-škem pogledu je novo Cooper-jevo delo pomemben prispevek k bolj zdravemu in srečnemu načinu življenja.
V nadaljevanju seznanjamo bralce s kratkim opisom sestave vadbene enote, ki traja do 40 minut.
Ogrevanje
Ogrevanje pred telesnim naporom je tema, ki zanima tako privržence športne rekreacije kakor tudi fizične delavce. Kakšen način ogrevanja priporoča dr. Cooper osebam, ki tečejo za zdravje? Predvsem gre za uvodno raztezanje mišic na hrbtu, nogah in rokah ter za rast toplote. Pomembno je pospešeno utripanje srca. da preide telo postopno na višjo frekvenco pulza.Da bi se ogreli, delamo najprej dve, tri minute dolgo manj zahtevne gimnastične vaje. Zelo važno je pred-klanjanje trupa, tako da pridemo z dlanmi do tal (raztezanje hrbtnih in drugih mišic). Ne smemo pa pri uvodnem ogrevanju delati težkih vaj, kakršne so pritegovanje telesne teže v visenju na rokah (zgibe), sklece ali dviganje uteži. Pri takih vajah utegne priti že na začetku
Koper
Obalno-kraške občine tekmujejo
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Koper je pred kratkim pripravila prve regijske sindikalne delavsko športne igre, ki se jih je udeležilo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz občin Izola, Koper, Piran in Sežana. V posameznih šponnih zvrsteh je tekmovalo 40 ekip najbolje uvrščenih osnovnih organizacij ZS na občinskih sindikalnih športnih igrah.
Največ uspeha so imeli Koprčani, ki so devetkrat zmagali. Tekmovalne ekipe iz Kopra so nastopile v vseh disciplinah, slabša pa je bila udeležba ekip iz ostalih občin.
Najboljši so bili: mali nogomet: Krasmetal Sežana, odbojka moški:
Tomos Koper, odbojka ženske: Ortopedska bolnišnica Valdoltra, košarka: Droga Portorož, kegljanje moški: Luka Koper, kegljanje ženske: Stavbenik Izola, streljanje moški: Mehanotehnika Izola, streljanje ženske: Lamu Dekadi, balinanje: Mehanotehnika Izola, šah: Temeljno sodišče Koper, namizni tenis: Obrtno združenje Piran, vlečenje vrvi: Luka Koper, pikado: Stavbenik Izola.
Na podelitvi pokalov in diplom je bilo dogovorjeno, da bo prihodnje leto prireditelj regijskih športnih iger občinski svet ZSS Sežana, ki je predlog z zadovoljstvom sprejel.
Takšna oblika tekmovanj naj bi v večji meri pripomogla k razvijanju množične športnorekreativne dejavnosti med delavci v združenem delu in spodbujala tesnejše sodelovanje med osnovnimi sindikalnimi organizacijami kraško-obalne regije. Po mnenju udeležencev so prve športne igre delavcev v celoti uspele.
Miloš Svanjak *
Pomen.
globokega dihanja
Dober dokaz, kolikšnega pomena je globoko dihanje za človeka,so tudi športniki. Preskrbovanje telesnih tkiv s kisikom je namreč ena izmed osnov za pridobivanje telesne kondicije. Strokovnjaki radi ob tem primerjajo pljuča z mlekarno, kjer se predeluje ves zrak, podobno kot v mlekarni mleko, Kisik je »smetana« zraka, ki ga vdihujemo.
In kaj se pravzaprav-dogaja z zrakom, ko pride v pljuča? Kisik se loči bd ostalega zraka in se po krvnem obtoku porazdeli po vsem telesu. Kisik prenašajo rdeča krvna telesca, ki hkrati skrbe tudi za »transport« ogljikovega dioksida v pljuča, od koder ga človek izloča z izdihovan jem.
Zelo pomembno je torej, kako dihamo, plitko ali globoko. In ker nas telesna aktivnost sili k pospešenemu izdiho-vanju in vdihovanju, je vnašanje kisika in obenem odstranjevanje odpadnih snovi toliko bolj intenzivno. Zato so športniki v povprečju tudi precej bolj zdravi od nešportni-' kov.
