Leto LXXIIL, št. 23 Ljubljana, ponedeljek tt, januarja 1940 Cena Din 1.— iznaja vsan dan popoldne izvzemaš aedeije tn praznike. — inseratl do 80 pettt vrst a Din 8. do 100 vrat m Dtn l 50 00 100 do 300 vrat S Din S, večji tnseratl pettt vrsta Din %.—. Popust po dogovoru, inserstm dave* posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno 9 Jugoslaviji Din 12__. sa inoaemstvo Din 25.—. Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNttTVO LJUBLJANA. Knafljeva sta štev. i relefon: SI-21, SI-23, SI-24, »-25 tn Sl-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podrusnlca uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE* Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351 Jugoslavija ostane zvesta svoji dosedanji politiki prijateljstva in stroge nevtralnosti Od beograjske konference Balkansko zveze ni pričakovati opredelitve — Šlo bo v glavnem za določitev skupnih smernic miru na Balkann in v Podunavjn irmlnlh sklepov, niti kake nove sa nadaljevanje politike ohranitve Beograd, 29. jan. p. V beograjskih diploma L^kih krogih z naraščajočo pozornostjo zasledujejo priprave za konferenco stalnega sveta Balkanske zveze, ki se prične 2. februarja v Beogradu ter budno spremljajo živahne diplomatske razgovore, ki so v zvezi s to konferenco. »Politika« objavlja v zvezi s tem daljše poročilo, v katerem zavrača razne kombinacije, ki se pojavljajo v tujem tisku ter daljše poročilo, v katerem zavrača razne kombinacije, ki se pojavljajo v tujem tisku ter ugotavlja med drugim: Na bližnjem zasedanju Balkanske zveze v Beogradu bo prišla do izraza enako ka-Jnor na vseh dosedanjih odločna volja Jugoslavije. Grčije, Rumunije in Turčije, da se na Balkanu ohrani mir v okviri dosedanje nevtralnosti balkanskih držav ter njihovega medsebojnega sodelovanja. V tem pogledu vlada popolno soglasje vseh balkanskih držav, ker so vse enako zainteresirane na ohranitvi miru in se vse enako zavzemajo za miroljubno sodelovanje, posebno pa še, ker se zavedajo, da njihova solidarnost povsem odgovarja njihovim življenjskim interesom- Namen teh prizadevanj je, da se ojači sedanji sistem v južnov^hodni Evropi, ki je zasnovan na svobodi vseh balkanskih in podunavskih narodov ter da se z nji- hovih meja odstranijo sleherni razlogi in vzroki eventualne vojne in izloči iz njihovega skupnega prostora stoletna borba različnih imperializmov. ki so doslej na tem evropskem področju marsikdaj onemogočili mir in upropaščali skozi cela stoletja narode, ki so morali zaradi tega pretrpeti najhujše gorje. Mir na jugovzhodu, ki je postal pravi mir šele tedaj, ko so vs; balkanski in podunavski narodi v resnici postali neodvisni, bo na ta način samo znova in manifesta ti vno potrjen. V tem pogledu so povsem enakih nazorov tudi najneposrednejši sosedi posameznih članic Balkanske zveze, v prvi vrsti pa Bolgarija, ki je eminentno balkanska država. Te nazore delita tudi Italija in Madžarska, kakor se je to pokazalo že o priliki zadnjega beneškega sestanka italijanskega in madžarskega zunanjega ministra. Tako je duh solidarnosti, ki se je najprej omejeval na Balkan, tedaj zajel že širši krog držav, kar dejansko samo utrjuje podunavski, balkanski in sredozemski mir. Zelja Italije, ki se je prav tako pr'klju-čila tej solidarnosti in sicer prav iz enakih razlogov, je, da bi Balkan ost a1 izven področja evropskih sporov. Članice Balkanske zveze s polnim razumevanjem zasledujejo sporedno prizadevanje Italije, da bi prispevala vse, kar je v njeni moči. k 9*flja, 29. Jan. e. Včeraj je bila končana sadnja faza volitev v BolgarijL Volitve so bile še v sofijskem in starozagor-skem okrožju. Rezultat/ še niso bili službeno objavljeni, toda kaže, da bodo v sofijskem volilnem področju izvoljeni bivši predsednik vlade Cankov in Mušanov. biv-st minister Kožuharev, dr. Dugmeljev, Sa-harov. Zaharijev in Mičev. Iz Stare Zagore ni poročil. Na podlagi rezultatov solijo, da bo imela vlada dr. Kjoseivanova okrog 140 poslancev od 160. ki jrh šteje Sobranje. V dosedanjem parlamentu je imela vlada samo 90 pristašev. Prva seja novo izvoljenega, parlamenta se bo vršila 24. februarja. S»flja, 29. jan. s. (HavosV Rezultat bolgarskih voMtev je bil pričakovan z velikim zanimanjem. Splošno smatrajo, da so dale voi'tve veliko zmago politiki kralja Borisa In vladi Kjoseivanova tn rta pomenijo potrditev tako nevtralnosti Bolgarije v sedanjem konfliktu, kakor tudi ohrani- tve neodvisnega staKsča napram vsakemu bloku, Z velikim zanimanjem pričakujejo tu razgovorov, ki jih bo imel z bolgarskimi politiki turški zunanji minister Saradzo-ghi. ko se bo na poti na konferenco Balkanske antante ustavil v Sofiji. Ni pričakovati, da bi Bolgarija na konferenco v Beograd poslala svojega uradnega opazovalca, pač pa bo najbrže turški zunanji minister Saradzoglu tolmačil bolgarsko stališče. V bolgarskih političnih krogih ne pričakujejo posebnih rezultatov od Konference v Beogradu, razen v toliko, da bo razjasnila položaj .balkanskih držav. Bolgarija ni navdušena za ojačenje Balkanske antante, za katero smatra, da je bila prav za prav ustanovljena prvotno proti Bolgariji. Novo sobranje se bo sestalo po poteku ustavnega roka 24. februarja. Milijarde romajo v Ameriko Anglija in Francija žrtvujeta za orožje ogromne vsote Wa*Ttfngton, 29. jan. s. (Reuter.) Po uradnih podatkih ameriškega finančnega ministrstva sta Anglija in Francija v oktobru porabili za 120 milijonov dolarjev svojih dobroimetij v Zedinjenih državah za plačilo naročil vojaškega materiala v Zedinjenih državah. Za november uradni podatki se niso objavljeni, vendar cenijo, da sta v novembru Anglija in Francija porabili za vojaške nabave v Zedinjenih državah celo 500 milijonov dolarjev svojih vrednostnih papirjev. Skupno razpolaga Anglija v Zedinjenih državah s 5000 do 6000 milijonov dolarjev bančnih dobroimetij, Francija pa z znatno manjšo vsoto. London, 29. jan. s. (Havas.) Pod predsedstvom francoskega prosvetnega ministra Delbosa se je včeraj vršila triurna seja angleško-francoskega parlamentarnega odbora. Sprejeti so bili novi važni sklepi, da se v vseh pogledih izpopolni angle- ško francosko sodelovanje. Ustanovljene so bile tri podkomisije, in sicer za oboroževanje, za trgovinsko- finančna vprašanja ter za propagando in kulturne odnosa je. Komite proučuje tudi položaj angleških državljanov v Franciji in francoskih v Angliji. Kodanj, 29. jan. s. (Reuter.) Po poročilih z dansko-nemske meje je opaziti na Hlndenburgovem nasipu, ki veže otok Sylt s celino, izredno aktivnost. Neprestano vozijo dolgi vlaki. Videti je, da je bilo z otoka Sylt končnoveljavno evakuirano vse civilno prebivalstvo. Ni Izključeno, da ustanavljajo Nemci na otoku novo oporišče za bombna letala ali pa skladišče za letalsko municijo. To bi pojasnjevalo številne eksplozije. Id jih je bilo zadnje čase na otoku slišati in za katere je nastala napačna domneva, da so jih povzročili angleški letalski napadi Združitev južnoafriške opozicije Otta.wa 29. jan. e. Predsednik kanad-ke vlade Mackenzie King je izjavil, da bodo splošne volitve v torek 26. marca. Določeni so bili trdi posebni uradniki, ki bodo pobrali glasove kanadskih vojakov v Evropi, ki bodo glasovali od 16. do 23. marca. Volilno pravico bodo imeli vsi člani kaaisjsldli vojnih sil in tudi vsi oni, ki so že Izpolnili 21. leto. C*petown, 29. jan. a (Reuter) Obe opozicijski skupini v južnoafriškem parlamentu skupina generala Hertzoga in nacional'-t ena stranka dr. Malana, sta se General Bsrtsog je pristal srn republikanski program. Obe skupini sta se združili v tako zvano nacionalistično ljudsko stranko. Sprejeli sta republikan-stvo kot svoj oflcielni program. Proglas nove stranke pravi, da bo stranka skušala odstraniti vse ovire uvedbi republike v Južni Afriki tn izraža, mnenje, da bi bila edino republika garancija, da ne bi bila Južna Afrika popolnoma od vina od Anglije. Vstop v stranko je sicer dovoljen tudi Burom, ki se ne smatrajo am republikance, ki pa se pokore strankini disciplini. ublažitvi nasprostev m ostvaritvi novih sporazumov med posameznimi narodi na Balkanu in v Podunavju, prav posebno pa še med Madžarsko in Rumunijo ter Ru-munijo in Bolgarijo. Jugoslavija, ki je politiko prijateljskega sodelovanja s sosedi že doslej opirala v svo»i zunanjepclitičn: akciji na sporazume, ki jih je dosegla s svojimi sosedi, je prav tako zastavila vse svoje sile, da bi se do-begel ia cilj. Pri tem se je oslanjala na svoje prisrčne zveze z Romani jo, na prijateljstvo z Bolgarijo in na svoje dobre odnehajo z Madžarsko. Tako politiko so ji v ostalem narekovali tudi višji interesi vsega evropskega jugovzhoda. Njeno globoko prepričanje o potrebi takega sodelovanja, ki ga dele tudi ostali prizadeti narodi, je. da bo mogoče ohraniti mir le tedaj, ko se bo ves Balkan in v*e Podunav-je zavedlo nujne potrebe solidarne in neodvisne celote svojega prostora v političnem in tudi v vseh drugih pogled h. Jugoslavija pa se popolnoma zaveda delikatno« ti določenih vprašanj, njegove komplicira nosti ter situacije, v kateri se svet trenutno nahaja in zaradi tega ne bi rada spreminjala značaja ter obsega svojih dosedanjih prijateljskih prizadevanj. Konferenca Balkanske zveze se glede na vse to v bližnjih dneh ne sestane v zna- menju kake neposredne zunanje nevarnosti. Zato tudi ne bo njen namen, da bi zavzela v imenu narodov, ki bodo na njej zastopani, kakšno specifično obrambno stališče. Zunanji ministri njenih članic se sestane jo, da prouče splošni položaj, da si medsebojno pojasnijo njegove elemente, kolikor se nanašajo na evropski jugovzhod in da določijo smernice nadali nega dela za stabilizacijo miru v tem evropskem prostoru. Na konferenci se bodo posebej bavili tudi z gospodarskimi problemi, ki jih ie vojna postavila na enak teren kakor politične. Zato od konference ni pričakovati ni-kakih senzacij, saj se na njej ne bodo mogla rešiti vsa vprašanja jugovzhodne Evrope, ker na njej tudi ne bodo zastopane vse države jugovzhodne Evrope. Balkanska zveza ne želi. da bi se položaj vsake posamezne Izmed njenih članic prejudiciral z zasnovami kakšnih blokov, ki bi se mogli tolmačiti, kakor da so naperjeni proti kaki tretji sili. Razgovori na konferenci Se bodo zaradi tega razvijali v mejah podanih možnosti in v okviru, ki jim ga podaja balkanski sporazum sam. Na konferenci se tudi ne bo spremenilo dosedanje stališče do ideoloških blokov, kpr ni nastopil nikak nov moment, ki bi Balkansko zvezo silil, da se opredeli tudi v tem pogledu. Volitve v Bolgariji Vlada Ima 140 poslancev od skupnih 160 Boj za petrolej Ronranija med dvema ognjema Bukarešta, 29. jan. a (Reuter.) Današnji »Cuventul« objavlja uvodnik o vprašanju izvoza rumunskega petroleja v Nemčijo. Pravi, da skušata Anglija in Francija ta izvoz ovirati, in sicer na dva načina: na eni strani nočeta staviti svojih ladij na Dunavu na razpolago, na drugi strani pa hočeta omejiti produkcijo v onih petrolejskih družbah v Rumuniji, ki so angleška odnosno francoska last. List se proti takemu postopanju Anglije in Francije pritožuje. Sicer je položaj za sedaj naslednji: po prvotnem sporazumu bi morala pošiljati Rumunija Nemčiji 130.000 ton petroleja mesečno. Naknadno pa je dr. Clodius zahteval, da prepusti Nemčiji 25»/« celokupnega rumunskega brutto-eksporta petroleja, Blm, 29. jan. s. (Associated Press.) Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov Je dala Nemčija rumunski vladi zagotovilo, da sovjetska Rusija ne bo napadla Rumunije, če bo Rumunija pristala na nemške zahteve glede rumunskega petroleja. Htida železniška nesreča na Japonskem Delavski vlak se je iztiril — 221 mrtvih, mnogo ranjenih T°M°. 29. jan. s. (Reuter). Pri OsaJd je prišlo včeraj do velike železniške nesreče. Neki vlak je iztiril, nakar je priče! še goreti. Po dosedanjih podatkih je zahtevala katastrofa 200 smrtnih žrtev in 100 ranjenih. Tokio, 29. jan. AA (DNB): Davi se je pripetila težka železniška nesreča pri Osa-ki. Pota vlak, ki vozi med Osako in predmestji, je Skočil iz dosedaj neznanih razlogov s tira. S tem vlakom potujejo navadno delavci na svoj posel v okoliške tovarne. Po uradnem poročilu je nesreča zahtevala 221 smrtnih žrtev po večini delavcev. Izpod ruševin so potegnili dozdaj 79 težko ranjenih. Koliko je lažje ranjenih, še ni ugotovljeno. Tokfo, 29. jan. A A. (Havas). železniška nesreča v bi zini Osake se je ugodila davi ob sedmih. Po prvih poročilih je našEo smrt 200 ljudi Vsa trupla so zoglenela. Smatrajo, da jc okoli 100 težje ranjenih. Japonsko prometno ministrstvo poroča, da so vse ranjence prepeljali v bolnišnico v Osako. Večina ranjenih delavcev je zaposlena v tovarni bakra v Sumitomi. Do nesreče je prišlo, kakor se zdi, zaradi tega, ker je medtem, ko je vlak drvel proti postaji Sa-kuraišima. zadnji vagon skočil s tira. V tem trenutku je nastala eksplozija v bencinskem rezervoarju. Goreči bencin se je brž razlil po ostalih vagonih, ki so se prevrnili L Ministrstvo za dobave v Romuniji Bukarešta, 29. jan. AA. Iz dobro obveščenih virov poročajo, da se je vlada odločila ustanoviti ministrstvo za nabave, ki bo skrbelo razen za zadostne nabave tudi za primerne cene. Novemu ministrstvu bodo, kakor se zdi, dodeljeni generalni komisarijatl za nafto, težko ln tekstilno Industrijo. Novo ministrstvo za nabave naj bi prevzel sedanji minister pri predsednl-stvu vlade Portočala, ki ga smatrajo za ožjega sodelavca ministrskega predsednika Tataresca. Ustanovitev omenjenega ministrstva in i mer tvarne Port oca1 a na to mesto, naj bi bilo objavljeno vsekakor ta teden. Za generalnega komisarja sa nafto le Imenovan profesor Heta, dosedanji generalni tajnik v kmetijskem ministrstvu. Budimpešta, 39. jan. e. Parlamentarni odbor sa zunanje zadeve je sklican am jutri SO. januarja. Ob tej prfHkl bo zuna-n,H minister grof Csaky podal ■kanuau o Nemčija isce vagone Blm, 29. jan. a (Reuter). Svrha