KATALOG ZNANJ Poklicno in strokovno izobraževanje 52:80 GEOGRAFIJA Izobraževalni programi srednjega /// strokovnega izobraževanja z italijanskim 5 2 učnim jezikom na narodno mešanem 0 PREDMET 2 . območju slovenske Istre 1 1 . 1 Izobraževalni programi poklicno- 1 tehniškega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre 1 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju KATALOG ZNANJ IME PREDMETA: geografija Srednje strokovno izobraževanje (68/102/136 ur) Poklicno-tehniško izobraževanje (34 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo; dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Matej Cizelj, Srednja elektro-računalniška šola Maribor; Doris Hrvatin, Srednja ekonomska-poslovna šola Koper; Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava; dr. Eva Konečnik Kotnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; dr. Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Jurij Senegačnik; Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper; Marjeta Hočevar, Škofijska klasična gimnazija, Zavod, sv. Stanislava; mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola Ljubljana; Ingrid Florjanc, Gimnazija Ledina; Mojca Kelbič Đajić, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Zavod Anton Martina Slomška; dr. Mojca Ilc Klun, OŠ Mirana Jarca; Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca Kamnik; Matej Matkovič, OŠ Belokranjskega odreda Semič; dr. Blaž Repe, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo; Tomi Tomšič, OŠ Staneta Žagarja Kranj; Helena Verdev, OŠ Ljubečna Prilagoditve pripravili: Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper; Tinkara Mihačič, OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/katalogi_znanja/2026/kz- geografija-ssi_is-pti_is.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 259676419 ISBN 978-961-03-1262-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 211. seji, dne 18. 4. 2025, določil Katalog znanj Geografija za izobraževalne programe srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Južna Evropa ................................................ 58 Namen predmeta Jugovzhodna Evropa .................................... 59 ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta Vzhodna Evropa z azijskim delom Rusije ...... 60 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje Srednja Evropa ............................................. 61 ................... 11 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 12 GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE IN ITALIJE .......... 63 UVOD V GEOGRAFIJO Trajnostni razvoj in upravljanje s prostorom . 65 ....................................... 13 Demografski izzivi in migracije ..................... 66 Uvod v geografijo ......................................... 14 Kmetijstvo in kulturna pokrajina .................. 67 ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA ............................. 15 Trajnostni promet in trajnostna mobilnost ... 68 Zemljevidi in orientacija ............................... 16 Turizem ........................................................ 69 ČLOVEK IN POKRAJINA ..................................... 17 Naravni viri in energetika ............................. 70 Človek in pokrajina ...................................... 19 POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN ITALIJE VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 71 . 22 Lega Slovenije in Italije in njune pokrajine Uvod v geografijo ......................................... 71 ... 28 Predalpske pokrajine UVOD V GEOGRAFIJO ................................ 71 ................................... 30 Dinarskokraške pokrajine ............................. 31 Zemljevidi in orientacija ............................... 71 Obsredozemske pokrajine ............................ 32 Človek in pokrajina ...................................... 72 Obpanonske pokrajine ................................. 33 Pokrajinska pestrost Slovenije in Italije ........ 81 Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji ............. 34 Izzivi sodobnega sveta.................................. 88 Padska nižina ............................................... 36 Geografski izzivi Evrope ................................ 93 Apenini ........................................................ 37 Geografski izzivi Slovenije in Italije ............... 98 Obalna območja in otoki .............................. 39 PRILOGE ............................................. 102 Slovensko zamejstvo, narodne skupnosti v Priloge po poglavjih ................................... 102 Sloveniji in jezikovne manjšine v Italiji ......... 40 POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN IZZIVI SODOBNEGA SVETA ................................ 41 ITALIJE ...................................................... 102 Azija ............................................................. 44 Afrika ........................................................... 46 Severna Amerika .......................................... 47 Latinska Amerika ......................................... 49 Avstralija z Oceanijo ..................................... 50 Polarna območja .......................................... 51 GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE ............................. 52 Geografski okvir Evrope ............................... 55 Severna Evropa ............................................ 56 Zahodna Evropa ........................................... 57 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Geografija kot obvezni splošnoizobraževalni predmet v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju celostno razlaga naravne in družbene pojave in procese v pokrajini z namenom, da bi dijaki razumeli svoj življenjski prostor ter v njem kakovostno živeli. Dijakom daje temeljno zavedanje, da se vsi elementi v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, da torej vsak element vpliva na vse preostale. To jih vodi do zmožnosti celostnega in premišljenega vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. Utrjuje jih v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj počnemo v pokrajini in kako vanjo posegamo, da bodo njihova oziroma človekova dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem okolju kot v Sloveniji, Evropi in hkrati na vsem planetu. S tako naravnanostjo temeljno poslanstvo geografije podpira koncept trajnostnosti, saj spodbuja razumevanje kompleksnosti, kritično analizo razmer v svetu, zamišljanje razvojnih alternativ, skozi to pa vpliva na razvoj vrednot in odgovorno podjetno samorealizacijo oz. delovanje v realnih življenjskih okoliščinah. To je ključno za zdravje in dobrobit slehernega človeka, skupnosti in naravnega okolja. Z osredotočenostjo na življenjski prostor dijakov predstavlja pouk geografije temeljni prispevek k državljanski in domovinski vzgoji v vseh njenih razsežnostih. Geografijo odlikuje usmerjenost na prepoznavanje in reševanje lokalnih in globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje virov, degradacija okolja idr. Geografsko raziskovanje in izobraževanje spodbujata interdisciplinarno sodelovanje, potrebno pri obravnavi kompleksnih vprašanj, ki zahtevajo kombinacijo perspektiv in strokovnega znanja. Prav tako pouk geografije stremi k razvijanju učinkovite komunikacije, ki je ključnega pomena, da pridejo rezultati raziskovalnega dela in nove informacije do širšega občinstva, vključno s splošno javnostjo, oblikovalci politik in drugimi znanstvenimi disciplinami. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, podjetnost, digitalne kompetence ter jezik, državljanstvo, kultura in umetnost. Geografija v zvezi z digitalno pismenostjo uporablja geografske informacijske sisteme (GIS), daljinsko zaznavanje in druge tehnologije, ki lahko zagotovijo nove vpoglede v prostorske vzorce in odnose med ljudmi in okoljem. V geografiji uporabljamo didaktične pristope izkustvenega, veččutnega, projektnega učnega dela, učenja z raziskovanjem idr. ter tako vključujemo različne kombinacije aktivnih učnih metod in tehnik glede na zadane cilje, zmožnosti učečih se ter pogoje dela. 9 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Geografija kot splošnoizobraževalni predmet v SSI in PTI ima pomembno vlogo za doseganje kvalifikacijske, 5202 izobraževalne in vzgojno-socializacijske dimenzije. Zasnovana je tako, da smiselno podpira razvoj ključnih in .11 prečnih kompetenc, ki prispevajo k celovitosti poklicne izobrazbe..11 TEMELJNA VODILA PREDMETA Temeljni vodili predmeta sta geografska vzgoja in izobraževanje, ki mlademu človeku ponujata: » spoznavanje krajev in pokrajin, kar spodbuja željo po raziskovanju raznolikosti sveta ter spoštovanje in ohranjanje zdravja, nežive narave, živih bitij; » razumevanje strukture in delovanja različnih prostorskih sistemov (lokalno okolje, domača pokrajina, domača država in celina, druga okolja različnih prostorskih ravni, svet kot celota), kar kot temeljna značilnost geografskega mišljenja vodi v proaktivno delovanje in odgovorno odzivanje na aktualne dogodke, pojave in procese; » temeljno kartografsko in prostorsko orientacijsko pismenost ter iznajdljivost, ki je bistvena za delovanje v današnjem kompleksnem svetu; » razvijanje veščin za samostojno opazovanje in raziskovanje pokrajin oz. prostora in njegovih prvin prek vključevanja terenskega dela, ekskurzij in s posebnim poudarkom na digitalnih kompetencah; » razvijanje zmožnosti celostne interpretacije prostora in komunikacijske pismenosti, kar vključuje kritično vrednotenje prostorskih informacij, njihovo predstavljanje in posredovanje; » spodbujanje aktivnega osebnega in družbenega delovanja, s čimer mlademu človeku omogoča, da se razvija v odgovornega soustvarjalca našega skupnega sveta. Sestavna dela pouka sta delo z zemljevidi in učenje na prostem, kar vključuje krajša terenska dela in/ali ekskurzije kot del obveznih izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti. 10 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE 5202.11 Učitelju Katalog znanj omogoča strokovno avtonomijo tako, da pri načrtovanju pouka poleg obveznih tem izbira .11 izbirne teme, ki jih realizira po lastni presoji glede na interese dijakov oziroma glede na vrsto programa. Pojasnilo izbirnosti obveznih in izbirnih tem oziroma skupin ciljev je v Preglednici 1 in v Didaktičnih priporočilih v podpoglavju 4 Izbirnost ciljev in tem. Preglednica 1 Obvezne in izbirne teme v programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja 68 ur 102 uri 136 ur 68 ur (PTI) Obvezne teme: Obvezne teme: Obvezne teme: Tri izmed štirih izbirnih tem: • Uvod v geografijo • Uvod v geografijo • Uvod v geografijo • Pokrajinska pestrost • Zemljevidi in Slovenije in Italije • Zemljevidi in • Zemljevidi in orientacija orientacija orientacija • Izzivi sodobnega sveta • Človek in pokrajina • Človek in pokrajina • Človek in pokrajina • Geografski izzivi Evrope Ena izbirna tema → Tri izbirne teme → Štiri izbirne teme → • Geografski izzivi Slovenije in Italije 11 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 2 : 8 0 / / / UVOD V GEOGRAFIJO 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Namen te teme je, da dijaki spoznajo in ozavestijo, kaj je geografija, katere so njene posebnosti kot vede in kakšna je uporabna vrednost geografije. Pri tem gre za dve ključni značilnosti, ki ju sodobni razvoj prinaša geografiji: 1. prednosti (in slabosti) interdisciplinarne – povezovalne vede in 2. posebno uporabnost v vsakdanjem življenju. Z razvojem informacijske tehnologije se je zgodil premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. Vse to se bolj ali manj odraža tudi v sodobnih opredelitvah vede, ki na eni strani vključujejo njeno znanstveno-logično zgradbo (geografska področja), po drugi strani pa kažejo tudi že način oz. metode obravnave široke palete geografskih raziskovalnih vprašanj (geografske veščine). V tem kontekstu sta tudi oba cilja v tej skupini ciljev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v katalogu znanj Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » pokrajina, naravna sestavina pokrajine, družbena sestavina pokrajine, » geosfera, litosfera, pedosfera, biosfera, hidrosfera, atmosfera, antroposfera, » obča geografija, regionalna geografija, » fizična geografija, družbena geografija, » metode raziskovanja pokrajine, opazovanje, merjenje, kartiranje, orientiranje, anketiranje, kartografiranje, laboratorijsko delo, vir podatkov. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področju Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja v uporabo strokovne terminologije. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za skupino ciljev. 13 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / UVOD V GEOGRAFIJO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeli geografijo kot interdisciplinarno/povezovalno znanost ter pojasni geografske elemente (prvine), ki jih opazi v pokrajini; (1.1.2.1 | 1.1.2.2) I: na primerih ugotavlja uporabno vrednost geografije v družbi in za stroko/poklic, za katero se izobražuje; (1.1.1.1 | 5.1.4.1) I: vrednoti pomen geografije v družbi nekdaj in danes; O: spozna ključne metode raziskovanja pokrajine. STANDARDI ZNANJA Dijak: » definira geografijo kot znanstveno disciplino ter pojasni, kako se razlikuje od drugih znanosti; » razloži delitev geografije in pojasni povezavo s posameznimi pokrajinskimi elementi; » na podlagi lastnih izkušenj navede in drugim predstavi primere, ko je geografija uporabna v vsakdanjem življenju oz. pri njihovem bodočem poklicu; » opiše  ključne metode geografskega raziskovanja; » poišče, izbere, interpretira in predstavi različne podatke, ki se navezujejo na njegovo stroko/poklic. TERMINI ◦ pokrajina ◦ naravna sestavina pokrajine ◦ družbena sestavina pokrjine ◦ obča geografija ◦ regionalna geografija ◦ fizična geografija ◦ družbena geografija ◦ metode raziskovanja pokrajine 14 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Zemljevidi in orientacija obsega skupino ciljev, kjer dijaki spoznavajo, berejo in za različne namene uporabljajo tiskane in digitalne zemljevide. Namen teme torej je, da dijaki znajo brati zemljevide, njihove sestavine ter na podlagi tega sklepajo o značilnostih pokrajine, ki jo zemljevid prikazuje. Dijaki se tudi urijo v opisovanju in določanju geografske lege. Krepitev tega znanja in veščin je osnova geografije, uporaba zemljevidov pa se vključuje kot temeljno pedagoško načelo v vse nadaljnje teme oz. skupine ciljev. Uporaba zemljevidov in znanje orientacije sta dve ključni geografski veščini, ki ju velja razvijati pri vseh urah pouka geografije. Tema zajema spoznavanje samih zemljevidov in njihovih elementov, ki jih mora dijak znati brati in interpretirati, poudarek pa je na uporabi zemljevidov, ko je zemljevid v vlogi pripomočka za orientacijo, kot vir podatkov in učno gradivo za prepoznavanje prostorskih vzorcev in za sklepanje na povezanost posameznih elementov in v drugih vlogah. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » zemljevid,  splošni zemljevid, tematski zemljevid, načrt, panoramska risba, legenda (kartografski znak, izohipsa ali plastnica), merilo, kartografska projekcija , » geografska lega, geografska širina, geografska dolžina, koordinate, » orientacija, smeri neba,  ekspozicija, » globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), » azimut, » geografski informacijski sistemi (GIS), » digitalni zemljevid. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področju digitalnih kompetenc, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja v informacijsko in podatkovni pismenost, 15 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / komunikaciji in sodelovanju v digitalnem okolju in ustvarjanju digitalnih vsebin. Podrobneje so pojasnjeni v 5202 didaktičnih priporočilih za skupino ciljev..11.11 ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA CILJI Dijak: O: se uči brati, interpretirati in uporabljati različne vrste zemljevidov  vključno z digitalnimi; (4.1.1.1 | 4.1.2.1 | 1.1.2.1 | 1.1.1.1 | 1.1.2.2 | 1.1.4.1) O: se orientira v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca in GNSS-a,  pri čemer razvija proaktivno miselno naravnanost za reševanje problemskih situacij; (4.1.1.1 | 3.1.4.2 | 3.1.3.1 | 3.1.3.2) O: spozna klasične in sodobne zemljevide ter ugotovi njihove prednosti oz. slabosti. (4.1.1.1 | 4.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » definira vrste zemljevidov, našteje njihove sestavine ter na njih pokaže različne geografske elemente; » razloži pojma geografska širina in dolžina ter z njuno pomočjo določi lokacije točk v atlasu ter na digitalnem zemljevidu; » se orientira in giblje v naravi s pomočjo zemljevida, kompasa ali s pomočjo digitalnih orodij; » na zemljevidih treh različnih meril ugotovi resnično razdaljo med krajema in s stranmi neba opiše pot med njima; » na digitalnem zemljevidu poišče in predstavi izbran geografski pojav; » na podlagi lastnih izkušenj navede in drugim predstavi primere, ko je zemljevid uporaben v vsakdanjem življenju oz. pri njihovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ zemljevid ◦ geografska lega ◦ orientacija 16 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / ČLOVEK IN POKRAJINA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Človek in pokrajina je preplet obče fizične in družbene geografije. Fizična geografija obsega vsebine s področij zgradbe in površja Zemlje, podnebja in podnebnih sprememb, prsti in rastlinstva, vodovja in naravnih nesreč. Družbena geografija obsega vsebine s področij trajnostni razvoj, prebivalstvo in poselitev ter gospodarstvo. Namen teme je, da dijaki spoznajo osnove fizične in družbene geografije. Prek ciljev in standardov pridobijo usmeritve za pridobivanje znanja, ki je temelj fizičnogeografskim procesom, pojavom in oblikam na površju. Tako bodo lažje razumeli fizično osnovo pokrajine kot geografske stvarnosti, lažje bodo prepoznali tudi spremembe v pokrajini in njihove posledice. Ta znanja so ključna za spoznavanje družbenogeografskih vsebin in njihovo interpretacijo pri pojasnjevanju geografske stvarnosti. Družbena geografija je nepogrešljiva za študijo vpliva vedno obsežnejših človekovih posegov v naravno okolje ter posledično tudi pri načrtovanju gospodarskega razvoja in s tem povezanega prostorskega načrtovanja. Poleg tega lahko pri teh sklopih ciljev vključujemo vzgojni in odnosni vidik, ki zagotavljata boljše in večperspektivno poznavanje sveta in s tem tudi razumevanje drugih civilizacij ter posledično njihovo sožitje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem odseku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » zgradba Zemlje, notranji dejavnik, zunanji dejavnik, » litosferska plošča, tektonika plošč, vulkanizem, potres, » kamninska zgradba, magmatska kamnina, sedimentna kamnina, metamorfna kamnina, » zunanji preoblikovalni proces, preperevanje, denudacija, erozija, transport, akumulacija, denudacijska oblika reliefa, akumulacijska oblika reliefa, » vrsta reliefa, rečni relief, ledeniški relief, vetrni relief, obalni relief, kraški relief, » vreme, podnebje, podnebni element, podnebni dejavnik, » toplotni pas, tropski, subtropski, zmerno topli, subpolarni, polarni pas, 17 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » podnebni tip 5 , ekvatorialno, savansko, subtropsko suho in polsuho, sredozemsko , monsunsko, 202 subtropsko vlažno, oceansko, celinsko vlažno, celinsko polsuho, celinsko suho, zmerno hladno, tundrsko, .11 polarno, gorsko,.11 » onesnaževanje ozračja, globalno segrevanje ozračja, učinek tople grede, » trajnostni razvoj, ogljična nevtralnost, okoljski odtis, » prst, tla, lastnosti prsti, pomen prsti, » rastlinstvo, tropski deževni gozd, savansko rastlinstvo, puščavsko rastlinstvo, sredozemsko rastlinstvo, gozdovi zmerno toplega pasu (listopadni, mešeni in iglasti gozd), stepsko rastlinstvo, tajga, tundrsko rastlinstvo, » vodovje, vodni krog, mali vodni krog, veliki vodni krog, » ocean, morje, jezero, mokrišče, » porečje, povirje, povodje, razvodje, razvodnica, » (vodni) pretok, hidrogram, pretočni rečni režim, » podzemna voda, » kakovost voda, trajnostna raba vodnih virov, » naravna nesreča, vulkan, potres, cunami, blatni tok, drobirski tok, zemeljski plaz, usad, podor, poplava, tropski ciklon, vihar, vetrolom, snežni plaz, žledolom, pozeba, toča, suša, požar, » gostota poselitve, » naravno gibanje števila prebivalstva, selitveno gibanje števila prebivalstva, » selitev (migracija), » sestava prebivalstva, » mestno naselje, podeželsko naselje, » gospodarska dejavnost, primarna dejavnost, sekundarna dejavnost, terciarna dejavnost, » kmetijstvo, kmetijska panoga, » raba tal, zemljiška kategorija, gozd, travnik, pašnik, njiva, vinograd, sadovnjak, obdelovalna površina, » naravni vir, obnovljiv vir, neobnovljiv vir, » trajnostna raba energije, energetska revščina, energetska neodvisnost, energetska učinkovitost, » industrija, industrijska panoga, težka industrija, lahka industrija, predelovalna dejavnost, obrt, » promet, vodni promet, cestni promet, železniški promet, zračni promet, cevovod, trajnostna oblike prometa, trajnostna mobilnost, 18 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Vključevanje skupnih ciljev » telekomunikacije 5 ,202.1 » turizem , turistični cilj, turistična ponudba.1.11 V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih trajnostnega razvoja in digitalnih kompetenc, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti in tudi ukrepanju za trajnostnost, informacijski in podatkovni pismenosti ter ustvarjanju digitalnih vsebin. Več ciljev se navezuje tudi na razvijanje strokovne terminologije. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za skupino ciljev. ČLOVEK IN POKRAJINA CILJI Dijak: O: našteje in opisuje dejavnike, ki oblikujejo zemeljsko površje; (1.1.2.2) O: ob opazovanju slikovnega gradiva prepoznava in razlikuje različne reliefne tipe in reliefne oblike; (1.1.2.2 | 4.1.1.1) O: raziskuje različen nastanek treh osnovnih vrst kamnin in njihovo povezanost z reliefom; O: umešča vodovje v pokrajino kot enega od njenih ključnih elementov; O: pojasnjuje razporeditev osnovnih podnebnih tipov in skupin rastlinstva ter pomen prsti za obstoj človeka in vlogo prsti v ekosistemu; (1.1.2.2 | 2.1.3.1) O: iz lastnih izkušenj in drugih virov razlaga vzroke in posledice podnebnih sprememb ter ukrepe in prilagoditve družbe (na lokalni in globalni ravni); (2.2.1.1 | 5.1.2.2) O: ugotavlja različno poselitev pokrajin, dejavnike, ki vplivajo na gibanje števila prebivalcev in selitve; O: spoznava gospodarske dejavnosti in svoj bodoči poklic ustrezno uvrsti; (1.1.2.2 | 2.1.2.1 | 2.1.3.1) O: spoznava, da se pokrajina spreminja in kako se le-ta spreminja tudi zaradi človekove dejavnosti, za katero se izobražuje; (2.2.1.2 | 5.3.5.3) 19 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / O: 5 s pomočjo izbranih primerov opisuje in razlaga naravne nesreče na lokalni ravni ali širše ter njihov vpliv na 20 pokrajino in na človeka;2.11 (2.2.2.1).11 O: na primerih razlaga pomen izbranih ciljev trajnostnega razvoja za življenje; (2.3.1.1 | 2.4.2.1 | 2.4.3.1) I: uporablja metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; O: z uporabo različnega gradiva ob vključevanju digitalne tehnologije ali s terenskim delom raziskuje in predstavlja značilnosti pokrajin po svetu in v Sloveniji; (1.1.1.1 | 4.1.3.1) I: pripravi načrt za izvedbo in izvede najmanj eno terensko delo. (4.1.3.1 | 4.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo slikovnega gradiva prepozna ključne pokrajinske elemente in opiše procese oblikovanja in preoblikovanja različnih tipov pokrajin ter soodvisnost dejavnikov, ki sodelujejo pri tem; » imenuje tri osnovne vrste kamnin in za vsako navede primere ter razloži njihov nastanek; » našteje dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje podnebnih tipov in vrst rastlinstva; » s pomočjo zemljevida pojasni značilnosti in razporeditev podnebnih tipov ter povezanost s skupinami rastlinstva in prsti; » opiše pomen prsti z vidika človeka in ekosistema; » razloži vzroke in posledice izbrane podnebne spremembe in možno prilagoditev družbe; » pojasni glavne družbenogeografske elemente(prebivalstvo in poselitev, gospodarske dejavnosti) v različnih pokrajinah; » oceni vplive naravnih in družbenih dejavnikov na poklic, za katerega se izobražuje, in vpliv njegove dejavnosti na okolje; » z izbranimi primeri opiše naravne nesreče in navede ukrepe za preprečevanje (obvladovanje) ali ublažitev naravnih nesreč; » na zemljevidu poišče različne pokrajine v svetu in v Sloveniji, jih opiše ter jih med seboj primerja; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih pokrajine z vsakdanjim življenjem oz. z njegovim bodočim poklicem. 20 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ zgradba Zemlje ◦ notranji dejavnik ◦ zunanji dejavnik ◦ litosferska plošča ◦ kamninska zgradba ◦ zunanji 11. preoblikovalni proces ◦ vrsta reliefa ◦ vreme ◦ podnebje ◦ toplotni pas ◦ podnebni tip ◦ onesnaževanje 11 ozračja ◦ trajnostni razvoj ◦ prst ◦ tla ◦ rastlinstvo ◦ vodovje ◦ vodni krog ◦ ocean ◦ morje ◦ jezero ◦ mokrišče ◦ porečje ◦ vodni pretok ◦ podzemna voda ◦ kokovost voda ◦ trajnostna raba vodnih virov ◦ naravna nesreča ◦ gostota poselitve ◦ naravno gibanje števila prebivalcev ◦ selitveno gibanje števila prebivalcev ◦ selitev (migracija) ◦ sestava prebivalstva ◦ mestno naselje ◦ podeželsko naselje ◦ gospodarska dejavnost ◦ kmetijstvo ◦ raba tal ◦ zemljiška kategorija ◦ naravni vir ◦ trajnostna raba energije ◦ industrija ◦ promet ◦ telekomunikacije ◦ turizem 21 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / POKRAJINSKA PESTROST / 5 2 0 2 . SLOVENIJE IN ITALIJE 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Pokrajinska pestrost Slovenije in Italije obsega skupine ciljev o legah Slovenije in Italije ter njunih naravnogeografskih enotah. Namen teme oz. skupin ciljev je splošni pregled značilnosti, dejavnikov in procesov v medsebojni povezanosti, kjer lahko učitelj izbira različne konkretne primere iz izbranih slovenskih ali italijanskih pokrajin. Poznavanje, razumevanje in vrednotenje geografskih značilnosti Slovenije in Italije je pomembno tudi za obravnavo teme geografski izzivi Slovenije in Italije, če se zanjo odloči učitelj glede na načelo izbirnosti tem. Pomembno je, da učitelj dijakom predstavi globlji namen obravnave teme oz. njeno povezavo z vsakdanjim življenjem. Ta je natančneje spoznati geografske izzive Slovenije in Italije, širšega prostora, v katerem živimo in za katerega smo odgovorni, prepoznavati skupne značilnosti, pestrost oz. različnost in funkcionalno povezanost njunih pokrajin ter razvijati prostorsko predstavo o njih. Pomembno je poznati aktualno problematiko zaradi njenega vpliva na življenje prebivalcev teh prostorov, enako je treba poznati tudi vzroke za aktualne procese, da bi lahko predvidevali prihodnji razvoj. Obenem je pomembno razumeti, da je lahko neka problematika tudi vir kreativnih rešitev ali nov razvojni potencial. Samo dobro poznavanje življenjskega okolja je lahko osnova za odgovorno in kakovostno bivanje v njem. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Lega Slovenije in Italije in njune pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Predalpske pokrajine, Dinarskokraške pokrajine, Obsredozemske pokrajine, Obpanonske pokrajine, Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji, Padska nižina, Apenini, obalna območja in otoki, » rodnost, smrtnost, naravni prirast, starostna piramida, selitev (migracija), izseljenec, mestno naselje, podeželsko naselje, urbanizacija, suburbanizacija, poselitveni dejavnik, litoralizacija, » kmetijstvo, industrija, promet, turizem. 22 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Učitelj pri obravnavi upravne delitve Italije na 20 pokrajin in njihovih glavnih mest upošteva naslednje termine 5202 in druge pojme oz. pojmovne zveze:.11.1 » Abruci (Abruzzo), L'Aquila,1 » Bazilikata (Basilicata), Potenza, » Kalabrija (Calabria), Catanzaro, » Kampanija (Campania), Neapelj (Napoli), » Emilija-Romanja (Emilia-Romagna),Bologna, » Furlanija-Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia),Trst (Trieste), » Lacij (Lazio), Rim (Roma), » Ligurija (Liguria), Genova, » Lomabrdija (Lombardia), Milano, » Marke (Marche),Ancona, » Molise, Campobasso, » Piemont (Piemonte), Torino, » Apulija (Puglia), Bari, » Sardinija (Sardegna), Cagliari, » Sicilija (Sicilia), Palermo, » Toskana (Toscana), Firenze, » Trentino-Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige), Trento, » Umbrija (Umbria), Perugia, » Dolina Aoste (Valle d'Aosta), Aosta, » Benečija (Veneto), Benetke (Venezia). Učitelj pri skupini ciljev Predalpske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Predalpske pokrajine, sredogorje, hribovje, dolina, kotlina , » sediment, sedimentna kamnina, magmatska, metamorfna kamnina, prod, pesek, apnenec, dolomit, čizlakit, granodiorit, » zmerno celinsko, gorsko, podgorsko podnebje, » premogovništvo, 23 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » Srednja Soška dolina, Soča, Kobarid, Tolmin, Idrijsko hribovje, Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko 5202 hribovje, Idrijca, Idrija, Cerkno, Železniki,    .11.1 » Posavsko hribovje, Sava, GEOS, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško, Zidani Most, 1 » Golte,  Velenje, Šoštanj, Velenjska kotlina, Pohorje, Kozjak, Rogla, Kope, Dravska, Mislinjska, Mežiška dolina, Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, » Ljubljanska kotlina, Sava, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Ljubljansko barje, Bled, Kranj, Škofja Loka, Domžale, Kamnik, Ljubljana, » Celjska kotlina, Celje, Savinja. Učitelj pri skupini ciljev Obsredozemske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Obsredozemske pokrajine, » zmerno sredozemsko podnebje, burja, jugo, jerina (jerovica), » kraške pokrajine, Kras, » flišne pokrajine, Goriška brda, Vipavska dolina, Brkini, dolina Reke, Slovenska Istra, » Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Ilirska Bistrica, Piran, Portorož, Izola, Koper, » Luka Koper, Sečoveljske soline, Strunjanske soline, » Škocjanske jame, Lipica, Štanjel. Učitelj pri skupini ciljev Dinarskokraške pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Dinarskokraške pokrajine, dinarskokraška planota, dinarskokraško hribovje, dinarskokraško podolje, ravnik, Visoke dinarskokraške pokrajine, Nizke dinarskokraške pokrajine, » raztapljanje kamnin, vrtača, udornica (koliševka), kraško polje, suha dolina,  slepa dolina, škraplja, žlebič, kraška jama, brezno,  podzemno pretakanje vode, ponikalnica, presihajoče jezero, » alpsko-dinarska pregrada, zmerno celinsko, podgorsko podnebje, » Banjšice, Spodnja Soška dolina, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik, » Krimsko hribovje, Bloke, Ribniško-Kočevsko hribovje, Kočevski Nemci ali Kočevarji, » Gorjanci, » Pivka, Postojna, Postojnska vrata, Postojnska jama, Pivška presihajoča jezera, » Notranjsko podolje,  Logaško, Planinsko, Cerkniško, Loško, Babno polje, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, » Ribniško-Kočevsko podolje,  Ribniško polje, Kočevsko polje, Kočevje, Ribnica, suha roba, » Dolenjsko podolje, 24 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev » Suha krajina, dolina Krke,   5202.1 » Bela krajina, Kolpa, Metlika, Črnomelj. 1.11 Obpanonske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Obpanonske pokrajine, obpanonske ravnine, obpanonska gričevja, » zmerno celinsko podnebje, » Novomeška pokrajina, Novo mesto, » Krško-Brežiško polje, Krško, Brežice, Terme Čatež, NE Krško, » Sotelsko in Voglajnsko gričevje, Rogaška Slatina, Kozjanski regijski park, » Haloze, » Dravinjske gorice, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Zreče, » Dravsko in Ptujsko polje, Maribor, Kidričevo, Ptuj, » Slovenske gorice, Lenart, Pesnica, Ščavnica, » Prekmurje, Pomurje, Pomurska ravnina, Ledava, Mura, Madžari, Romi, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava, Moravske Toplice, Radenci, » Goričko, Lendavske gorice. Učitelj pri skupini ciljev Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Alpske pokrajine, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, » Zahodne Alpe (Alpi occidentali): Primorske Alpe (Alpi Marittime), Kotijske Alpe (Alpi Cozie), Grajske Alpe (Alpi Graie), Colle di Cadibona, Mont Blanc (Monte Bianco), » Srednje Alpe (Alpi centrali): Peninske Alpe (Alpi Pennine), Adulske Alpe (Alpi Lepontine), Retijske Alpe (Alpi Retiche), Lombardske Predalpe (Prealpi Lombarde), Monte Rosa, Matterhorn (Monte Cervino), » Vzhodne Alpe (Alpi orientali): Alpi Atesine, Dolomiti, Karnijske Alpe (Alpi Carniche), Julijske Alpe (Alpi Giulie), Beneške Predalpe (Prealpi Venete), Marmolada, » visokogorje, planota, alpska dolina, alpska kotlina, » koritasta dolina, krnica, morena ali groblja, balvan, grbinasti travnik, soteska, vršaj, melišče, » visokogorski kras, » Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, Ghiacciaio dell'Adamello, » gorsko podnebje, zgornja gozdna meja, podnebne spremembe, 25 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » planinsko pašništvo (planšarstvo), 5 gozdarstvo, turizem, turizem na kmetijah,  202.1 » gorništvo, alpinizem, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, kajak, kanu, rafting, smučanje, tek na 1.1 smučeh,  1 » Triglavski narodni park, Gran Paradiso, Stelvio, Dolomiti Bellunesi, » Aosta, Sondrio, Trento, Bolzano, Belluno, Tarvisio, » Pomembnejša smučarska središča v italijanskih Alpah: Courmayeur, Cervinia, Sestrière, Madonna di Campiglio, Cortina d'Ampezzo, Livigno, » Tunnel di Ventimiglia, Tunnel del Fréjus, Tunnel del Monte Bianco, Tunnel di base del San Gottardo, Tunnel di base del Brennero, Predel (Passo del Predil). Učitelj pri skupini ciljev Padska nižina obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Alta pianura, bassa pianura, risorgive, fontanili, » Dora Baltea, Dora Riparia, Po, Ticino, Adda, Oglio, Mincio, Tanaro, Scrivia, Trebbia, Secchia, Taro, Panaro; Adige, Brenta, Piave, Tagliamento, Isonzo, Reno; Valli di Comacchio, laguna di Venezia, laguna di Grado, » Lago di Garda, Lago d'Iseo, Lago di Como, Lago Maggiore, » Torino, Asti, Alessandria, Novara; Milano, Varese, Come, Bergamo, Brescia, Monza, Pavia, Cremona, Mantova; Bologna, Piacenza, Parma, Reggio Emilia, Modena, Ferrara, Ravenna, Rimini; Venezia, Padova, Vicenza, Verona, Treviso; Videm (Udine), Čedad (Cividale), Gorica (Gorizia), Palmanova, Oglej (Aquileia), Tržič (Monfalcone), » celinsko podnebje (cliima padano), » osuševanje, intenzivno kmetijstvo, riževa polja (risaie), podnebne spremembe, onesnaževanje zraka, poplave, suša, toča, spreminjanje obalne črte, » urbanizacija, industrializacija, industrijski trikotnik, industrijsko mesto, industrijsko okrožje (distretti produttivi). Učitelj pri skupini ciljev Apenini obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severni Apenini, Appennino Ligure, Toskansko-emilijanski Apenini (Appennino Tosco-Emiliano), Colle di Cadibona. » Srednji Apenini, Appennino Umbro-Marchigiano, Appennino Abruzzese, Subappennino, Apuanske Alpe, Monti Sibillini, Gran Sasso d’Italia, Maiella, ghiacciaio del Calderone, Antiappennino (o Preappennino). » Južni Apenini, Appennino Campano, Appennino Lucano, Appennino Calabro, Aspromonte, Sila, Appennino Siculo, Monti Peloritani, Monti Nebrodi, le Madonie, » kotline (conche intermontane), vzporedne gorske verige, kraški pojav, » apeninsko podnebno območje (regione climatica appenninica), kalabrijsko-siciljansko podnebno območje (regione climatica calabro-sicula), 26 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » Arno, Tevere, fiumare, 5202.1 » depopulacija ,1.11 » kmečki turizem, » Toskana, Abrucij, Molise, Umbrija, Lacij, Kampanija, Bazilikata, Kalabrija, » Firence, Siena, Arezzo, Pisa, Lucca, Pistoia, Prato; Pesaro, Ancona, Macerata; Benevento, Avellino; Cosenza, Crotone, Catanzaro, Reggio, Calabria; Matera, Potenza; L'Aquila, Pescara, Chieti; Frosinone, Rieti, Viterbo; Perugia, Terni. Učitelj pri skupini ciljev Obalna območja in otoki naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Sicilia, Sardegna, Puglia, » Isole Lipari, Isole Egadi, Isole Tremiti, Arcipelago Toscano, Isola d’Elba, Isole Pelagie, Lampedusa, Pantelleria, Arcipelago Campano, Ischia, Capri, Arcipelago della Maddalena, » Ligursko morje, Tirensko morje, Jonsko morje, Jadransko morje, Sredozemsko morje, » Etna, Vesuvio, Stromboli, Vulcano, » Murge, Tavoliere, Piana di Catania, Pianura Campana, Agro Pontino, Agro Romano, Maremma, Campidano, Pianura Salentina, » Volturno, Aterno-Pescara, Tirso, » visoka obala, nizka obala, » sredozemsko podnebje, makija, » litoralizacija, » Mezzogiorno, Cassa per il Mezzogiorno, » Rim, Neapelj, Salerno; Palermo, Messina, Catania; Sassari, Cagliari; Foggia, Bari, Taranto, Lecce. Učitelj pri skupini ciljev Slovensko zamejstvo, narodne skupnosti v Sloveniji in jezikovne manjšine v Italiji obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » zamejstvo, narodna skupnost, » avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska, » Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina, Videmska pokrajina, Beneška Slovenija, Rezija, Kanalska dolina, » Slovensko Porabje, » Slovenci na Hrvaškem, » regija (dežela) s posebnim statutom, Furlanija Julijska krajina, Dolina Aoste, Trentino-Zgornje Poadižje, Sicilija, Sardinija, 27 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Vključevanje skupnih ciljev » jezikovna manjšina 5 , francoska, nemška, furlanska, ladinska, albanska, grška, hrvaška, katalonska 202 manjšina..11.11 V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter trajnostnega razvoja, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k rabi strokovne terminologije, aktivnem državljanstvu, poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. LEGA SLOVENIJE IN ITALIJE IN NJUNE POKRAJINE CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida določa in opisuje lego Slovenije in Italije ter vrednoti posledice njune lege na stičišču velikih evropskih naravnogeografskih enot in jezikovnih skupin; (1.1.2.1) O: ugotavlja razlike v naravnogeografski delitvi Italije in Slovenije; O: imenuje in na zemljevidu išče velike naravnogeografske pokrajine Slovenije in Italije; O: ugotavlja bistvene značilnosti naravnogeografskih pokrajin v Sloveniji in Italiji in pojasni razlike med njimi; (1.1.2.1) O: razišče upravno delitev Italije na pokrajine ter ob zemljevidu ugotavlja njihovo lego in pomembnejša mesta. STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida pojasni lego Slovenije na stičišču velikih naravnih enot in jezikovno pestrost; » navede in ob zemljevidu pokaže prevladujoče reliefne oblike Slovenije in Italije; » navede in na zemljevidu pokaže velike naravnogeografske pokrajine Slovenije in Italije ter pojasni razlike med njimi; » razloži upravno delitev Italije na pokrajine, jih našteje, pokaže na zemljevidu pokrajine in pomembnejša mesta; 28 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ Predalpske pokrajine ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ Obpanonske pokrajine 11. ◦ Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji ◦ Padska nižina ◦ Apenini ◦ Obalna območja in otoki 11 29 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / PREDALPSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče Predalpske pokrajine in njene glavne enote, večja hribovja, reke, doline in naselja; (1.1.2.1 | 4.1.1.1) O: ugotavlja glavne naravne značilnosti Predalpskih pokrajin,   ugotavlja glavne naravne značilnosti Predalpskih pokrajin; O: opisuje družbenogeografske (prebivalstvo, naravni viri, gospodarstvo) značilnosti (posebnosti) predalpskih pokrajin; (1.1.2.2 | 4.1.3.1) I: sklepa o glavnih naravnih in družbenih značilnostih Celjske in Ljubljanske kotline ter o njunih razvojnih posebnostih; (2.3.1.1) I: išče primere naravne in kulturne dediščine; (1.1.4.1 | 2.1.3.1 | 4.1.1.1) I: na primeru predalpskih pokrajin pojasnjuje specifiko okoljske degradacije in načine sanacij. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli geografsko lego Predalpskih pokrajin, našteje in na zemljevidu pokaže večja hribovja, reke, doline in naselja; » opiše površje in značilnosti podnebja; » našteje različne oblike poselitve in pojasni vpliv naravnih in družbenih dejavnikov na poselitev v Predalpskih pokrajinah. TERMINI ◦ Predalpske pokrajine ◦ sredogorje ◦ hribovje ◦ dolina ◦ kotlina ◦ podgorsko podnebje 30 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče lego in obseg Dinarskokraških pokrajin ter pomembnejše visoke dinarske planote, hribovja, večja kraška polja, podolja, Suho krajino in Belo krajino, večje reke in večja mesta; (4.1.1.1) O: izpostavlja glavne značilnosti površja, vodovja in podnebja; (1.1.2.2) O: opisuje gospodarske značilnosti ter jih povezuje z značilnostmi poselitve; (2.2.2.1) O: pojasnjuje posebnosti izbranih pokrajin (Pivka, Notranjsko podolje, Dolenjsko podolje, Ribniško - Kočevsko polje, Suha krajina in Bela krajina); (2.3.1.2) O: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine. (4.1.1.1 | 2.1.3.1 | 1.