Ker nimajo svojih mišic, pljuča tudi ne morejo odločati o stopnji raztezanja in krčenja. Delo pljuč je odvisno od trebušne prepone in seveda od mišic prsnega koša. Pri vdihu ustvarijo te mišice v pljučih delni vakuum, ki ga takoj zatem spodrine zunanji zrak. Pri izdihu stisnemo zrak iz pljuč z mišičjem in gibčnostjo prsne stene ter pljuč.
Eno z drugim: za zdravje je izrednega pomena, kako sposobni so dihalni organi. S telesno aktivnostjo si lahko okrepimo mišice, ki sodelujejo pri dihanju. Kdor ima dobro kondicijo, lahko vdihne več zraka in izdihne Večjo količino odpadnih snovi celične presnove. Treniran človek lahko to opravlja brez posebnega truda.
A. U.
vadbe do pomanjkanja kisika in do utrujenosti, še preden se začne proces povečane oskrbe organizma s kisikom.
Zelo dobra raztezna vaja, ki jo delam pri ogrevan ju, piše dr. Cooper, je.pritegovanje kolen k prsim v ležanju na hrbtu (brez blazine pod glavo). Najprej pritegnem levo koleno k prsim, ga z rokami čvrsto držim 5 sekund, nato nogo iztegnem in položim na tla. Isto nalogo ponovim še z desno nogo, nato pa z obema. To je med drugim ena najbolj učinkovitih vaj proti bolečinam v križu!
V zadnji fazi, ko telovadim leže na tleh (brez vzglavja!), si prizadevam popolnoma poravnati hrbtenico in s tem eliminirati njene naravne krivine. Te vaje je treba ponavljati najmanj tri do štiri minute.
Če pa mi primanjkuje časa, ko se odpravim na svoj redni tek na 5 km, nadaljuje dr. Cooper, opustim gimnastiko in tečem prvih 500 do 600 m prav počasi. Pri tem maham z rokami in delam razne gibe s trupom, da nekoliko raztegnem mišice. Vendar pa ne priporočam te metode za' normalen način ogrevanja, ampak samo izjemoma, če se človeku mudi.
Kakor vidimo, ima v načinu ogrevanja vsakdo kaj svojega. Vsem pa gre v bistvu ža postopnost obremenitve organizma in za raztezanje mišic.
Aerobna faza
Ta faza vadbenega programa pomeni glavni in odločilni del treniranja. To je čas, ko se posvetite tisti aerobni športni panogi, ki ste si jo izbrali za redno vadbo. Postati mora sestavni del tedenskega programa — pfav tako kakor umivanje zob ali jutranji odhod na delo.
Cesto me vprašajo: »Koliko aerobne vadbe je zares potrebno?«
Na to vprašanje lahko odgovorimo različno — odvisno od izbora športne dejavnosti in od stopnje intenzivnosti. Pri štirih vodilnih športnih zvrsteh (tek na smučeh, plavanje, jogging, kolesarjenje) lahko dosežete, če vadite štirikrat na teden po 20 minut, primeren aerobni učinek.
Seveda pa je pogoj, da je vadba dovolj intenzivna. Vaš trening, ki je trajal 20 minut, je bil pravilen, če ste v tem času pretekli najmanj 3 km. Ali: če ste preplavali 800m, oziroma prekolesarili 8km. Drugačna merila pa veljajo za športne igre — rokomet, košarko, nogomet, squash, tenis: igrati morate celo uro (kajpada štirikrat na teden!). Ko govorim o 20-minutnem treningu (tek. plavanje, kolesarjenje) moram dodati, da je to minimum. Za optimum je potrebnih 30 minut po tri- do štirikrat na teden.