melje dr. Ca od kisa v Rimu je. kakor izgleda, v glavnem, da dobi za Nemčijo od Italije večje število železniških vagonov, ki jih Nemčija nujno potrebuje. Znano je, da je s sPčnimi predlogi prišla Nemčija do Rumunije, Holandije m Belgije. Ni pa še jasno, kakšne proti dajatve obljublja Nemčija. Italijanske železnice so že v zelo veliki meri elektrificirane m se je zaradi tega samo od izbruha vojne dalje uvoz premoga v Italijo po uradnih podatkih zmanjšal za 10 odstotkov. r ItaUji 29. januarja. AA. Štefani: Nove izpremembe in dopolnitve italijanskega zakonika o srednjih šolah določajo otvoritev posebnih državnih gimnazij, katerih učenci bodo vsi po vrsti Stipendisti. V te gimnazije bodo pošiljali posebno nadarjene otroke siromašnih staršev. Preden bodo nove gimnazije odprte, bodo poslali določeno Število takih državnih štipendistov v I ■ * I ■ u Iz notranje politike OBISKI V NISU Kakor poročajo beograjski listi, je postal Niš, kjer se zdravi v nekem sanatorija predsednik staroradlkalske stranke Aca Stanojevič, prava Meka radikalov vseh odtenkov. Zapovrstjo se vrste pri Acl Stano-jeviču obiski raznih prvakov. Veliko pozornost je zbudil sobotni obisk ministra pravde dr. Laze Markovlča, ki je prispel v Niš obenem s podpredsednikom staro-radikalov Mlšo Trlfunovlčem. D oči m je Miša Trifunović dolgo konferiral s Aee Stanoje vicem, dr. Marko vič ni imel sreče, Novinarjem je izjavil, da je sicer bil prt Acl Sta no je vicu. da pa nI mogel z njim govoriti, ker je bilo polno drugih obiskov. Miša Trifunovič je novinarjem izjavil, da je imel po svojem zadnjem sestanku z Aco Stan o je vicem, kl je bil 14. t. m., v Beograda razgovore z ministrskim predsednikom Dra* gišo Cvetkovlčem. Sedaj Je prišel v Niš, da bi Aci Stanojeviću poročal o teh razgovorih In dobil od njega navodila za nadaljnje delo. Razgovori in pogajanja se nanašajo na obnovo radikalne stranke, v kateri naj bi se zbrali vsi radikali. Prizadevamo »I, je dejal Miša Trifunović, da bi se vsa vprašanja v tej zvezi čim prej uredila. Vsi smo v najboljšem razpoloženju in nadejamo se, da bo mogoče to delo na pravi način kmalu dovršiti. Uspehi pa niso odvisni le od nas. Aca Stanojevič se je posebej zanimal tudi za sporazum med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovlčem in nadaljnji razvoj sodelovanja tega sporazuma, do katerega pravkar prihaja. Prav velik del mojih razgovorov z Aco Štanoje-jevičem se je nanašal na to vprašanje. Ob zaključku je Misa Trifunović ponovno na-erlasll, da se vrši vse delo v okviru navodil, ki jih jc dobil od Ace Stanojevlča, PREOKUPACIJE Kakor se doznava v beograjskih političnih krogih, je ministrski predsednik Dra-giša Cvetković predložil glavnemu odboru staroradikalov obširen predlog glede združitve radikalov. Cvetković je pripravljen žrtvovati JKZ in z vsemi srbskimi radikali, ki so sedaj v JKZ vstopiti v radikalno stranko. Kaj bosta v tem primeru storili muslimanska in slovenska skupina JKZ, še nI znano. Muslimani bodo najbrže obnovili svojo politično organizacijo, za skupino dr. Korošca pa se govori, da bo prav taks skušala preiti v radikalno stranko. POOSTREN POLOŽAJ »Obzor« ugotavlja v svojem poročita e [Kritičnem položaju, da izvršujejo na Hrvatskem sodne oblasti povsod tehnične priprave za volitve v hrvatski sabor in da bodo te volitve razpisane najkasneje v početku meseca marca, tako da na sestanek hrvatskega sabora sploh ne bo vplival razvoj notranjega političnega položaja v državi. Kar se tiče odnosov med vladnimi skupinami meni »Obzor«, da se bo položaj razčistil v pričetkn prihodnjega tedna, ko bo podpredsednik vlade dr. Maček ponovno prišel v Beograd. O tem seveda ni govora, da bi dr. Maček pristal na to, da bi se srbska edlnica osnovala iz vseh pokrajin vzhodno od banovine Hrvatske, će bi drugI činitelji v vladi vztrajali na tem, bi nastal povsem nov položaj. Fo poslednji Izjavi predsednika vlade dr. Dragi še Cvetkovlča, Id jo je podal po Izjavi dr. Mačka, se zdi* da Cvetković ne namerava onemogočiti nadaljnjega sodelovanja s dr. Mačkom. List meni, da se bo sporazumno ln varujoč Interese vsakogar vendarle pričela razprava o nadaljnji preureditvi države. Zagrebške politične kroge mnogo zanima nadaljnje zadržanje ministra dr. Kulenovlča, za katerega se ve, da se ne odreka svoji zahtevi po vzpostavitvi avtonomije Bosne hi Hercegovine ln da se glede na to ne more strinjati z zahtevo srbskih krogov naj se vse pokrajine, vzhodno od banovine Hrvatske uvrste v srbsko edlnico, ne da bi se vpi šalo prebivalstvo. Koncentracija angleškega trgovskega brodovja London, 29. jan. br. Danes je bilo objavljeno, da bo britanska vlada s prihodnjim četrtkom postavila pod najstrožjo kontrolo tudi vse velike tovorne parnike v Angliji ter dominjonih. Pod kontrolo bodo postavljene vse ladje, čim bodo na svoji poti pristale v kaki angleški luki. Ladjam bodo predpisani tovori in plovne smeri. V ostalem bodo še nadalje pod upravo svojih lastnikov. V zvezi s tem je britanski minister za trgovinsko mornarico izjavil, da Velika Britanija postopa v najtesnejšem sporazumu s Francijo tudi na tem področju. V Londonu se mude zastopniki francoske vlade, s katerimi so v teku pogajanja, da bi se omogočilo najtesnejše paralelno sodelovanje francoske In angleške pomorske plovbe. Angleška in francoska trgovinska mornarica v bodoče v nobenem primeru ne bosta med seboj tekmovali in konkuriralL Borzna poročita Curin, 29. jan. Beogiad 10. Pariz, 10 08, London 17.795. New York 440. — Bruselj 75.75, M?lan 22.50, Amsterdam 23680, Borim 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.3& Kodanj 86.06. Sofija 540, Stran 2 »slovenski narod« Nesreča zagrebškega brzovlaka pri Romi Zaletel le je v tovorne v od vlak« in obstali na pragi Beograd, 2j. jan. e. Včeraj je prišlo na Slavni železn. progi Zugreb-Beograd mad postajama Kraljeve! in Putinci do železni* ške nesreče, ki sicer ni zahte-ala človeških žrtev, pač pa je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Brzovlak. ki je vozil proti Beogradu in s katerim so se peljali mini* strski predsednik Cvetković\ finančni minister dr. Sutej ter minister brez resora Konstantinović. se je zaletel v skupino tovornih voz, ki so se odklopili od kompozicije tovornega vlaka ter obstali na odprti progi. Pri teh vagonih je bil kretničar Iva-nović. ki je z rdečo lučjo opozarjal nasproti prihajajoče vlake. V trenotku pa, ko je prispel beograjski brzovlak, je spremenil luč. Namesto rdeče luči je namestil belo luč, misleč da gre beograjski vlak po drugem tiru. da ne bi strojevodja viaka asta-vil V svoje presenečenje pa je v zadnjem hipu opazil, da vlak prihaja po istem tiru, na katerem stojijo njegovi vagoni. V zadnjem hipu je začel dajati znake nevarnosti in tudi skočil iz vagona. Takoj nato je prišlo do karamboia. Trije vagoni tovornega Vlaka so bili PTOCej Poškodovani Strojevodja brzega vlaka pa je še vendar v zadnjem hipu stroj aavrl, da učinek ni bil premočan. Ministrski predsednik Cvet-ković je dobil neznatno presno na čelu, finančni minister Sutej na je bil poškodovan na levici. Strojevodja brzovlaka pravi, da tudi rdeča luč na tovornih vagonih ne bi imela nobenega učinka, ker je ne bi videl in bi jo sploh prezrl. Sreča je edino v tem, da je vozil le z brzino 80 do 40 km, kar mu je omogočilo* da je v zadnjem hipu še pravočasno vlak zavrt in s tem zmanjšal silo udarca. Na kraj karambola je prišla policija in ugotovila vse podrobnosti. Predsednik vlade je takoj nato odšel S ostalimi ministri v Rumo. včeraj je bil v Belem liana stirju in je ob 15. prišel z Belja, od koder se je odpeljal v Beograd. Ob 2.30 zjutraj se je ministrski predsednik z ostalimi ministri vrnil v prestolnico. Boji na Finskem polagoma popuščajo Finci računajo, da pred pomladjo ni pričakovati nove sovjetske ofenzive Zahvala trojnega Helsinki, 29. jan. a (Reuter). Poročila z bojišča na severu Ladoškega jezera pravijo, da so sovjetski napadi konec tedna pričeli popuščati in da je velika sovjetska ofenziva v tem predelu po vseh znakih ustavljena. Zadnje dni niso sovjeti napredovali niti za meter več, nasprotno so celo Finci osvojili nove postojanke. Finski vojaški krogi sedaj pričakujejo, da bo moralo sovjetsko vrhovno poveljstvo nadaljevanje ofenzive ustaviti vsaj do začetka marca, ko bo nastopilo ugodnejše vreme. Helsinki, 29 jan. s. (Havas). Položaj na sovjetsko-finskih bojiščih je zaenkrat ne-izpremenjen. Na Karelski ožini vlada mir. Na severu Ladoškega jezera so bili vsi sovjetski napadi z lahkoto odbiti. Včeraj je bilo izvedenih nekaj bombnih napadov na finska mesta, ker je bilo vreme zelo ugodno. Podatkov o Povzročeni škodi še ni, ugotovljeno pa je, da so bila tri sovjetska letala sestreljena. Finski vojaški krogi se nikakor ne boje, da bi pomladansko vreme izboljšalo strateški položaj sovjetske vojske. Res bo spomladi olajšan dovoz vojnega materiala za sovjetske čete, na drugi strani pa bo tedaj znatno reduciran akcijski radij sovjetske vojske, ker ne bo več mogla operirati kakor sedaj na zamrznjenih finskih jezerih. Čeravno drže podrobne podatke v najstrožji tajnosti, je vendar znano, da tako iz Anglije In Francije kakor tudi iz skandinavskih držav prihaja neprestano tako v moštvu kakor tudi v materijalu izdatna pomoč za Finsko. Anglija in Francija se slasti trudita, da vse pomožne akcije -čim bolj pospešita, Stockholm, 29. jan. s. (Fintelag). Po-SOfanJ poročevalec lista >Svenska Dagbla- • det« na Karelski ožini ceni, da porabi sovjetska artilerija vsak dan na tem delu fronte najmanj za 260.000 angleških funtov Ako ima denar kmet, ga imajo vsi«, v znesku 1.200 din. 3) stud. iur. Vilfan Sergij, ld je predložil temo: Pregled vsebine deželnih ro-einov slovenskih dežel, pod geslom: >Non polum iibertates & priviiegla bona hujus-modi comprobare, sed etiam ampliare cupimus«, v znesku 1.500 din. C) NA TEHMSKl FAKILTETI: l) stud. tehn. Kusčcr Dušan, ki je predložil temo* Razmerje med optičnimi konstantami in kemičnim sestavom mineralov cojzlto-epidotove skupine in optična karakteristika zastopnikov skupine iz mej Jugoslavije, pod geslom: ^Eptclot«, v znesku 1.000 din. C) NA TKOLO&KJ FAKCLTETI 1) stud. tool. Križaj Peter, ki je predložil temo: Problem suženjstva in Nova Zavesa, pod geslom: >Gospodov oprosče-npcj, v znesku 800 din. 2) stud. teol. Scklic Tone, ki je predložil temo: Razmerje med teologijo in filozofijo, pod geslom: ^Ratio aate fidem-t, v znesku 1.200 din. Nadalje je bila podeljena svetosavska L,čigrada primorskega akadoničkega starešinstva: stud. phil. Vatusi Antonu, ld je predložil temo: Leksikalni vplivi roman-sčine na slovenščino, pod geslom »Rom.-sle«, v znesku 500 din in Zveze zavarovalnih družb: stud. iur. Vilfanu Sergiju, ki je predložil temo: Pravna kvalifikacija vinkulacije in njen gospodarski pomen na kredit, pod geslom >Quod capita, tot sen-sus«, v znesku 1200 din. Površno očiščene ceste in ulice Ljubljana, 29. januarja Z odkkiavanjem snegs z ulic napredujemo v Ljubljani le počasi, čeprav je menda bilo ali je Se zaposlenih nad 600 delavcev, z od važan jem snega v Ljubi lamco pa okrog 70 voznikov. Nič zato, če se gromadijo vzdolž ulic po obeh straneh ogromni kupi, ki pač ustvarjajo posebno slike*, kakršne Ljubljančani nismo bili vajeni že deset let, glavno naj bi bilo, da bi bile ulice in ceste dobro prehodne. Hodnike so očistili pred hišami lastniki sami, oziroma njihovi ljudje, ns ulicah pa je povsod ostala plast snega, ki se sedaj že pretvarja v umazano kašo in deloma v mokro brozgo. Sneg z ulic je cnikidan prav površno in segajo kupi snega pregloboko na cestišče, tako tla so ulice prav ozke. Posebno trpi vprežna živina, ki vozi težke tovore, in sc zato cesto vidijo prav mučni prizori, ko priganjajo vozniki že do kraja izčrpano ter izmučeno žival tako dolgo, dokler ne popada po tleh. Taki prizori so na dnevnem redu na mnogih krajih v središču mesta, Se hujše pa je v predmestjih ter v okolici, kjer so ceste Se bolj površno očiščene in kjer ponekod snega sploh niso odmetali. V Trnovem, zlasti na Gmajni in po stran skih ulicah, je obležal sneg. kakor je padel, in so delavci dobili nalog napraviti samo ozke gazi, na katerih se ne moreta srečati dva človeka, da ne bi bilo treba enemu izmed obeh stopiti v sneg do kolena in čez. Prav tako sc gedi tudi Iju Jem v Driv'jah m v Šiški ter drugod v predmestjih, kjer »o ulice izorane samo za silo. Če pridrvi po cesti avtomobil, se morajo pešci umikati globoko v sneg. ker so povsod ceste in pota preozka že za vozilo samo, kaj šele za pešce. Prizadeti so seveda tudi mali šola reki, ki so prisiljeni umikati se v šolo in domov grede vsak čas v sneg, iz katerega jih je komaj videti. Domov prihajajo često ne samo do kolen, marveč do pas« premočeni. Zaradi prehlajenja se pojavljajo med mladino bolezni, otroci ostajajo doma in se ne udeležujejo pouka. Površnost pri čiščenju snega pa se ne opaža le v predmestjih, marveč tudi v.središču mesta. Hribarjevo nabrežje, ki je ob Ljubljanici od tri most ja pa do Čevljarskega mostu, sploh ni bilo odkidano in so pešci sami napravili prav ozko gaz, kjer butajo drug ob drugega in sproti skačejo v globok sneg ob zidu Ljubljanice. Prav tako niso očiščene sneg« mnoge male stranske ulice in uličice, ki jih uporabljajo pešci in Eo katerih se vrši promet z ročnimi vozič-i. Mestna občina naj bi si nabavila za take izredne prilike vsej male plužiče, s katerimi bi se za silo fzotale tudi ožje ulice ta prebodi, da bi nc bilo toliko upravičenih pritožb, kakor jih moramo čuti v teh Pavel Grošelj in „Vesna" Ko je bila v L 1003 »Vesna«, v katari ima bili včlanjeni takratni dijaki dunajskih umetnostnih šol, V polnem ratmabu, ie pristopil kot lirednl član tudi Pavel Grošelj. NI sc Ie rad druži s mladimi ■ i metalki ter z njimi vred v boben iskan i razpoloženju pobijal fttmtrstvo, ki ae je takmt kakor tudi danea šopirilo v velikih in malih mestih, na, G rosi j u je bila arena potreba, da občuje z onimi, ki so bili napisali na tvoj ščit iskanje lepote. Da bi »Vetnanom« s svoje strani podal gradiva za umetniško delo In da bi Jim pomagal do širše izobrazbe, se je a vso vnemo mladega znanstvenika potrudil, da bi dal svojim prijateljem iz umetnostnih sel vpogleda v ono bogastvo, ki mu ga je odkril biološki študij, predvsem seveda Emest Hae-ckel. Med predavanji za svoje Člane, ki jih Je Vrana priredila. Je pač bilo najzanimivejše in najudarnejše GroSljevo o umetniških tvorbah narave. Z gorečnostjo apostola nam je raJgrnll zaveto nad tajnostmi nafsvnega ustvarjanja, ki vedr » združuje smotrnost 9 lepoto. Strme smo poslušal! njegova izvajinja o čudoviti lepoti podmorskega flvalskega sveta in o krasoti mikrokozma, ki ga odkriva šele drobnogled. Pokazal nem je reprodukcije fotografij, ki jih je zbrel znameniti Darvi-nov naslednik Heeckel m ki so nam pokazale ornamentslna čuda. kakor bi jih i tako fantazijo in razkošjem nikdar ne bi mogls ustvariti človešks reka. »Vesna« ni dolgo živela. Njem člani so dovršili svoje Študije ter so sc drug za drugim vrnili v razne kraje svoje Ijub'jene domovine, s vtisi, ki jih ie bile zapustilo občevanje s Grošljem. so ostali m ohranili tople simpatije sa na'eea učenjaka v sr-| cih vseh bivših »Vesna nov«. S. S. Sport preko nedelje Ljubljana. 29. januarja Sobota in nedelja sta potekli v znamenju Številnih športnih prireditev, med katerimi so bile gotovo najvažnejše tekme za prvenstvo LZ5fc\ prvenstvo GZSP in državno prvenstvo v smuku. Poleg tega je elita naših tekmovalcev letos prvič nastopila v inozemstvu in s*eer v Beljaku. ★ Tekma za prvenstvo ljubljanske zimsko-sportne podzveze je bila letos absolvirana v Zagorju. V soboto je bil tek ns 15 km za seniorje in ns 10 km za juniorje star-talo je okrog 70 tekmovalcev. Pri senior-Jih je zmagal Franc Korenini (Ljubljana) v 1:08.22, 2. Andrej Rožič (Ilirija) 1:00.21. 4 Kopavnik L. (!) 1:10.12, pri junlorjih pa 1. Rožič Janez (!) 54:01. 2. Kajžar Franc 56:44, 3 Horvat Janez (I) 56:55 Včeraj so bila tekmovanja v Zagorju zaključena s skoki za kombinacijo: I. Rožič Andrej (I) 274.5 je prejel naslov prvaka LZSP, 2. Dckleva Milan (Ljubljana) 270, 3. Svigelj Jože (Ljubljana) 266.5. Pri popoldanskih skokih posebej je zmagal Jože Nedog s 14\4 točke pred Vinkom Kavalarjem (Ilirija) 140.3, pri funioi*-jih pa Gregorij Leopold (Tlirija) s 138.5. 2. Javomik Ivo (Ljubljana) 134.3. ★ Velik praznik je bil v Tržiču, kjer je bil lil. izlet gorenjskih smučarjev. V soboto je bil tek nt 18 km, pr> katerem je zmagal Pogačnik Tone (Bratstvo) 1:23.45. 2 Lichtenegcr Fcrdo (Dovic-.Mojstrana) 1:26. Ob 14. je bil smuk za državno prvenstvo in podsavezno prvenstvo, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: 1 Koblcr Stane (Skala) 3:52.2, 2. 2van A (Gorenjec) 3.52.1. 3. Lukanc (Tržič) 3:54.0, 4. VoHer (Ljubljana) 4:00.5. 5. Hcim Hubert (Ska-la) 4:06.9. 6 Pračck Ciril (Skala) 4:10. Včeraj so se tekmovanja nadaljevala. Ns sporedu je bila cela vrsta prireditev, več tekem za mladino, slalom za juniorje, pri katerem je zmagal Stare Miloš (Gorenjec) 55.3. in veleslalom za dame, pri katerem ie zmagala Pračck Alojzija (Gorenjec) 1:18. Darujte za zimsko pomoč mestnim revežem Prej po vseh mestnih ulicah vsakdanjih prizorov bede v Ljubljani ni več, odkar imamo mestne zavode za najbednejše v stari cukrsrni s kuhinjo, ogrevalnico in prenočiščem ter prehodnim otroškim domom. Mestna kut inja v stari cukrarni jc v dobrem letu podarila revežem mnogo nad 100.000 kosil in večerij, aedaj pa razdeli brezplačno 600 obrokov tečne in dobre hrane na dan. Druž-nam ni treba več •beračiti po hi?ah, saj je zanje pripravljeno kosilo ali večerja v stari cuk- arni. Drugi zopet nosijo hrano svoji mdružinam domov. Otroci, ki so prej nadlegovali dobre Ljubljančane z beračenjem, imajo sedaj varno zavetje v prehodnem otroškem dr mu v stari cukrarni. Mestna občina j.m s pomočjo dobrotnikov daje dobr > vzgojo m vso preskrbo, da postanejo kcristn; član" človeške družbe. Čast ljubljanskega mesta nam veleva darežljivost za z:msko pomoč. Dejanja za revne naj govore — srca naj se odpro in edpm naj se reke' Dokazi va;e dobrete naj bodo primerni veliki potreb:, sa? mestna občina sama ne more zmasati vseh rjlo?. ker mora skrbeti za svoje in tudi za reveže iz drugih obiin, ki iščejo zaslužka v glavnem mestu. Mestna občina je zaposlila že več «*o brezposelnih pri spravljanju snega, in kakor bo mogoče, prtfn« z brezposelnimi tudi druga večja dela, koristna vsem občanom. Darila za zimske pomoč sprejema Mestna hranilnica ljubljanska — upravlja in njih uporabo pa nadzoruje častni in delovni odbor za zimsko pomoč v Ljubljani. Vlomilci in tatovi na deželi Ljubljana, 29. januarja Tudi pozimi imajo orožniki ns deželi veliko opravka z raznimi delomrzneži, ki skušajo ugodno živeti na tuj račun, bodisi s krajo sli sleparijami. Orožniki v Medvodah zasledujejo nekega Ferdinanda Kovača, komaj 20 let starega pohajkovale*, ki je nedavno vlomil v stanovanje delavca Franca Sepetavca v Vasab in ukradel črno zimsko suknjo, nekaj druge obleke in moder klobuk, v vrednosti 1700 din. Kovač je izredno prekanjen in slepar! tudi rad v vlakih, ki vozijo na Gorenjsko. Potnikom kaž« vizitke« na katerih ima napis: Dajte milodare revnemu studentu! — sam pa se hlini, kakor ds prav težko govori. S takim postopanjem je oslepsril fs mnogo ljudi* ki so mu res naklonili podporo m nasedli prevejenemu sleparja. V Novem mestu «e je pred krstnim pojavil neki Ladislav ki se je tamkaj seznanil z raznimi ženskem i. Preden jo ja popihal iz Novega mesta« je ukradel svoji sostanovalki Katolin: U 16.000 din. Te dni je bilo vlomljeno v lovsko kočo na Raduhi, ki je Ust Wernerja Stieferja. V slalomu seniorjov je bil prvi Praček Ciril (Skala) 1:37 2. Lukanc Stavko (Tržič) 1:41.2 3. Voler Knstl (Ljubljana) 1:46.5. 4 Kobler Stanko (Skala) 1:56.6. 5 Heim Hu bert (Skala) L57, 6. 2van Alojz 1:58.8 in 7. Klein Bruno (Ska'a) 2:02.4. V skupni oceni alpske kombinacije so rezultati naslednji: državni prvak Kobler Stanko (Skafa) 375.3. 2. Luksnc (Tržič) 376.6, 3. Praček Ciril (Skala) 386.1 4 Voller Kristl (Ljub'ja-na) 389 6. 5. 2van Aloj^ 410.7, 7. Klein Bruno (Skala) 462.8 Pri skokih seniorjev Je zmaga! Legat Srečko s 140.1. pri junior-jlh pa Btikovn-k Leon (Bratstvo) 144.1 Prvak GZSP v klssični kombinaciji je postal Pogačnik Tone Bratstvo z 281.7 točke m si je priboril tudi »Jutrcv« pokal, 2. L'ch-teneger Ferdo (Mojstrana) 27°.8 3, Kordcš Matevž (Kropa) 257.7. V Beljaku je bil v petek stafetnt tek 4X10 km, /a katerega jc startalo 10 štafet, med njimi tudi dve naM. Prva je prispela na cilj štafeta Innsbruck 2:34.08, 2. Jugoslavija I (Žemva. Petnč. Smolej. Knific) 2:56.14. Sledile so tri domače štafete nato pa druga štafeta Jugoslavije V soboto do-po'dne je bil tek na 16 km. Prvi je b'l zna-nt Demetz, ki je prej vedno startal za Italijo, a je zdaj nemški državljan, m sicer s časom 1:03.29. Za njim se je plasira'o le šest domačinov, nato so sledili na*i, 8 Smolej Franc 1:08.28. 9. Petrič, 11. Knific, 19. KlanČnik, 20 Žemva itd. Včeraj so bile prireditve v Beliaku zaključene s skoki za kombinacijo. Prvo mesto je zasedel Lantschner Helmut (Nemčija) 671.1, 2. Koch Hans (N) 647.1 S'ed'ta ?e dva Nemca, a peti je b'l Bevc Edo (J) 569.7. 6. Klančnik Gregor, 7. Žemva Lovro. Skoki posameznikov: 1. Gregor Hol 225 točk, 2 Klančnik Karel (J) 222.3. 3. Lukcž Jaroslav (CSR) 221.5, 4. Nov^ak Albin (J) 213.8. 5 Bevc Edo 209.7, 6. Jakopič Albin 208.2, 7. Florijančič Peter 206.2 in 8 Prihodek Franc (J) 205.8. Skakalo je 52 tekmovalcev. O vlomu so bili obveščeni orožniki v Lu-čah, ki so ugotovili, da je vlomil najbrž neki Anton Dežman, doma iz radovljiškega okraja, ki se jc že dalje časa potepal po gornjegrajskem okraju. Iz koče je bilo ukradenih dva para smuči, stenska ura. vdelana v omarico, par rneskih čevljev, škatla bonbonov, več porcelanastih krožnikov, več druge posode, ogledalo, jedilni pribor, več kozarcev, britev in nekaj konzerv poleg posteljnega perila. Stieger je oškodovan za 2000 din. Dežman. ki je stsr 47 let in govori gorenjsko narečje, jc po vlomu neznano kam pobegnil. Štefka H- je po poklicu služkinja in doma iz okoKce Maribora. Štefka pa navadno ne ostane dolgo v službi ter se raje razgledava po Sloveniji. Pojavi se sedaj v tem, drugič zopet v drugem večjem kraju, prežeč na razne prilike, kako bi prišla na lahek način do denarja. Pred dnevi se je nastanila v delavskem domu v Celju in ponoči ukradla neki sotovarišici izpod zglavja 500 din, nato pa ji je odnesla še koraro s perilom in obleko, ki jo je dotična služkinja shranils pri neki stranki. V hišo Ivsne Peric v Prašah v kranjskem okraju je bilo pred dnevi vlomljeno in ukradenega nekaj denarja. Kakor so ugotovili orožniki, sta bila na delu dva vlomilca. Enega izmed vlomilcev so orožniki kmalu izsledili v osebi zidarja Vinka Z., dočim njegovega tovariša neznanega imena še iščejo. Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometnih zvez v Ljubljani In Mariboru, SPD in JZSS S0. januarja 1940. Podkoren 800 m: —8, sneži, 05 em snega, prste Jeseni?« 584 m: —8, barometer pada, sne*. 60 cm snega, prtio Sv. KHt nad Jesenicami 1000 «: —6, sneži, 85 em snega, prsie Bled 501 m: —5, barometer se dviga, oblačno, 80 cm snega, prsič Pokljuka. 1500 m: —15, snefct, 130 cm snega, nrsie Radovljica 470 m: —6, oblačno, 74 cm snega, prsič Bohinjska Bistrica 51« m: —5, oblačno, 100 em prsiča, skakalnica uporabna Dom na Kom ni 1320 m: —10, sneži, 180 cm snega, prsič Polževo 620 na: —7, oblačno, 54 cm snega praič Bloka »00 ms —2, barometer se dviga, vetrovno, 70 em enega, osrenjen Kurešček 833 m: —6, oblačno, 60 cm snega. pejHB Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —9, oblačno, mirno. 53 cm snega, prsič Ribnica mi Pohorju 715 m t --8, megleno, 06 cm snega, prsta Senjorjev dOm 15St za: —12, oblačno, 100 cm snega, prsič ■ime« vrele* 5S0 m: —$\ oblačno, 57 cm snega, prsič Peca 1664 sat —6, oblačno, 180 cm snega, prste Koča pel Sv.Tren irraiflh im m: —S, obiačno, 68 cm snega, prsič Štev. 23 »HLOVKNSKI NARO' ponedeljek, m januarja 1940. Stran S DNEVNE VESTI — U »Službenega Usta«. »Službeni list kr banske uprave dia^ake banovine« St. 8 z dne 27 t. m objavlja uredbo z zakonsko močjo o rekviz.ciji in popravek o uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona u neposrednih davkih — Elektrifikacija Slovenije. V tej zimi bc je izkazalo, da eleKtriiiKacijsko omrežje Slovenije, ki ga napajajo nasieanje glavne elektrarne: Fala, \ elenje, Trbovlje in Kranjske dežeine elektrarne Se ni popotno. Zaraai zime so se kalorične elektrarne zelo težko zalagale s premogom, med tem ko je obratovanje hidroc-jmraJ ovlial leci, na nrimer Faio Izdelan je nov načrt za izpopolnitev elektrifikacije Slovenije tn po njem nameravajo kmalu zgraditi v Senovem pri Rajhenbugu kalorično centralo s kapaciteto 12 ^00 kilovatov. Centrala bo zgrajena neposredno pri senovskem premogovniku, ki je tudi last Trboveljske premo-gokopne druz.>e Zdaj že grade daljnovod od Krškega proti Rajhcnburgu. — Pomanjkanje celuloze za papir.. Zadnje čase priinankuje v naši papirniški in-dustrij) celuloze za izdelovanje papirja Sa-to se v Beogradu že čuti pomanjkanje domaČega Časopisnega papirja. Produkcija naših papirnic znaša povprečno 17.500 ton. 'jani se je produkcija nekoliko zmanjšala. E)a zadnje čase primankuje pri nas papirja, je treba pripisovati temu, da uva- j ranovićem, ravnateljem zagrebške opere siti: »Nikakor ni res. da so ljubljanske go- sUlue Ou sooOtab ln nedeljah prepolne pijance«; Kes je. da so dooro ooiskane, res pa je tutu to. da v većim ljubljanskih gOoUln ob sobotah ln nedeljah posedajo prijeme d.užoe, ki niso pijane, ampak is^ej i pv napornem tedenskem delu samo rnaU razved.lla.« Tiskarski škrat je po-na^ajai tuaj pn zadnjem stavku aadnjegs odstavka, *u se m~ra pravilno glasiti: >. oi ...s. oblaste, je. da pijancem s silo zakona onemogočijo i ijančevan,e, djlenost vzgojiteljev na deželi pa, da z dobro vzgojo krepe m-adino rizično ln duhovno ter ji tako vcepijo čimveč odpornosti proti vse.i izkusnjavam in težavam, ki jo ča-kajj v življenju.« — Vreme, v remenska napoved pravi, da bo zmerno mrzlo, večinoma oblačno vreme. Včeraj je deževalo na Kumboru. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 12, v Dubrovniku 9. v Splitu 7 na Visu 5. v Ljubljani 0.4, v Zagrebu ln Beogradu —1.0, v Mariboru 1-7, v Sarajevu —2. Davi je ka2al barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala —3.8. I? Llublfane —lj Ljubljanska filharmonija bo imela svoj ledni koncert z dirigentom g. K. Ba- I—— — v Danes premiera! BELA SMRT = VELIČASTEN film iz življenja lovcev na severne medvede. Prekrasni naravni posnetki s Oronlanda m Norveške. - Bene Del t g en, Hftae Brusa tr INO MATICA, tet. Sl-84 ob 16., 19. tn 21. uri 1 žamo iz Nemčije ln Slovaške okrog 20.000 ton celuloze na leto. čeprav imamo te tri tovarne za celulozo. Nass papirniška industrija ne izkorisčuje Bvoje kapacitete in tako je predlanskim obratovala samo z 53C'r kapacitete. — Lanski pridelek \ins v Sloveniji. Lanska letina je bila nekoliko boljša kakor predlanskim. Na površini 27.244 ha so pridelali 448.017 hI vina, predlanskim pa na površini 27.0SS ha 394.481 hI. Lani je znašal pridelek na hektar 16.5 hI, predlanskim pa 14.7 hI. Površina vinogradov se je povečala za 0.4%, pridelek pa za 12.4% po količini in 12.2^ na ha. — Tudi na Japonsko izvažamo aluminij. V Šibenik je prispela italijanska ladja >Monte Piano«. Na njo bodo naložili 9 vagonov aluminija, ki ga odpošljejo na Japonsko. Ta aluminij so Izdelali v tovarni aluminija v Lozovcu pri Šibeniku. — Nobelov na^raj« nec dr. Rui.ička častni član hrvatske zdravniške zveze. Snočl je bil v Zagrebu redni letni občni zbor hrvateke zdravniške zveze. Na njem so iz. o ili za častnega Člana Nobelovega na-gTajenca dr. Lavoslava Ružičko. Kakor znano, je prjfesor Ru21čka p:ejel lansko Nobelovo nagrado za kemijo. Profesor Ru-žička poučuje na tehniški visoki šoli v Curihu. Hrvatska zdravniška zveza je povabila dr. Ružičko, naj bi prišel v Zagreb ter predaval pod njenim okriljem. — Nova tovarna čevljev v Tržiču. V Tržiču je protokolirano novo podjetje >Trios družba z omejeno zavezo., ki namerava zgraditi tovarno čevljev. Obratna glavnica znaša pol milijona din. Poslovodji novega podjetja so Hanuš Krofta, ravnatelj Kreditne banke v Ljubljani, P. CilenSek, ravnatelj Iz Tržiča, Matko Janežlč, prokurist v Ljubljani in Jože Verbič iz Tržiča. — Bat'a zgradi novo tovarno. Podjetje Bat'a namerava zgraditi tovarno :>Nebojšav< v vasi Grabovici pri Valjevem. V tej tovarni bodo izdelovali plinske maske in razne izdelke iz gumija. — Ustavljen poštni promet z Dalmacijo. Te d™i je bil ustavljen poštni promet z Dal.nacijo, ker na liški progi niso mogli vozti vlaki zaradi visokega snega in hude burje. Zdaj pa poroča poštna direkcija v Zagrebu, da je poštni promet z Dalmacijo zopet vzpostavljen ter da pakete redno sprejemajo. — Obnova prometa. Na železnicah zagrebške direkcije je sedaj zopet ves promet obnovljen in se normalno razvija. Tudi poštni promet z Dalmacijo so obnovili. — Vizum za obiskovalce spomladanskega sejma v Leipzigu. Za potovanje v Nemčijo je letos potreben vizum, ki ga dobe obisk o alci vrlesejma v Leipzigu zastonj. Po-go; je, da prošnji pri'ože fotografije s prijavo za obisk spomladanskega velesejma v Leipzigu od 3. do 8. marca, potrjeno od njegovega zastopnika. Glede na pričakovani naval sc more jamčiti pravočasna izdaja vizuma obiskovalcem sejma le tedaj, če se interesent javi najkasneje do 13. februarja 1940 pri Inozemskem zastopniku ve'e^ejm^k^a urada v Le?p-*i«u. Ce se bo prijava zaknsnila, niso izkliuč^ne zamude in morda tudi večji stroški. Zato naj se obiskovrlcl veleseima v lastnem interesu čimprej z^lasijo pri prisojnem zastopniku velrs jmske^a urada v svojem okraju. — Ženo in ljubimca raz-ekal s sekiro. V Džakovici se je zgodil strašen zločin. Has^n Džapa. musliman, je razsekal svojo ženo in njenega l.uMmci Mohameda Nuz-muhera Možu so prišle na uho govorice, da ga ž:ni vara Hotel se je prepričati o tem ter se je skril v hiši v omaro. Čakal je skrit, dokler žene ni obiskal njen ljubimec, nakar je planil iz skriva^Sča ter raz <-ka! ženo in nlenegfl ljubimcu s sekiro. Potem je sede! ob tnipMn. kadil ln čakal jutra, ko se je sam prijavil orožnistvu. — Nearrče. lOletni sin dninarja Pogo-revc Franc iz Trbonj pri Vuzen'ci je nesel iz kuhinje v hlev vročo vodo. Na poledenelih tleh mu je spodmPo ter se je pri p- clcu polil s kropom. Dobil je težje po-šk'dbe po telesu Prir>elJnli so ga v s1©-vcri^raško bolnico, kjer so mu nudili prvo polnoč. — Dva lzjr°n*. Za vermo ie izsrnan iz Ju~o*V.vije 381etnl Ivan skf.n'n. po palicu ključ3vn ča*" pristojen v Vipavo. Za dobo treh let je izgnnna iz Ijubljan^e^ra po'ici'skera oftoHsa 2l?e*na brezp^s-^na sjufknja Frančiška Malnar. pristojna v Kočevje. — Zaplenjeni čevl?*. Orožniki v Vevčah so ustavir te dni ciganko Emo Hu 'orovič, j pii kateri so našli par skoro novih žen?kh čevljev žt. 39. ki so zgoraj obrobr<*ni s | -temnorje vo poTtogo. Ciganka ni znala povečati, kjer je čevlje dobila, zato je verjetno ra jih le nekle ukradla. — Kvartet »Fantfc na va*i# proei za nas?e3nje pojasnilo: v »Slovenskem Narodu« dne 26- januarja je bil omenjeno, ds tvoiljo kvartet »Fant.ie na vasi* bratje JLumbarji in g Debeljak kar pa ne ustreza resn:ci. Poleg bratov Lumbarjev sodeluje stalno v kvartetu g. Levstik Lojze iz Ljubljane, k* je tik pred koncertom v Litri obolel in ga je iz prijaznosti nadomeščal g. Debeljak. _ Vzroki alkoholizma med r*a*im narodom. V sobotnem č'anku pod tem naslovom ie tiskarski škrat n-^praviJ nekaj napak ki jih p dpi Ramo Drugi stavek pe tega odstavka bi se moral pravilno gla- v petek 9. febr. v unionski dvoranL Na spoiedu bodo Cajkovskega V. simfonija. Smetanova simfonična pesnitev »Vltava«, Baiaoovićeva suita iz baleta »Licitarsko si ce^. Izmed slovenskih del bo Izvajana Bravničarjeva »Be^okrajinskat, ki je posvečena pesniku Otonu Zupančiču. —lj Hal.jonska vio inHtka Lilija d'Al-bore bo koncertirala v ponedeljek 5. februarja v mali filharmonični dvorani. Umetnica ima v svoji domovini velik sloves; na njen koncert opozarjamo se prav posebno zato, ker bo to prvi violinski koncert v letošnji sezoni. Vstopnice od srede dalje v kii i .jarni Glasbene Matice. —lj Nova grobova. Umrla je v Ljubljani ga. Antonija Strubelj-Ceškuti, trgovka in poeestnica. Pogreb bo v sredo ob 14. iz hiše žalosti, Stari trg St. 3. na pokopališče k Sv. Krilu. — V Oelju Je umrla ga. Tatjana Medvešek roj. Koidan, soproga pis. ravnatelja. Prepeljali jo bodo jutri v Ljubljano, kjer bo pogreb ob 14. s glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! lj— Košarice za smeti, ki so nameščene po kandelabrih in hišah, zbuiajo posebno ljubeznivo pozornost ponočnjakov Največ krat so koški pokvarjeni po naših najbolj prometnih cestah in ulicah v bližini lokalov, kjer se shaja in zabava naša nadebudna mladina k svojim zabavam r>a tudi v Gradišču so bili že razbiti in pokvarjeni. Zato prosimo našo javnost naj pazi na take razgrajače ter jih brez usmiljenja prijavi policiji. —lj Sneg, ki se s streh vstpa na ceste, morajo hišni posestniki odpel iati na svoje stroške. Predvsem morajo odkopati sneg iz obcestnih kadunj, da bo mogla voda ob južnem vremenu odtekati. Večina hiSnih posestnikov je sicer zelo hitro in vestno očistila hodnike snega, sedaj pa jih prosi mestna uprava, naj z enako uvidevnostjo hodnike posipajo proti poledici, da ne bo pritožb in nesreč ter s tem združenih glob. Soholii Poseiajte in podpirajte Sokolski hitra v Šiški i —lj VeSel predpustnl večer v Mostah. Dramski odsek Sokola priredi v sredo 31 januarja zabaven večer. Začetek ob 20 zvečer v dvorani kina s obširnim programom. Pridite vsi prijatelji smeha, ne bo vam Žal. Vstopnina nizka. 56 n —lj Nič manj kakor 18 let prireja Atena z uspehom otroški ringa raja. To dejstvo pove dovolj. Vsi srna zadovoljni. Otroci, starši, vzgojitelji in prirediteljice. Preprosto oblekco oblečen, papirnato čepico poveznem na glavico ali si pa nataknem dolg nosek, če imam prekratkega, pa je toaleta pripravljena. Kovača v mošnjiček in Se kak dinarček priložim za vse sladice in mikavnosti ki bodo naprodaj, pa ponosno ln bre^krbno tudi letos lahko vstopim 2. februarja ob V216 v Kazlnsko dvorano Zmeni no se. da nas pride tjs Čimveč. 57-n —VI Up<»k->j©no učitelj»tVo vabi na ftpe-hovko / četrtek 1. febr. ob 16. pri Novem svetu — PreSert,ova soba. —lj Klub abs. trgovske akademije. Današnje predavanje odpade ker je predavatelj v zvezi z bližnjo balkansko konferenco nižino zadržan. Predsednik 55 -n lj— Jn*roslovensk| klub ljubiteljev športnih pSov bo imel občni zbor v sredo 31 lamiarla ob 20. v restavraciji hotela Štruklja v Ljnbljani. Dalmatinova 15. —lj Dve tat- ini. Te dni ie blo vTomlle-no v stanovanje na Vodnikovi cesti 120 j Viom'lec 1e odnesel lestnlku dr.' C. dve obleki vrerni nad 2000 rita Iz odprte verande stanovanja ArrsHIe Ferč*čeve v Beme-kerjevi u^id pa fe nekdo odnesel ve* moškega ln ženskega perila, v vrednosti 400 dina Hev. — Najdena obleka. Ob dolenjski progi so te dni našli razno mo*ko obleko ha sicer temnos vo pelerino, siv karirast suk-njič. modre hlače sive hlače, dva telovnik« več perila klobuk to jopice. Obleka ie ležala razmetana Ob grmovju ln jo je tamkaj pustil n^jb"* kak tat. OM*»ka je sedaj sn-avljena v kriminalnem oddelku policijske uprave. Iz Cella —c Zanimive predavanje: Na ljudskem vseuči išču bo predaval drevi ob osmih g. Viktor Pirnat iz Ljubljane o temi »Finska — dežela tisočerih Jezer« Predavatelj bo prikazal mnogo lepih skioptičnih slik. —c Prijavita vozila! Val lastniki motornih vozil, fijakarskih vos in koles, ki it niso prijavili svojih vozil za leto 1940., naj storijo to takoj, ker poteče rok za prijavo j v sredo 31. t. m. —c Na dan sv. Bnva je opravil g Bulo van v pravoslavni cerkvi službo božjo ob prisotnosti predstavnikov vojaških in eivilnih oblastsv In uradov sol. korpo-rscij in društev ter mnogih pravoslavnih to drugih vernikov. Po službi božji je krenila procesija v telovadnico X. drz narodne sole. kjer se je pričela ob 1030 eolska proslava. Prota g Bulovao je opravil obred blagoslovitve vode In rezanja kolaon nato pa je preči tal krasno predavanje zičksga episkopa dr Nikolaja VsUmlrovi-ea o nacionalizmu sv. Seva. Prisotni so zapeli himno sv Save Sledile so učinkovite deklot-oo^ g dekUc In 1 de*ka. Po vi ne je vrnila procesija v —c Nepoštena »luskinja. Pred dnevi Je 171etaa služkinja Frančiška Z. iz Celja, ki je stanovala na Mariborski sesti, ukradla svoji sostanovalki 3050 din in Izginila. Del ukradenega denarja je uporabila za nakup oblek in drugih stvari. Policija jo je kmalu izsledila in aretirala. Pri njej so našli še 1808 din. —c nan. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer brzoturnir za prvenstvo v mesecu januarju. Prvak je postal g. Slavko Cijan. ki si je priboril vseh 11 dosegljivih točk. Drugo mesto je zasedel g. Mirko Fajs s 6 točkami in pol, tretje pa g. ln* Srečko Sajovic z g točkami. —c Dve nesreči. V petek opoldne se je 41 letni dninar Franc S pitale r z Ložnice pri fcalcu v neki gostilni v Laskom spri z gostilničarjem. Gostilničar jo sunil S pitale rja iz gostilne, pri Čemer jz padel Spita! er tako nesrečno, ds si je zlomil levo nogo pod kolenom. Istega dne je padla lOietna delavčeva hčerka Anica Kostoma-jeva z Ljubecne pri Celju v Soli tako nesrečno da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 29. januarja: Frančišek Sal. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: šola herojev Kino Sloga: Vesela potepuha Kino fjnlon: Madame Butterflv Kino šlftka: Dunavske melodije Kino Moste: Večna karavana to Demoni zraka Rušita Matica literarni večer ob priliki 125 letnice rojstva ruskega pesnika M. Ler-montova ob 20. v dvorani Francoskega instituta. DEIURNELEKARNE Danes: Mr. BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Naše gledališke DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 29. januarja: zaprto Torek, 30. januarja: zaprto Sreda. 31. januarja: Kupčija s smrtjo. Red Sreda V drami študirajo delo znamenitega francoskega pisatelja, člana akademije Fran-coisa Mauriaca »Asmodej« v režiji Milana Skrbinška. V glavnih vlogah bodo nastopili: šaričeva, Simčičeva. Gabrijelčičeva, Sever, Jan, Lipah. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 29. januarja: zaprto Torek, 30. januarja: Rusalka. Red fi Sreda, 31. januarja: zaprto Jutri bodo prvič ponovili krasno Dvofa-kovo opero »Rusalka«, ki je bila pri premieri deležna izredno lepega sprejema. Prelepa pravljična zgodba o nesrečni rusalkl, ki si je zaželela človeške podobe, da bi lahko okusila sladkost ljubezni, in o njenem končnem razočaranju, je našla v lirično čutečem Dvofaku pravega skladatelja, ki ji je znal vdihniti ves čar zasanjanega, melodioznega glasbenega izraza. Is »Ru-salke« nam veje vsa toplina stroke slovanske duše to ves mik mehko prelivajočih se občutij, skratka — res pesniško delo visokih umetniških kvalitet. V glavni partiji se zlasti odlikuje naša mlada pevka Hevbalova, enako lep uspeh pa Imajo ie Franci, Lupsa, Kogejeva to Basičeva. Režiser: C. Debevec Dirigent: Niko Btritof. Inscenator: V. Skružnv. Repriza bo jutri za red B. Kot prihodnja operetna premiera se bo vprizorila sredi tedna veselja Nastroyeva barka «Lnmpaclus Vagabundus», ki jo je na slovensko postavil in s svojo ln tujo glasbo opremil dirigent Niko fitritof, rezijsko pa jo pripravlja Drago Zupan. V vlogi treh veselih potepuhov, čevljarja Drete, krojača Nitke in mizarja Lima, bodo nastopili naši najpopularnejši igralci: Zupan, Modest San c in to Janko, ki bodo nedvomno pripomogli že itak zabavnemu delu do ie večjega uspeha. Originalni Janez* cesar Imaginarije bo B. Peček, Lumpaclus Va-gabundus B Sancin, minister Gusti — Lupsa, teta Tombola — Poličeva, Mme de Coq-nay — Kogejeva, Kamila — Japljeva, Pep-ca — Barbi če va, štrukelj — Anžlovar, Stružnik — Pianecki, v ostalih vlogah pa nastope se skoro ves naš operni ansambel Krasen film. ki ga preveva nesmrtna Puocinijeva glasba »MADAME BUTTERFLY« PREMIERA MADAME BUTTERFLY Poje: MARIA CEBOTARI — LUCIE ENGLISCH — PAUL KEMP KINO UNION — TEL. ŽŽ-21 Predstave ob 16.. 19. to 21. uri ■ K0011©y V **nl,Jivem fWmu globoke srčne kulture I « VESELA POTEPUHA I V/allaee Berry KINO SLOGA, tel. 27-80 Danes ob 16., 1». in 21. url SPORT JZSS —- službeno. Obveščamo vae učitelje, ki so bili sprejeti v tečaj na Gorju-sah, da je banaka uprava odobrila dopust za omejeni Čas, vendar pa mora vsak zase naknadno vložiti zanj prošnjo kolko- vano a 10 din. — K včerajšnji drsalni prireditvi na Di-rijL Naatop naših drsalk in drsalcev je pokazal presenetljiv napredek in je lahko Ljubljana ponosna, ker ima v svoji sredi take umetnike in umetn ce. Prireditev je bila na visini, kakršne ni nihče pričakoval. Predvsem »ta gdč PaJmetova in g. Turna prednjačila s svojimi izbranimi točkami. Prva je nastopila trikrat, med drugimi v kolotočki iz >fira« in v plesu *Kre-anice«, g. Turna pa dvakrat. Oba sta pokazala visoko izvezbanost, Palm e*ova v elegantnih likih, Turna pa — rekel bi — v borbenem tempu najtežje sestave. NTič niso zaostajali ostali kakor gđt. gelova, ki je nastopila dvakrat, Semečeca, E gata jeva, Finčeva, vse so pokazale svojstvene prvenstvene like, enako tudi g. Rozman. Omeniti je tudi slikovite obleke drsalk. Daleč nazaj je, ko je 1. 1908. prišel v Ljubljano dr. Bvchiik iz Prage na povabilo takratne slovenske uprave mestnega drsališča pod »Turnorn«. Pokazal je način pravilnega drsanja m je velika zasluga Ilirije, da je nadaljevala smotreno umetno drsanje. Zato čestitamo k doseženemu uspehu. Prireditev je bila kakor pravljica iz tisoč in ene noči. K sklepu javno vprašanje: Zakaj se je opustilo drsališče na Tivolskem ribniku (Pod turnem), ki je obstojalo skoro 50 let m so vsi pogoji dani za obstoj, kakor oblačiInJ-ca, okrepčevalnica itd. —k— Ljubljanski športni klub opozarja svoje člane na današnji občni zbor ob 20. v posebni sobi gostilne Cinkole, 58-n Občni zbor kolesarskega in fn°to-clklističnega društva »Sava« v Ljubljani bo na Svečnico 2. februarja ob 10. dopoldne v gostilni pri »Amerikancu«. Fk>r-janska ulica. Članstvo je vabljano. da se občnega zbora poLnožteviino udeležV Z Jesenic — Sokolsko druitvo priredi v <»redo 31. januarja on 20. predavanje v Sokolskom domu. Predaval bo br. inž Srečko Petrov-čič o »Obrambi pred napadi iz zraka«. Predavatelj bo svoje izvajanje podkrepil s Številnimi ddopticnirni slikami. Ker je predavanje namenjeno S-roki javnosti se pričakuje zelo velika udeležba občinstva. — Huda nesreča pri smučanju. Zvonko Hutar z Jadranske ceste se je žel v soboto popoldne s svojimi tovariši smučat v Mežakljo. Pri tem je z veliko brzino tako nesrečno zavocdl v smreko, da si je zlo-mii nogo V levem stegnu. Zvonka so tovariši prenesli na dam, odkoder ga je njegova teta s sankami prepeljala v bolnico bratovske S Jadnice, kjer je oče pred dnevi prestas hudo operacijo in kjer je bila tudi nje*.... i mati na obisku. Lahiko s*i predstav ; t .o žalost staršev, ko sta v bolnici zvedela, de - > pripeljali tudi edteica z zlomljeno .iO£d —- Težke poledice nepremišljenosti. Pred kratkim H trtje postni kontrolorji, ki opravljajo stOJEo na vlakih med Jesenicami ta Beograciom, napravili ieiet na planino Sv. Križ. Na Planini so stopili v neko gostimo, iz katere so se proti večeru VTacali dobre volje proti Jesenicam Prisil so že do Pengalove hiSe, ko je za njimi na sankah pri vozil 12 letni Balonov Mihec. Postni kontrolor Dra^ro S. Iz Beograda pa je Mihca ustavil m ga prosil, če sme prisesti k njemu na sanke. M'hec je dovolil in tako se je vsedel orjaški mož na sanke, Id jih je vodil 12!etni fantič. Pot od Pengala do kolarja Mežeka pa je bila poledenela. Mihec pa veliM teži in gladki cest* m bil kos ln tako sta se oba vozač i i z vso silo zaletela v električni drog ob cesti. Dočim je Mihec dobil neznatne poškodbe, si je S. zlomi! štiri rebra na desni strani. Po izjavi zdravnika dr. Marči-ča so bila rebra tako hudo polomljena, da so se rebrne konice zapičile v pljuča, pretrgala trebušno mreno ln mišičevje ter kožno tkivo. Zdravnik dr. Marčič je ponesrečencu nudil vso pomoč, nakar so ga z brzim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico. Poštne pošiljke iz Amerike v »nevarno" Evropo ustavljene IVa^hington, 29. januarja. AA. (Havas) Poštno ravnateljstvo Zedinjenih držav obvešča, da ne bo več prevažalo z vodnimi letali v Evropo poštnih pošiljk, namenjenih v vojskujoče se in nevtralne države, ki leže v bližini vojnega pasu. Izjema so samo pisma in filmi. Umrla nam je po težkem trpljenju naša predraga žena, naša ljubljena mati ln naša dobra sestra, svakinja in teta, gospa Tatjana Medvešek roj« Kordan Drago pokojnico bomo v torek, dne 30. januarja 1940 prepeljali iz bolniške mrtvašnice v Celju z vlakom ob 11. url dopoldne v Ljubljano, kjer jo bomo po prihodu vlaka ob 2. uri popoldne z glavnega kolodvora odpeljali na pokopališče k Sv. Križu. CELJE — ZAGREB — LAŠKO, dne 29. januarja 1940. ALBERT MKDVESEK, pis. ravnatelj — soprog; BRANKO — sinček; DANILO, VIKTOR In IVO KORDAN — bratje; NINO, LILIJ AN A, TATJANA, SONJA KORDAN, nečak in nečakinje. Umrla nam je naša ljubljena tein, stara teta in svakinja, gospodična i Antonija Štrubelj - Češkuti in Mina 29. t» m. po kratki motni bolezni, previđena s tolažili svete vere. Nn nnemjl pot! jo v sredo, dne 81. januarja 1M0 ob 2. ari po- poldne h kftfte IsJesU, Stari trg št. S, a* pokopališče k Sv. Krfrfai, kjer jo bomo polnim v Instno grobnico k vefaenin počitku. LJUBLJANA, dne ». jamarja Iti*. ■ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek. St. januarja 1940. 23 Sb*. Po katastrofi v Polhograjskih dolomitih Se nekaj podrobnosti o smrti dveh delavcev pod snežnem plazom Log. 27 januarja Z razumljivo naglico se je razsir la novica o strasni nesreči pri potoku Soupa-tu v Poljanski dolini Strah pred plazovi se je še povečal zlasti ker se je pri če J sedaj, ko je nastop la odjuga sneg vsi pati z vseh koncev in krajev !n je previdnost še posebno umestna. Znane so sedaj tudi nekatere podrobnosti o tragediji ki se je odigrala v sredo dopoldne Stanonik je šel po hlode s šestimi judm in prav toliko konji in sanmi Do nesreče je pršlo že potem, ko so se vozovi, naloženi s hlodi vračali nazaj domov proti Logu. Kraj nesreče je izredno opasen Na eni stran' je •»tmina na drugo stran pa breg. kakih pet metrov skoro prepad Pr'če katastrof e vedo prav za prav kaj malo povedati, kako jih je zagrnil plaz. Dogajalo se je vse z naravnost nepojmljivo naglico. Plaz širok okrog 100 m se je odtrgal z višine dobrih 70 m in je dosegel ljudi, preden so se prav za prav zavcIF1' nesreče. San\ ljudi ln konje — vse je plaz potegnil s seboj v globino in jih zasul. Gospo "ar se je rešil na podoben način kakor par dni p-ej Janez Božnar Prijel se je za neko drevo in se vlekel potem od veje do veje .dokler ni zlezel na površje. Eden izmed hlapcev se je preril & snega skoro 'stočasno. Kraj nesreče je oddaljen 1 km od vasi Loga. pa je bila zato pomoč sorazmerno hitra. Temu dejstvu tudi pripisujejo, da ni bila nesreča še večja. Eden izmed ko-n;ev je sam prer 1 do površine štiri so moral' izvleči ljudje, a eden je. kakor smo že poročali, poginil Ljudje pod snegom niso ležali daleč narazen. Oba pod snegom zadušena moška sta bila prav tesno skupaj vsi ljudje pa ki so jih odtkopeli so bii prevrnjenl tako da so rmeli noge v bregu, a glave spodaj. Poleg Stanonlka. Mraka in Mlklavči-ča so bili Žrtve nesreče še Janez Podobnik iz Hotovelj. 28 let star. čadež Franc z Zirov. star 18 let. Strehar Slavko iz Fužin, star 20 let vsi trije hlapci in Andrej Kovao 261etni delavec z Loga. Stanonikovi ljudje so šli po les okrog 7. zjutraj pla* pa jih je zasul ob pol 9. Ko so jih spravili na plan, so bil vsi zelo prem raženi. Zdravnik je prišel nekaj pozneje. Pod snegom umrli MiklavčiČ je bil rojen 3. marca I J914. njegov drug. France Mrak pa 1. 1905. Pogreb obeh ponesrečencev je bil ob 8. na pokopališče v Skorji Loki. Preiskava o velikih utajah Pomočnik finančnega ministra dr. Fili-pančič je poslal v Pirot posebno komisijo strokovnjakov, ki bodo pregledali poslovne knjige tovarne »Tiger«, ki izdeluje obuvala iz gume. Lastnik tovarne je bivši dr. Stoja dinovidev poslanec Dimitrije Miadenovič. Komisija je doslej ugotovila, da je podjetje prikrilo za 10 milijonov dinarjev davkov od leta 1933 sem. Za zadevo se je osebno zanimal podpredsednik kr. vlade dr. Maček, katereg je opozorila na slučaj tovarne >Tiger«r posebna deputacija iz Ptrota, židivskl proces v Vojvodini Pred okrožnim sodiščem v Petrovgradu v Vojvodini je bila zanimiva razpravs proti glavnemu tajniku LjotiČevetja »Zbora« Miloradu Mojiču, ki ga je tožila zveza židovskih cerkvenih občin v Jugoslaviji. v\o-jić je namreč ponovno napisal v Ijotičev-skem nemškem organu »Erwache« in v glavnem Ijotičevskem glasilu »Zboru». da Židom pomaga pri njihovih kupčijah židovski Bog in da jim dovoljuje njihov talmud goljufati nežide. zato Zidje lahko brez drv-gcga kršijo zakone ntžidcv. Tožbo je 'zastopal državni toži'ec Branimir Milojsvić, Zvezo židovskih crkvenih občin pa njen predsednik in znan: beograjski židovski od ▼etnik dr Pops. Obtoženi Mojič se jc zagovarjal, da ie pisal napade proti Zidom v dobri veri, da bi posvaril katoličane pred njihovimi ma-hinacijami ter jih odvrnil od poslovnih zvez z židovskim svetom. Pri citiranju tal-muda se je posluževal nemškega in madžar skega prevoda te svete knjige Zidov Pre-čitsns so bila obsežna izvedeniška mnenja profesorjev pravoslavne m katoliške teološke fakultete. Mnenja vseh so se strinjala v tem. da je razpolagal iMojić z apokrifni-mi prevodi talmuda z izrazito protižidov-skemi tendencami, ne pa z originalnim besedilom, ki nikjer ne odgovarja njegovim citatom. Državni tožilec je obtožil Mojića. da jc talil s svojim pisanjem židovskega Boga in sejal mržnjo proti židovski veri in Zidom sploh. Obširen govor je imel dr. Pops, ki jc nag'aJal, da so bili Zkije v Srbiji vodno I nacionalisti S Srbi slavijo vse srbske na- i cionalne in kulturne praznike ter so se z njimi tudi borili v vseh vojnah. Mirno lahko reče, da je mnogo srbskih Zidov, ki so boljši rodoljubi kakor so številni Srbi, ki so živeli pod madžarsko nadvlado v Vojvod in i. Sodišče ie obsodilo Mojiča /aradi žalitve židovskega Boga in vere pogojno na ive leti na globo 600 din ali 10 dni zapora. Nova zbirka mladinskih pesmi Mladinska pevska literatura se je poslednjih deset let silno pomnožila. Glavni razlog temu porastu so bili mladinski zbori, ki jim je dal posebne spodbude najprej in najbolj Trboveljski slavček, ter so na široko razpredli svoje muzikalno in vzgojno pomembno delovanje. S tem pa so razumljivo pritegnili mnogo slovenskih skladateljev, ki se dotlej za mladinsko pesem več ali manj niso zanimali — saj tudi ni bilo izvajalcev tovrstne literature! —, ki pa so poslej svoje stvariteljske sile uveljavljali tudi na polju mladinske pevske literature in ji doprinesli veliko število kvalificiranih skladb. Tudi zbirke so se množite, od »Grlice«, ki je najširje in najbolj bogato zajela mladinsko pesem, pa do najnovejših izdan j. V vrsto poslednjih spadajo tudi »Mladinske pesmi« M. Pirnika, ki so izšle ob koncu preteklega leta kot tretji zvezek publikacij Društva pevovodij mladinskih zborov. Pirnik je deloval na področju mladinske literature že dolgo in jo doslej deloma samostojno, deloma v kolektivnih zbirkah izdal že lepo vrsto svojih mladinskih skladb. Dočim je v prejšnjih zastopal dokaj ostro smer sodobne kompozicijske gradnje, se zdi v pravkar Iz-išlih, da se je znano omilil in da pridobiva v muzikalni zvočnosti vedno večjo ustaljenost, pri tem pa vendar ni opustil uporabljanja že prej priljubljenih malih m velikih sekundnih, septimnih in tudi kvartnih Intervalskih spojev. Le drugače, hočem reči, bolj prilagojeno estetiki zvoka jih je začel uporabljati in jim pridruževati tudi ostale spole, katerih se je doslej često in vidno izogibal. Res, da so vse pesmi poslednje njegove zbirke zgralene na narodni motiviki; vendar to menda ni bilo razlog (in tudi potrebno bi ne bilo), da je v svojih harmoničnih, kakor tudi melodičnih post opih začel uveljavljati lažjo, otroškim zborom primernejšo pevsko tehniko, in pa. da je z njimi nakazal zmernejšo smer. ki io bržkone namerava v bodoče zastopati. Nedvomno bo s tem načinom pri mladinskih zborih tudi uspel. Melodične Unije v pesmih zadnje zbirke so dosledne v smislu zahtev dane metodike, ostali glasovi so odgovarjajoči ne le harmonično, ampak tudi kontrapunktično učinkovito in dovolj živo LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 3. — 8. marca Vsa pojasnila daje: ZVAN1CNI BIRO LAJPCI- IKOG SEJMA BEOGRAD. Knez Mlhajlova SS/L in častni zastopniki: Ing. G. T6NNTES, Ljubljana. Tvrševa S3 — Telefon Z7-4K8. JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka uL 25. Telefon 20-97. ter zanimivo izpeljani. Ritmika je preprosta, prav tako dinamiko. U pa obe nudita v pravimi izvedbi mnogo možnosti. V celoti obsega : Mrka pet pesmi: Oj mladost ti (prekmurska), Notranjska legenda (po napevu iz L1877), Vecernica (po napevu iz L 1874), Pojdem v rute (koroška) in Jutranjica (po napevu iz 1.1874). Najbolj zanimivo so obdelane poslednje tri, med njimi Vecernica m Pojdem v rute po polni, Interesantni harmoniki, ki le mestoma izzveni nekoliko trdo, skoraj bi rekel nasilno, sicer pa je vseskozi tekoča in dosledna; prav tako je zanimiva tudi Jutranjica. V prvih dveh pa se vzbuja doje m razvlečen os ti, čemur je iskati izvora že v motiviki sami in nikakor v harmoni-zacijski izvedbi; sta pa tudi lepo grajeni in ostrejši smernosti se najbolj odgovarjajoči. Ista se namreč v nadaljnjih treh sklad ban nekoliko izgublja v smislu, kakršnega sem nakazal poprej. Zbirka je lep prispevek naši mladinski pevski literaturi; zavoljo dokajsnje tehnične preprostosti bo dostopna tudi srednje vrste mladinskim zborom, ki bodo gotovo prav radi posegli po njej. cd-- MALI OGLASI beseda 50 par. davek pose ne j Preklici izjave oeseoa Um 1.- dsvefc posebej. 6a pismene odgovore giede malih jgiaso« je trena priloži, snamno. — Popustov as male ogiaae oe priznamo RAzno Beseda 50 pat lave* poseoej NajmaniAi *ne*efc LHn CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Male oglase ss »Slov. Narod« sprejema oprava do S- are dopoldne Inserirajte V SLOV. NARODU14 POUK Baseoa ob pai. davek pose Dej Najmanjši znesek 8.— Din Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od Vi 7. do 8. in od 1&8 do 9 zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece. Novi tečaji se prično 1. februarja šolnina «elo nizka Moderna m največja strojepisnica! Vpisovanje dnevno do 8 ure zvečer Chrlstofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska c. 15 tel. št. 48-43. 389 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 FOTOGRAFSKI ATELJE filialka, brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem, naprodaj zaradi prevelike obremenitve in bolezni. — Foto V las ta, Bos. Novi. 423 NAPODNA IiSKABNA LJUBLJANA BVJTČnJiJ VSK VR8TB TIHKtWlM *lt KPROSTK Itš NAJFINRJŠ* Vajbolfii vodnik 90 radijskem svetu ie ,NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, stro k o vl članki, roman novela, novice s radijskto^s tn televizijskega sveta, tilniki pregieo oagradni natečaj, »mesnice izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran: irKA\ A. LJubljana ftnafljcva ulica 5. Vlettecna naročnina ^PREMOG KOKS - DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL- 20-59 1 Postrežba brezhibna! Umrl je nad ljubljeni, najboljši soprog, očka, brat, zet, svak in stric, gospod Dr. PAVEL GROSEU profesor Mestne ženske realne gimnazije in honorarni profeaor • medicinske fakultete Univerze kralja Aleksandra V Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek 29. januarja ob 15. uri izpred mrliške veze Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. januarja 1940. DAVORINA roj. KARLINOVA, soproga; VID, stud« med«, sin; RUDOLF in MARIJA, brat in ter ostalo sorodstvo K. C. Bentlev: 37 .Skok skozi okno* ROMAN Čez nekaj sekund sem pognal avto, pa sem ga zopet ustavil in v naslednjem trenutku mi je zaprlo sapo. Nekaj korakov od mene je ležal Manderson mrtev. Videl sem ga dobro, ker je sijala luna. Ležal je na hrbtu razprostrtih rok, plašč in suknjič je Imel odpeL A luna je obsevala njegov mrtvaško bledi obraz in srajco. Lunini žarki so se lomili v njegovih očeh in na njegovih zobeh. Bil je nedvomno mrtev. Gledal sem ga osuplo in nobene misli nisem bil zmožen. Nepremično sem zrl na p ramen ček krvi blizu Mandersonovega ušesa. Tik njega je ležal njegov klobuk, pri nogah pa samokres. Mislim, da sem ga tako nepremično gledal samo sekaj sekund. Potem sem pa vstal drhtečih kolen, kajti zdaj mi je bila znana vsa resnica in spoznal sem vso velikost preteče nevarnosti. Ta blaznež ni hotel uničiti samo moje časti in svobode, temveč je snoval tudi mojo smrt. Smrt na vešalih. Ustrašil se ni niti tega. da si je končal življenje, življenje, ki so ga itak ogražale depresiie. Zadnja pobuda za samomor je bila nedvomno peklenska radost, da bo z njegovim uničeno tudi moje življenje. Zdelo se je, da je moj položaj brezupen. Ce je bil brezupen ie pri domnevi, da me je hote) Manderson označiti za tolovaja, kakšen je bil žele zdaj, ko je njegovo truplo kazalo s prstom name, da sem morilec! Pobral sem samokres in opazil, zdaj že zopet čisto mirno, da je bil to moj samokres. Manderson ga je bil nedvomno prinesel iz moje sobe ta čas, ko sem žel k avtomobilu. V naslednjem trenutku sem se spomnil, da sem dal nekoč na samokres vgravirati svoji začetnici in sicer na Mandersonovo pobudo, da bi samokres razlikovala od njegovega, ki mu je bil enak. Sklonil sem se nadenj in se prepričal, da je že mrtev. Nisem pa opazil prask na njegovih zapestjih, o katerih se je potem mislilo, da so dokaz borbe. Toda jaz ne dvomim, da se je Manderson opraskal namenoma. To je bil del njegovega načrta. Čeprav se za te podrobnosti nisem zmenil, je bilo jasno, da Manderson ni pozabil na nič, kar bi izključilo samomor in kar bi mi zadrgnilo zanko okrog vratu. Gotovo si je prizadeval izstreliti kroglo na dolžino roke, kajti na njegovem obrazu ni bilo nobenih sledov opeklin. Rana je bila čista in krvavela ni več. Vzravnal sem se in seštel okolnosti, govoreče prod meni. Pregovoril sem ga (kakor je dejal svoji ženi in tudi svojemu hišnemu upravitelju, kar sem zvedel pozneje), da bi se ođpeljal v jasni noči s menoj na izprehod, s katerega se ni več vrnil. Ustreljen je bil z mojim samokresom. Res je sicer, da nisem storil nobenega obremenilnega koraka več, ko sem spoznal njegov načrt. — Da nisem pobegnil, da se nisem preoblekel, niti skril denarja. Toda kaj naj bi počel z njim? Kakšno upanje sem imel? Kaj naj bi bil storil? Dobre četrt ure sem hodil sem in tja ter razmišljal o položaju kakor pri Šahu. Moral sem misliti logično in hladno, kajti od tega je bilo odvisno moje življenje. Pomisliti morate, da mi nekatere okolnosti še niso bile znane. Ponujali sta se mi dve možnosti: Pripeljati mrtvega, pripovedovati vso zgodbo ter zanesti se na moć nedolžnosti in resnice, obenem pa izročiti demante in denar. Ob tej misli bi se bil malone zasmejal. Videl sem se, kako prenašam v hišo mrliča in pripovedujem povsem neverjetno zgodbo, ki je ni mogoče dokazati in v kateri igra glavno vlogo človek, moj smrten sovražnik, čeprav iz njegovih ust še nihče ni slišal o meni slabe besede. Mandersonova spretnost mi je povsod nastavila pasti. Skrbno prikrivanje mržnje je bila značilna poteza njegove taktike. Tako je mogel ravnati samo Človek šsseans discipline. Druga možnost je bila: izkoristiti položaj in pobegniti. Toda tu je bil mrlič! Nisem imel časa skriti ga tako dobro, da bi ga pri sistematičnem iskanju ne našli. Pa tudi če bi bil storil s truplom karkoli, bi bilo postavilo čez nekaj ur vso hišo na noge dejstvo, da se Manderson ni vrnil. Martin se bo spomnil na avto in poklical policijo. Na vse zgodaj zjutraj bi bile Že vse ceste zaprte in brzojavno razposlana tiralica. Pristanišča in železniške postaje bi bile zastražene in morda bi se čez štiri in dvajset ur že vsa Evropa podila po mojih sledovih. Vsi listi M pisali o Mandersonovi smrti. Ves iz sebe sem skušal izmisliti si zgođbo, U bi se slišala verjetneje od resničnosti. Mnogo mi jih je prišlo na misel, toda v vsaki je bila nevarnost. Povsod sem naletel na dejstvo, da sem povabil Mandersona na izprehod. s katerega se ni več vrnil živ. To se je dalo vsak čas dokazati. Ne da bi se zavedal, sem si večkrat ponovil Mandersonove besede, ki jih je izpregovoril vpričo svoje žene. Kar sem se zalotil na tem, da jih izgovarjam kakor Manderson. Izvohali ste, gospod Trent, da imam poseben talent za posnemanje. Skrbno sem si te besede večkrat ponovil — Marlowe je storil tako in Cupples ga je v presenečenju debelo pogledal — potem sem si pa mislil, da se Manderson ni vrnil živ. Manderson se vrne živ. In že sem imel zasnovan načrt. Nisem čakal, da bi dobro premislil vse podrobnosti. Vsakega trenutka je bilo škoda. Dvignil sem truplo, ga stlačil v avto in ga skrbno pokril. Vzel sem tudi klobuk in samokres. Nobene sledi nisem pustil. Ko sem se bližal domu, sem vozil počasneje in skrbno pregledoval cesto. Nič se ni ganilo. Odpeljal sem avto na odprto polje na cesti dobrih dvajset korakov od vrtnih vratc. Potem sem z Mandersonovim klobukom na glavi in s samokresom v žepu odvlekel truplo čez cesto do vratc Ni me bilo več tako strah kakor v prvih trenutkih In bil sem prepričan, da se bo vse dobro končalo, samo če bodo vzdržali moji živci. Vse drugo veste. Marlowe si je prižgal cigaro. Trent je gledal, kako je zagorela vžigalica in opazil je, da je Marloum zadrhtala roka. Urama Joap Zupan« // Za •Narodno tekamo" ftan jaran // Za upravo m moralni dal bata Oton Chratot // Vsi v Ljubljani Ste* 23 »SLOVENSKI NAROD ponedeljek, 38. Januarje. 1940. Stran 3 DNEVNE VESTI — Elektrifikacija Slovenije. V tej rimi se Je izkazalo, ua ale**uiHK<*wijsko OtitroSje Slovenije, ki ga napajajo aasieuoje glavne elektrarne: Fala, \eienje. Trbovlje in Kranjske deželne elektrarne se m popolno. Zaradi zime so se kaloiieue elcKirarne zelo teako zalagale s premogom, med tem ko je obratov^aje hi^i oceuiral oviral led, na prir.ier Faio Izdelan je nov n&c. t za izpopolnitev elektritikacije Slovenije in po njem nameravajo kmalu zgraditi v Senovem pri Rajhenbu^u kalorično centralo s kapaciteto 12 500 kilovatov. Centrala bo zgrajena neposredno pri aenovakein premogovniku, ki je tudi last Trboveljske premo-gokopne družbe Zdaj že ^ra'e uaijnovod od KrakCga proti Rajh.nburgu. — Pomanjkanje celuloze za papir. Zadnje čase primankuje v naši papirniški industriji celuloze za izdelovanje papirja. Zato se v Beogradu že čuti pomanjkanje domačega časopisnega papirja. Produkcija naših papirnic znaša povprečno 17.600 ton Lani se je produkcija nekoliko zmanjšala Da zadnje čaše primankuje pri nas papirja, je treba popisovati temu. da uvažamo is Nemčije in Slovaške okrog 20.000 ton celuloze na leto. čeprav imamo že tri tovarne za celulozo. Naša papirniška UV dustrija ne izkoriSčujs Svojt kapacitete in tako je predlanskim obratovala samo z 53 kapacitete. — Lanski pridelek vina v Sloveniji. Lanska letina je bila nekoliko boljša kakor predlanskim. Na površini 27.244 ha so pridelali 448.01? hI vina. predlanskim pa na pov.šini 27.088 ha 394.481 hl. Lani Je znašal pridelek na hektar 16.6 hI, predlanskim pa 14.7 hI. Površina vinogradov SS Je povečala za 0.4^, pridelek pa ža 12.4% po količini in 12.2% na ha. — Vzroki alkoholizma med »-alm narodom. V sobotnem čanku pod tem našlo* vo-n je tiskarski škrat tU pravil nekaj napak ki jih popravljamo. Drugi stavek petega oditivka bi se mora] pravilno glasiti: -Nlkikor nI res da so ljubljanske gostilne ob sorotah In nedeljah prepolne pijancev. Res je. da so d3bro obiskane, res pa je tudi to. da v večini ljubljanskih go-tiln Ob sobotah in nedeljah pesedajo prijetne družbe, ki niso pijane, ampak iš?ej5 pc napornem tedenskem delu samo malo razvedrila.« Tisk irski škrat je po-na-*ajal tuđi prt zad"jpm stavku zadnjega od-tavka, ki se mora pravilno gladiti: »rolž-iost oblaste/ je. da pijancem s silo zakona onemogočijo rijanftevane. d^žmst vzgojiteljev na deželi pa, da z dobro vzgojo krene merilno fizično ln duhovno ter jI tako vcepijo čimveč odpornosti proti vsem i"ku*nipvam in težavam, ki jO čakaj-) v življeniu.« — Tudi na Japonsko frvažimn nlnndnlj. V Sln^r.lk je prispela ItaTUanska ladja >Monte Piano«. Na njo bodo naložiti 0 vagonov aluminija, ki ga odpošljejo na Ja- ponsko. Ta aluminij so Izdelali v tovarni aluminija v Lozovcu pri Šibeniku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo smerno mrzlo* večinoma oblačno vreme. Včeraj je deževalo aa Kumboru. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 12, v Dubrovniku 9, v Splitu 7 na Visu 5, v Ljubljani 0.4, v Zagrebu in Beogradu —1.0, v Mariboru —1.7. v Sarajevu —2. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala —3.8. Iz Celfa _c Zanimivo predavanje: Na ljudskem vseuči bo predaval d.evi ob osmih g. vik*.«* P.nat iz Ljubljane o temi »Finska - d-, že.a tiso-eiih jezei< Predavatelj bo pr.kaz.ul mnogo topih skioptičnih sdk. —c Prijavite vozila I Vsi lastniki motornih vo^ii tijaka.skih voz in kOies, ki se niso prijavili svojih, vozil za isto 1940., naj storijo tč takoj, ker poteče rok za pr.javo v si c do 31. t. m. —c Na dan sv. Save je Opravil prota f Bulovan v pravoslavni cerkvi alužbo božjo ob o.iso.nosti predstavnikov vojaških in cir..nih ob astev in uradov SOI. kotpo-ra^ij ln dTusteV ter mnogih pravoslavnih ln u.ug.h Ver« kov. Po službi božji Je krenila pioceiija v telovadnico I. drž. narodne šole. kjer se je pričela Ob 10.30 šolska p.oslava. Piota g. Bulovan je opravil ob-ied blagoslovitve vode in rezanja kolača nato pa je prečital krasno predavanje Žičkega episkopa dr. Nikolaja Velimirovi-ča o nacionarzmu sv. Save. Prisotni so zapeli himno sv Save Sladile so učinkovite deklamacije 6 deklic in l dečka Po proslavi se Je vrnila procesija v cerkev —c Nepoštena Mrzkmja. Pred dnevi je I7letna sluškinja Frančiška Z. iz Celja, ki Je stanova'a na Mari bo p ki cesti, ukradla svoji sostanova'lf 3050 din in Izginila. Del ukradenega denarja je uporob la za nakup oblek in d:ugih stvail P:licja jo ie kmalu izsledila ln aretirala Pri njej so našli Se 1808 celjsko bolnico. Maribor je svečano proslavil sv. Savo Prodoren uspeh svetosavekega koncerta Maribor, 28. Januarja V SObOtni številki smo poročali o slovesnem poteku dopoldanske svetosavske proslave, snOči pa je bil v polni veliki dvorani SokolSkSga doma tradicijonalni svetosavski konce it s skrbno izbranim sporedom. Vabilu prirediteljev, ki so koncert temeljito i& spretno pripravili, se je odzvalo mnogoštevilno občinstvo. Nad odrom je visela učinkovita ter lepa slika sv. Save. Med navzočimi so bili predstavniki mariborskega nacionalnega in društvenega življenja tir drugi odličnlki. med njimi poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Radova novic, poveljnik 40. pelpolka polkovnik Božovič, podpolkovnik S. GaSčič, mestni Župan dr. J u van ter sreska načelnika dr. Slika in Eiletz. Učinkovito so vojaški godbeniki pod vodstvom kapelnika kapetana Jlranka odsvirali Jlrankovo »Fantazijo Jugoslov. narodnih pesmi« ln »Srpski venac«. S polnim, prodornim glasom je zapel naš operni tenor Anatol ManosevskL ki ga Je spremljal na klavirju prof. dr. R. Klasinc, HriltlcSVO *EleglJo«. Frohazkovo »Zvezde žarijo« in Hatzejevo *tj Turčinu dulvodicac. Sloves umetnikov sta utrdila in poglobila ravnatelj matične glasbene Šole Oton Bajde in naš odlični pianist prof. dr. R. Klasinc, ki sta dovršeno izvajala izbrane sklad. (Kjuj: »Scherzando«, Olazunov: Chant mlnistrel in »španska Berenada«). Ob zaključku so nastopili pod vodstvom svojega dirigenta prof. tj. Vrabca še pevci sJadrana-Nanosa^ ln sicer v enotno krojenih. Učnih oblekah. Ubrano ln skladno so Odpeli vrsto izbranih pesmi ln zaključili S himno sv. Savi. Vsi sodelujoči in nastopajoči so bili deležni prisrčnega, navdušenega ploskanja ter odobravanja občinstva. Krasno uspelemu koncertu je sledil prijetno Živahen družabni večer, ki ga je otvori! polkovnik Radovanovič s kraljevskim kolom. Večer Js potekel v tracidionalnem duhu svetosavske topline in prisrčnosti. Vsi. ki so sodelovali pri pripravah letošnje svetosavske proslave v Mariboru, zaslužijo pohvalo in priznanje za nesebično, požrtvovalno delo. Ms?r"? rske in ..:3iške Vodnikova družba ponovno prosi vse Alane, ki so plačali članarino za leto 1939 Pri pok. šol. upra\itolju Franju Cvetku, naj dvignejo letošnje knjige prt upravniku Učiteljskega doma g. Ivanu Lovšetu, Ko* anrjeva ulica 41. — Zaradi ukinitve brrovlaks 501 -dO*, kt JS odhajal iz Maribora ob 2.4S. bodo mariborske pošte odpravljale vse pošiljke V meri proti Ljubljani in Zagrebu ob 90.56. aaradr. tega se bodo usprasnjevnji pol tAl nabiralniki 30 minut prej kakor došle* — Novi grobovi. Umrla je zasebnlca Marija, Vreč), stara 70 let stanujoča na Pobrežju, Aleksandrova ulica st. 70. — V Nasipni ulici na Pobrežju Je umrl posestnik Franc S p r i n g e r, star 75 let. — V 63. lotu starosti je umrla ga. Elizabeta Hotzl. — žalujočim nače globoko šola I je! — Odprt roke, odprt srce... V težkem položaju se je znašel bivši bolničar, ki je sedal brez posla in b res sss'uzka. Njegova družina mnogo trpi. Dobra srca se naprošajo, du mu priskočijo na pomoč. Darila v blagu ln denarju sprejema Iz vljudnosti uprava našega lista v Mariboru. _ KOčno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, in Savo-•tova magđal n"ka lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Pabcrki. -Delavska politika« poroča: »Uprava Narolnags gledališča je dovolila 50odstotni pepust pri vstopnini vsem de-laveeT.i in nameščencem. To Je hvale vredna uvidevnost Ni pa razumljivo, kako je mogla dati gledališka uprava bloke, ki opravičujejo do nakupa vstopnic po Znižani osni samo upravi knjižnice »Delavske zbornice«, kamor ogromna večina organiziranega delavstva sploh ne zahaja, ne glede na to. da uprava knjižnice niti ni v stanu pravilno ugotoviti, ali Je ta aH oni delavec s svoj: mi prispevki pri organizaciji ▼ redu. Tako kontrolo bi mogla brezhibno vršiti samo strokovna organizacija, katere elan je dotični delavec ali nameščenec, Sli pa forum, v katerem so te organizacije združene, kakor Je na primer krajevni msdstrrkovni odbor v Mariboru za orga-BtasacHe Tj*»fl«T. Gled*»l«*»*a uprava bi sfo-jajg prav in pametno, ako bi navezala stike naravnost s strokovnimi organizacijami. Ne samo, da bodo na ta način preprečene vsake zloraba, bo tudi indirektno pripomogla k propagandi za gledališče med delavstvom ln nameščenci Tako kot je stvar urejena sedaj, ne more mnogo koristiti niti delavstvu niti gledališču. Nikakor as gre, da bi z znižano vstopnino za gledališče silili delavce k obisku knjižnice Delavske zbornice, kamor ne marajo zahajati — Vac strokovno oirtnlslranih delavcev.« — Razgibano življenje je uio včeraj ob vznožju Pohorja, po pobočjih kfeljskega hriba, ob Treh ribnikih te proti Kamnlci. Na vse strani so se razkropili nešteti du-carji in Sankarji. Mariborska mladina je hotela tudi včerajšnjo nedeljo temeljito izkoristiti. Seveda ae je prtdruzila mladini tudi starejša generacija vnetih smučarjev. Živahno Je bilo tudi vrh Pohorja, kamor so se podali mariborski zimski Športniki in navdušeni planinci že v soboto popoldne. V noči na nedeljo js namreč spet naleta vai sneg ln ga Je zapadlo sa • cm. Skupna višina snega v ravnini je bila včeraj 46 cm, minimalna jutrnja temperatura —4.0. — Volovska dirka »kozi mariborske nMee. Iz mestne klavnice je ušel vol. ki je v divjem tempu zdlrjal po Ulici kneza Kočija preko Glavnega trga v smeri Kam* niče. Na koncu Koroške ceste je podivjanega vola ustavil stražnik. Medtem je pri-Žel tudi lastnik vola, ki je žival Spravil sonet nazaj v klavnico. R sreči »vdovska dirka« ni povzročila nobene nezgode. — itazbar'jfv dogodek ss je pripetil v Hrast tu pri Llmbusu. K 421etnemu posest* niku Mihaelu Koclanu je prišel brezposelni mlinarski pomočnik Anton Jančar, stanujoč v Lovski ulici 27 na Pobrežju, ki je bH izpuščen iz tukajšnje Jetnlsnlce. kjer js prestala! Smeeecno zaporno kazen zaradi pretepa. Pri Kocjanovih je Jančar Iskal svoio bivšo prfležnico, s katero ima nezakonskega otroka, ki bt ga rad videl, toda dejali so mu. da bo otroka tele tedaj videl, kadar bo sanj skrbel te plačal. To js Jančarja tak" razburilo, da je navalil na ^oetanovo ženo. v tem trenutku pa je prišel domov Mihael Kocjan, kf Je Jančarja savaMI, mu zvezal s vrvjo roke ter ga saprt v svinjak. Nato js Kocjan odsal wm orožniško postajo v Studencih, kjer je zadevo prijavil. Sedaj so orožniki Koejsna ovadili državnemu tožilstvu, ker jo Jan* carja zaprl v svinjak. — Bazne vesti. V salamunovo trgovino z dežniki na Aleksandrovi cesti ls sta proti večeru prišla neki moaki in neka seoska ki sta izbirala dežnike. Kupila nista ničesar, pač pa jo trgovka opazila, da jo neznanec p^d p asosm skril 150 din vreden dežnik. Poklicala je stražnika, toda medtem jo je tat Že odkuril. Sedaj ga išče policija — V Prečni ulici je neki brivec napadel tekstilnega mojstra Oskarja Miijav-ca ter ga s pestjo udaril s tako Silo po rs -obrazu, da je MUJavec dobil precejšnje poškodbe* Zadeva se bo končala pred sodniki. Na aiarneta trgu js esovproini ven podrl 251etnega delavca Ivana Damina, ki se Je peljal s kolesom. Oasms si js prt padcu zlomil levico in so ga morali odpremitt v mariborsko splošno bolnico. — ZaSebnlči Ernestlni Pavaiec s Koroško cesto je doslej še ne'han žepar izmaknil sa vodnikovem trgu denarnico, v kateri je bilo okoli 30 dm gotovine. — Mkrihorsko vtem«. Vremenska napoved pravi, de be oblačno m vetrovno vreme, v pU.nin.ah morda sneg. Včeraj je bila najvišja temperatura —10. dart —ll.l. Tragična satrt v snežnem groba PoMtnik* J**. RsMtia z RoŠ^ota ter ftjggovo im*m H ptmm — Sel« po treh dotah po|aaxsi#zta Maribor, 28. januarja Dopokine okoil 9. Je prišla k posestn'ci Mariji rlSuptnisnovi is llospaha 6. letna An» ca, hčerka soseda Josipa "Stanerja,. .ki Ima v Hospohu it. 78 na severovzhodn^rn obronku fev. Urbana lepo domač jo. Dekletce je bilo promrasoflo. Prosu* je Ma- r jo Hauiptmanovo, naj bi * prftel k njim kdo. ki bi požagal in posekal nekaj drv. ker je pri njih stra#no mrzlo. POSestnca Kauptmanova je ugodila nroinjl male Aiu> ce in je poslala k Ranerievim švologo sina Ferdinanda. Ko se je Fei^naad ttaTjpt-rr.an približal domačij' lUulerjevih, Je takoj opazil da je potegnjena gas iS do rile Zdelo se mu Je to Čudno .ker le posestnik Raner ve^no poskrbel, da je bila pot do konča očiščena snega. Zle šhitnje. ki so ga prevzele so se Stopnjevale ko je stopil v h:šo R^nerievih Videl je. S7Ietno bab co Mariio Ranerjevo. meter posestnika Josipa Raneria kako je"T>ila vsa pre-mražena opazil je. kako se" 4 otroci v m ram sti9kp^o <1nig k dingemu, lO^tna Mie^k?* 9^etna Emica OTetna Anica in 3-letni Ivanček Otroci so deia^i Ferdinandu RaiT^meJiu, da ni b*lo pri n"ih Že tri dni nič zakurjeno, ker nI bilo ateka te hiam'.-ce že od četrtka domov. Ferdinand H°upt-man je zaslutil nesrečo in je takoj pohitel domov k svoji materi ki ji je razodel svoje zle slutnje. Hauptmanova je sla k sosedom, ki so se zbral* potem pri ftaner-jevi domačiji Prispel Je tudi očq Raner-%n občni acfe#b? cae MsJtoSJUš ftpot tMUk orgat* aizacij v državi — F#iMtitev vratarja o^^trja Maribor, 28. januarja Sna Izmed največjih športnih organizacij v naši banovini SK Šeloamčar je Imel •noči v dvorani na stadionu ob Traaški cesti svoj is. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik laz, B. Uran. Po uvodnih formalnostih so odposlali vdanostno'brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n., pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo naroda te prometnemu ministru. Zatem se je tež. Uran spomnil v preteklem letu umrlih članov! katerih spomin so navzoči počastili s klici »Slava«. Predsednik je nato opisal kl u bovo delovanje v pretekli poslovni dobi« nakar so sledila poročila posameznih funkcionarjev. Tajniško poročilo je podel g. Jenko. Khib šteje 1606 Članov, sa 03 ved kakor v L 1*68. Delo poodmfh sekcij je bilo v proteklom letu na višini. Uprava je v pretekli poslovni dobi posvetila vso svojo pozornost saniranju klubovih financ In jI je uspelo poravnati ves dolg pri Kreditni zadrugi, za katerega je plačala visoke obresti. Dolg ob zaključku poslovnega L1086 45.644 din se je znižal v 1.1*39 za 13.161 dm« da Je ostalo še din 32.482 brezobrestnega dolga, Uprava igrišč v preteklem letu ni Izvršila celotnega programa, ker v začetku leta ni mogla zbrati potrebnih sredstev, pozneje pa no nastopile Izredne razmere, ki so mogoČUe redno športno ti vi jen je. la poročila načelnika Kamroalo je razvidno, da Je prvo moštvo odigralo SS tekem, rezervno 13, "»'■^^ pa 15 tekem. Nogometna sekcija Ima 21S Izvršujočlh članov. Za težaški odsek Je poročal naocmfk G. Masa. Teniški odsek razpolaga a tremi dobrimi igrišči. Članov ima 48, ki so se udeležili rasnih turnirjev in dosta« vngtve katerega Je potodal g. Knechtl, je priredil julija 1.1. turni? 86 prvenstvo Maribora, ki je uspel nad pričakovanje. Rasen tega je priredil ša druga tekmovanje* pri katerih so elani dosegli lope uspehe. Za ■Issakiispiiianl odsek je poročal načelnik Pli —t, nakar Je podal svoje poročilo g. Glavič, ki jš poročal za hol—Siskl odsek. Tudi ta sekcija ni mogla raavitl svojega delovanja tako, kakor je bilo zamišljeno. 8K 6olownlftir si je n vsemi svojimi sekcijami, med temi tudi kolesarsko, nadel nalogo gojiti adrev sport v strogo nacionalnem jugoslovanskem duhu ln zaradi tega ni ln as bo dovolil, da bi se njegovi člani vmešavali v politiko. Taki vzroki so tudi privedli do izrednega ob* onega zbora Mariborskoga Mesarskega podsaveza m izvolitve novega prcflšnfflinri Kolesarska sokolja SK geleaničarja je V >reteklem letu priredila S dirke, ki oo vse prav lepo uspele. Razen tega so klubovi člani startali na mnogih drugih dirkah ter si osvojili lope lavorike. Za Mkentaoteld odsek jO roforiral g. F. Podpecaa. Klubovi člani so startali na tekmi za državno prvenstvo te v troeoju mest LJubljane - Zagreb - Beograd, kjer no člani SK sfelesaUcarja rssronoM barve Ljubljano. Po saahigi mariborskih atletov je ljubljene amagala. toda Usti no poročali le o uspehih IjuUjančanov ter poudarili njihove vrlteo, nasprotno pa niso upoštevali Meri-borcanov. G. Povečan je v svojem poročilu grajal voditelje slovenske lahkoatletike, ki 8 svojim separatizmom ženejo našo atle-tuto, ki Jo na v Iz poročila gajalka g. F. r* 8- te Mada so znašali. JclubovL dohodki v preteklem letu 88.248.70 din .izdatki pa 63.072.50 din. Cla- aarine je dobil klub v preteklem lesa 81.215 din, dohodki posameznih sekcij so znašali 38.2Ž7.80 din. prodaja znakov Je vrgla 8.213*73 din. Izdatki za posamezne sekcije so znašali: nogometna sekcija 42.092.25, lahkoatletska 6.278 din. kolesarska 818.30. šahovska 3.240.50. zimskosportna 3.382.75. Vse sekcije So bile pasivne ln Sicer nogometna za 12.Š0S.25, lahkoatletska Za 5.591. kolesarska Za 433.50. Šahovska Za 885.50. zimskosportna pa za 3.057.75 dih. Primanjkljaj sekcij se Je kril predvsem IZ dohodkov Članarine. Vrednost nepremičnin znaša 236.905.2.' din, vrednost inventarja posameznih sekcij pa 36.800 dih, tako da Je celotno kllibovo premoženje t Odpisi dne 1. januarja 1940 2t3.703.25 din. Naposled je poročal g. Vera« 6 akciji glr-de Obveznic, kt je popolnoma UJpela. v imenu nadzoroma odbora je g. Bačnik predlagal ra^w:-;-iico a posebno SahvaJn gospodarju, tajiaifch HI MagftJutfeu. ki Jc bila tudi Soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila soglasno izvoljen« naslednja nova Uprava: inž. B. tJran. br*»d* sednlk; tevštahij Joštl, t. podOredse^ilk: Emlt MtlM 11. podpredsedniki Josip JOttkn I. tajnik: fiaspar Arltfč IT. tajnik; r^anf POdpeČan I. blagajnik; FVftno RadeJ H. blagajnik; Andrej Jabžekovič t. gospodar: Drago ĆlŽek 11. gospodar; Josip ttser. FV&hc Gujsttlk, fcmest FrahgeŽ m Rudolf St© katastrofi v Polhograjskih doleti Se nekaj podrobnosti o smrti dveh delavcev Log, 27. januarja Z razi mljivo naglico se je razsir la novica o strašni nesreči pri potoku Soupatu v Poljanski dolini. Strah pred plazovi se je še povečal zlasti ker se je pričel sedaj, ko je nastop la od juga. sneg vsi pati z vseh koncev in krajev in je previdnost se posebno umestna. Znane so sedaj tudi nekatere podrobnosti o tragediji ki se je odigrala v sredo dopoldne. Stanonik je Šel po hlode s šestimi judm in prav toliko konji in sanmi. Do nesreče je prslo že potem, ko so se vozovi, naloženi s hlodi vračali nazaj domov proti Logu. Kraj nesreče je izredno opasen. Na eni stran je itrmina. na drugo stran pa breg, kakih pet metrov skoro prepad Priče katastrofe vedo prav za prav kaj malo povedati, kako jih je zagrnil plaz. Dogajalo se je vse z naravnost nepojmljivo naglico. Plaz širok okrog 100 m se je odtrgal z višine dobrih 70 m ln je dosegel ljudi, preden so se prav za prav zavedli nesreče. San\ ljudi in konje — vse je plaz potegnil s seboj v globino in jih zasul. Gospo ar s« je rešil na podoben način kakor par dni p-ej Jane? Bož^ar Prijel se je za neko drevo m se vlekel potem od veje do veje .dokler m zlezel na površje. Eden izmed hlapcev se je preril tz snega skoro istočasno. Kraj nesreče je oddaljen 1 km od vasi Loga. pa je bila zato pomoč sorazmerno hitra. Temu dejstvu tudi pripisujejo, da ni bila nesreča se večja. Eden izmed konjev je sam prerJ do površine, štiri so morali izvleči ljudje, a eden je kakor smo že poročali, poginil. Ljudje pod snegom niso ležali daleč narazen. Oba pod snegom zadušena moška sta bila prav tesno skupaj vsi ljudje pa. ki so jih odkopeli so bil prevrujeni tako. da so imeli noge v bregu, a glave spodaj. Poleg Stanonlka, Mraka in Miklavčl-ča so bili Žrtve nesreče ie Janez Podobnik lz Hotovelj, 28 let star. Oadež Franc z Sirov, star 18 let. Strehar Slavko iz Fužin, star 20 let vsi trije hlapci in Andrej Kovač 261etni delavec z Loga. Stanonikovi ljudje so Šli no les okrog 7. zjutraj plaz pa jih je zasul ob pol 9. Ko so jih spravili na plan, so b 11 vsi zelo prem raženi. Zdravnik je prišel nekaj pozneje. Pod snegom umrli Miklavčlč je bil rojen 3. marca 1. 1914, njegov drug. France Mrak pa I. 1905. Pogreb obeh ponesrečencev je bil ob 8. na pokopališče v fikof-ji Loki. Preiskava o velikih davčnih utajah Pomočnik finančnega ministra dr. Fili-pančlč je poslal v Pirot posebno komisijo strokovnjakov, ki bodo pregledali poslovne knjige tovarne »Tiger«, ki izdeline obuvala lz gume. Lastnik tovarne je bivši dr Sto-jadinovičev poslanec Dimitrije Mladenovič Komisija je doslej ugotovila da je podietie prikrilo 7« 10 mPHonov dinarjev davkov od leta 1933 sem. Za zadevo se ie osebno zanimal podpredsednik kr. vlade dr. Maček, kateree le opozorila na slučsi tovarne »Tiger« posebna deputacija iz Pirota. ŽiCivski prsces v Vojvodini Pred okrožnim sodečem v Petrovgradu v Vojvodini je bila zanimiva rszprsva Dro-ti glavnemu tajniku Ljotičcvetfa »Zbora* oradu Mojiću. ki ga |e tož^'a zve^a židovskih cerkvenih občin v Jugoslaviji, vlo-jić je namreč ponovno napisal v Ijotičev-skem nemškem organu »Erwsche« in v ^'av, nem Ijotičevskem fi'asilu »Zboru*, da Zidom pomaga pri njihovih kupčijah židovski Bog in da jim dovoljuje mihov talmud goljufati nežide zato Žid je lahko brez drt gega kršijo zak »ne nežid< \ Tožbo je ts-stopal državni toži'ec Branimir Miloiević, Zvezo židovskih ^erkvenm občin pa t jen predsednik in znan beograjski židovski od vrtnik dr Pons. Obtoženi Mojič se je zagovarjal, da je pisal napade proti Zidom v dobri veri. da bi posvsril katoličane pred njihovimi ma-hmacijami ter jih odvrnil od poslovnih zvez z židovskim svetom. Pri citiranju talin uda se je posluževal nemškega »n madžarskega prevoda te svete knjige 2idov Prečrtana so bila obsežna izvedeniška mnenja profesorjev pravoslavne in katoliške teološke fakultete. Mnenja vseh so se strinjala v tem. da je razpolagal Mojič z apokrifni-mi prevodi talmuda z izrazito protižidov- akemi tendencami, ne pa z originaln.m besedilom, ki nikjer ne odgovarja njegovim citatom. Državni tožilec je obtožil Mojiča. da je Žalil s svojim pisanjem židovskega Boga in sejal mržnio proti židovski veri in Zidom sploh. Obširen govor je imel dr. Pops, ki je nag'afal. da so bili Žid je v Srbiji vedno nacionalisti S Srbi slavijo vse srbske na-ckmalne in kulturne praznike ter so se z njimi tudi borili v vseh vojnah Mirno lahko reče. da jc mnogo srbskih Židov, ki so boljši rodoljubi, kakor so Številni Srbi, ki so živeli pod madžarsko nadvlado v Vojvodini. Sodišče je obsodilo Mojiča /aradi žalitve židovskega Boga in vere pogojno na Ive leti na globo 600 din sli 10 dni zapora Nova zbirka mladinskih pesmi Mladinska pevska literatura se je poslednjih deset let silno pomnožila. Glavni razlog temu porastu so bili mladinski zbori, ki jim je dal posebne spodbude najprej in najbolj Trboveljski slavček. ter so na široko razpredli svoje muzikalno ln vzgojno pomembno delovanje. S tem pa so razumljivo pritegnili mnogo slovenskih skladateljev, ki se dotlej za i*tiadinsko pesem več ali manj niso zanimali - saj tudi ni bilo Izvajalcev tovrstne literature! —, ki pa so poslej svoje stvariteljske sile uveljavljali tudi na polju mladinske pevske literature ta ji doprinesli veliko število kvalificiranih skladb. Tudi zbirke so se množite, od »Orlice«, ki ie najSirje in najbolj bogato zajela mladinsko pesem, pa do najnovejših izdanj. V-vrsto poslednjih spadajo tudi »Mladinske pesmic M. Plrnlka ki so Izšle ob koncu preteklega leta kot tretji zvezek publikacij Društva pevovodlj mladinskih zborov. Pirnik je deloval na področju mladinske literature že dolgo ln jo doslej deloma samostojno, deloma v kolektivnih zbirkah izdal že lepo vrsto svojih mladinskih skladb. D očim je v prejšnjih zastopal dokaj ostro smer sodobne kompozicijske gradnje, se zdi v pravkar iz-išlih, da se je znano omilil in da pridobiva v muzikalni zvočnosti vedno večjo ustaljenost, pri tem pa vendar ni opustil uporabljanja že prej priljubljenih malih in velikih sekundnih, septimnih in tudi kvartnih tntervalskib spojev. Le drugače, hočem reči, bolj prilagrojeno estetiki zvoka jih je začel uporabljati ln jim pridruževati tudi ostale spole, katerih se je doslej često in vidno izogibal. Res, da so vse pesmi poslednje niegove zbirke zgraiene na narodni motiviki; vendar to menda nI bilo razlog (ln tudi potrebno bi ne bilo), da je v svojih harmoničnih, kakor tudi melodičnih post op i h začel uveljavljat! lažjo, otroškim zborom primernejšo pevsko tehniko, ln pa. da je z njimi nakazal zmernejšo smer. ki io bržkone namerava v bodoče zastopati Nedvomno bo s tem načinom pri mladinskih zborih tudi uspel. Melodične Unije v pesmih zadnje zbirke so dosledne v smislu zahtev dane metodike, ostali glasovi so odgovarjajoči ne le harmonično, ampak tudi kontrapunktično učinkovito to dovolj živo LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 3. — 8« marca Vsa pojasnila daje: ZVANICN1 BIRO LAJPCI- AKOG SEJMA BEOGRAD. Knez Mlhajlova SS/L in častni zastopniki: Ing. G. T8NNIES, Ljubljana, Tjrieva SS — Telefon 27-42. JOSIP BEZJAK — Maribor. Gosposka uL 25. Telefon 20-97. ter zanimivo izpeljani. Ritmika je preprosta, prav tako dinamika, ki pa obe nudita v pravilni izvedbi mnogo možnosti. V celoti obsega . >irka pet pesmi: Oj mladost ti (prekmurska), Notranjska legenda (po napevu lz L1877), Vecernica (po napevu iz 11874), Pojdem v rute (koroška) in Jutranjica (po napevu iz 1.1874). Najbolj zanimivo so obdelane poslednje tri, med njimi Vecernica In Pojdem v rute po polni. Interesantni harmoniki, ki le mestoma izzveni nekoliko trdo, skoraj bi rekel nasilno, sicer pa je vseskozi tekoča in dosledna: prav tako je zanimiva tudi Jutranjica. V prvih dveh pa se vzbuja do-jem razvlečenosti, čemur je iskati izvora Že v motiviki sami in nikakor v harmonl-zacijski izvedbi; sta pa tudi lepo grajeni in ostrejši smernosti se najbolj odgovarjajoči. Ista se namreč v nadaljnjih treh sklad bah nekoliko izgublja v smislu, kakršnega sem nakazal poprej. Zbirka je lep prispevek naši mladinski pevski literaturi; zavoljo dokajšnje tehnične preprostosti bo dostopna tudi srednje vrste mladinskim zborom, ki bodo gotovo prav radi posegli po njej. od.— MALI OGLASI Jeseda 50 par. davek poseoej Premici, tzjave oeseoa um i. davek posebej da pismene odgovore glede cnaun ogtasuv je ure Da pruoz snem So. — Popusta? za male ogiaae oe priznamo RAzno 00 pat NajmantSi «ai s.- um CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Male oglase za »Slov. Narod« •prejema uprava . Sc» i* «in> ri«»p«ii«Jnr Inserirajte V SLOV. NARODU41 POUK Beseda 60 pai. davek poseoej Najmanjši znesek 8.— Din Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki oo 5*7. do 8. tn od V»8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece. Novi tečaji ae prično 1. februarja. Šolnina -eio nizka Moderna m največja strojepisni ca! Vpisovanje dnevno do 8 ure zvečer Chrtstofo* učni zavod. Ljubljana. Domobranska c. 15. tel. st. 48-43. 389 2A VSAKO PRILIKO najboljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S R E R Sv. Petra cesta 14. FOTOGRAFSKI ATELJE filialka, brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem, naprodaj zaradi prevelike obremenitve in bolezni. — Foto Vlasta, Bos. Novi. 123 narodna Tiskarna I LJUBLJANA I™' ttvuSujk /se vtisTB rrsKtwn +RKJ>RaSTK /Av UAJFINtUŠ* Najboljši vodnik do radijskem sveto fe ,NAŠ VAL** sporedi evropskih postaj na vseh valovih, stroko v_ članki, roman, novela, novico « radijsk^s tn televizijskega sveta, tlln.sirj pregiea nagradni natečaj, s mesnice Lznaja vsaft petek in je tod! lepo ilustriran: LPKAV A: LJubljana K nalijeva ulica 6. Mesečna naročnina orno 10.— dinarjev I JUGOGUAHKA KUPIM cJeseda dO par davek poseoej NaimantSi mesen *. Dtn KUPUJEM EN PRODAJAM •abljene čevlje, moške obleke in perilo. Klavžer, Vosnjakova 4. 421 PRODAM Beseda 5C pai davek posebej Naimam** infw»n Uin MOTORNO KOLO NSU 500 cem OH V, štiri prestave, z električno razsvetljavo ln baterijskim vzigalom, cca. 7 tisoč kilometrov vožnje, v brezhibnem stanju, zelo ugodno proda Stranskv Oton — Tržič, Predilniska ulica la/II. 422 FIZOI IA KI HO dobite poceni pri SEVER & HOMF. Gosposvetska cesta 5 13 La. OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični meo to medico dobite najceneje v MEUAKM LJubljana.. ZldovsKa ui 6 2. L. *%PREM0C A KOKS■DRVA nad) I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna! Umrl je naš ljubljeni, najboljši soprog, očka, brat, zet, svak in stric, gospod Dr. PAVEL GROŠELJ profesor Mestne ženske realne gimnazije in honorarni profesor medicinske fakultete Univerze kralja Aleksandra I* Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek 29. januarja ob 15. url izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križa. LJUBU ANA« dne 27. januarja 1949. DAVORINA roj. KARLINOVA, soproga; VID, stud. med«, sin; RUDOLF in MARIJA, brat in sestra K. C. Bentlev: 37 .Skok skozi okno* ROMAN Čez nekaj sekund sem pognal avto, pa sem ga zopet ustavil in v naslednjem trenutku mi je zaprlo sapo. Nekaj korakov od mene je ležal Manderson mrtev. Videl sem ga dobro, ker je sijala luna. Ležal je na hrbtu razprostrtih rok, plašč in suknjič je imel odpet. A luna je obsevala njegov mrtvaško bledi obraz in srajco. Lunini žarki so ae lomili v njegovih očeh in na njegovih zobeh. Bil je nedvomno mrtev. Gledal sem ga osuplo in nobene misli nisem bil zmožen. Nepremično sem zrl na pramen Ček krvi blizu Mandersonovega ušesa. Tik njega je ležal njegov klobuk, pri nogah pa samokres. Mf»Hm, da sem ga tako nepremično gledal samo nekaj sekund. Potem sem pa vstal drhtečih kolen, kajti zda j mi je bila znana vsa resnica in spoznal nem vso velikost preteče nevarnosti. Ta blaznež ni hotel uničiti samo moje časti in svobode, temveč je snoval tudi mojo smrt. Smrt na vešalih. Ustrašil ae ni niti tega, da si je končal življenje, življenja, ki so ga itak ogražale depresije. Zadnja pobuda za samomor je bila nedvomno peklenska radost, da bo M njegovim uničeno tudi moje življenje. Zdelo se je, da je moj položaj brezupen. Ce je bil brezupen ie pri domnevi, da me je hotel Manderson označiti sa tolovaja, kakšen je bil šele zdaj, ko je njegovo truplo kazalo a prstom name, da sem morilec! Pobral sem samokres in opazil, zdaj že zopet čisto mirno, da je bil to moj samokres. Manderson ga je bil nedvomno prinesel iz moje sobe ta čas, ko sem šel k avtomobilu. V naslednjem trenutku sem se spomnil, da sem dal nekoč na samokres vgravirati svoji začetnici in sicer na Mandersonovo pobudo, da bi samokres razlikovala od njegovega, ki mu je bil enak. Sklonil sem se nadenj in se prepričal, da je že mrtev. Nisem pa opazil prask na njegovih zapestjih, o katerih se je potem mislilo, da so dokaz borbe- Toda jaz ne dvomim, da se je Manderson opraskal namenoma. To je bil del njegovega načrta. Čeprav se za te podrobnosti nisem zmenil, je bilo jasno, da Manderson ni pozabil na nič, kar bi isključilo samomor in kar bi mi zadrgnilo zanko okrog vratu. Gotovo si je prizadeval izstreliti kroglo na dolžino roke, kajti na njegovem obraza ni bilo nobenih sledov opeklin. Rana je bila čista in krvavela ni več. Vzravnal sem se in seštel okolnosti, govuteče proti meni. Pregovoril sem ga (kakor je dejal svoji ženi in tudi svojemu hišnemu upravitelju, kar sam zvedel pozneje), da bi s« odpeljal v jasni noči z menoj na izprehod, s katerega se ni več vrnil. Ustreljen je bil s mojim samokresom. Res je aiosr, da nisem storil nobenega obremenilnega koraka več, ho sem sposnal njegov načrt. — Da nisem pobegnil, da ae nisem preoblekel, niti skril denarja. Toda kaj naj bi počel z njim? Kakšno upanje sem imel? Kaj naj bi bil storil? Dobre četrt ure sem hodil sem in tja ter razmišljal o položaju kakor pri šahu. Moral sem misliti logično in hladno, kajti od tega je bilo odvisno moje življenje. Pomisliti morate, da mi nekatere okolnosti še niso bile znane. Ponujali sta se mi dve možnosti: Pripeljati mrtvega, pripovedovati vso zgodbo ter zanesti se na moč nedolžnosti in resnice, obenem pa izročiti demante in denar. Ob tej misli bi se bil malone zasmejal. Videl sem se, kako prenašam v hišo mrliča in pripovedujem povsem neverjetno zgodbo, ki je ni mogoče dokazati in v kateri igra glavno vlogo človek, moj smrten sovražnik, čeprav is njegovih ust še nihče ni slišal o meni slabe besede. Mandersonova spretnost mi je povsod nastavila pasti. Skrbno prikrivanje mržnje je bila značilna poteza njegove taktike. Tako je mogel ravnati samo človek železne discipline. Druga možnost je bila: izkoristiti položaj in pobegniti. Toda tu je bil mrlič! Nisem imel časa skriti ga tako dobro, da bi ga pri sistematičnem iskanju ne našli. Pa tudi če bi bil storil s truplom karkoli, bi mio postavilo čez nekaj ur vso hišo na noge dejstvo, da se Manderson ni vrnil. Martin se bo spomnil na avto in poklical policijo. Na vse zgodaj zjutraj bi bile že vse ceste zaprte in brzojavno razposlana tiralica. Pristanišča in železniške postaje bi bile zastražene in morda bi se čez štiri in dvajset ur že vsa, Evropa pođila po moju sledovih. Vsi listi bi pisali o Mandersonovi smrti. Ves iz sebe sem skušal izmisliti si zgodbo, ki bi se slišala verjetneje od resničnosti. Mnogo mi jih je prišlo na misel, toda v vsaki je bila nevarnost. Povsod sem naletel na dejstvo, da sem povabil Mandersona na izprehod, s katerega se ni več vrnil živ. To se je dalo vsak čas dokazati. Ne da bi se zavedal, sem si večkrat ponovil Mandersonove besede, ki jih je izpregovoril vpričo svoje žene. Kar sem se zalotil na tem, da jih izgovarjam kakor Manderson. Izvohali ste, gospod Trent, da imam poseben talent za posnemanje. Skrbno sem si te besede večkrat ponovil — Marlowe je storil tako in Cupples ga je v presenečenju debelo pogledal —- potem sem si pa mislil, da se Manderson ni vrnil živ. Manderson se vrne živ. In že sem imel zasnovan načrt. Nisem čakal, da bi dobro premislil vse podrobnosti. Vsakega trenutka je bilo škoda. Dvignil sem truplo, ga stlačil v avto in ga skrbno pokriL Vzel sem tudi klobuk in samokres. Nobene sledi nisem pustil. Ko sem se bližal domu, sem vozil počasneje ln skrbno pregledoval cesto. Nič se ni ganilo. Odpeljal sem avto na odprto polje na cesti dobrih dvajset korakov od vrtnih vratc. Potem sem z Mandersonovim klobukom na glavi in s samokresom v žepu odvlekel truplo čez cesto do vratc. Ni me bilo več tako strah kakor v prvih trenutkih in bil sem prepričan, da se bo vse dobro končalo, samo če bodo vzdržali moji živd Vse drugo veste. Marlowe si je prižgal cigaro. Trent je gledal, kako je zagorela vžigalica in opazil je, da je Marlowu zadrhtela roka. Urejuj* Josip Zupan« Jf Za Jtit*odno Marno" Fran Jeran // Za upravo ki mseratni dni EsJo Oton Christof // Vsi v ljubljani