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže visoke dinarske planote, hribovja, večja kraška polja, podolja, Suho krajino in Belo krajino, večje reke in večja mesta; » opiše značilnosti kraškega površja, vodovja in podnebja; » na osnovi naravnogeografskih posebnosti sklepa na poselitev in gospodarske dejavnosti. TERMINI ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ dinarskokraško hribovje ◦ dinarskokraška planota ◦ dinarskokraško podolje ◦ ravnik ◦ zmerno celinsko podnebje ◦ podgorsko podnebje 31 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / OBSREDOZEMSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu razmeji kraške in flišne pokrajine ter išče njena večja gričevja, hribovja, planoto, reke, doline in najpomembnejša naselja; (4.1.1.1) O: izpostavlja posebnosti podnebja in rastlinstva; O: opisuje značilnosti prebivalstva in gospodarstva Obsredozemskih pokrajin; (4.1.1.1) I: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine; (2.1.3.1) I: za poljubni kraj izdeluje analizo možnosti razvoja gospodarstva in njegovega vpliva na pokrajino z vidika trajnostnosti; (4.1.3.1 | 4.3.1.1) I: preiskuje razvoj Luke Koper in predstavi argumente za njeno nadaljnje širjenje. (2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže in razmeji kraške in flišne pokrajine ter na zemljevidu pokaže večja gričevja, hribovja, planoto, reke, doline in naselja; » opiše pokrajinsko raznolikost obeh tipov pokrajin in pojasni posebnosti podnebja, rastlinstva in kmetijstva; » našteje glavne gospodarske dejavnosti in utemelji gospodarski pomen Obsredozemskih pokrajin s poudarkom na turizmu in prometu; » razloži posebne pravice italijanske narodne skupnosti in razloži nastanek izrazito multikulturnega okolja priobalnih naselij; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Obsredozemskih pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ kraške pokrajine ◦ flišne pokrajine ◦ zmerno sredozemsko podnebje 32 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / OBPANONSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu opredeljuje lego, obseg in razlikuje dva tipa površja ter poimenuje posamezne pokrajine, večje reke in naselja; (4.1.1.1) O: opredeljuje značilnosti podnebja in rastlinstva; O: ugotavlja družbene značilnosti Obpanonskih pokrajin; I: ugotavlja družbene posebnosti izbranih pokrajin; (2.2.1.1 | 2.3.1.1) I: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše lego Obpanonskih pokrajin in na zemljevidu pokaže posamezne gričevnate in ravninske pokrajine ter najpomembnejša naselja in reke; » pojasni značilnosti podnebja Obpanonskih pokrajin; » našteje in opiše družbene značilnosti Obpanonskih pokrajin (prebivalstvo in poselitev, nadpovprečen pomen in problemi v različnih panogah kmetijstva, zdraviliški turizem); » pojasni prebivalstvene posebnosti Prekmurja (Madžari, Romi, evangeličani); » na zemljevidu omeji dvojezično območje ter obrazloži posebne pravice madžarske narodne skupnosti. TERMINI ◦ obpanonske ravnine ◦ obpanonska gričevja ◦ zmerno celinsko podnebje ◦ Obpanonske pokrajine 33 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / ALPSKE POKRAJINE V SLOVENIJI IN ITALIJI 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu omeji obseg Alpskih pokrajin v Sloveniji in ugotavlja delitev Alp v Italiji; (4.1.1.1) O: na zemljevidu išče glavne reliefne oblike (doline, kotline, planote, vrhovi, gorska jezera in ostanki nekdanjih ledenikov) in pomembnejša naselja; (1.1.2.2) O: ugotavlja glavne kamnine, ki gradijo Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji; (1.1.2.2) O: opisuje posledice ledeniškega preoblikovanja površja v pleistocenu; O: analizira značilnosti gorskega podnebja; (1.1.2.1 | 4.1.1.1) I: pojasnjuje vzroke in posledice podnebnih sprememb v gorskih pokrajinah; (2.2.2.1) O: opisuje glavne gospodarske dejavnosti (gorsko kmetijstvo (pašništvo), industrija, turizem); O: izpostavlja posebnosti razvoja gorskega kmetijstva s posebnim ozirom na planinsko pašništvo; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: ugotavlja značilne oblike poletnih in zimskih turističnih aktivnosti; (2.1.1.1 | 2.3.1.1) O: določi lego in ugotavlja vlogo Triglavskega narodnega parka, parkov Gran Paradiso, Stelvio in/ali Dolomiti Bellunesi ter našteva primere drugih naravnih vrednot in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: raziskuje pomen predorov in prelazov za prometno povezanost Italije s sosednjimi državami. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže glavna gorovja, glavne doline, kotline, planote, vrhove, gorska jezera in pomembnejša naselja; » pojasni nastanek ledenikov, našteje in razloži značilne ledeniške in druge oblike površja; » opiše značilnosti gorskega podnebja in primerja podnebje preteklih desetletij z današnjim; » našteje in utemelji glavne gospodarske dejavnosti (gorsko kmetijstvo (pašništvo), industrija, turizem); 34 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » navede in pokaže na zemljevidu glavne predore in prelaze v Alpah ter utemelji njihov pomen za 5202 prometno povezanost Italije s sosednjimi državami ..11.11 TERMINI ◦ Julijske Alpe ◦ Karavanke ◦ Kamniške in Savinjske Alpe ◦ visokogorje ◦ planota ◦ alpska dolina ◦ alpska kotlina ◦ gorsko podnebje ◦ Alpske pokrajine 35 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / PADSKA NIŽINA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ob zemljevidu spoznava lego Padske nižine ter njeni glavni enoti, reke in naselja; I: ugotavlja nastanek izvirov (risorgive); I: raziskuje nastanek Padske nižine; O: raziskuje naravnogeografske značilnosti Padske nižine (podnebje, vodovje); O: prepoznava družbenogeografski pomen Padske nižine (gostoto prebivalstva, gospodarstvo, naselja); O: vrednoti Padsko nižino z vidika degradacije okolja in občutljivosti za naravne nesreče; I: razišče problematiko poplavljanja morja v Beneški laguni ter sprejete ukrepe. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Padsko nižino, pokaže enoti Padske nižine (alta e bassa pianura), glavne reke in naselja; » na zemljevidu pokaže in pojasni nastanek izvirov (risorgive); » pojasni nastanek Padske nižine; » opiše podnebne značilnosti Padske nižine; » primerja alpske in apeninske pritoke Pada; » opiše vpliv površja na poselitev in gospodarstvo; » pojasni vzroke za ranljivost okolja (onesnaževanje zraka, poplave, suša, toča, spreminjanje obalne črte); » opiše glavne naravne nesreče v Padski nižini. TERMINI ◦ alta pianura ◦ bassa pianura ◦ risorgive ◦ celinsko podnebje ◦ urbanizacija ◦ industrializacija ◦ intenzivno kmetijstvo 36 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / APENINI 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ob zemljevidu spoznava lego Apeninov ter njihovih glavnih enot, jezera Trasimeno in glavnih naselij; (4.1.1.1) O: s pomočjo zemljevida opisuje izoblikovanost Apeninov; (1.1.2.2) I: vrednoti kamninsko zgradbo Apeninov z vidika hidrogeološke nevarnosti; (2.1.3.1) O: prepoznava Apenine kot eno najpomembnejših potresno aktivnih območij v Italiji; I: raziskuje posledice preteklih potresov; (1.1.4.1 | 4.1.2.1) O: primerja gorsko podnebje v Apeninih in Alpah; (1.1.2.2) O: primerja gospodarsko usmerjenost različnih enot Apeninov; primerja gospodarsko usmerjenost različnih enot Apeninov; O: analizira poselitvene značilnosti; (2.1.2.1) I: raziskuje zavarovana območja v Apeninih. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » Na zemljevidu pokaže glavne enote (severni, srednji, južni), vrhove, jezero Trasimeno in glavna naselja; » opiše reliefne značilnosti posameznih enot; » našteje najbolj razširjene kamnine in jih poveže s plazovitostjo v posameznih enotah; » navede vzroke potresne aktivnosti; » opiše značilnosti gorskega podnebja v Apeninih in ga primerja z gorskim podnebjem v Alpah; » opiše in utemelji razlike v gospodarski usmerjenosti različnih enot Apeninov; » utemelji perifernost Apeninov in jo poveže z družbenogeografskimi značilnostmi; 37 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TERMINI » na zemljevidu pokaže in utemelji pomen izbranih zavarovanih območij. 5202.11.11 ◦ Severni Apenini ◦ Srednji Apenini ◦ Južni Apenini ◦ apeninsko podnebno območje ◦ kalabrijsko-siciljansko podnebno območje ◦ depopulacija 38 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / OBALNA OBMOČJA IN OTOKI 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ob zemljevidu spoznava glave otoke in otočja, reke, vulkane in glavna naselja; (4.1.1.1) O: primerja značilnosti podnebja in rastlinstva obalnih območij in otokov; O: primerja gospodarsko usmerjenost obalnih območij in otokov ter proces litoralizacije; (2.3.1.1) O: ugotavlja omejitvene dejavnike za razvoj gospodarstva na jugu Italije (Mezzogiorno); O: razišče oblike turizma in vrednoti možnosti za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti; (2.3.3.1) I: raziskuje problematiko migracijskih tokov v Sredozemskem morju. (2.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže glavne otoke in otočja, reke, vulkane in glavna naselja; » opiše značilnosti podnebja in rastlinstva obalnih območij in otokov; » opiše in utemelji gospodarsko usmerjenost obalnih območij in otokov ter proces litoralizacije; » navede omejitvene dejavnike za razvoj gospodarstva na jugu Italije (Mezzogiorno); » opiše razvite oblike turizma in danosti za razvoj turistične dejavnosti; » vrednoti trajnostnost razvitih oblik turizma; » opiše problematiko migracijskih tokov v Sredozemskem morju. TERMINI ◦ makija ◦ litoralizacija ◦ Mezzogiorno 39 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / SLOVENSKO ZAMEJSTVO, NARODNE SKUPNOSTI V 5202. SLOVENIJI IN JEZIKOVNE MANJŠINE V ITALIJI11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče območja, kjer živi slovenska narodna skupnost, ter tamkajšnja pokrajinska središča; O: na zemljevidu išče območja avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji in jezikovnih manjšin v Italiji ter tamkajšnja pomembnejša naselja; O: raziskuje aktualne izzive, s katerimi se srečujejo pripadniki narodne skupnosti. (1.1.3.1 | 1.1.4.1 | 4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » ob pomoči zemljevida imenuje in pokaže območja v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, kjer živi slovenska narodna skupnost; » ob pomoči zemljevida imenuje in pokaže območja avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji in jezikovnih manjšin v Italiji ter imenuje tamkajšnja pomembnejša naselja. TERMINI ◦ zamejstvo ◦ narodna skupnost ◦ jezikovna manjšina 40 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / IZZIVI SODOBNEGA SVETA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Izzivi sodobnega sveta vključuje skupine ciljev, povezane z obravnavo vseh celin razen Evrope, ki je samostojna tema učnega načrta. Antarktika in severno polarno območje sta, kot je že praksa v slovenski šolski geografiji, združena v skupino ciljev Polarna območja. Spoznavanje globalnih izzivov sveta in celin stremi k celovitemu in kompleksnemu pogledu na zemeljsko celostnost s poudarkom na razumevanju naravnih in družbenih procesov ter pojavov po celinah. Vsaka skupina ciljev je zasnovana tako, da ima najprej zapisane cilje, ki na kratko opredelijo geografski okvir celine. Ta je pogosto osnovan na temeljnih naravnogeografskih značilnostih celine (površje, naravne ali reliefne enote, reke, jezera ipd.), nato pa sledijo cilji, ki so povezani s posebnostmi vsake celine in so pogosto rezultat družbenogeografske pestrosti. Pri izboru vsebin je pomembna tudi aktualizacija s cilji, ki so povezani s podnebnimi spremembami in ponekod tudi naravnimi nesrečami, ki vse bolj intenzivno spreminjajo globalno geografsko stvarnost. Nekatere vsebine, ki so jih dijaki v preteklosti spoznali že pri spoznavanju obče geografije pri temi Človek in pokrajina, so pri posameznih celinah posebej poudarjene šele v teh skupinah ciljev kot študija primera z namenom, da dijaki na konkretnem primeru pojav spoznajo in vrednotijo njegove posledice v prostoru. Kjer se vključuje zgodovinske preglede, je nujna medpredmetna povezava z zgodovino – npr. krizna žarišča, kolonialna preteklost, geografska odkritja idr. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Azija obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Kavkaz, Himalaja, Tibet, Kamčatka, Korejski polotok, Japonsko otočje, Filipini, Indonezijski polotok, Indonezijsko otočje, Veliko Kitajsko nižavje, Indijski polotok, Dekanska planota, Gangeško nižavje, Arabski polotok, » ognjeni obroč, » monsunsko kroženje zraka, poletni monsun, zimski monsun, tajfun, » endoreično območje, areično območje, 41 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » Gobi, Aralsko jezero, Rumena reka, 5 Modra reka, Jez treh sotesk, Ind, Ganges, Bramaputra, Evfrat, Tigris, 202 Mezopotamija, Bengalsko nižavje,.11.1 » cunami,1 » hinduizem, budizem, islam, krščanstvo, judovstvo, » OPEC, Perzijski zaliv, Iran, Irak, Saudova Arabija, Kaspijski bazen, » Kitajska, Indija, Japonska, Afganistan, azijski tigri, Južna Koreja, Singapur, Tajvan, Malezija, Tajska, Indonezija, Vietnam, Bangladeš, » zelena revolucija, samooskrbno kmetijstvo, nomadska živinoreja, plantažno kmetijstvo, » krčenje jezer, deforestacija, » krizno žarišče, Bližnji Vzhod, Izrael, Palestina, Kašmir, Severna Koreja, Južna Koreja, Tajvan. Učitelj pri skupini ciljev Afrika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Afrika, Podsaharska Afrika, » Atlas, Etiopsko višavje, Jezersko višavje, Zmajevo gorovje, Kapsko gorovje, Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kotlina Viktorijinega jezera, Kalaharijska kotlina, » Madagaskar, Gvinejski zaliv » Viktorijino jezero, Jez velikega etiopskega preporoda, » Nil, Niger, Kongo, Zambezi, » Sahel, dezertifikacija, » monostrukturno gospodarstvo, » kolonializem, neokolonializem, » krizno žarišče. Učitelj pri skupini ciljev Severna Amerika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » ZDA, Kanada, » Kanadski ščit, Apalači, Osrednje nižavje, Osrednje višavje, priobalna nižavja, Velike planjave, gorati zahod, Skalno gorovje, Velika kotlina, » Misisipi, Reka sv. Lovrenca, Kolorado, Rio Grande, Velika jezera, Aljaska, Kalifornija, Florida, Labrador, Hudsonov zaliv, Mehiški zaliv, » potresi, prelom sv. Andreja » poplave, hurikani, tornadi, vdori hladnega zraka, 42 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » staroselci, Američani evropskega porekla, Afroameričani, Latinoameričani, azijski 5202 Američani, amerikanizacija, kulturni mozaik.11.1 » multikulturalizem, migracije,1 » poslovno središče (downtown), suburbanizacija, geto, somestje (konurbacija), megalopolis, » družinska farma, agrobiznis, » mineralna surovina, » industrijski pas, industrija visoke tehnologije, industrijski park, sončni pas (Sun belt), » informacijska družba. Učitelj pri skupini ciljev Latinska Amerika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Latinska Amerika, Srednja Amerika, Južna Amerika, Medmorska Amerika, » Karibsko otočje, Veliki in Mali Antili, Bahamski otoki, Andi, Amazonsko nižavje, Orinoško nižavje, Laplatsko nižavje, Gran Chaco, Pampe, Atakama, (Vzhodna) Patagonija, Brazilsko višavje, Gvajansko višavje, » Mehiški zaliv, Karibsko morje, Amazonka, Orinoko, Laplata, » Kalifornijski polotok, Jukatan, » biotska raznolikost, » konkvistadorji, staroselci, » metropola, barakarsko naselje, favela. Učitelj pri skupini ciljev Avstralija z Oceanijo obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Avstralija, Veliko razvodno gorovje, Srednjeavstralsko nižavje, Avstralski ščit, Tasmanija, Veliki koralni greben, » Nova Zelandija, Severni otok, Južni otok, Južne Alpe, » Oceanija, Melanezija, Mikronezija, Polinezija, » Koralno morje, Veliki avstralski zaliv, Carpentarijski zaliv, » Maori » Darling, Murray, » Velika avstralska puščava, outback, Eyrovo jezero, Uluru, » vrečarji, evkalipt, » Aborigini, politika »bele« Avstralije, integracija, multikulturni razvoj, Slovenci v Avstraliji, 43 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev » arteška voda, 5 Veliki arteški bazen,202.1 » vulkanski otok, koralni otok, atol.1.11 Polarna območja obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Arktika, Antarktika, Grenlandija, Transantarktično gorovje, » Arktični ocean, Antarktični ocean, » antarktična konvergenca, kril, » Permafrost, » ozonska luknja. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter trajnostnega razvoja, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k rabi strokovne terminologije, aktivnem državljanstvu, poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. AZIJA CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Azije ter imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in jezera; O: opisuje osnovne značilnosti površja Azije; O: našteva in pojasnjuje poglavitne podnebne dejavnike v Aziji in poveže podnebja s tipi naravnega rastlinstva v Aziji; I: vrednoti pomen velikih azijskih rek za življenje prebivalstva; (2.1.3.1 | 2.3.1.1) I: našteva in pojasnjuje vpliv naravnih nesreč na življenje v Aziji, ter spoznava zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja; (1.1.2.1 | 2.3.1.1 | 3.2.4.1) O: analizira osnovne demografske značilnosti Azije; (4.1.2.1) O: pojasnjuje vzroke za različno gospodarsko razvitost azijskih držav in posledice vpliva na okolje; 44 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / I: 5 primerja hitro rastoča gospodarstva nekaterih azijskih držav v preteklosti in danes ter vpliv na okolje 20 (Japonska, Kitajska, J. Koreja, Indija, Malezija, Tajska, Vietnam);2.11 (1.1.2.2 | 2.2.2.1).11 I: opisuje oblike kmetijstva in njihovo razširjenost in glavne izzive; (1.2.2.1 | 2.2.1.1 | 1.2.2.2) I: izpostavlja aktualna azijska krizna žarišča. (1.2.1.5 | 1.2.2.1 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Azije in imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in jezera; » na zemljevidu določi in imenuje reliefne enote in jih glede na nastanek opiše in razvrsti; » razloži glavne značilnosti azijskega podnebja in rastlinstva v povezavi z reliefom in monsunskim kroženjem zraka; » opiše osnovne demografske značilnosti Azije (številčnost, gostota, starost prebivalstva, rast prebivalstva, verstva); » pojasni velike razlike v gospodarski usmeritvi in razvitosti celine, » našteje vzroke in posledice obremenjevanje okolja v Aziji; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Azije v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Kavkaz ◦ Himalaja ◦ Tibet ◦ Kamčatka ◦ Korejski polotok ◦ Japonsko otočje ◦ Filipini ◦ Indonezijsko otočje ◦ Veliko kitajsko nižavje ◦ Indijski polotok ◦ Dekanska planota ◦ Gangeško nižavje ◦ Arabski polotok ◦ ognjeni obroč 45 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / AFRIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Afrike ter na zemljevidu išče največje otoke, reke, morja in zalive ter jezera; (1.1.2.2) O: na zemljevidu išče in opisuje glavne reliefne enote, jih povezuje z geološkim razvojem ter primerja z vidika velike naravne raznolikosti; O: opisuje dejavnike in podnebne tipe ter izoblikovanost rastlinskih pasov; (2.2.1.2 | 2.3.1.1) I: opredeljuje pomen različnih naravnih virov (rude, nafta, plin, kmetijska zemljišča, reke, sončna energija); (2.2.1.1 | 2.2.1.2) O: v luči zgodovinskega dogajanja spoznava družbeni in gospodarski razvoj celine; (1.2.1.5 | 1.2.2.2) I: izpostavlja glavna afriška krizna žarišča. (1.2.1.5 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Afrike, določi in imenuje največje otoke, reke, morja in zalive ter jezera; » na zemljevidu določi in imenuje glavne reliefne enote in razloži nastanek tektonskih jarkov na vzhodu celine; » razloži značilnosti pojavljanja podnebnih tipov in vzroke za veliko biotsko pestrost (biodiverziteto); » na primeru Sahela razloži posledice podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti; » pojasni družbeno raznolikost Afrike in njen pomen v sodobnem svetu ter pojasni pojavljanje glavnih kriznih žarišč. TERMINI ◦ Severna Afrika ◦ Podsaharska Afrika ◦ Atlas ◦ Etiopsko višavje ◦ Jezersko višavje ◦ Zmajeve gore ◦ Kapske gore ◦ Čadska kotlina ◦ Kongovska kotlina ◦ Kotlina Viktorijinega jezera ◦ Kalaharska kotlina 46 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / SEVERNA AMERIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Severne Amerike ter imenuje največje polotoke, reke, morja, zalive in jezera; O: išče glavne reliefne enote in povzema ključne naravnogeografske značilnosti Severne Amerike; O: opisuje izbrane naravne nesreče v Severni Ameriki; (2.3.1.1 | 5.1.5.1) O: opisuje spreminjanje položaja staroselcev in pojasni kulturno raznolikost Severne Amerike kot posledico priseljevanja ter notranjih migracij; (1.2.2.2 | 2.2.2.1) I: ugotavlja značilnosti ameriške urbanizacije in nastajanje velikih ameriških mest ter somestij; (2.3.1.1) O: raziskuje glavne značilnosti ameriškega gospodarstva; (2.3.1.2) I: opisuje in primerja stara in nova gospodarska območja; (2.2.1.1) I: preiskuje razvojne možnosti Kanade in ZDA in ju primerja po različnih družbenogeografskih značilnostih. (1.1.4.1 | 2.3.1.1 | 4.