Nadaljevanje in konec prihodnjič
|	Ljubljana, 8. november 1984
-1L	stran
Delavska




Društva kmečkih fantov in deklet (1)
Državi nevarne
organizacije
1’ripravlja: Branko Žunec
»Zdaj je čas — in čas je že — da se zavemo na razvalinah črnih ječ in starih gradov, katerih stene so v mukah zidali in jih potem v vnebovpijočih krivicah z lastno krvjo orosili naši pradedje. Na teh razvalinah vstopimo v kolo in zbrišimo zadnje sledove tlačanstva iz naših duš.
Spoznajmo, kakšen je bil položaj kmeta in njegovega stanu prej , kakšen je danes in kakšen naj boj v bodoče. Kmečki stan mora končno postati sam svoje sreče kovač.« (Gruda, štev. V/2, februar 1928)
Nabrusim« kose, že klas dozoreva!
Ta puntarska se ob oni Le \kup, le vkup uboga gmajna! kar sama ponuja, ko skušamo
—	s pomočjo pisnih virov, fotografskega gradiva in izpovedi le redkih še živečih udeležencev
—	približati 20. in 30. leta, čase torej, v katerih korenini izvirna oblika samoorganiziranja in kulturno-prosvetnega samoupravljanja kmečke mladine na vasi. kar ni imelo primere v nobenem drugem delu predvojne Jugoslavije. Gre za društva kmečkih fantov in deklet, ki naj bi pomenila nekakšen odsev kmečkega gibanja v raznih deželah: na Češkem, v Bolgariji za Stambolijskega in na Hrvaškem, kjer je bila Radičeva Hr-vatska seljačka stranka pomembna politična sila. Njihov glavni namen je bil izobraziti kmečko mladino in utrjevati zavest kmečkega človeka, da bi si izbojeval ustrezno mesto v družbi.
»Društva kmečkih fantin in deklet na Slovenskem so se začela ustanavljati pred 60 leti pod vplivom Agrarnega akademskega kluba Njiva, ki je bil ustanovljen 10. maja 1923.
Leto kasneje, 21. decembra 1924 pa je bila v Ljubljani ustanovljena Zveza kmečkih fantov in deklet (ZKFID). To omenjam zato, ugotavlja tajnik prekmurskega okrožja KF1D Murska Sobota in avtor številnih razprav o teh organizacijah na Slovenskem Štefan Kuhar, »ker so v Njivi v 30 letih delovali tudi številni prekmurski napredni študentje: Karel Andreč, Lud)>ik Berden, Rudi Čačinoviča Koloman Ciglit, Ignac Cvetko, Štefan Cvetko, Štefan Kovač. Ignac Kranjec, Franc Mikola, Jože Podlčsck. Jože Tivadar, Martin Žalik, po letu 1934 vsi člani Kluba prekmurskih akademikov.«
Da bo argumentacija tehtnejša. naj dodamo, da so bila ta društva najmočnejša množična organizacija partije in zato glavna gibalna sila naprednega gibanja ne le med mladimi, marveč v Sloveniji in Prekmurju sploh. Nasta jala in razvijala so se v raznih delih Slovenije: v kmečki okolici Ljubljane, v Savinjski dolini in drugih krajih Štajerske, v Prekmurju, na Dolenjskem, še posebej pa v Beli krajini, a tudi po Notranjskem in Gorenjskem, zlasti v Bohinjskem kotu. Že takrat, ko so začeli sosedje z obeh strani stezati svoje grabežljive kremplje proti našemu ozemlju
—	najbolj Madžari in Avstrijci
—	so bila pripravljena na spopad. Za temeljitejše raztime-
vanje napredne idejne usmerjenosti in organiziranosti je to izredno pomembno. Nič manj kot teza, da so bila DKFID takrat že borbena organizacija in njeni člani so se denimo v Prekmurju med prvimi odzvali pozivu partije in svojemu mentorju Stefanu Kovaču. Najdemo jih med prvimi uporniškimi skupinami tega narodnega heroja in ves čas, vse tja do socialne in nacionalne osvo-
Mccl -hrano množico ljudi oh tekmovanju koscev in grabljic na travniku i>n takratni gostilni Zihrih (zdaj Dani) r Veščicipri MurskiSohod, I. avgustu /937, je hd govornik narodni heroj Štefan Kovač.
Slika konjenika r Bregušah in s praporom DKFID na čelu povorke gre za Ladislava Kuharja -je hila po vojni večkrat ponatisnjena, ne da hi bil nove-' deti kraj ali fotograf Panič.
boditve slovenskega naroda. DKFID v Prekmurju so se potemtakem razvijala hkrati z dejavnostjo partijskih organizacij, ustanovitvijo Skoja in čedalje številnejšo inteligenco v partijskih vrstah.
Slovensko Prekmurje vstaja
Kot se spominja Štefan Kuhar, je prvo društvo v Prekmurju ustanovil v Beltincih liberalni trgovec Franc Rešek 18. milja 1934, vendar pa oblast društva — kot nekaterih
kasnejših — v lendavskem okra ju ni dovolila. Uspelo pa je to Jožetu Giderju v Vanča vasi pri Murski Soboti oktobra istega leta. panes že pokojni Jože Gider nam je pred časom o tem pripovedoval: »V začetku leta 1934 sem v Kmetskem listu in Grudi zasledil poročila o ustanavljanju društev kmečkih fantov in deklet po vsej Sloveniji. O tem semse po-
svetoval z Janezom Hocheger-jem in Francem Vogrinčičem. Sklenili smo, da bomo tudi v naši vasi ustanovili društvo. Obljubila sta mi vso pomoč pri agitaciji med vaškimi fanti in dekleti. Dejali smo, da gre za posebno kmečko mladinsko društvo. Pridružila se nam je domala vsa mladina iz vasi. Od zveze iz Ljubljane smo dobili pet izvodov pravil in jih predlo-
žili oblasti. V začetku oktobra 1934 smo imeli v rokah dovoljenje in se zbrali na ustanovnem občnem zboru v hiši Franca Smodiša. Prišel je tudi delegat iz Ljubljane in bil nad našim uspehom zelo vesel, rekoč, da smo lahko ponosni, ker smo začeli prvi orati ledino v Prekmurju.Na žalost se v našem društvu nismo mogli dolgo veseliti, čeprav smo imeli
j že napisane vloge za igro Dve ■ nevesti. Tedanji tišinski župnik Krantz je preganjal vse, kar je bilo naprednega in se je zalete! tudi v naše društvo. Med dekleti je začel govoriti, da je to protiversko in komunistično društvo, ki ga morajo takoj zapustiti. Dekleta so mu seveda verjela, kar jim je bil natvezel,
in niso več prišla med nas. Izstopili so tudi nekateri fantje. Ko smo nazadnje ostali ustanovitelji sami, smo društvo morali razpustiti. Naj povem, da
sem takrat dobil od župnika
versko društvo in da imam na
domu komunistične liste. Seveda ga nisem poslušal in še naprej prebiral napredne časopise in knjige.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Krantza precej klofut. Zmerjal me je in dolžil, da širim proti-
Nagradna križanka št. 42
Rešitve pošljite do 20. novembra 1984 na naslov:
DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 42. Nagrade so 800, 700 in 600 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 40
RA, ARPAD, SRH, OTON ZUPANČIČ, BALA, LENA. ZE, TONE KOZLEVČAR, PITAGORA, LINK, PRETIŠ, LARS, ANAA, LEVAK. BUD, LIK, ATENA, STANOVANJE. KOC, IGO, JEZ, AR, SL, MIRA, TIARA, ERIVAN, EKRAN, GROŠELJ, RAABE. BOŽO, AA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 40
1.	nagrada 800 din: Kovinarska Krško, Defektoskopi-ja, CKŽ 137, 68270 Krško:
2.	nagrada 700 din: Zvonka Urbas, Skupščina občine Logatec, 61370 Logatec;
3.	nagrada 600 din: Ivo Žnidar, Graška 15, 61270 Litija
Nagrade bo no poslali po pošti.
ITI 9l				DALMATINSKO MESTO BLIZU ŠIBENIKA, 08 KRKI; V BU-ŽiNITRA-VERTINS-KIM SLAPOV	SPRE- JEMNICA	BARVA IGRALNIH KART	VODNE ŽIV Ali S KLEŠČAMI	NEKO. SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST	ZAGREBŠKI NOGOMETNI KLUB	IVAN CANKAR	VOJVODINSKI GENERAL (K0STA)	SESTAVIL; R. NOČ	GOROVJE vguRMi	VODNA NIMFA V GR. MTTO-L0GUI	OSREDOTO- ČENJE, USREDITEV, ZGOSTITEV	STAROŽiD. KRALJ
												KANADSKI POPEVKAR (PAUL)				
				HRV. IMPRESIONISTIČNI SLIKAR (STOJAN)								HRV. KNJIŽEVNIK (IVAN)				
												POPUST				
				SLRLM. snemalec.						SLABA POPEVKA						
				SVET. PRVAK V SKOKU V						REDKA KOVINA (R«)						
				►						_						LUTKAR
																
ZAČETNIK BOLGARSKE VLADARSKE DINASTIJE ZNAMKA USTNE VODE		1	1			ČUT ZA STVARNOST, REALNOST	NAZIV				ZDRAVILIŠČE BUZU DUNAJA					
							REKA V DOLINI CHAM0N1XA									
CEPINOV OKEL, ČEKAN					0K0UŠ, OKROŽJE, OBMOČJE						ST. EGIPT. PISATELJ					
											SIV KONJ S ČR. REPOM					
					LONG PLAV											
NEM. KONSTRUKTOR AVTOMOBILSKIM MOTORJEV (GOTTLIEB)								MESTO V MAROKU (POTRES)	JADRANSKI OTOK				SKAN0IN. MOŠ. IME	TEHNECIJ		
														PRITOK LABE PRI HAMBURGU		
									UPANJE, PRIČAKOVANJE							
ODKOP												REKA V ŠVICI				
												OTOK V TUAM0TU				
ANG. FILM. REŽISER (DAVID, »KOST NA REKI KWAI« »DR. Ž1VAG0"					POLOŽAJ					PREKLA, FIŽOLOVKA						RADI0AKT. PRVINA
					PRITOK TIBERE V SR. ITALIJI											
	MAURICE RAVEL			NIKELJ			ANTON DERMOTA			ROMUNSKI SKLADATELJ (GEORGE)						
				RAJKO KORITNIK												
							KRAVICA			IZV. KRAK RE KE MENAM						
	ZDRAVILO															
LOCUS \ SIGILLI			VLADARJEVO PREBIVALIŠČE			-							TRAČNICA		•	
													LEOPOLD V0LKMER			
			STANE SEVER													
VNANJE IZLOČANJE, NPR. SEČA, 5 ZNOJA											DREVORED					
											TONA					
0CET				LEPOTNA P0S0D0VKA ŠČIR			•					F0USKA PTICA S KRAKAJOČIM GLASOM				
Delavska
enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njem ?5-letnid, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Izdaja ČGP Delo — tozd Delavska enotnost. 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI; telex 31 787
Glavni urednik in direktor tozda. Dušan Gačnik Odgovorni urednik: Franček Kavčič
Člani uredništva: Andrej Agnič (fotoreporter). Ciril Brajer (energetika). Marjan Horvat (družbenopolitični sistem), Meri Jurca (tajnica), IvoKu-Ijaj (socialna politika), Damjan Križnik (reportaža), Emil Lah (zunanja politika), Franci Mulec (teh. urednik). Boris Rugelj (gospodarjenje), Sonja Seljak (lektorstvo, redakcija), Janez Sever (reportaža), Andrej Ulaga (namestnik odgovornega urednika), Janez Voljč (posebne naloge) in Igor Žitnik (izobraževanje, kultura).
Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič
Telefoni: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942. pomočnik direktorja tozda 322-778. tajništvo uredništva 313-942
Naročniška centrala 321-255, 311-956
Založba Delavske enotnosti. Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 323-951
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 311-956
Uredništvo: Naša Žena, Ljubljana, Celovška 43, 321-255 in 321-651
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela. Ljubljana, Jelovška c. 43, 323-951
ekonomsko komercialni sektor. Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 2iro račun 50100-603-41502
Knjigarna galerija. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5. 317-870 in 312-691
Posamezna številka Delavske enotnosti 25 din letna naročnina 1.300 dm.' Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovim.
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Cir; Brajer. Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik. Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič. Leopold Perc. Jože Peterkoč, Brane Praznik. Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik.
Delavska enotnost
Desetletni program zidave domov se uspešno izteka
Že 20.000 ležišč za učence in študente
V prvi polovici sedemdesetih let je v Sloveniji prevladalo prepričanje, daje treba kaj storiti za izboljšanje nemogočih razmer v dijaških in študentskih domovih. Število mladih, ki bi se želeli nastaniti v domovih se je nenehno povečevalo, domovi pa temu niso bili kos.
Domovi za učence so bili večinoma bivši samostani, stare graščine, sirotišnice in opuščene stare šole ali vojašnice.
Bivalne razmere so bile nemogoče. gojenci so prebivali v velikanskih sobanah, v katerih je bilo po 20 in več ležišč, pomožnih prostorov ni bilo. Ponekod je bilo zaradi starosti zgradb celo ogroženo zdravje in življenje otrok. Tretjina domov na primer ni imela ogrevanih prostorov.
V letu 1975 je v 59 domovih živelo le 11.280 učencev od 77.300, ki so bili vpisani v srednje šole (16.5 odstotka). Od 21.000 študentov je v 17 študentskih domovih bivalo le 3798 študentov.
Združevanja sredstev za zidavo domov so se organizirano lotili leta 1975, ko so se začele priprave za sklenitev samoupravnih sporazumov. Kasneje so sklenili družbeni dogovor o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za izgradnjo domov za učence in študente. S tem dogovorom so določili postopek za izbiro programa in prednostni red zidave, vire sredstev, način in obseg financiranja. normative za gradnjo
in opremo ter naloge podpisnikov. Najpomembneje je, da so ob sredstvih temeljnih organizacij združevali tudi solidarnostna sredstva stanovanjskih skupnosti.
Ko se bo prihodn je leto izteklo drugo petletno obdobje gradnje domov, bo končana izredno uspešna družbena akcija. Predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora o gradnji domov Janez Gorjane nam je povedal, da kaže tako dobre rezultate pripisati res strokovno pripravljenim normativom za gradnjo in opremo domov, obenem pa doslednemu in brezkompromisnemu vztrajanju odbora podpisnikov pri dogovorjenem.
Kljub občasnim poskusom pritiskov za spremembe, izjem pri uresničevanju programa ni bilo.
Dosledno so zahtevali, da so družbenopolitične skupnosti v občini ali regiji zagotovile brezplačno komunalno opremljeno zemljišče. Vsi domovi, ki so bili zgrajeni po dogovorjenih normativih, so bili v celoti zgrajeni iz združenih sredstev. Iz tega denarja je bila financirana tudi projektna dokumentacija, vsa gradbena in obrtniška dela. H gospodarnosti zidave je pripomoglo tudi dosledno upoštevanje 14-mesečnega roka gradnje, ker so le v tem obdobju valorizirali tekoče cene.
Iz letošnjega programa sta bila julija dokončana domova učencev v Ravnah na Koroškem in na Muti, še letos bosta končana domova učcriccv Maribor Tezno in Srednje šole za elektrotehniško in računalniško usmeritev Maribor, do decembra bo končana tudi zaključna faza gradnje Mladinskega doma v Celovcu. Maja prihodnje leto pa bo vseljiv tudi Študentski dom Gerbičeva IV. v Ljubljani.
Temeljito so prenovili tudi tri študentske bloke ter Dom učencev »Ivana Kavčiča«, do konca februarja 1985 pa bo končana tudi prenova Doma učencev »Milke Kerin« v Krškem. Iz teh sredstev bodo do konca leta tudi usposobili razdelilnice hrane na 7 fakultetah ljubljanske univerze.
Skupaj je bilo doslej zgrajenih in vseljenih 45 objektov z zmogljivostjo 12.724 ležišč, od tega 13 novih objektov za potrebe študentov s 3467 ležišči. Leta 1975 je bilo v Ljubljani na voljo 3000 študentskih ležišč (za 19 odstotkov redno vpisanih), v Mariboru pa 700 (za 15 odstotkov redno vpisanih).' Danes imajo študentje v Ljubljani 5400 ležišč (34 odstotkov rednih študentov), v Mariboru pa 2180 (49 odstotkov redno vpisanih študentov).
Sredstva sedanjega programa zidave in prenove domov so angažirana do aprila
prihodnjega leta, torej je za prihodnje programe na voljo osemmesečni priliv prihodnjega leta. Program še ni izdelan, slišati pa je, da so zahtevki precejšnji. Trenutno so v najbolj kritičnem stanju domovi za mladino, ki je telesno ali duševno motena v razvoju. Teh domov je v Sloveniji skupaj 28, nekateri so v kritičnem stanju. Nasploh pa ta mladina biva v podobnih razmerah, kot so pred desetimi leti živeli gojenci v domovih.
Odbor podpisnikov mora sedaj odločiti, kako naprej. Variant je več, novembra, ko bodo dobili podrobnejše ocene, bo vse še bolj jasno. Če bomo želeli odpraviti težke razmere bivanja še za to mladino, potem bo treba dogovor podaljšati. Bodisi za eno leto z nižjo prispevno stopnjo ali pa za več let z občutno znižano stopnjo.
V javnosti je bilo v zadnjem času slišati pripomobe, češ, zakaj smo gradili toliko tako razkošnih domov, zdaj pa so na pol prazni. Res je k temu pripomogla draginja, vendar na odboru podpisnikov menijo, da so to zlonamerna natolcevanja.
Razen štirih domov so vsi ostali prej prezasedeni kot pa slabo zasedeni. Pa poglejmo še štiri sporne domove. V Velenju je od 480 ležišč, ki jih je financiral odbor podpisnikov, zasedenih 241 (skupaj pa imajo 720 ležišč). V Brežicah je od 240 ležišč zasedenih le 40 ležišč (srednja šola opušča nekatere programe), delno so nezasedeni še na Ptuju in še manj v Radencih. -
Bolj kot to je pomembno redno vzdrževanje novih domov. Vemo, da je sredstev za tekoče vzdrževanje, ki jih zagotavlja Izobraževalna skupnost Slovenije, malo. Pa se nekateri domovi kar znajde jo in prislužijo dodatna sredstva. Na to opozarja tudi Janez Gorjanc, ki pravi, da je potrebno zagotoviti večnamensko izrabo domov. Domovi morajo postati resničen družbeni center v svojem okolju, izrabiti pa jih je treba tudi med šolskimi počitnicami, ko je prenekateri skoraj tri mesece prazen. Ne glede na kraj bi se poleti dalo v domovih marsikaj organizirati. Od letovanj do tečajev jezikov, računalništva, in še marsikaj. Na ta način tjf domovi precej zaslužili za vzdrževanje in bi bila odveč bojazen, da bo čez deset let potreben nov družbeni dogovor j n program ' za obnavljanje domov.
Za uveljavitev takšnih programov bo najbrž treba spremeniti tudi nekaj v miselnosti — v domovih in v okolju. Danes se na primer še marsikje ukvarjajo z organizacijo prehrane za srednješolce. Iščejo različne rešitve, dejstvo pa je. da domovi za učence in štu-
te I
datnih naložb lahko zagotovijo vse obroke za vse učence in študente. Samo nekaj organizacijskega truda je potrebnega.
Igor Žitnik
Ob povečani prodajni ceni Delavske enotnosti
Spoštovani bralci in naročniki: na kratko smo vas že obvestili, da je bila na zadnji seji RS ZSS sprejeta tudi povečana prodajna cena časnika Delavska enotnost, in sicer od 15 na 25 dinarjev za izvod, od 1. novembra dalje. Torej se plaz podražitev ni izognil tudi naši časopisni hiši.
Ob naraščanju stroškov za papir — do konca leta se bo v povprečju podražil za več kot 100 odstotkov — distribucijo (od prejšnje 0,50 na več kot 2 dinarja za izvod), poštnine (1,65 dinarjev povprečno na izvod), če naštejemo samo nekatere, se je proizvodna cena za izvod Delavske enotnosti dvignila na 34,84 dinarja.
Kljub temu pa smo časnik Delavska enotnost v prvi polovici letos prodajali po 10 dinarjev za izvod in od L julija do 31. oktobra po 15 dinarjev za izvod, in kot smo že v uvodu povedali,ga bomo od 1. novembra dalje prodajali po 25 dinarjev. Tako smo na račun prodajne cene Delavske enotnosti prejeli do konca leta na izvod 14,50 dinarja. K temu dodajmo še, da po sporazumu in finančnem načrtu za leto 1984 med ustanoviteljem RS ZSS in tozdom Delavska enotnost, ustanovitelj — pri sedanji poprečni nakladi blizu 40.000 izvodov — pokriva razliko med prodajno in proizvodno ceno v višini 25,26 din, ostane nepokritih še 9,58 dinarja, kljub novembrski podražitvi. Torej tudi zaradi razkoraka med proizvodno in prodajno ceno je bilo nujno povečanje prodajne cene Delavske enotnosti, za katero smo prepričani, da jo sprejemate z razumevanjem.
V tem sporočilu tudi ne moremo mimo ugotovitve, da je politika ustanovitelja pri oblikovanju cen in dostopnosti informativnih edicij, zlasti.časnika Delavska enotnost, vseskozi temeljila na čimnižji prodajni ceni in s tem. povezani popularizaciji in najširši dostopnosti Delavske enotnosti sindikalnemu članstvu. Zaradi tega (Delavska enotnost bo tudi poslej med najcenejšimi) je prodana naklada (blizu 40.000 izvodov na številko) vseskozi stabilna in za slovenske razmere nekoliko narašča.
K stabilnosti naklade in bralnosti časnika Delavska enotnost — zlasti v zadnjem času — je prispevalo predvsem uredništvo, širše pa tudi ves tozd Delavska enotnost, ki deluje v okviru ČGP Delo. Tudi v prihodnje se bomo z nanovo začrtanimi akcijami trudili za nadaljnje razširjanje in utrjevanje mesta in vloge Delavske enotnosti kot informativno političnega medija med sindikalnim članstvom in v družbi nasploh. Ne smemo namreč prezreti več let starih znanih dogovorov, naj bi vsak sindikalni aktivist prejemal Delavsko enotnost.
Milan Živkovič
Založba Delavska enotnost je pravkar izdala knjigo osmih avtorjev (Radovan Andrejčič, Andrej Bleivveis, Stane Galjot, Mija Jurančič, Bogdan Lipičnik, Miran Mihelčič, Robert Ogorevc, Stane Uhan)
Delitev po delu m razuitatih d-:'Is
Vsebinsko je razdeljena na tri dele:
I.	Oblikovanje sredstev za osebne dohodke
II.	Ugotavljanje zahtevnosti dela
III.	Osebni dohodki na podlagi delovne in dohodkovne uspešnosti delavcev.
V svojih prispevkih avtorji izhajajo iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter iz Strokovnih podlag (I. in II. del).
Knjiga je namenjena usposabljanju delavcev v strokovnih službah v okviru delovne ali sestavljene OZD, za hitrejše in učinkovitejše delo pri usklajevanju sporazumov in samoupravnih splošnih aktov s področja dohodka in osebnih dohodkov s sporazumi dejavnosti.
Cena 690 din