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Severne Amerike, določi in imenuje največje polotoke, reke, morja in zalive ter jezera; » pojasni ključne značilnosti podnebja in rastlinstva; » našteje in prostorsko umesti izbrane naravne nesreče v Severni Ameriki; » pojasni, kako se je skozi zgodovino spreminjal položaj staroselcev, » razloži glavne značilnosti spreminjanja sestave prebivalstva; » razčleni posebnosti ameriškega gospodarstva(tehnološka razvitost, nove tehnologije, informacijska družba, agrobiznis, okoljski problemi) in kritično osvetli njegov pomen, pri čemer vključuje tudi vidik trajnostnega razvoja; » opiše povezljivost znanja o družbenih značilnostih Severne Amerike oz. ZDA v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. 47 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 TERMINI . 1 1 . ◦ 11 Združene države Amerike ◦ Kanada ◦ Kanadski ščit ◦ Apalači ◦ Osrednje nižavje ◦ priobalna nižavja ◦ Velike planjave ◦ gorati zahod ◦ Skalno gorovje ◦ Velika kotlina 48 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / LATINSKA AMERIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlikuje pojme Latinska, Srednja in Južna Amerika; O: opisuje reliefne in podnebne značilnosti glavnih naravnih enot Srednje in Južne Amerike; O: raziskuje pomen amazonskega tropskega deževnega gozda in njegovo ogroženost; (2.1.3.1) O: opisuje značilnosti sestave prebivalstva in analizira probleme velike socialne razslojenosti, rasti velemest in kriminala; (1.2.2.1 | 2.2.2.1) O: prepoznava gospodarsko raznolikost Latinske Amerike; (2.2.1.1) I: prepoznava Brazilijo kot gospodarskega velikana; (2.3.1.1) I: izpostavlja geografske izzive Latinske Amerike. (1.2.1.5 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pojem Latinske Amerike in razlike med Srednjo in Južno Ameriko; » na zemljevidu določi in imenuje glavne naravne enote Srednje in Južne Amerike; » s pomočjo zemljevida določi in imenuje največje otoke, reke, morje in oceana, zalive in jezera; » razloži glavne značilnosti amazonskega tropskega deževnega gozda in posledice izkoriščanja; » razloži posledice prihoda evropskih osvajalcev na demografsko sestavo; » opiše rast velemest in probleme barakarskih naselij ter utemelji veliko socialno razslojenost; » primerja značilnosti gospodarstva izbranih držav v Latinski Ameriki. TERMINI ◦ Latinska Amerika ◦ Srednja Amerika ◦ Južna Amerika ◦ Medmorska Amerika ◦ Karibsko otočje ◦ Veliki in Mali Antili ◦ Bahamski otoki ◦ Andi ◦ Amazonsko nižavje ◦ Orinoško nižavje ◦ Laplatsko nižavje ◦ Gran Chaco ◦ Pampe ◦ Atakama ◦ (Vzhodna) Patagonija ◦ Brazilsko višavje ◦ Gvajansko višavje 49 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / AVSTRALIJA Z OCEANIJO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlaga geografsko lego in opisuje značilnosti reliefa, podnebja, vodovja, rastlinstva in živalstva Avstralije in Oceanije; O: pojasnjuje značilnosti poselitve in položaj staroselcev v Avstraliji in Oceaniji; (1.2.1.5 | 2.2.2.1) O: ugotavlja gospodarske značilnosti Avstralije (kmetijstvo, industrija, storitvene dejavnosti, promet, turizem); (2.3.1.1) I: izpostavlja vzroke najpomembnejših naravnih nesreč v Avstraliji in Oceaniji ter opredeli posledice le-teh; (2.3.1.1 | 2.3.3.1 | 5.3.5.1) I: kritično odstira geografske izzive Avstralije in Oceanije. (2.2.1.2 | 1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli geografsko lego Avstralije in Oceanije; » opiše površje Avstralije in Oceanije ter delitev le tega na naravne enote; » s pomočjo zemljevida določi in imenuje največje otoke, reke, morja, zalive in jezero; » pojasni značilnosti podnebja in vodovja Avstralije in Oceanije ter razloži posebnosti rastlinstva in živalstva, pri čemer upošteva tudi vidik trajnostnosti; » opiše sestavo prebivalstva in značilnosti poselitve; » primerja položaj Aboriginov s položajem Maorov; » pojasni posebnosti avstralskega gospodarstva s poudarkom na naravnih virih (mineralih) in možnostih za kmetijstvo (arteška voda). TERMINI ◦ Avstralija ◦ Veliko razvodno gorovje ◦ Srednjeavstralsko nižavje ◦ Avstralski ščit ◦ Tasmanija ◦ Velik koralni greben ◦ Nova Zelandija ◦ Severni otok ◦ Južni otok ◦ Južne Alpe ◦ Oceanija ◦ Melanezija ◦ Mikronezija ◦ Polinezija 50 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / POLARNA OBMOČJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje polarna območja in primerja glavne značilnosti površja, podnebja in vodovja; O: povzema glavne posledice podnebnih sprememb na polarnih območjih; (4.1.2.1 | 2.1.3.1 | 2.3.3.1) O: ugotavlja pomen in možnosti izkoriščanja različnih naravnih virov na polarnih območjih. (2.3.1.1 | 2.3.3.1 | 5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži poglavitne značilnosti površja, podnebja in vodovja Arktike in Antarktike; » oceni in predstavi posledice podnebnih sprememb na polarnih območjih (ledeni pokrov, pojav ozonske luknje, prometne poti na severu itd.); » pojasni pomen in možnosti izkoriščanja različnih naravnih virov na polarnih območjih. TERMINI ◦ Arktika ◦ Antarktika ◦ Grenlandija ◦ Arktični ocean ◦ Antarktični ocean 51 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Geografija Evrope zajema sedem skupin ciljev. Prva skupina, Geografski okvir Evrope, je namenjena obravnavi nekaterih poglavitnih naravnih in družbenih značilnosti Evrope, ključnih za razumevanje njene geografske pestrosti in kompleksnosti, in je temelj za obravnavo skupin ciljev, ki obravnavajo njene posamezne dele. Pri obravnavi naravnih značilnostih smo na prvo mesto postavili obravnavo reliefa, in sicer v tesni povezavi z geološko zgradbo. Sledi obravnava splošnih značilnosti podnebja in podnebnih tipov, medtem ko je med družbenimi značilnostmi poudarek na prebivalstvu. Pri obravnavi slednjega je izpostavljena jezikovna, etnična in verska raznolikost celine, ki je temelj za razumevanje ne le evropske zgodovine, ampak predvsem njene sedanjosti, zaznamovane tako s procesi povezovanja evropskih narodov in njihovih nacionalnih držav kot tudi s procesi dezintegracije in z različnimi konflikti. Naslednjih šest skupin ciljev zajema obravnavo šestih geografskih enot Evrope: Severne, Zahodne, Južne, Jugovzhodne, Vzhodne in Srednje Evrope. Vrstni red njihove obravnave ni posebej pomemben in si ga lahko vsak učitelj določi sam. Pri vsaki enoti najprej predstavimo njen geografski okvir, to je tiste skupne geografske značilnosti, ki ta del Evrope povezujejo v bolj ali manj zaokroženo celoto s prepoznavnimi skupnimi potezami. Na takšen temelj potem postavimo obravnavo izbranih geografskih problemov, ki so za posamezno geografsko enoto še posebej značilni in aktualni. Zaradi različnega števila ur po programih strokovnega gimnazijskega izobraževanja je pri vsaki skupini ciljev tudi več izbirnih ciljev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Geografski okvir Evrope obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Evropa, Zahodna Evropa, Južna Evropa, Jugovzhodna Evropa, Vzhodna Evropa, Srednja Evropa, » Skandinavski polotok, Pirenejski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok, Islandija, Britansko otočje, Irska, Korzika, Sicilija, Sardinija, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Ruska plošča, Alpe, Apenini, Pireneji, Dinarsko gorstvo, Balkan, Karpati, Padska nižina, Panonska nižina, Poljsko-Nemško nižavje, Vzhodnoevropsko nižavje, Ren, Donava, Volga, » podnebni tip, sredozemsko, oceansko, kontinentalno, zmerno hladno, tundrsko in gorsko podnebje. 52 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » indoevropski jezik, slovanski, romanski, ugrofinski jezik, krščanstvo, katoličan, pravoslavec, protestant, 5202 musliman, islam,.11.1 » Evropska unija.1 Učitelj pri skupini ciljev Severna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Evropa, nordijske države, pribaltske države, » Skandinavsko gorovje, » kontinentalna poledenitev, fjord, fjell, ledenik, ledeniško jezero, » Severno morje, Norveško morje, » vrtalna ploščad, geotermalna energija, vetrna energija, » prelov, ribolovna kvota, ribja farma, » lesna in papirna industrija, » rusifikacija. Učitelj pri skupini ciljev Zahodna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Zahodna Evropa, Severnoatlantski tok, Škotsko višavje, Centralni masiv, Ardeni, Pireneji, Alpe, » kolonialna preteklost, migracija, multikulturni značaj, urbanizacija, suburbanizacija, staranje prebivalstva, praznjenje podeželja, » industrijska revolucija, vlaganje v znanje in razvoj, hitri vlak, informacijska družba, industrijska družba, jedrska tehnologija, alternativni vir, » Beneluks. Učitelj pri skupini ciljev Južna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Južna Evropa, Iberski, Apeninski, Balkanski polotok, Pireneji, Meseta, Apenini, Šarsko-Pindsko gorstvo, Padska nižina, » stik litosferskih plošč, Afriška litosferska plošča, Evrazijska litosferska plošča, Vezuv, Etna, Stromboli, » sredozemsko podnebje, makija, gozdni požar, » sušno kmetijstvo, oljčni nasadi, namakalno kmetijstvo, rastlinjaki, » množični turizem, betonska džungla, sezonskost, » naftni madež, odpadek, cvetenje morja, invazivna tujerodna vrsta. Učitelj pri skupini ciljev Jugovzhodna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: 53 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / » Jugovzhodna Evropa, Dinarsko gorstvo, Šarsko-Pindsko gorstvo, Karpati, Rodopi, Balkansko gorovje, 5202 Panonska nižina, Vlaška nižina ,.11.1 » Balkan , Zahodni Balkan, Balkanski polotok ,1 » Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Albanci, Romuni, Bolgari, Madžari, Turki, Romi, pravoslavec, katoličan, musliman, » tranzicija, država kandidatke (za članstvo v EU). Učitelj pri skupini ciljev Vzhodna Evropa z azijskim delom Rusije obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Vzhodna Evropa, Vzhodnoevropsko nižavje, Ural, Zahodnosibirsko nižavje, Srednjesibirsko višavje, » Črno morje, Azovsko morje, Kaspijsko jezero, Bajkalsko jezero, Volga, Dneper, Dnester, Ob, Jenisej, Irtiš, Amur, » Sovjetska zveza, Doneški bazen, » plinovod, naftovod. Učitelj pri skupini ciljev Srednja Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Srednja Evropa, Alpe, Zahodni Karpati, sredogorja s kotlinami, Renska dolina, Nemško-Poljsko nižavje, Panonska kotlina, Blatno jezero, Donava, Ren, » blokovska delitev Evrope, tranzicija, denacionalizacija, » Porurje, premogovna in jeklarska kriza, prestrukturiranje gospodarstva, » klimatsko zdravilišče, kopališki turizem, alpski poletni in zimski turizem, množični turizem, zelena vas. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih trajnostnega razvoja in digitalnih kompetenc, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k informacijski in podatkovni pismenosti, ki naj bo v podporo poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi, in predvidevanju prihodnjega razvoja. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. 54 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / GEOGRAFSKI OKVIR EVROPE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Evrope ter njeno delitev na posamezne enote; O: imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in zalive; O: opisuje osnovne značilnosti površja Evrope; O: ugotavlja vpliv podnebnih dejavnikov na evropsko podnebje in opiše podnebne tipe v Evropi; O: opisuje gostoto poselitve prebivalstva in našteje glavne skupine evropskih jezikov in verstev; I: omejuje Evropsko unijo znotraj Evrope in utemelji načela gospodarskega povezovanja (štiri svoboščine); (1.2.1.1 | 1.2.1.5 | 2.3.1.1) I: razlaga nastanek Evropske unije in spoznava glavne namene (učinke) delovanja na praktični ravni. (1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu določi in imenuje posamezne dele Evrope; » poimenuje in na zemljevidu določi in imenuje najpomembnejša evropska gorovja, nižine/nižavja, polotoke, otoke, reke, morja in zalive; » našteje razširjenost posameznih podnebnih tipov (sredozemskega, oceanskega, kontinentalnega, zmerno hladnega, tundrskega in gorskega podnebja) in opiše vlogo glavnih podnebnih dejavnikov (geografska širina, Severnoatlantski tok, relief, razporeditev kopna in morja, vpliv podnebnih sprememb); » s pomočjo zemljevida opiše značilnosti poselitve Evrope, razširjenost glavnih skupin evropskih jezikov in verstev; » na zemljevidu omeji obseg Evropske unije in utemelji štiri glavne svoboščine enotnega trga (prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala). TERMINI ◦ Severna Evropa ◦ Zahodna Evropa ◦ Južna Evropa ◦ Jugovzhodna Evropa ◦ Vzhodna Evropa ◦ Srednja Evropa ◦ Skandinavski polotok ◦ Pirenejski polotok ◦ apeninski polotok ◦ Balkanski polotok ◦ Islandija ◦ Britansko otočje ◦ Irska ◦ Korzika ◦ Sicilija ◦ Sardinija ◦ Skandinavsko gorstvo ◦ Evropska sredogorja ◦ Ural ◦ Ruska plošča ◦ Alpe ◦ Apenini ◦ Pireneji ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Karpati ◦ Balkan ◦ Padska nižina ◦ Panonska nižina ◦ Poljsko - nemško nižavje ◦ Vzhodnoevropsko nižavje 55 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / SEVERNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opisuje lego in utemeljuje delitev Severne Evrope na nordijske in pribaltske države; O: opredeljuje značilnosti ledeniško preoblikovanega površja Severne Evrope; O: ugotavlja pomen značilnih naravnih virov na primeru Norveške, Danske, Islandije in Finske; (2.2.2.1 | 2.3.1.1 | 4.1.3.1) I: pojasnjuje ključne probleme ribolova na primeru Norveške in Islandije; (2.2.2.1) I: pojasnjuje spreminjanje demografske slike pribaltskih držav po drugi svetovni vojni. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Severne Evrope in utemelji delitev na nordijske in pribaltske države; » pojasni nastanek ledeniško preoblikovanega površja in našteje njegove značilnosti; » ovrednoti pomen črpanja nafte in zemeljskega plina za gospodarski in družbeni razvoj Norveške; » razloži pomen hidroenergije in geotermalne energije na Islandiji ter vetrne energije na Danskem. TERMINI ◦ Severna Evropa ◦ nordijske države ◦ pribaltske države 56 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / ZAHODNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Zahodno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja ter podnebja Zahodne Evrope; O: ugotavlja razloge za visoko gospodarsko razvitost držav Zahodne Evrope nekoč in danes; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: utemeljuje raznolikost prebivalstva Zahodne Evrope; (2.1.2.1) O: spoznava vzroke in posledice urbanizacije; (2.1.3.1) I: preiskuje pretekle in aktualne težnje Škotske in Severne Irske po samostojnosti; (1.2.4.1) I: opisuje države Beneluksa z vidika življenjskega standarda ter deleža priseljenega prebivalstva. (3.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Zahodno Evropo in pojasni posledice lege ob Atlantiku in vpliva Severnoatlantskega toka na podnebje; » pojasni, kako je zgodovinski razvoj vplival na današnjo gospodarsko podobo; » razloži vzroke za raznolikost prebivalstva Zahodne Evrope; » na konkretnih primerih pojasni vpliv urbanizacije in suburbanizacije na družbo in okolje in primere trajnostnih praks. TERMINI ◦ Zahodna Evropa ◦ Severnoatlantski tok ◦ Škotsko višavje ◦ Centralni masiv ◦ Ardeni ◦ Pireneji ◦ Alpe 57 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / JUŽNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Južno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja Južne Evrope na stiku dveh litosferskih plošč (potresi, vulkani); O: ugotavlja glavne značilnosti sredozemskega podnebja in rastlinstva; (2.1.3.1 | 2.3.1.2) O: spoznava ključne gospodarske dejavnosti v državah Južne Evrope; O: prepoznava glavne okoljske probleme (Sredozemsko morje, ribolov, turizem, kmetijstvo); (2.2.1.2 | 2.2.3.1) O: utemeljuje razdeljenost Italije na bogatejši sever in revnejši jug oz. razlikuje med vzroki in posledicami le-tega. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Južno Evropo; » pojasni vulkansko in potresno ogroženost Južne Evrope; » razloži posebnosti sredozemskega podnebja in rastlinstva; » opiše gospodarske značilnosti na primeru Italije, Španije in Grčije; » razloži prednosti in slabosti sredozemskega turizma; » razloži vzroke za različne oblike ogroženosti morja v povezavi z njegovim gospodarskim pomenom. TERMINI ◦ Južna Evropa ◦ Iberski polotok ◦ Apeninski polotok ◦ Balkanski polotok ◦ Pireneji ◦ Meseta ◦ Apenini ◦ Šarsko-Pindsko gorstvo ◦ Padska nižina 58 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / JUGOVZHODNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Jugovzhodno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja ter podnebja Jugovzhodne Evrope; I: razlikuje pojma Balkan in Jugovzhodna Evropa ter opredeli pojem Zahodnega Balkana; O: išče vzroke za pestro etnično in versko sestavo Jugovzhodne Evrope in ugotavlja njune posledice; (1.2.1.5 | 1.2.2.1) O: raziskuje vzroke za različen družbeno-gospodarski položaj držav Jugovzhodne Evrope; O: raziskuje obmorski turizem v državah Jugovzhodne Evrope; (2.2.1.2 | 2.3.1.1 | 5.2.2.1) I: se seznanja s problematiko balkanske migracijske smeri s poudarkom na političnih razmerah in odnosov med državami JV Evrope. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Jugovzhodno Evropo; » opiše posebnosti podnebja; » razloži pojme Balkan, Jugovzhodna Evropa in Zahodni Balkan; » pojasni vpliv migracij na pestro etnično in versko sestavo Jugovzhodne Evrope; » opiše vzroke za različen družbenogospodarski položaj držav Jugovzhodne Evrope; » primerja in ovrednoti naravne možnosti in družbene dejavnike za turistični razvoj Hrvaške. TERMINI ◦ Jugovzhodna Evropa ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Šarsko-Pindsko gorstvo ◦ Rodopi ◦ Balkansko gorstvo ◦ Panonska nižina ◦ Vlaška nižina ◦ Balkanski polotok ◦ Karpati 59 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / VZHODNA EVROPA Z AZIJSKIM DELOM RUSIJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Vzhodno Evropo, na zemljevidu išče glavne reliefne enote Vzhodne Evrope in azijskega dela Rusije, reke jezera in morja; O: išče povezanost med podnebjem, prstmi in kmetijstvom v državah Vzhodne Evrope; (2.1.3.1) O: ugotavlja demografski razvoj v Vzhodni Evropi v različnih družbenih sistemih; O: raziskuje pomen naravnih virov in industrializacije kot temelja gospodarskega razvoja v Vzhodni Evropi; (2.2.1.1) I: opisuje razpad Sovjetske zveze in imenuje glavna konfliktna območja v Vzhodni Evropi. (1.2.1.5 | 1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Vzhodno Evropo; » opiše vpliv podnebja in prsti na kmetijstvo v državah Vzhodne Evrope; » razloži dejavnike, ki so vplivali na demografski razvoj Vzhodne Evrope po razpadu Sovjetske zveze; » pojasni izjemno pomembno vlogo razvoja industrije v Sovjetski zvezi in pomen zemeljskega plina in nafte za Rusijo. TERMINI ◦ Vzhodna Evropa ◦ Vzhodnoevropsko nižavje ◦ Ural ◦ Zahodnosibirsko nižavje ◦ Srednjesibirsko višavje 60 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / SREDNJA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Srednjo Evropo, na zemljevidu išče glavne reliefne enote Srednje Evrope in jih povezuje z geološko zgradbo in s podnebjem; O: utemeljuje vzroke za razlike v gospodarski razvitosti med državami zahodnega in vzhodnega dela Srednje Evrope; O: povezuje posledice združitve Nemčije z današnjim gospodarskim in demografskim razvojem; (2.2.2.1) I: razlaga vzroke za premogovno in jeklarsko krizo in ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva in urejanje degradiranega okolja v Porurju; (2.2.2.1) O: analizira značilnosti turizma v alpskih državah na primeru Avstrije in Švice v povezavi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem; (2.1.3.1 | 2.3.1.2) O: ugotavlja naravne možnosti za kmetijstvo na vzhodnem delu Srednje Evrope in družbene razmere za spreminjanje kmetijske proizvodnje po denacionalizaciji. (2.2.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Srednjo Evropo in jo poveže z geološko zgradbo in s podnebjem; » opiše razlike v gospodarski razvitosti med zahodnim in vzhodnim delom Srednje Evrope kot posledico nekdanje blokovske delitve Evrope; » razloži vzroke in ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva in urejanje degradiranega okolja v Porurju; » razloži različne oblike turizma v alpskih državah na primeru Avstrije in Švice; » opiše prilagajanje turizma na podnebne spremembe in trajnostnemu razvoju; » pojasni naravne možnosti za kmetijstvo in razloži razloge za spreminjanje obsega in sestave kmetijske proizvodnje; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Srednje Evrope v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. 61 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ Srednja Evropa ◦ Alpe ◦ Zahodni Karpati ◦ sredogorja s kotlinami ◦ Renska dolina ◦ Poljsko-Nemško 11. nižavje ◦ Panonska ktlina ◦ Blatno jezero 11 62 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE /5 2 0 2 . IN ITALIJE 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Geografski izzivi Slovenije in Italije poglobljeno obravnava izbrane geografske problematike Slovenije in Italije. Prva skupina ciljev Trajnostni razvoj in Upravljanje s prostorom je vezana na smotrno gospodarjenje s prostorom in njegove posledice na okolje. Skupina ciljev Demografski izzivi in migracije vsebinsko osvetljuje politične in gospodarske migracije in integracijo migrantov v družbo. Skupina ciljev Kmetijstvo in kulturna pokrajina izpostavlja specifiko poselitve in kmetijstva v Sloveniji (kot npr. opuščanje in zaraščanje kmetijskih zemljišč, ozelenjevanje, ogozdovanje idr.) ter Padsko nižino kot eno najpomembnejših kmetijskih območij v Evropi. Skupina ciljev Trajnostni promet in trajnostna mobilnost obravnava okoljsko in gospodarsko trajnostnost prometa in trajnostni življenjski slog v tej povezavi. Skupina ciljev Trajnostni turizem se osredotoča na izzive turizma v Sloveniji in Italiji v povezavi s trajnostnostjo. V zadnji skupini ciljev, Naravni viri in energetika, je poudarek na prednostih in slabostih energetskih virov glede na razpoložljivost virov in potrebe Slovenije in Italije. Namen sklopov vseh šestih skupin ciljev je natančneje spoznati izbrane geografske značilnosti Slovenije in Italije s poudarkom na skupnih značilnostih in funkcionalni povezanosti njenih pokrajin oziroma geografskih enot, pa tudi razvijati prostorsko predstavo o njih. Dijaki naj bi skozi doseganje ciljev celotne teme prepoznavali in razvili razumevanje ključnih problematik vključno s potenciali in izzivi, ki prispevajo k trajnostnosti in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in Italije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Trajnostni razvoj in upravljanje s prostorom obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » trajnostnost, trajnostni razvoj, upravljanje s prostorom. Učitelj pri skupini ciljev Demografski izzivi in migracije obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: 63 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev » selitev (migracija) 5 , migrant, odseljevanje ( emigracija), priseljevanje (imigracija), selitveni ali migracijski 202 saldo , begunec..11.1 Kmetijstvo in kulturna pokrajina obravnava naslednje termine in druge pojme oz. 1 pojmovne zveze: » oblika kmetijstva, ekstenzivno kmetijstvo, intenzivno kmetijstvo, samooskrbno kmetijstvo, tržno kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, ekološko kmetovanje, biološko kmetovanje, » kmetijska panoga, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, » raba tal, zemljiška kategorija, gozd, travnik, pašnik, njiva, vinograd, sadovnjak, obdelovalna površina, » pesticid, mineralno gnojilo. Učitelj pri skupini ciljev Trajnostni promet in trajnostna mobilnost obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » promet, vodni promet, cestni promet, železniški promet, zračni promet, cevovod, » avtocestni križ, Slovenika, Ilirika, 3. razvojna os, Luka Koper, Letališče Jožeta Pučnika, » Autostrada del Sole, Autostrada del Mediterraneo, Autostrada Serenissima, Aeroporto Roma Fiumicino, Aeroporto Milano Malpensa, Aeroporto Venezia Marco Polo, Porto di Genova, Porto di Trieste, » trajnostna oblika prometa, trajnostna mobilnost, » prometna infrastruktura, telekomunikacijski sistem. Učitelj pri skupini ciljev Turizem obravnava naslednje termine in druge pojme: » turizem, turistični cilj, turistična ponudba, turistična infrastruktura. Učitelj pri skupini ciljev Naravni viri in energetika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » energetika, » energetski vir, naravni vir, mineralna surovina, obnovljiv vir, neobnovljiv vir, fosilno gorivo, » energetska revščina, energetska neodvisnost. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, digitalnih kompetenc ter podjetnosti., Ta učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k aktivnemu državljanstvu, socialni dobrobiti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, telesni dobrobiti in., ukrepanju za trajnostnost. Dijak aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in   ustvarjanju digitalnih vsebin. Dijak razvija, dopolnjuje obstoječe digitalne vsebine ali jih ponovno izdeluje,  si zamišlja trajnostno prihodnost, išče in vrednoti zamisli, odkriva priložnosti za ustvarjalnost ter etično in trajnostno razmišljanje.  To udejanja ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu. Podrobneje so skupni cilji pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za posamezne skupine ciljev. 64 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TRAJNOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE S PROSTOROM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava pojem in cilje trajnostnega razvoja, jih ovrednoti in oceni z vidika družbe, okolja ter lastnih vrednot (krepi družbeno odgovornost); (2.2.1.2 | 2.4.3.1 | 5.1.3.1 | 3.3.5.3) O: vrednoti različne posege in dejavnosti (prostorske probleme) v okolju z vidika trajnostnosti oziroma v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se izobražuje, ter predlaga možne rešitve; (2.2.1.2 | 2.4.3.1 | 3.3.1.1 | 5.1.5.1) I: raziskuje, kako lahko njegov domači kraj ali lokalna skupnost namesto neobnovljivih virov uporabi obnovljive vire s tem, da preučuje alternativne možnosti (raba vetrne, sončne energije, biomasa). (2.4.3.1 | 5.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pojem trajnostnost in na primerih razloži pomen izbranih ciljev trajnostnega razvoja za življenje ljudi. TERMINI ◦ trajnostnost 65 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / DEMOGRAFSKI IZZIVI IN MIGRACIJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlaga vzroke in posledice različnih vrst selitev ter pojasni njihove posledice za območja odselitev in priselitev v Sloveniji in Italiji; O: analizira statistične podatke o gibanju števila prebivalcev v Sloveniji in Italiji ter predvidi njihov nadaljnji razvoj; (4.3.1.1 | 4.3.2.1 | 2.2.2.1) O: ugotavlja države, v katerih so največje skupnosti slovenskih in italijanskih izseljencev in njihovih potomcev; (4.1.1.1 | 4.1.2.1) O: opisuje nastanek in značilnosti sodobne večkulturne družbe in pojasnjuje vlogo posameznika za sožitje v njej. (1.2.2.2 | 3.3.4.3 | 3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše glavne skupine vzrokov za priselitve in odselitve v Sloveniji in Italiji (gospodarski, politični, verski, osebni, podnebni), » pojasni, zakaj je pomembna integracija migrantov na primeru Slovenije in Italije; » imenuje in na zemljevidu sveta pokaže države, v katerih so največje skupnosti slovenskih in italijanskih izseljencev in njihovih potomcev; » pojasni pomen strpnega sobivanja v družbi in vzroke za možna nasprotja. TERMINI ◦ selitve (migracije) ◦ odseljevanje (emigracija) ◦ priseljevanje (imigracija) ◦ selitveni (migracijski) saldo 66 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / KMETIJSTVO IN KULTURNA POKRAJINA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: našteva kmetijske panoge in različne oblike kmetijstva; O: razlikuje posamezne zemljiške kategorije; O: raziskuje (ne)trajnostnost različnih oblik kmetijstva in vlogo gensko spremenjenih organizmov pri pridelavi hrane; (3.2.2.1) O: vrednoti pomen kmetijstva za oskrbo s hrano in surovinami; O: raziskuje kmetijstvo v Padski nižini ter ga primerja s kmetijstvom v izbranih slovenskih pokrajinah z vidika panog, pridelovalnih pogojev in trajnostnosti. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše različne oblike kmetijstva z vidika razvoja, intenzivnosti in trajnostnosti ter razloži razlike med njimi; » primerja kmetijstvo v Padski nižini s tistim v izbranih slovenskih pokrajinah z vidika panog, pridelovalnih pogojev in trajnostnosti. TERMINI ◦ oblika kmetijstva ◦ kmetijska panoga ◦ raba tal ◦ zemljiška kategorija 67 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TRAJNOSTNI PROMET IN TRAJNOSTNA MOBILNOST 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opisuje vrste prometa ter opredeli njegov razvoj in pomen skozi čas v Sloveniji in Italiji; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: s pomočjo zemljevida opisuje obstoječe avtocestno in železniško omrežje v Sloveniji in Italiji; (1.1.2.2) O: izpostavlja pomen sodobnega prometnega omrežja in trajnostnih oblik mobilnosti v sodobni družbi oz. v Sloveniji in Italiji; (2.1.3.1 | 2.2.1.1) I: vrednoti nujnost posodobitve prometne infrastrukture in 3. razvojne osi; (2.3.1.1 | 5.1.2.2) I: pojasnjuje vlogo pomembnejših pristanišč v Italiji in Luke Koper; (2.3.1.1) I: pojasnjuje vlogo Letališča Jožeta Pučnika ter pomembnejših italijanskih letališč. (2.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje vrste prometa in razloži vpliv posameznih vrst na pokrajino in pomen za gospodarske dejavnosti v Sloveniji in Italiji; » ob pomoči zemljevida ovrednoti stanje obstoječega cestnega in železniškega omrežja v Sloveniji in Italiji; » našteje primere trajnostnih oblik mobilnosti; » opiše povezljivost znanja o prometu in mobilnosti z vsakdanjim življenjem oz. z njihovim bodočim poklicem; » pojasni vlogo pristanišč za razvoj gospodarstva na primeru Luke Koper in pomembnejših italijanskih pristanišč; » pojasni vlogo Letališča Jožeta Pučnika ter pomembnejših italijanskih letališč. TERMINI ◦ promet ◦ vodni promet ◦ cestni promet ◦ železniški promet ◦ zračni promet 68 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / TURIZEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ugotavlja dejavnike za razvoj različnih vrst turizma v izbrani/domači pokrajini; O: utemeljuje pomen turizma za gospodarstvo ter njegov vpliv na okolje v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se izobražuje; (2.1.3.1 | 5.1.2.2 | 5.1.3.1) I: na izbranem primeru analizira stopnjo trajnostnosti turizma ter predlaga smernice za njegov nadaljnji trajnostni razvoj; (2.2.1.1 | 2.2.1.2) O: s pomočjo različnih virov preiskuje turizem v izbrani/domači pokrajini z vidika ponudbe in povpraševanja ter ugotovitve predstavi. (4.1.3.1 | 2.2.1.2 | 5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo slikovnega gradiva in zemljevida našteje dejavnike za razvoj različnih vrst turizma v Sloveniji in Italiji; » ovrednoti pomen turizma za slovensko gospodarstvo in stroko/poklic, za katerega se izobražuje; » predvidi izzive turizma v Sloveniji in Italiji glede na trajnostni razvoj. TERMINI ◦ turizem 69 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / NARAVNI VIRI IN ENERGETIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: poimenuje glavne skupine naravnih virov glede na trajnost in jih umesti med obnovljive ali neobnovljive vire; O: raziskuje pomen energetskih virov za Slovenijo in Italijo nekoč in danes; (2.2.1.1 | 2.3.1.1) O: razlaga možne spremembe v energetiki v kontekstu trajnostnega razvoja Slovenije in Italije v prihodnje; (2.1.1.1 | 2.3.3.1) O: navaja in presoja ukrepe za učinkovito rabo energije in v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se izobražuje; (2.2.2.1 | 5.1.2.2 | 1.2.2.2) I: razlaga pojma energetska revščina in energetska neodvisnost. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje glavne skupine naravnih virov glede na trajnostnost; » primerja pomen energetskih virov za Slovenijo nekoč in danes ter razloži vzroke za spremembe; » razloži prednosti in slabosti glavnih energijskih virov glede na razpoložljive vire in potrebe Slovenije; » našteje in razloži vsaj tri ukrepe za učinkovito rabo energije po posameznih skupinah dejavnosti, v gospodinjstvu in v povezavi poklicem, za katerega se izobražuje. TERMINI ◦ energetika ◦ energetski vir ◦ naravni vir ◦ mineralna surovina ◦ neobnovljiv vir ◦ fosilno gorivo 70 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH UVOD V GEOGRAFIJO Rogelj, B., Ogrin, D., Cigale, D., Vintar Mally, K., Miklič Cvek, L., Krevs, M., Frelih, M., Bobovnik, N. (2020). Uvod v študij Geografije. FF v Ljubljani. Na tem mestu pripenjamo celoten nabor literature (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx), ki jo lahko učitelj dodatno uporabi pri obravnavi tem oz. skupin ciljev. UVOD V GEOGRAFIJO Rogelj, B., Ogrin, D., Cigale, D., Vintar Mally, K., Miklič Cvek, L., Krevs, M., Frelih, M., Bobovnik, N. (2020). Uvod v študij Geografije. FF v Ljubljani. Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA Kartografija in zemljevidi: Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka. ZRSŠ. Ljubljana, str. 36–37. Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate?https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Golob, T. (2017). Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri pouku geografije v srednji šoli na primeru programa Quantum GIS. Geografija v šoli, 25(3), 28–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Polšak, A. (ur.). (2010). Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 267. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9tvz5qp Polšak, A. (ur.). (2013 (ur.). Geografija. Izzivi razvijanja znanja v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 39. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff 71 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), 5 Posodobitev kurikularnega procesa 202 na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik .11 prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013 . 2. izd. (str. .11 83–92). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj Spletni zemljevidi in viri podatkov: ArcanumMaps. Arcanum Maps - The Historical Map Portal. https://maps.arcanum.com/en/ ArcGIS Online. https://www.arcgis.com/index.html Atlas okolja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf Atlas voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z4r28ju eGeologija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1ji0wqu Google Earth (aplikacija). Google Earth. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/72rjjqu Google zemljevidi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p0c0y8v Javni geodetski podatki. https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Naravovarstveni atlas. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pocka9j Open Street Map. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jeiqep2https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7vwtlvj Uporabna geografija. https://uporabna.geografija.si/ Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ČLOVEK IN POKRAJINA Fizična geografija Geologija in geomorfologija Earle, S. (2019). Physical Geology – 2nd Edition. Victoria, B.C.: BCcampus. https://opentextbc.ca/physicalgeology2ed/ Gartner, M., Suvajac, M. (2019). Virtualni reliefni peskovnik. Geografija v šoli, 27(1), 24–30. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y4smh5x Stojilković, B., Polšak, A. (2021). Kjer se konča dolina in začne gora : uvod v fizično geografijo gora. Geografija v šoli, 29(2), 42–53. 72 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Vrabec, M. (2020). Metamorfne kamnine. 5 Geografija v šoli, 28 (3), 26–29. 202 https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/26-29 .11.11 Podnebje in podnebne spremembe Brečko Grubar, V., Kovačič. G., Kolega, N. (2019). Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja. Geografija v šoli, 27(3), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Davidović, D., Vovk Korže, A., Lužnik, J. (2019). Politični ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize. Geografija v šoli, 27(3), 25–29. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Hočevar A., Petkovšek Z. (1984). Meteorologija, osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga, Ljubljana, 219 str. Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA). cambiamenti climatici. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vihc8yj Libbrecht, G. K. (b. d.). Snow Chrystals. http://www.snowcrystals.com/ Prelog, F. (b. d.). Vremenski pojmi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/czny9lb Polšak, A. (2016). Nekaj vsakodnevnih vremenskih pojavov: vlaga v zraku. Geografija v šoli, 24(2-3), 147–157. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Roth, G. (1992). Vremenoslovje za vsakogar. Državna založba Slovenije. Vovk Korže, A. (2019). Na podnebne spremembe se mora kmetijstvo prilagoditi takoj. Geografija v šoli, 27(3), 12–24. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Vrhovec T., Kastelec D., Petkovšek, Z. (2007). Vreme in podnebje v gorah. Tehniška založba Slovenije. Prsti in rastlinstvo FAO in Univerza v Ljubljani (2015). Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014. Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal. Posodobitev 2015. Naslov izvirnika: World reference base for soil resources 2014: International soil classification system for naming soils and creating legends for soil maps. Update 2015. Prevod Blaž Repe. https://www.fao.org/3/I3794SL/i3794sl.pdf Hrvatin, M., Perko, D. (2003). Gozdno rastje in morfometrične značilnosti površja v Sloveniji. Geografski vestnik, 75(2), 9–33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nw5cdo3 Kmetijski inštitut Slovenij (b. d.). eTLA – talni informacijski sistem KIS. https://www.kis.si/eTLA Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. https://doi.org/10.4312/dela.34.143-166 Repe, B., Perica, D. (2022). Terensko proučevanje prsti. Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete. 73 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Vovk Korže, A. (2020). Celovit pogled na prsti kot osnovo za kmetijsko rabo tal. 5 Geografija v šoli, 28 (2), 6–202 12. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/6-12 .11.1 Vrščaj, B., Grčman, H., Kralj, T. (2019). Klasifikacija tal Slovenije. Sistem za opisovanje in poimenovanje tal 1 Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dwanqfm Splošno o vodah in vodnem krogu GOV.SI (b. d.). Voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c7lpj3y Easton, Z. M., Bock, E. (2020). Hydrology Basics and the Hydrologic Cycle. Virginia Tech. Virginia State University. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/em8gffa Nonner, J. C. (2002). Introduction to Hydrogeology: Unesco-IHE Delft Lecture Note Series. CRC Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wwkuamw Riđanović, J. (1993). Hidrogeografija. Školska knjiga. Zagreb. https://toaz.info/doc-view-2 Study Smarter. Water Cycle. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjk Vovk, A. (1999). Hidrogeografija, študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za geografijo, Vovk Korže, A. (2005). Kopenske vode v geografskem okolju. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nxcajyt Podzemne vode Agencija RS za okolje. Podzemne vode. https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ Agencija RS za okolje. Vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l4vh0ob Brenčič, M. (2008). Podzemna voda kot vir pitne vode. Predavanje, Ljubljana, 21. 11. 2008. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5igbf78 Hydrogeological Atlas of the Great Artesian Basin. d28rz98at9flks.cloudfront.net/79790/79790_GAB_Atlas.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fhkpzy7) Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., in Mali, N. (2017). Podzemna voda–glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://doi.org/10.59132/geo/2017/3/19-27 Oceani, morja in jezera Agencija RS za okolje. Morje. http://www.arso.gov.si/vode/morje/ Ding, M., idr. (2023). A framework of freshwater and saline lake typology classification through leveraging hydroclimate, spectral, and literature evidence. 10.22541/essoar.168500304.49971280/v1 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wcxg6we) 74 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 Tekoče vode 1. 1 . 1 1 Agencija RS za okolje. Reke. http://www.arso.gov.si/vode/reke/ Study Smarter. River Regime. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjkriver-regime/ Upravljanje z vodami Brečko Grubar, V. (2009). Hidrogeografske značilnosti porečja kot osnova za celostno upravljanje s porečjem Mure. V: Tatjana Kikec (ur.). POMURJE – Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Murska Sobota, Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja, 84–92. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjfxj7p Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2), 24–30. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/24-30 Vovk, A. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda. Geografija v šoli, 30(2), 31–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/31-37 Splošno o naravnih nesrečah Dustrup, A. D. (b. d.). Physical Geography and Natural Disasters. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cjorum6 INGV vulcani. Istituto nazionale di geofisica e vulcanologia. https://ingvvulcani.com/faq/ INGV terremoti. Istituto nazionale di geofisica e vulcanologia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/34wq5q8 Komac, B., Zorn, M. (2005). Geomorfološke nesreče in trajnostni razvoj. IB revija 4/2005. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/shglztl Komac, B., Zorn, M. (2011). Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 113–125). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ele0rmx Komac, B., Zorn, M., Ciglič, R. (2011). Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi. https://doi.org/10.3986/9789612545857 Natek, K. (2011). Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela, 35, 73–101. https://doi.org/10.4312/dela.35.73-101 Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje (2002). Nesreče in varstvo pred njimi. Orožen Adamič, M. (1993). Naravne nesreče v Sloveniji. Geografski obzornik 1, 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n4d6v07 Orožen Adamič, M. (2005). Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik, 52(1), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd 75 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Perko, D. (1992). Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. 5 Ujma 6 , 74–77.202.1 Trobec, T. (2011). Vodogradbeni protipoplavni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem hudourniških 1.1 poplav kot sestavni del obvladovanja poplavnega tveganja. Dela , 35 , 103–124. 1 https://doi.org/10.4312/dela.35.103-124 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M, Pagon, P. (ur.) (2010). Naravne nesreče 1: Od razumevanja do upravljanja. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545642 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pavšek, M. (ur.) (2011). Naravne nesreče 2: Neodgovorna odgovornost. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545710 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Ciglič, R.(ur.) (2014). Naravne nesreče 3: (Ne)prilagojeni. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.) (2017). Naravne nesreče 4: Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612549947 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Logar, E. (ur.) (2020). Naravne nesreče 5: Domači odzivi na globalne izzive. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610502678 Zorn, M. (2016). Naravne nesreče in trajnostni razvoj. Študijsko gradivo za študijski program druge stopnje na Fakulteti za humanistične študije in Fakulteti za management Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d594pvz Družbena geografija Prebivalsto CIA. The World Factbook. https://www.cia.gov/the-world-factbook/ European Commission. Global Human Settlement - Visualisation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6m5l6ws Eurostat. Demography, population stock and balance.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fvlc4te Flisar, A. (2018). Medkulturnost in integracija dijakov na srednji šoli iz prve roke. Geografija v šoli, 26(3), 56–58. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Indexmundi. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nsotsfu Il Paese domani: crescerà lo squilibrio tra nuove e vecchie generazioni, aumenteranno le differenze. ISTAT. 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vykjn9w Kelbič Đajić, M. (2018). Migracije, integracija in diskriminacija pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26(3), 51- 55. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Our World in Data. Population and Demographiy Change.https://ourworldindata.org/ 76 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Pelc, S. (2018). Geografija marginalnosti. 5 Geografija v šoli, 25 (1), 8–13. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy .11.1 Rogelj, B. (2018). Miti in dejstva o “begunski krizi”. Geografija v šoli, 26 (3), 26–34. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Sardoč, M. (2016). Protislovne vsebine v vzgoji in izobraževanju. Geografija v šoli, 24(2-3), 8–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Statistični urad Republike Slovenije. Podatkovna baza SiStat. Prebivalstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rfeb8xe Statistični urad Republike Slovenije. Prebivalstvena piramida. https://www.stat.si/poppiramida/Piramida2.asp Statista. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/igieuyd The World Bank. Population. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wro9i66 United Nations. World Population Prospects - Population Division. https://population.un.org/wpp/ Wikipedia (b. d.). Race (human categorization). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9ce3i57 Worldometer. https://www.worldometers.info/ Žitnik Serafin, J. (2016). Pomen vključevanja migracijske tematike in vsebin medkulturne vzgoje v vse učne predmete. Geografija v šoli, 24(2-3), 16–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Župančič, J. (2018). Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske posledice. Geografija v šoli, 26(3), 8–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Naselja Benkovič Krašovec, M. (2006). Centralna naselja na podeželju v Sloveniji. Geografski obzornik, 53(3), 10–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ge8usl3 ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Gams, I., Jeršič, M., Kokole, V., Kokole, V., Kolbezen, M., Lah, A., Lovrenčak, F., Perko, D., Sket, B., in Vrišer, I. (1998). Geografija Slovenije (str. 501). Slovenska matica. Capuder Vidmar, T. (2011). Razvoj naselij 1: Od prazgodovine do industrijske revolucije. E-učbenik. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/22wwfhj Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 1. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bmtowwu (16. 12. 2023) Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 3. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0ohyy7 (16. 12. 2023) 77 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Kokole, V., Kokole, Vl. (1998). 5 Naselja in poselitev. V: Geografija Slovenije. Slovenska matica, Ljubljana, str. 310–202 361..11.1 Orožen Adamič, M., Fridl, J., Kladnik, D., Drago Perko, D. (ur). (1998). Geografski atlas Slovenije. Država v 1 prostoru in času. Ljubljana: DZS. Portal GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Rebernik, D (2008). Urbana geografija: geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Rebernik, D. (2019). Geografija naselij. Znanstvena založba FF, UL. GOV.SI. Mesta in mestna območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Ekonomska geografija Konečnik, Kotnik, E. (2017). Izzivi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 38–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Šalamun, M. , Konečnik Kotnik, E. (2017). Alternativni pristop k obravnavi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 33–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Urbistat (2025). Demografia e popolazione - Italia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6t23m8 Kmetijstvo FAO (The Food and Agriculture Organization of the United Nations), FAOSTAT. http://www.fao.org/faostat/en/#data IMPAKTER. Business of Sustainability (21. 4. 2023). How Does Climate Change Affect Agriculture. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o8r022a Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Pirnat, J. (2024). Krajinska ekologija. Založba Univerze v Ljubljani. Polšak, A. (2020). Pridelava izbranih kmetijskih kultur na svetu. Geografija v šoli, 28(2), 30-39. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/30-39 Potočnik Slavič, I., Lampič, V., in Mikolič, S. (2021) Novi pristopniki v kmetijstvo: uporaba in učinki rezultatov projekta NEWBIE. Dela, 56, 229-233. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t6j32pu Razpotnik Visković, N. (2019). Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović: Družbeni učinki urbanega kmetijstva, Georitem 31. Geografski vestnik, 91(2), 161–162. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o0ozzda Skorupan, M., in drugi (2024). Kmetijstvo in prehrana : 6. konferenca Društva učiteljev geografije Slovenije : Ormož, 31. 5. in 1. 6. 2024. Društvo učiteljev geografije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hc12yt4 78 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Statistični urad RS. 5 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k7vbe6w 202.1 United States Environmental Protection (b. d.). Climate Change Impacts on Agriculture and Food Supply. 1.1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mm412r0 1 Vrišer, I. (1995). Agrarna geografija. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Industrija Confindustria (n. d.). Home. https://www.confindustria.it/home Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT). (n. d.). Industria. https://www.istat.it/tag/industria/ Kritične mineralne surovine: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wdbrk9 Mineralne surovine v Sloveniji: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/49dgbwf Polšak, A. (2024). Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode = On global issues in textile and fast fashion industry. Geografija v šoli. 2024, 32(1), 14–25. https://dx.doi.org/10.59132/geo/2024/1/15-25 International Monetary Fund. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7ztm75b Our World in Data. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c3l84ys World Bank. https://datacatalog.worldbank.org/home Turizem in promet Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., in Repe, B. (ur.). (2018). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610600183 Global Maritime Traffic. https://globalmaritimetraffic.org/index.html Grmek, D. (2001). Logistika tovornih tokov. Osnove kontejnerizacije. Konzorcij šolskih centrov Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/henb41w Horvat, U. (2020). Geografija turizma: študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. ISTAT. Istituto Nazionale di Statistica. Turismo. https://www.istat.it/tag/turismo/ MarineTraffic: Global Ship Tracking Intelligence. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x7bvfot Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3–4), str. 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yq3ukgf Pelc, S. (2007). Izbrana poglavja iz prometne geografije. Univerzitetni učbenik. Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/strmrrz Rodrigue, J. P., Comtois, C., Slack, B (2013). The Geography of Transport Systems. Third Edition. Rutledge. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lnlamfr 79 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / The spatial organization of transportation and mobility (b. d.). The Geography of Transport Systems. 5202 https://transportgeography.org/ .11.1 World Ocean Review. Shipping at the turning point. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2w353hw 1 Globalni trajnostni razvoj American Museum of Natural History (b. d.). Human Population Through Time. https://www.youtube.com/watch?v=PUwmA3Q0_OE Babbini, L., De Corso, S., Lasco, A., Leoni, I., Lotti, A., Pasquale, A., Vaccaro, L., Viti, S. (2024). Sostenibilità. Bagoly-Simó, P. (2022). Geography’s unkept promises of education for sustainable development (ESD) on geography’s wasted potential to educate for a more sustainable future. International Research in Geographical and Environmental Education, 32(1), 53–68. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0892oo Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera M. (2022). GreenComp. Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. JRC science for policy report. Clemente, F., De Corso, S., Lotti, A., Sole, M. C., Lanz, A., Santini A., Alessi, R., Damico, M., Leoni, I., Viti, S. (2025). Economia circolare. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bcimbhe Earth Overshoot Day (2023). Country overshoot days. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0e83975 Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. Global Footprint Network (2024). https://data.footprintnetwork.org Go-cart. Make Cartogram. https://go-cart.io/cartogram Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/exguysp Kušar, S. (2008). Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ydfeyyu), 64(3/4), 63-74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T., Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms North-South Centre of the Council of Europe (b. d.). What is Global Education. https://www.youtube.com/watch?v=wdDMqVNkWEo Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik, 74(1), 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh 80 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. 5 Dela , 35 , 6–18. Univerza v 202 Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo..11.1 UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. 1 Kažipot. Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. Geografija v šoli, 27(1), 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN ITALIJE Regionalizacija Brezovnik, B., Holcman, B., in Trpin, G. (2020) Pokrajine v Sloveniji. Inštitut za lokalno samoupravo Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u242eje Gams, I. (1983). Slovenske regije (Geografske značilnosti Slovenije). Mladinska knjiga. Gams, I. (2000). Stanje v (Prirodno)geografski regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 72(1), 53–60. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sib4t2k Gams, I. (1984). Metodologija geografske razčlenitve ozemlja. Geografski vestnik, 56, 75–82. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hljiccm Kladnik, Drago (1996). Naravnogeografske členitve Slovenije. Geografski vestnik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xbbzyyf),68, str. 123–159. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uzxunue Natek, K. (1998). O regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 70, str. 139–150. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/58kbg35 Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D., Belec, B., Drozg, V., Pavšek, M., Horvat, U., Vovk, A., in Žiberna, I. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Perko, D. (1998). Pokrajine. V J. Fridl (ur.), Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. DZS. Perko, D. (1998). Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Perko, D. (1998). Tipizacija in regionalizacija Slovenije. Geografski obzornik, 45(1), 12–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/01ea8ia 81 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Perko, D. (1998). The Regionalization of Slovenia (Regionalizacija Slovenije). 5 Acta geographica , 38 (1). 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymzhbho .11.1 Plut, D. (1999). Regionalizacija Slovenije po sonaravnih kriterijih. Geografski vestnik, 71 , 9–25. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jhfleh6 Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. Geografija v šoli, 22(2/3), 110–124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m Vrišer, I. (1990). Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik, 30, str. 131–247. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hcfxnmt Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. (2004). Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. V: Drozg, Vladimir (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Alpske pokrajine v Sloveniji in Italiji Homo Alpinus. (2025). Le Alpi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0yvuysp Kunaver, J. (2021). Kaninsko pogorje in njegova izjemna narava Iz sedanjosti v preteklost. Geografija v šoli, 29(3), 10–27.https://doi.org/10.59132/geo/2021/3/10-27 Kunaver, J. (2022). Kaninsko pogorje in človek. Geografija v šoli, 30(1), 10– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/10-21 Ministero dell’Ambiente e della Sicurezza Energetica (MASE). (2022). Elenco dei parchi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rdupvxh Mavri, R. (2021). Trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Geografija v šoli, 29(2), 24–33. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/24-33 Medved Cvikl, B., Kranjec, S., Kavšek, J. (2021). Kmetijstvo na gorskem območju v Sloveniji. Geografija v šoli, 29(2), 15–23. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/15-23 Mikša, P. (2021). Od gore do simbola: Triglav in njegova vloga pri Slovencih. Geografija v šoli, 29(2), 6– 14. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/6-14 Parks.it. (2025). Atlante dei Parchi. https://www.parks.it/mappe/ap.php Polšak, A. (2021). Naravni spomenik Tolminska korita. Geografija v šoli, 29(3), 61– 62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8fd3ia2 Skoberne, P., M. Getzner, H. Kirchmeir, 2012: Analiza naravnih značilnosti na območju Karavank. INTERREG IV A Slovenija-Avstrija, projekt Karavanke@prihodnost – Gospodarjenje z naravo v evropski regiji prihodnosti, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9ckmv1u 82 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Stružnik S. (2021). Planinsko pašništvo. 5 Geografija v šoli, 29 (2), 34–202 41. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/34-41 .11.11 Padska nižina Assandri, G., Brambilla, M., Bassi, E., in Rubolini, D. (2023). Effects of land-use changes on biodiversity in agricultural landscapes: A case study from Northern Italy. Università degli Studi di Milano. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jhq84c7 Consorzio di Bonifica Delta del Po (n. d.). La formazione della Pianura Padana. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/buw6r3w HyperFVG (2006). Alta e bassa pianura friulana. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvxg54t Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT) (n. d.). Industria.https://www.istat.it/tag/industria/ Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA) (2020–2024). EcoAtlante. https://ecoatlante.isprambiente.it/ Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA) (n. d.). Stato, variazioni e tendenze del clima in Italia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ad3r0jp Ministero delle Imprese e del Made in Italy (MIMIT) (n. d.). Sito ufficiale del MIMIT. https://www.mimit.gov.it/it/ Regione Emilia-Romagna (2024). La Pianura Padana. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v0rzdks Regione Veneto (2022). Dettaglio news - Ambiente e territorio. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/28tbmrz Sanità Informazione (2023). Inquinamento, Pianura Padana tra le peggiori in Europa: l’inchiesta sul Guardian. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/939saq7 Soldi, C. (2024). Clima in Pianura Padana: agricoltura in tilt. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7nws Urbistat. (2025). Demografia e popolazione - Italia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6t23m8 Apenini Camardo, G. (2022). Il pessimo stato del Calderone, il ghiacciaio che non c’è più. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2gvnfd3 Di Noi, A., De Corso, S., Di Stefano, C., Carnevali, L., Ercole, S., Genovesi, P., Grignetti, A., Imperio, S., Nardelli R., Serra, L. (2024). Natura e biodiversità. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zdpcvrk INGV terremoti. Istituto nazionale di geofisica e vulcanologia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/34wq5q8 INGV vulcani. Istituto nazionale di geofisica e vulcanologia. https://ingvvulcani.com/faq/ 83 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Licari, F., in Miccoli, S. (2024). La demografia delle aree interne: dinamiche recenti e prospettive future. 5202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j0bw8b2 .11.1 Lo spopolamento della montagna abruzzese è inevitabile? (2024). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/emf0lb7 1 Obalna območja in otoki Babbini, L., De Benedetti, A. A., De Corso, S., De Fioravante, P., Pasquale, A., Vaccaro, L., Borrello, P., De Angelis, R., Nardone, G., Picone, M., Spada, E., Fortibuoni, T., Ronchi, F., Silvestri, C. (2024). Mare e coste. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/anben05 ISTAT. Istituto Nazionale di Statistica. Turismo. https://www.istat.it/tag/turismo/ Jelinic, I. (2024). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7riukdh Missing Migrants Project. Organizzazione Internazionale per le Migrazioni. 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6i6wfc0 Sbrana, F. (2024). L’epoca della Cassa e le aree meridionali da sostenere. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4zkxy0u Turismo: le sfide per rilanciare il turismo nel Mezzogiorno (2024). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g7ej27f# Predalspke pokrajine Blatnik, M. (2013). Gorenjska v obdobju glokalizacije. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Bole, D., in drugi (2020). Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi. Založba ZRC. Černe, A., Kušar, S. (2014) Razvojni položaj Gorenjske statistične regije. Dela, 41, 55–79. Čater, L. (2018). Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru [Magistrsko delo, Univerza v Mariboru]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kzhh3si Drozg, V., Horvat, U., in Konečnik Kotnik, E. (2017). Geografije Podravja. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/956iwf8 Gabrič, A., Čevka, K., Obrstar, J., in Štaut, L. (2018). Zasavje 2018 : iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost : 21. geografski raziskovalni tabor. Društvo mladih geografov Slovenije. Geršič, M. (ur.). (2021). Koroška – od preteklosti do perspektiv. Zveza geografov Slovenije in ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. https://doi.org/10.3986/zborovanje.016 Jelen, A., Klemenčič, M. (ur.), Popovič E. (ur.). (2015). Spodnja Savinjska dolina. V toku idej in doživetij po dolini zelenega zlata. 18. geografski raziskovalni tabor, 5.–13. 7. 2014. Ljubljana : Društvo mladih geografov Slovenije. Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, 26(1), 60– 64. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy 84 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2019). Gmajne v Spodnji Savinjski dolini in regulacija Savinje. 5 Geografija v šoli, 27 (1), 10–202 23. https://doi.org/10.59132/geo/2019/1/10-23 .11.1 Polšak, A. (2021). Oblikovanje zemljiške razdelitve na Kozjanskem. Geografija v šoli, 29 (1), 5–1 21. https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/5-21 Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Šarac, D. (2021). Prostorski in urbanistični razvoj mesta Ljubljane skozi čas : vpliv vojsk na razvoj mesta. Obzorja. Ferle, M., Gašperič, P., Horvat, M., Pokrajac, A., Polajnar, J., Porok, A., Savenc, B., Šinkovec, I., Vurnik, B., Zorn, M., Žmuc, I., in Županek, B. (2018). Zgodovina Ljubljane: od kolišč do zelene prestolnice (str. 224). Mestni muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Žiberna, I., Zajc, P. (2021). Geografske značilnosti Pohorja. Proteus, 83(2-5), 104– 114. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xybo6v4 Obsredozemske pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. Gosar, A. (2003). Zavarovana območja in njihov pomen za turizem : morska učna pot : Mesečev zaliv in njegovi zakladi : strokovni seminar in terensko delo, 28. –29. november 2003, Strunjan. Univerza na Primorskem. Istenič, K., Cotman, G., Resnik Planinc, T., in Nemec, L. (2009). Strokovna ekskurzija na Primorsko. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Koderman, M., Poklar, M. (ur.). (2023). Geografsko raziskovanje Slovenske Istre 2. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xhy46nl Kovačič, G. (ur.). (2021). Geografsko raziskovanje Slovenske Istre 1. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rvcrl5a Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Geografija Slovenije 38. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h Ogrin, D. (ur.) (2018). Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Pavšič, J., Gogala, M., in Seliškar, A. (2019). Slovenska Istra 1, Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Slovenska matica. Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Polšak, A. (2022). Prostorsko širjenje Kopra in njegovega pristanišča = Spatial expansion of Koper and its port. Geografija v šoli, 30(1), 32–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/32-37 Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. 85 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Stepišnik, U. (2024). 5 Geomorfologija krasa Slovenije . Univerza v Ljubljani, Filozofska 202 fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 .11.11 Dinarskokraške pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. Ciglič, R. (2016). Dinarske pokrajine. V Terasirane pokrajine: ob sedemdesetletnici Geografskega inštituta Antona Melika. ZRC SAZU, 96–133. Ferk, M. (2016). Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w2wn2vc Gostinčar, P. (2011). Kontaktni kras v Kočevskem Rogu in Kočevski Mali gori. Dela, 35, 27– 43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/869efau Krofel, M., Perušek, M. (2010). Dinarski gozdovi kot ekosistem. Svet ptic, 16(2), 6–9. Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Geografija Slovenije 38. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h Nared, J., Repolusk, P., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., in Mrak, G. (2023) Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Založba ZRC. Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Sinjur, I. (2014). Žledolom januarja in februarja 2014 v Sloveniji : prostorska in časovna spremenljivost vremena na območju dinarskih pokrajin. Gozdarski vestnik, 72(7/8), 299–309. Stepišnik, U. (2017). Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0jaqpon Stepišnik, U. (2020). Kraška polja v Sloveniji. Dela, 53, 23–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l73wlr4 Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 Žebre, M., Stepišnik, U., in Kodelja, B. (2013). Sledovi pleistocenske poledenitve na Trnovskem gozdu. Dela, 39, 157–170. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1fp9bs0 Obpanonske pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. Cigale, D. (2019). Kulturna pokrajina Haloz. Univerzitetna založba Univerze Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s075hqm 86 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Drozg, V. (ur.), Horvat, U. (ur.), Konečnik Kotnik, E. (ur.). (2017). 5 Geografija Podravja . Maribor: Univerzitetna 202 založba Univerze, 348 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-074-5 .11.1 Drozg, V., Horvat, U., Konečnik Kotnik, E. (ur.). (2019). Kulturna pokrajina Haloz. 1. izd. Maribor: Univerzitetna 1 založba Univerze, 220 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-302-9 Horvat, U. (ur.), Konečnik Kotnik, E. (ur.), Žiberna, I. (ur.). (2023). Dravsko polje. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba, 2024. II, 363 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/um.ff.11.2023 Horvat, U., Stubičar, N. (2021). Pojavnost in prepoznavnost poglavitnih turističnih znamenitosti in lokacij v Mariboru. Revija za geografijo, 16(2), 7–32. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ovauzx Hozjan, Ž. (2022). Geografski oris območja Lendavskih goric [Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83307 Komel, R. in Šalamon, A. (ur.) (2021/22) Haloze. Prirodoslovno društvo Slovenije. Lampič, B. (ur.), Rebernik, D. (ur.). (2011). Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo. Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G. (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Geografija Slovenije 38. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Senegačnik, J. (2012) Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Podvršič, A. (2023). De-industrialisation of Maribor : from devaluation to subordinated re-integration into global capitalism. Revija za geografijo, 18(2), 23–40. Žiberna, I. (3. 1. 2020). Kako onesnažujemo v Mariboru. Večer. Selan, I. (8. 8. 2017). Kje se pregreva Maribor in zakaj. Večer. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gpsu0cp Žiberna, I. (2022). Naravnogeografske značilnosti Haloz. Proteus, 84(4-7), 164-171. Zamejstvo IV Rapporto dell’Italia sull’attuazione della Convenzione quadro per la tutela delle minoranze nazionali. Ministero dell’Interno (2014). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vxsszpu Dolinar, F. M., Gabrič, A., Golec, B., Kosi, M., Nabergoj, T., Rihtaršič, M. (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Nova revija. Herakovič, K. (2009). Slovenci v zamejstvu v učnih načrtih in učnih gradivih pri pouku geografije in slovenščine v gimnazijah [Diplomsko delo]. Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d20i5zj Josipovič, D. (2016). Porabski Prekmurci in meje Prekmurja. Anali PAZU HD, 2(1), 15- 26. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nfomb57 87 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2010). 5 Slovenci v zamejstvu. Seminar ZRSŠ Drugačna geografija. Livške 202 ravne. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o5xtvno .11.1 Republika Slovenija. GOV.SI. Zamejstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s6a3ygf 1 Republika Slovenija. GOV.SI. Slovenci po svetu. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sc4q35l Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. https://slovenci.si/slovenci-po-svetu/ Wikipedija. Koroški Slovenci. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6tyjafq Zupančič, J. (1997). Slovenci v Avstriji – število, način poselitve, struktura, identiteta. Geografski vestnik, 69, 115–138. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9fcvinb Zupančič, J. (2022). Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu. Dela, 58, 49–75. https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75 Zupančič, J. (2022). Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu. Dela, 58, 49–75. https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75 Zupančič, J. (2022). Slovenske manjšine v sosednjih državah. Razprave FF. https://doi.org/10.4312/9789617128819 Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) IZZIVI SODOBNEGA SVETA Azija Erhartič, B. (2009). Jemen. Založba ZRC, ZRC SAZU. Fabjan, I. (2003). Singapur – sodobno mesto in istoimenska država. Geografski obzornik, 50(1), 3–10. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Frantar, P. (2004). Galilejsko jezero in njegov pomen za vodno oskrbo Izraela. Geografski obzornik, 51(1), 18–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vnldpy8 Gabrovec, M., Kušar, S., Mihelčič, M., Mrak, I., Rejec Brancelj, I., in Zupančič, J. (2004). Kirgizistan. Založba ZRC, ZRC SAZU. Gradišar, B. (2001). Jordanija – biser Bližnjega vzhoda. Geografski obzornik, 48(1), 15–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th Lozinšek, M. (2005). Kašmir – od raja do vojne. Geografski obzornik, 52(3), 11–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Marn, T. (2015). Mjanmar. Založba ZRC, ZRC SAZU. Napokoj, M. (2011). Šrilanka. Založba ZRC, ZRC SAZU. 88 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Perpar, A. (2006). Japonsko podeželje – razvojna priložnost ali relikt preteklosti? Geografski obzornik, 53(3), 24– 5202 27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra .11.1 Šijanec, K. (2013). Tri mesta Radžastana. Geografski obzornik, 60 (1/2), 28–37. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda Šijanec, K. (2015). Demografski in gospodarski razvoj Vietnama in Laosa. Geografski obzornik, 62(1), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6w29xz World Atlas (b. d). Oceani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n12etpb World Atlas (b. d). Celine. https://www.worldatlas.com/continents Zupančič, J. (2021). Geografija Rusije in njenih vplivnih območij. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Županič, J. (2016). Guilinski kras. Geografski obzornik, 63(2), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xmrvj4p Afrika African Development Bank Group (b. d.). African Economic Outlook. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y01bcd2 Earth.Org (b. d.) Deforestation in Africa: Causes, Effects, and Solutions. https://earth.org/deforestation-in- africa/ Ferfila, B. (2020). Afrika. Demat. Ganna Mahmoud, D. (2021). Gorovje Atlas. Geografija v šoli, 29(2), 54–61. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/54-61 Geršič, M. (2014). Biser Afrike: geografski oris Ugande. Geografski obzornik, 61(1/2), 4–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kmyvd4j Geršič, M. (2016). Naravna dediščina Etiopije. Geografski obzornik, 63(1), 4–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Geršič, M. (2019). Kulturna dediščina Sudana. Geografski obzornik, 66(3), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/miloxio Grmovšek, A. (2000). Tsingy de Bemaraha – kras na Madagaskarju. Geografski obzornik, 47(4), 11–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f6cob14 Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Lampič, B. (2001). Bogastva in okoljski problemi Namibije. Geografski obzornik, 48(4), 39. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj 89 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Lovrenčak, F. (2011). Geografska regionalizacija Afrike. 5 Geografski obzornik, 58 (4), 4–8. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp ).11.1 Markelj, V. (2009). Madagaskar – etnična identiteta rdečega otoka. Geografski obzornik, 56( 3), 4–14. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6y4peoz Napokoj, M. (2008). Libija. Založba ZRC, ZRC SAZU. Pirc, J. (2017). Libija – od imigracijskega središča do območja prisilnih migracij. Geografski obzornik, 64(1), 23– 33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2016). Brez namakanja v Egiptu ne gre. Geografija v šoli, 24(2/3), 8–21. https://doi.org/10.59132/geo/2016/2-3/101-105 Senegačnik, J. (2002). Cape Town. Geografski obzornik, 49(1), 3–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t8ngkmq Senegačnik, J. (2007). Burkina Faso. Geografski obzornik, 54(2), 4–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Senegačnik, J. (2009). Mali – primer relativno stabilnega političnega in gospodarskega razvoja sahelske države. Geografski obzornik, 56(1/2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l310rgt The Economist Intelligence Unit (b. d.) Africa Outlook 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cfswsin The World Bank (b. d.). The Africa Human Capital Plan. https://ahcp.worldbank.org/en/ Urbanc, M. (2004). Sneg na Kilimandžaru. Geografski obzornik, 51(3), 24–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vj5hx6l Vintar Mally, K. (2010). Maroko (2. dopolnjena izdaja). Založba ZRC, ZRC SAZU. Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki – Ključen razvojni izziv. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Vodopivec, B. (2011). Nova destinacija: odgovornost – Odgovorni turizem v Burkina Fasu. Geografski obzornik, 58(4), 34–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vovk Korže, A. (2011). Regionalna geografija Afrike – Pogled na izobraževanje in učna gradiva. Geografski obzornik, 58(4), 29–33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Zakovšek, S. (2014). Lagos – razvojni problemi nigerijskega velemesta. Geografski obzornik, 61(4), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/islemqq Zupančič, J. (2011). Nemirni afriški kontinent – Geografski vidiki kriznih območij v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Zupančič, J. (2020). Nemirni Afriki kontinent. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/16pmbh3 90 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 Severna Amerika 1. 1 . 1 1 Anko, E. (2021). Urbana prenova mest v Združenih državah Amerike [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h26syvb Bokal, G. (2015). Geografski vidiki družbenih gibanj v Združenih državah Amerike po drugi svetovni vojni [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rlv6pcs Ferfila, B. (2013). Indijanci Severne Amerike – nekoč in danes. Fakulteta za družbene vede. Ilc, M. (2006). Slovenska diaspora na metropolitanskem območju Clevelanda. Geografski obzornik, 53(4), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3fr6ss Kunaver, J. (2002). Koloradska planota in kanjonske pokrajine jugovzhodnega Utaha. Geografski obzornik, 49(2), 3–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Kunaver, J. (2002). Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan. Geografski obzornik, 49(3), 3–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ndgn9zp Orešnik, H. (2017). Prebivalstvo in poselitev ZDA. Magistrsko delo [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jn8d6gq Polšak, A. (2008). Narodni park Bryce Canyon. Geografski obzornik, 55(1/2), 25–31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b2w2ldk Potočnik Slavič, (2009). Kanadske družbenogospodarske prelomnice. Geografski obzornik, 56(4), 9–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Repe, B., in Brus, R. (2012). Kalifornija. Založba ZRC, ZRC SAZU. Senegačnik, J. (2008). Veliki kanjon. Geografski obzornik, 55(1/2), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8c0pdv2 Stojilković, B. (2013). Sodobni razvojni procesi ob mehiško-ameriški meji. Geografski obzornik, 60(4), 4–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9jrp3u4 Latinska Amerika Chalupa, P., Veselovský, J., Kladnik, D. (2018). Peru – dežela potomcev Inkov. Geografski obzornik, 65(3/4), 42– 51. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dka3w1q Cigale, D. (2002). Indijansko prebivalstvo v Argentini. Geografski obzornik, 49(2), 18–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t8ngkmq Cigale, D. (2017). Tradicionalni in sodobni odnosi človeka do gora na primeru Andov. Geografski obzornik, 64(374), 53–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg 91 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Černoš, S. (2014). 5 Prilagajanje Inkov naravnogeografskim značilnostim Ekvadorja [Diplomsko delo, Univerza v 202 Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jdbpild .11.1 Fabjan, I. (2000). Jamajka – otok reggaeja in ruma. Geografski obzornik, 47 (2), 20–25. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Fabjan, I. (2000). Paragvaj. Geografski obzornik, 47(4), 16–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o7uynnt Furlan, U. (2012). Sonaravno življenje Majev. Geografski obzornik, 59(4), 12–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Kokalj, Ž. (2007). Kolumbija – primer pomena stabilnih političnih razmer za gospodarski in družbeni razvoj države. Geografski obzornik, 54(2), 12–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Mrak, I. (2003). Kordiljera Huayhuash. Zavarovana lepotica perujskih Andov. Geografski obzornik, 59(2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yone1wq Rejec Brancej, I. (2000). Pantanal – biser v osrčju Latinske Amerike. Geografski obzornik, 47(2), 3–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v08r9tv Senegačnik, J. (1996). Pokrajinske značilnosti Čila. Geografski obzornik, 43(4), 6–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a5kr1tr Senegačnik, J. (2001). Nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija. Geografski obzornik, 48(2), 3–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/84occjy Stojilković, B. (2020). Izbrani primeri aktualnih procesov in dogodkov v Latinski Ameriki. Geografija v šoli, 28(1), 8–17. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/42-53 Veselovský, J., Chalupa, P. (2020). Bolivija – Tibet Južne Amerike. Geografski obzornik, 67(1/2), 58–68. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j46nycg Avstralija Australia - Geogpaphy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ldd3qxy Australian Government - Geoscience Australia. Australian Geography. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/div4r26 Australian Government. Hydrogeological Atlas of the Great Artesian Basin. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3qmskyx Brlec, T. (2012). Urbanizacija v Avstraliji [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7k3kea4 Mezeg, D. (2015). Turizem Avstralije [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0p0f707 Patrick, K. (9. 6. 2010). Geomorphology of Uluṟu, Australia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g88e1i3 92 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Podobnikar, T. (1996). Avstralija – odmaknjeni outback. 5 Geografski obzornik, 43 (2), 13–19. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bk2j0ef .11.1 Selčan, A. (2011). Hidrogeografija Avstralije  [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska 1 fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yukmm1z Senegačnik, J. (2002). Sydney. Geografski obzornik, 48(4), 16–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj Polarna območja AntarcticGlaciers.org. How much of the Antarctic Ice Sheet is below sea level? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e8tvqs0 Aurora Expeditions. 10 fun facts about Antarctica. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g9u0n5j British Antarctic Survey. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bz980ni Jamieson, S. S. R., Stokes, C. R., Ross, N., Rippin, D. M., Bingham, R. G., Wilson, D. S., … Bentley, M. J. (2014). The glacial geomorphology of the Antarctic ice sheet bed. Antarctic Science, 26(6), 724–741. https://doi.org/10.1017/S0954102014000212 Limits of Oceans and Seas. Monte Carlo, 1953. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2k37zcp Perko, D. (2006). Koliko je oceanov. Geografski vestnik, 78(2), 77–83. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/98lvfah Scientific Committee on Antarctic Research. https://scar.org Senegačnik, J. (2010). Antarktika – ledena celina z ozirom na globalno segrevanje ozračja. Geografski obzornik, 57(3/4), 15–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr Senegačnik, J. (20011). Turizem na Antarktiki. Geografski obzornik, 58(2), 5–14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewdob1v Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE Severna Evropa Danish Energy Agency (2002). Data, tables, statistics and maps. Energy Statistcs 2022. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t9qhz25 Denmark, de. Pioneers in clean energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/77p20ih Government of Iceland. Energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5hr50kl Government of Iceland. Fisheries in Iceland.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wbwmpc6 93 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Government.no (12. 10. 2021). 5 Norway’s oil history in 5 minutes. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wvby568 202.1 Green by Iceland. Renewable Energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/36kchfl 1.11 Hreinsson, Egill. (2008). Renewable Energy Resources in Iceland – Environmental Policy and Economic Value. Nordic Conference on Production and Use of Renewable Energy 9 -11 of July, 2008, Vaasa, Finland. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hqqrkja ICES – International Council for the Exploration of the Sea (2021). Icelandic Waters ecoregion – Fisheries overview. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h79774s Kortelainen, J. (2002). Forest industry on the map of Finland. Fennia. International Journal of Geography, 180. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n91uv8x Kunaver, J. (2010). Svalbard - arktični glaciološki in ekološki laboratorij Evrope. Geografski obzornik, 57(2), 4– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cuggm2r Kunaver, J. (2010). Svalbard - naravna pestrost arktične pokrajine. Geografski obzornik, 57(3/4), 4–14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr LowCarbonPower. Electricity in Denmark in 2023/2024. https://lowcarbonpower.org/region/Denmark Mesec, S. (2005). Laponska - tradicija v tranziciji. Geografski obzornik, 52(3), 24–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Ministry of Agriculture and Forestry of Finland. Forestry in Finland. https://mmm.fi/en/forests/forestry Natural Resources Institute Finland (2024). Country Market Statement Finland 2024: Forest Sector Market Statement for Finland 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/asx3fjn Ministry of Agriculture and Forestry of Finland. Forest industry. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ady2v1l Norway. Geography. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/myvee4r Razpotnik, B. (2007). Struktura in položaj manjšin na Finskem [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nnbeg1t Sinjur, I. (2016). Delovno mesto nad arktičnim krogom. Geografski obzornik, 63(1), 17–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Statista. Population of Estonia, Latvia and Lithuania from 1950 to 2020. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6n3t25w Statistic Iceland. Fisheries. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mdksq5k Szulecki, K., Chitra, A., Harald, D., Houeland, C., Jordhus-Lier, D. (2021). Norwegian Oil and Gas Transition: Building Bridges Towards a Carbon Neutral Future. University of Oslo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lngcs73 World Population Review. Baltic States 2024.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vsv299l 94 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Zvidriņš, P. (2010). Demographic Development in the Baltic Sea Region. Latvijas Zinatnu Akdemijas. 5202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9dz0gvf .11.11 Zahodna Evropa ESRI. Demographics, higher investment and the future potential growth rate of the Irish economy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o6uscub Government of the Netherlands. Agriculture and horticulture. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f5cxh36 Koster, E. A. (2005). The Physical Geography of Western Europe. Oxford University Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tmgfxki Kumer, P. in Milost, J. (2015). Irska. Založba ZRC. OECD iLibrary. OECD Economic Surveys: France.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1et3pw3 Cormac Ó Gráda, C., Hjortshøj O’Rourke, K. (2021). The Irish Economy During the Century After Partition. Working Paper Series. UCD Centre for Economic Research. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4yykecl Ozis, L. (2012).Trajnostna mobilnost in dostop do turističnih znamenitosti na Irskem. Geografski obzornik, 59(4), 20–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Polšak, A. (2017). Drobci iz geologije Škotske. Geografija v šoli, 25(1), 10–23. https://doi.org/10.59132/geo/2017/1/10-23 Ruhr-Universität Bochum. Regionalkunde Ruhrgebiet. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xyhe83r Statista. Demographics of Ireland - statistics & facts. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6c0z3ti Wageningen Universitx & Research (11.12. 2023). State of Agriculture, Nature and Food: Agricultural businesses increasingly finding additional sources of income. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snzt44a Wikipedia. Economy of France. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/583gp5h Južna Evropa Civili, F. S. (2010). The Land-Based Pollution of the Mediterranean Sea: Present State and Prospects. IE Med. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eiqxmm4 Fabjan, I. (2002). Madeira - otok večne pomladi. Geografski obzornik, 49(2), 21–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Gumilar, A. (2003). Korzika - gorati sredozemski otok. Geografski obzornik, 50(1), 11–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Gradišar, P. (2000). Algarve – evropski »konec sveta«. Geografski obzornik, 47(1), 16–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/komel8c 95 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Kumer, P., Milost, J. (2011). Ciper - večni talec tujih interesov. 5 Geografski obzornik, 57 (3/4), 24–31. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ik3t4sv .11.1 Plan Bleu (b. d.). Mediterranean Observatory on Environment and Sustainable 1 Development. https://www.obs.planbleu.org/en/mssd/ Potočnik, I. (2000). Mallorca: biser ali madež v Sredozemlju? Geografski obzornik, 47(2), 10–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Vovk Korže, A. (2001). Malta - ostanek kopenskega mostu med Evropo in Azijo. Geografski obzornik, 48(1), 3–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th Zorn M. in Logar Zorn, V. (2003). Okamneli gozd na Lezbosu. Geografski obzornik, 50(2), 14–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0kfpvl2 Zorn, M., Razpotnik Visović, N., Repolusk, P., ferk, M. (2013). Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja – enotni pristop in izbrana orodja. Georitem, 22. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610503514 Žnidarčič, T. (2008). Naravni rezervat Albufera - (ne)uspešen dialog med naravo in človekom? Geografski obzornik, 55(3), 17–24. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s9cimhq Jugovzhodna Evropa Bufon, M. (2019). Nemirni balkanski "mix": težavno upravljanje političnih in kulturnih prepletanj v jugovzhodni Evropi med Avstrijo, Turčijo in Rusijo. Primorski dnevnik, 79(149), 19. Bufon, M. (2023). Romunija, država stičišč : težavno upravljanje političnih in kulturnih prepletanj v jugovzhodni Evropi med Avstrijo, Turčijo in Rusijo. Primorski dnevnik, 79(139), 18. Doka, D., Qiriazi, P. (2023). The Geography of Albania: Problems and Perspectives. World Regional Geography Book Series. Springer. Emmert, T. in Ungrao, C. (ed.) (2016). Conflict in South-Eastern Europe at the end of the twentieth century: a “Schollars’ Initiative” assesses some of the controversies. Routhledge. Gekić, H., Bidžan-Gekić, A., Drešković, N., Mirić, R. in Reményi, P. (2023). The Geography of Bosnia and Herzegovina: Between East and West. World Regional Geography Book Series. Springer. Jenko, N. (2021). Etnična identiteta Seklerjev in njihova asimilacija v Romuniji. Geomix, 28(2), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/upkbg6t (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/upkbg6t) Polšak, A. (2008). Problemi kmetijstva v državah JV Evrope v luči pristopnih pogajanj z EU - primer Hrvaške. Geografija v šoli, 17(3), 58–64. Polšak, A. (2008). Razvojni problemi kmetijstva v Bosni in Hercegovini in Hrvaški v luči pogajanj z EU-primer BIH. Geografija v šoli, 17(3), 49–57. Polšak, A. (2013). Povojni demografski procesi v BIH. Geografija v šoli, 22(1), 57–66. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cdrh5y6 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cdrh5y6) 96 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Zupančič, J. (2023). Geografija Balkana in njegovega obrobja: narava, politična zgodovina, gospodarstvo, 5202 podatkovnik. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789612972219 .11 ( https://doi.org/10.4312/9789612972219 ).11 Vzhodna Evropa Belina, B. in Arambaşa, M. (2007). Alltägliche Identitätskonstruktionen in der Republik Moldau zwischen Rumänismus und Moldovenismus. Europa Regional, 15(4), 189– 198. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nslv3gc (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nslv3gc) Blinnikov, M. S. (2021). A Geography of Russia and Its Neighbors. Second Edition. The Guilford Press. Ilchenko, M. (2017). "Socialist cities" under post-Soviet conditions: symbolic changes and new ways of representation. Europa Regional, 25(2), 30–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hbbwj4m (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hbbwj4m) Zupančič, J. (2014). Ukrajinska kriza. Geografski obzornik, 61(1/2), 41–42. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kmyvd4j (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kmyvd4j) Zupančič, J. (2021). Geografija Rusije in njenih vplivnih območij. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.31205/RA.386.02 (https://doi.org/10.31205/RA.386.02) Srednja Evropa Havrlant, J. (2002). Beskidi - turistična regija s svojevrstnimi značilnostmi in problemi. Geografski obzornik, 48(2), 23–26. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj Kunaver, J. (2009). Geološki park Karnijske Alpe. Geografski obzornik, 56(1/2), 32–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l310rgt Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 67(3/4), 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Polšak, A. (2019). Visoke Ture, Veliki Klek in Pastirica. Geografija v šoli, 27(3), 56–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Razpotnik, N., Urbanc, M., Nared, J. (2009). Prostorska in razvojna vprašanja Alp. Georitem, 12. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545567 Urbanc, M. (2009). Berlinski zid. Geografski obzornik, 56(4), 4–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) 97 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE IN ITALIJE 5202.11 Geografsko-terensko delo.11 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. 1. ZRSŠ, Ljubljana. Brečko Grubar, V., Kovačič (2017). Terenski seminar Istra – spoznavanje s terenskimi metodami geografskega raziskovanja. Geografija v šoli, 25(2), 30–38. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Brečko Grubar, V., Kovačič, G., Kolega, N., Koderman, M., (2018). Terensko delo kot del praktičnega dela izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Brečko Grubar, V., Gregor Kovačič, G. (2022). Geografsko raziskovanje in pomen poznavanja krajevnih vodnih virov. Geografija v šoli, 30(2), 38–47. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/38-47 Brložnik, D., Klasinc, M (2018). Izbirni predmet projektno delo z osnovami raziskovalnega dela kot sodoben način poučevanja. Geografija v šoli, 26(1), 50–54. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Dovč, P., Lampič, B. (2020). Spoznavanje degradiranih območij v lokalnem okolju ter raziskovanje sprememb v prostoru – projektno delo dijakov Srednje šole Domžale. Geografija v šoli, 28(3), 38–46. https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/38-46 Lipovšek, I. (2018). Geografski pouk o(b) vodi. Geografija v šoli, 26(1), 43–49. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Madronič, P. (2018). Šolska kamninska zbirka. Geografija v šoli, 26(1), 36–42. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Polšak, A. (2018). Nekaj pogledov na uporabo geografskih virov. Geografija v šoli, 26(1), 23–35. https://doi.org/10.59132/geo/2018/1/23-35 Prah, K., Suljanović, E. (2022). GIS kot orodje za ugotavljanje storitvenih območij – primer gasilskih postaj. Geografija v šoli, 30(2), 48–51. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/48-51 Polšak, A. (ur.). (2013). Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff Resnik Planinc, T. (ur.), Ilc Klun, M.(ur.) (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 208 str. Stanič, T. (2018). Geografska ekskurzija z aktivno soudeležbo dijakov – Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Geografija v šoli, 26(1), 46–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Obča geografija Slovenije in Italije ARSO.GOV.SI. Okoljski odtis, 2013. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1idknnl 98 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Capogrossi, R., Laureti, L., Augello, R., Canali, E., 5 Ceralli, D., Cimini, A., De Corso, S. (2025). Carta della natura. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9morkkl .11.1 De Corso, S., De Benedetti, A. A., Vaccaro, L., Lasco, A. (n. d.). Città in transizione. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/azm06p6 Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M. (2007). Geografsko izobraževanje o vrednotah prostora za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Geografija v šoli, 16(3). Flisar, N. (2021). Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena [Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Ilc Klun. M. (2028). Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. Geografija v šoli, 26(3), 44– 50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). Kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Inštitut za zdravje in okolje. Izračunaj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA). Città in transizione. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6uingau Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA). Dissesto idrogeologico. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rsqeata Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale (ISPRA). Rifiuti marini. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qx6zygg Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Josipović, D. (2016). Migracije v Slovenijo iz (nekdanje) Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Geografija v šoli, 24(2–3), 44–50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Konečnik Kotnik, E., Kolnik, K. (2023). Učne vsebine o Dravskem polju v geografskih izobraževalnih gradivih. Dravsko polje. Prostori, 6. Univerza v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2023.11 Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. Kušar, S. 2008: Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. FF v Ljubljani. Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2), 8– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2019/2/8-21 99 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Lovrenčak, F. (1999). Naravnogeografske značilnosti kot možnost razvoja Slovenije. 5 Dela , 14 , 27–202 44. https://doi.org/10.4312/dela.14.27-44 .11.1 Lukšič Hacin, M. (2016). Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije. 1 Geografija v šoli, 24(2/3), 32–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Ministero dell’Interno. Sistema e accoglienza sul territorio. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gjio3ma Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), 13– 18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., in Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–89. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3/4), 63– 74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T.in Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah (str. 84). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms Pelc, S. (2015). Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mnu775n Pelc, S. (2018). Mednarodne selitve v Sloveniji in podatki o njih. Geografija v šoli, 26(3), 35– 43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik, 74(1), 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh Plut, D. (2003). Vodni viri Slovenije. Geografski obzornik, 50(3), 8– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h24zi40 Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, 35, 6–18. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Polšak, A. (2009). Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva. V: A. Žakelj (ur.), M. Borstner (ur.). Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju : zbornik povzetkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2010). Nekatere možnosti obravnave kmetijstva pri pouku. V A. Polšak (ur.), Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. 1. izd. (str. 78–98). Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2011). Energijski viri in proizvodnja električne energije v Sloveniji. Geografija v šoli, 20(2), 11–16. Polšak, A. (2011). Mežiška dolina – do kdaj še posledice rudarjenja? Geografija v šoli, 20(3), 59–70. Polšak, A. (2011). Nekateri geografski vidiki hidroelektrarn s poudarkom na spodnji Savi. Geografija v šoli, 20(2), 32–47. 100 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2014). Novejše razvojne smernice slovenskega kmetijstva in podeželja. 5 Geografija v šoli, 23 (1), 3–202 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbj3jr7 .11.1 Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, ( 26)1, 60–64. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (27. 5. 2020). Vse barve vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u970hk0 SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (3. 6. 2020). Vodni odtis. https://sdzv-drustvo.si/novice/vodni-odtis/ SiStat. Prebivalstvo – izbrani kazalniki po stopnji urbanizacije, Slovenija, letno. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df Statistični urad RS. Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji UMANOTERA. Archive for: Brošure, letaki in infografike. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3cbxic UMANOTERA. Izračunaj svoj ogljični odtis. https://kalkulator.umanotera.org/ UMANOTERA. Ogljični odtis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vz1dw5f UNESCO, Slovenska nacionalna komisija (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Kažipot. UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk Korže, A. (2020). Ekosocialno in miroljubno kmetijstvo kot pot k trajnostni pridelavi hrane tudi v Sloveniji. Geografija v šoli, 28(2), 45–50. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/45-50 Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. Geografija v šoli, 27(1), 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14– 22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Vrečer, N. (2016). Razumevanje beguncev v Sloveniji. Geografija v šoli, 24(2-3), 24–31. Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2020). Spremembe rabe tal v Sloveniji med letoma 2000 in 2020. Geografija v šoli, 28(3), 6–17. https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/6-17 Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) 101 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju 5 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 PRILOGE 1 PRILOGE PO POGLAVJIH POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN ITALIJE Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/08_Alpske_pokrajine_v_Italiji.docx 102 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju