r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah „ VeUa za vse leto - - . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 146. STEV. 146. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1929. — SOBOTA. 22. JUNIJA 1929 T The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. SPOR MED CERKVIJO IN VLADO V MEHKI URAVNAN V MEHIŠKIH CERKVAH BO ZANAPREJ DOVOLJENO POUČEVATI VERONAUK Papežev delegat nadškof Diaz je objavil, da se bo zopet vršila božja služba in sicer v soglasju s postavami. — Predsednik Gil je v svoji proklama-ciji izjavil, da vlada ne namerava uničiti nobene cerkve. MEXICO CITY, Mehika, 2 I. junija. — Danes popoldne je bilo v predsedniški palači objavljeno, da je končan tri leta trajajoči spor med rimsko-ka-toliško cerkvijo in mehiško vlado. Predsednik Portes Gil je izdal posebno prokla-rnacijo, ki vsebuje naslednje tri točke: I. versko službo zamorejo opravljati le oni duhovniki, ki se registrirajo soglasno z mehiškim postavami ; verski pouk v šoli ni dovoljen, pač je pa dovoljen v cerkvah; 3. katoliški duhovniki imajo pravico zahtevati izpremembe ustave. To pravico ima vsak mehiški državljan. Predsednik Portes Gil poudarja v svoji poslanici, da vlada nima namena uničiti katoliško cerkev ter se ne bo- vmešavala v njeno delovanje. Podobno izjavo je izdal tudi papeški delegat nadškof Ruiz Flores. Višek spora je bil dosežen dne 31. julija 1926, ko je bila ukinjena v katoliških cerkvah vsa verska služba. Pogajanja za dosego sporazuma so se vršila trinajst meMcev. Takoj po objavi se je podal nadškof Ruiz v cerkev, kjer je dolgo časa molil. KANADA IN PROHIBICIJA Policijski kcmisar v Toronto je dobil povelje, naj poroča o položaju. Justični department pripravlja podatke glede iz-vedenja prohibicije. TORONTO, Ontario, 21. junija. -Alfred Cuddy, pomožni policijski komisar za provinco Ontario je dobil danes povelje, naj se oglasi \ Windsor)u ter poroča generalnemu pravdniku o položaju ob meji. Provincijalne oblasti sicer trdijo, da spravlja trgovina z žganjem trgovce na kanadsko stran reke, da pa ni kanadska vlada indirektno odgovorna za položaj. Kljub temu pa se skuša provincijalna vlada iznebiti nezaželjivih elementov v kolikor največjem številu. Generalni pravdnik hoče predvsem vedeti podrobnosti glede zadnjih streljanj v bližini Belle Isle in pri Amhertsburgu. Pomožni komisar je dobro znan v Windsorju in v vsem obmejnem ozemlju. KOMISIJA ZA ŠTUDIRANJE SUHAŠKE POSTAVE Na sliki vidite člane komisije, katero je imenoval predsednik Hoover, da dožene, kaj je narobe z Vol- steadovo postavo in osemna jstim amendi.ientom. adams zauživa redno fižol kot vsak navadni mornar WASHINGTON, D. C., 21. junija. MornariSki tajnik Adams za uživa fižol v kafeteriji mornariškega de-partmenta kot vsak drugi, navadni mornar. Krog poldne je mogoče videti mornariškega tajnika, ki je aoma iz Bostona, čakati v vrsti pred kafe-tarijo. Mornariški fižol, o katerem trdi, da je v resnici bostonski fižol, je njegova najbolj priljubljena jed. Enkrat na teden ima cafetarija na svojem jedilnem listu tudi cod-j fish cakes'. Mornariški tajnik naroči takrat ribo s svojim običajnim fižolom. NA TISOČE OSEB JE POČASTILO GEN. BOOTHA Truplo je mogoče videti skozi steklo v hrastovi krsti. — Poleg sebe ima biblijo, naočnike in kapo. LONDON, Anglija, 21. junija.— Na tisoče ljudi ae je pomikalo včeraj zvečer mimo krste pokojnega generala Bramwell Booth a, prejšnjega načelnika Salvation armade, ki leži na mrtvaškem odru. Obiskovat so ga hodili ves dan. Obraz in gornji del telesa sta bila vidna skozi steklo v težki hrastovi krsti. General je v obraz močno shujšan, a je še vedno izgledal dostojansteno kot nekdanji poveljnik organizacije. Ob vznoiju krste ima biblijo, naočnike ii\ kapo. Štirje Častniki Salvation armade so ga sklon j enih glav stražili vse noč. Predno so spustili občinstvo v dvorano, se Je savršila kratka ce-rimonlja. priletna n0v0p0r0-cenca Kongresnik Henry Tucker iz Va., je star 76 let, a se bo vkratkem poročil. Časnikarkemu poročevalcu je rekel: — Uvaievati morate, da je duh leta, 1776 ustvaril Združene države. Kongresnik potuje v Culpeper, Va.., kjer se bo prihodnjo sredo poročil z Miss Mary J. Williams, staro šestdeset let. vojni golob "president wilson" poginil WASHINGTON, D. C., 21. junija. Vojni department je bil včeraj obveščen, da je poginil v fortu Monmouth, N. J., vojni golob "President Wilson", eden številnih "junaških golobov" armade v svetovni vojni. Ptič je dosegel starost enajstih let. Rojen je bil v Franciji ter je pokazal izvanredno žilavost ter naglico. Tekom živahne bitke z arti-lerljo in strojnicami v jutru dne 5. novembra 1918 je bil izpuščen v Grand Pre, Francija, z nekim važnim sporočilom. Pet in dvajset minut pozneje, potem ko je letel skozi ogenj ter meglo, je dospel v Rampont, pet in dvajset milj proč, z raztreljeno nogo ter rano v prsih, a sporočilo, poverjeno' mu, je še vedno tičalo na njegovi zdrobljeni nogi. Po vojni so ga prevedli v Združene države. na stotine ljudi ponesrečenih v kantonu LONDON, Anglija, 21. junija. — Na stotine ljudi je bilo usmrčenih. ko se je završila eksplozija v dveh shrambah pod neko bolnico v Kantonu na Kitajskem. Med mrtvimi je bilo tudi trideset bolnikov. Eksploziji je sledil požar, ki je uničil glavno poslopje bolnice. Vsega skupaj je bilo v bolnišnici štiristo bolnikov. Takoj po eksploziji je dospela na pomoč policija, oddelek Rdečega križa in vojaštvo. ROjAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI 8LOVEN8K1 DNEVNIK V AMERIKI. veteran. ki je pisaril hooverju in mellonu je bil aretiran Včeraj so aretirali v Brooklynu oseminštiridesetletnega Michaela Kinga, ki je pisaril pisma brez podpisa predsedniku Hooverju, tajniku Mellonu in korporacijskemu svetniku Hilly-u. Od njih je zahteval, naj posredujejo, da bi dobil odškodnino za službo, ker je "kontroliral vreme". King je bil častnik v državnem inženirskem polku ter je dospel pred kratkim iz Bostona v Brooklyn. Pisma je podpisal z "Bog, via- j dar Združenih držav". salamensko natančni.. WASHINGTON, D. C„ 21. junija. Nekateri Amerikanci se pritožujejo nad cenzuro v kinematografih, toda ameriška cenzura ni nič proti nizozemski. V malem mestu Rucyhen je bil kinematograf, v katerem je veljalo geslo: Ženske na desni, moški na levi! Zgodilo se je pa, da je nekega večera policija vdrla v gledališče ter opazila moža, ki je sedel v žen skem oddelku poleg svoje lastne žene. Kinematograf so oblasti takoj zaprle. LEGIJA TUJCEV JE ZMAGALA V MAROKU Obupnega boja se je udeležilo osem tiseč vojakov tujske legije, katerim se je posrečilo premagati domačine, ki so napadli fort. TAZA. Maroko, 21. junija. — Osem tisoč francoskih vojakov, članov legije tujcev, je pregnalo Marokance, ki so oblegali francosko postojanko Ait Yakoub v saharski puščavi. Proti domačinom bo poslana kaznilna ekspedicija tujske legije. Tako je objavil danes francoski armadni glavni stan. Neka francoska proizvedovalna patrulja je bila iz zasede napadena. Napadalci so se morali umakniti proti Ait Yakoubu ter so izgubili osemdeset mož. FRANCO PRIČEL POSKUSI Z S FOLETOM NOVO PRIPRAVO OKROG SVETA mehiško delavstvo proti strojem MEXICO CITY, Mehika, 21. jun. Federacija tekstilnih delavcev, ki je zaključila tukajšnjo konvencijo, je sprejela resolucijo, ki nasprotuje inštalaciji modernih strojev v mehiških napravah. Moderni stroji bi namreč zelo skrčili število uslužbencev, vsled česar bi bilo dosti ljudi brez dela. Spanec i n njegova dva tovariša nameravajo z Azorov v New York, Skupno .potovanje bc obsegalo več kot 25,000 milj. MADRID, Španska, 21. junija. — Velik španski amfibijski aeroplar. "Numancia", pod poveljstvom majorja Ramona Franco, je odletei danes iz Cartagene na polet krog sveta. Franka spremljata kapitan Gal-lariza ter mehanik Madariaga in prvič se bodo ustavili vsi trije na Azorili. Naslednjega dne namerava Franco odleteti naprej, v New York. Dvajsetkrat se nameravajo Spanci ustaviti na poletu, ki bc obsegal 40.130 kilometrov ali približno 25,094 milj. Major Franco je dovršil vse priprave za ta polet v preteklem letu ter je že odletei iz Cadiza, a vsled poškodb na aeroplanu je bil prisiljen vrniti se nazaj. Popolna rekonstrukcija aeroplana je bila potrebna, kot se je izkazalo. Franco namerava vprizoriti polet v pet in štiridesetih dneh, da dokaže uporabljivost aeroplana kot varnega sredstva za transportacijo potnikov ter pošte. stresemann se je vrnil domov dobre volje BERLIN, Nemčija. 21. junija. — Dr. Gustav Streseman., nemški zunanji minister, bo danes poročal državnemu kabinetu o uspehih svojih pogovorov z Briandom in ministrskim predsednikom Poin-carejem. V Berlin je dospel včeraj zvečer ter je rekel, da je kljub svojemu napornemu potovanju dobre volje, ker je dosegel lepe politične uspehe. Izjavil je, da ne more s tem razpravljati s časnikarskimi poročevalci, dokler se ne bo sestal kabinet. 21 od 43 pobeglih kaznencev ujetih HOUSTON, Texas, 21. junija. — Iz državne jetnišnice v Clemens je pobegnilo triinštirideset kaznjencev. Dosedaj so jih ujeli enoindvaj set, dočim so štiri usmrtili tekom zasledovanja. Ostale še vedno zasledujejo. Angleži so ušli iz glob'ne 126 čevljev s pomočjo novega submarinskega dihalnega aparata. LONDON, Anglija, 20. junija. — Nova priprava za rešitev zajetih josadk podmorskih čolnov je bila -ia uspešen način včeraj izvedena / Long, Škotska. Noseči priprave, so se izvedenci potopili v kamri do globine 126 čevljev, kjer je znašala temperatura vode 50 stopinj. Pri vsakem poskusu so doseg!! površino varno / eni minuti. Iznajdba, ki tehta le štiri do pet MNENJE DARR0WA 0 AMERIKANCIH Darrow je mnenja, da ne znajo Amerikanci živeti — V Pariz je prišel, "da popije nekaj, kar ga ne bo takej paralizi-ralo" PARIZ. Francija. 21. junija. — Tekom lunča. katerega je priredil Ameriški klub v Parizu, je imel Clarence Darrow nagovor, v katerem se je zavzel za nekoliko manj uspešnosti, za več igre ter za več prijazne strpljivosti v Združenih državah. — Vse svoje življenje, — je rekel odlični čikaški odvetnik. —sem skušal doseči točko, ko mi ne bo več treba biti uspešen in sedaj sem jo dosegel. Skušam spati do opoldne ter ne nameravam storiti ničesar. potem, ko sem vstal. V splošnem se mi to posreči. Jaz nisem prišel semkaj pit. Prišel pa sem, da dobim take vrs^e pijačo, ki nie ne bo paralizirala takoj. Dejanski sem bolj interesiran za pijačo kot pa za uspešnost. Zanimam se za pijačo, ker $e nagiba k neuspešnosti. — Meni je strašno žal. da se nismo v Ameriki že naučili živeti, dasi se pa pridno učimo, kako izdelovati stvari in kako prodajati jih drugim, ki jih sami ne izdelujejo. Obžaloval sem dolge ure. tekom katerih sem delal, a nisem nikdar obžaloval onih. v katerih sem se igral. Želim, da bi ntis kak človek, kot Henry Ford ali Rockefeller ali kak drugi ameriški veljak z veliko organizacijsko zmožnostjo naučil, kako bi bilo lahko neuspešni in srečni. Ljubim Francijo. kajti ko sem prvič prišel semkaj, mi ni nikdo pridigal, nikdo funtov ter je pritrjena na prsa j mi ni povedal, v katero cerkev naj moža. ima gibljivo dihalno cevko.j hodim, nikdo mi ni rekel, kaj naj skozi katero se izdihan zrak rege-nerira potem absorbiranja karbonskega dioksida, nakar se vrne potrebni kisik. Neka druga iznajdba, preizkušena ob istem času, je potapljalni aparat, ki doseže svetovni rekord glede globine, ker dovoljuje potapljaču spustiti se do globine tristotih čevljev. Prejšnji rekord je bil 204 čevljev. Gla%'na prednost neve iznajdbe je, da odpravlja težko potapljal-no obleko, ki povzroča krče ter o-mejuje gibanje potapljača. pijem in nikdo mi ni predaval, ko sem šel v Moulin Rouge ter v druge prostore, ki so zanimivi ter važni. — Kljub temu pa ljubim Ameriko še bolj kot katerokoli drugo deželo na svetu, ker vem, kaj1 tam govore ter jim znam odgovarjati. Tega ne znam v Franciji ter imaifi le malo razumevanja v Angliji. Obe iznajdbi je predložila admi-raliteti tvrdka Siebe Gorpian Company, Ltd. truplo umorjenega v reki Policija v Jersey City se peča z umorom neznanega moškega, ko-jega truplo so našli v reki. Truplo je plavalo po Hudsonu ter je bilo v vodi že najmanj dva tedna. Možak je bil star od 40 do 50 let. Imel je rano skozi srce ter tudi več drugih poškodb. izpraznenje^porenja LONDON, Anglija, 21. junija. — Diplomatični izvedenec laboritske-ga organa "Daily Heralda" je rekel glede izpraznenja Porenske, da bo v par tednih dobra prilika za izpraznitoev vsega zasedenega o-zemlja. Oditi bi pa morale ne le angleške čete, temveč tudi francoske in belgijske. vulkanski pepe uničil dosti rad0wtne zemlje slayn, mukc se je smrtno ponesrečil TOKIO, Japonsko, 21. j trni j a. —-Čeprav je izgubilo razmeroma lc malo ljudi življenje pri izbruhu vulkana Komagotake, je bilo vendar opustošenih 33.000 akrov rodovitnega polja in gozdov. Škodo je povzročil pepel, ki je prihajal iz vulkana. Vsa pokrajina je slična bojni fronti v Franciji tekom svetovne vojne. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 21. junija. — Polkovnik Edward Ter-stinjak. svetovnoznani sabljač ter zmagalec pri Olimpijskih igrah, je umrl v nekem sanatoriju po nesreči z motornim kolesom. Pri nesreči si je zlomil obe nogi. Star je bil 35 let. DENARNA NAKAZILA j Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ........ $ f.SO 1,000 ........ $ 18.40 2,500 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lir 100 ................f |.7» " 200 ......................fll.30 " 300 ......................118.80 " 500 ......................|27.40 " 1000 ......................$54.2« 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%, 60c; Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za irplačilo večjih zneakov kot goraj navedeno, bodiai ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljša pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej i nam iporaaomet« glede "»^m nakazila. IZPLAČILA PO POSTI so REONO IZVRŠENA V DVEH DO TREM TEONlS NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK 82 COETLiANDT STREET, ' Telephone: Barclay NBW X0K&, H. X 0390 "GLAS NAHODA" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. mbmms Glas Naroda Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W- 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko ta Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta ...............................,$1.50 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ..................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsak* dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, N*w York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 RESNICA PRIHAJA NA DAN Dopisi. Worcester, N. Y. Že je poteklo par tednov, kar smo se poslovili, ali dosedaj ni bilo mogoče sporočiti vam tukajšnje življenje. Bili smo od sile zaposleni. Imamo se po navadi. Vse gre še precej dobro naprej, ker smo šele učenci tega obrta. Dosti je tukaj Slovencev. Skoraj vsaki dan kateri pride, ki nam daje nasvete, kako se mora umno kmetovati, da človeka obresti ne spravijo na beraško palico. Začetek je težak v vsaki panogi. Mislim, da danes leto bomo že bolj trdno stali, kar se tiče financ. Kar se tiče farmarjev med tukajšnjimi Slovenci je Mr. Golja na prvem mestu. Mr. Habinc, Mr. Martinčič, Mr. Milavc, Mr. Pod-par, Mr. Kržmanc in še dosti drugih, imajo vzorno urejene farme in je veselje pogledati njihove hleve in živino. Bili so tudi novinci v farmarstvu ali trdna slovenska volja in žuljave roke so jih postavile na noge, da tu-rojeni ameriški farmer j i marsikaterega zavidajo. Tudi jaz sem si nadel nalogo, da se povzpnem do višjega standarda. Naj bo dosti za danes, pa še v drugič kaj več. Prosim, oprostite moji slabi pisavi in slovničnim pomotam. Peter pode. Farreil, Pa. Domača zabava bo vršila dne 4. julija v Slovenskem Domu, zato vabimo vse člane našega Doma, kakor tudi ostalo občinstvo, da nas poseti. Sviral bo domač orkester, tako da se boste lahko zabavali kot ste se v zlatih starih časih v šan-di. Zdaj ta ali oni tarna, češ, da odkar imamo veliko dvorano, ni več tako prijetno kot je bilo v stari. To ni res. Sedaj imamo mnogo več zabave kot prej, edino to je vzrok, ker se ne udeležujete prireditev v tako velikem številu kot ste se jih prej. 4. julija bodo vse farrellske gospodinje na štrajku. Južinali bomo skupno v SI. Domu. Ako nas pridete obiskat, ne boste dobili naših dobrih mamic doma, da ne boste jezni. Mi bomo imeli na ta dan z velikim zvonom, ako ne verjamete, pa pridite p^^ledat. V tukajšnjem okraju so nam ja-ko stopili na naše prste takozvani suhači. Enostavno je prepovedano piti vse drugo kakor vodo. Naš sod- Po smrti maršala Focha je zopet oživel spomin na tinte iLS(wlej)ohie dni, ko so se vršila v Parizu mirovna pogajanja. Pogajanja so bila tajna. Vršila so se za zaprtimi vrati. Vsak večer je bilo izdano ofi«ijelno poročilo zavezniških vlad, ki je bilo pa tako suhoparno in tako dvoumno, da f-lovek ni vedet, pri čem je, ko ga je prečital. Lahko si ga je po svoje tolmačil in ustvarjal svoje zaključke, resnici pa ni nikdar prodrl do dna. Kdor hoče zadobiti že vsaj površno sliko o takratnem Parizu, se mora poglobiti v knjige in spomine, ki so jih napisali razni državniki. Wilsonovi spomini so začeli izhajati še tekom njegovega življenja. Pisal jih je njegov zaupnik Ray Standard Baker na podlagi opomb, ki jih je dostavljal Wilson uradnim dokumentom. Iz WiJsonovih spominov je bilo mogoče ustvariti nekako jasno sliko o pogajanjih in o dogodkih, ki so se vr-sto za kulisami. Toda tJudi ta slika je bila varljiva. Kar je Baker napisal, ni bilo točno, pač pa zavito in tendencijozno. Baker je namreč zatrjeval, da se je bilo treba edinole odločnemu Wilsonovemu naporu zahvaliti, da so se začeli zavezniki pogajati z Nemci. Vsi zavezniki, da so bili za nadaljevanje vojne, posebno sta se pa repenčila Foch in ClemeneeatL Prvi je bil vrhovni poveljnik zavezniških armad, drugo pa francoski ministrski predsednik. Po zatrdilu Wilsona in Bakerja sta baje Foch in Cle-, Moriika> tujka. od vseh zaniče_ menceau izjavljala, da je treba prodreti do Berlina ter tam i vana, že prej kaznovana radi manj v navzočnosti francoskih, angleških in ameriških armad|ših Predst°Pkov- tovarišica temnih diktirati mir. t Sedaj pa poglejmo, kaj je ugotovil slavni ameriški zgodovinar Charles Seymour, profesor zgodovine na Yale miive^zi^, ♦Seymour ima baje dokaze, da je bil ameriški general Pershing edini izmed zavezniških generalov, ki je vztrajal $Mri nadaljevanju vojne ter ni hotel ničesar slišati o kakem premirju. Nadalje ima Seymour dokaze, da se ni Wilson čisto nič protivil zahtevi svojega zvestega oprode. ' O Focliu pa pravi Seymour, da je izjavil: — — Vojna pomenja borbo za gotove rezultate. Oe Nen\ei zdaj podpišejo, imamo mi te rezultate v rokah. Ko pa enkrat to doseežmo, bi bil zločin še naprej prelivati kri. če, se profesor Seymour ne moti, bo ostal Foch zapihan v zgodovini kot večji zagovornik miru kakor pa predsednik Wilson. ECKNER IN MUSSOLINI senzacuonEna špijona ža na češkem _________________________^ Rojakinja mi piše, da posvečam je razburila vso javnost, posebno pa ga bližnjega iz usmiljenja, ker ie 'VSfc Preveč važnosti Ribriičanom ter 'dotični itak zapisan smrti in ker ga da bi lahko tudi katero o Gorenj- nik pošilja v Alegenijo prisiln delavnico za prvi prestonek 6 me- _ secev, za drugi 12 mesecev, za tre- Na čehosdovaškem so odkrili tji, to je pa najvišja sarža, kar jc , senzacijonalno vohunsko afero, ki more butlegar doseči, pa 3 leta. Predno, použijemo. pogledamo prej skozi okno, ako gre kdo, potem pa v božjem imenu stisnemo. Slovenski Delavski Dom je sprejel resolucijo meseca oktobra lanskega leta, ki je postala polnomočna dne 1. januarja, da vsi tisti, ki imajo še za plačati delnice, nlačajc do 31. decembra t. 1., ako nočejo izgubiti. To naj služi kot uradne naznanilo, da ne bode potem prerekanja. Za to je bila večina članstva. Odbor mora delati, kakor je zaključeno. Delavski položaj v tukajšnji o-kolici je klavern. Dalavce odstav-Ijajo, na njih mesta pa pride moderna mašinerija. Armada brezposelnih se viša z vsakim dnevom. Vsak dan pride kak novi stroj, ki opravlja delo sam, ki ga je poprej 6 do 8 mož. Produkcija se viša. stroški produkcije se nižajo, poleg tega pa še delavcem krčijo plačo. To bo tako še nadalje, dekler ne bo ameriško dela vsi vo začelo gledati čez drugo okence. Sedaj imamo Hooverjevo prospe-riteto, republikansko administra- problem usmrtitve iz USMILJENJA Peter Zgaga Večkrat se pripeti, da usmrti sorodnik sorodnika, ali človek svoje- vojaške kroge. Zasluga, da so pri šli vohunu na sled, gre orožniku kbelske orožniške postaje. Po startu letala češkoslovaške državne prege, ki je zapustilo letališče Pra-| ga-Kbely v sredo ob 16.25 in ki I vzdržuje zračni promet na progi | Praga-Draždane, so našli v čakal-] niči aktovko. Službujoči orožnik je i opazil, da moli iz aktovke košček papirja, na katerem se je videla j tiskana beseda '"obrarnoa". Papir : in besedilo je pričalo, da gre za u-I radno tiskovino. Orožniku se je zdelo čudno, da je uradna tiskovina v prUjagi, namenjeni za inozemstvo. Zato je aktovko zaplenil in jo poslal v ministrstvo narodne obrambe, kjer so ugotovili, da so v nji važni zaupni spisi generalnega štaba. Letalo pristaja y Draždanih ob 17.30. Že ob 18 so iz Draždan telefonirali na kpelsko letališče in vprašali, če je bila najdena v čakalnici aktovka. Letališče je odgovorilo, da so aktovko našli in izročili uradu letalske družbe. hoče rešiti trpljenja. Taki prime ri so v zvezi z evtanazijo, to je z mislijo olajšati odnosno prikrajšati umetno muke umirajočega. S _ i cih povedal, če bi jo '-edel. seve. I, dosti jih vem, toda nočem nikogar žaliti. Če bi pisal o Savcih. bi bilo pre- problemom evtanazije so se pečali j vec z.airiere-te dni nemški pravniki, ki so raz-i ^ 3kofji Loki naprimer imajo o pravljali o reformah nemškega ka- i Savcih Jako čudne Na vprašanje, koliko ljudi je bilo v romarski cerkvi, je nekoč odgovorila brhka Ločanka: — Nobenega človeka ni bilo. Sarno par Saveev. ženskega zakonika. Nemški pravniki so točno opredelili, kaj spada pod pojem evtanazije. Življenje človeka, ki naj bo predmet evtanatičnega posredovanja, mora ugašati, njegova smrt mora biti absolutno sigurna, med predvidenim koncem in umetno u-sm rt it vi j o mora poteči samo kratka doba. Z drugimi besedami povedano, predmet umetne usmrtiive ne sme biti človek, ki bi utegnil živeti še n€*kaj dni, tednov, mesecev ali cftlo let. Samo pri umirajočem človeku se da po mnenju nemških pravnikov govoriti o tem, ali je umetna pospešitev njegove smrti kaznjiva ali ne. V vseh drugih primerih je pospešitev smrti umor cijo. Mislili smo, da na^n bodo kar Draždan so takoj telefonirali v pi-] pečene žabe letele v usta. tako so j sarno letalske družbe. Mož, ki je upili ob volitvah. Vsega so nam ob- telefoniral, se je predstavil pod *z|ali uboj. Nemški pravniki so se na svojib posvetovanjih sicer dotaknili tega perečega problema, niso pa odgo-ljubili, mi smo se že smejali, ka- j imenom na katero je bil res izdan voriii na vprašanje je-li za pospe-ko bomo jedii paj in ice cream, se-j potni listek. Letalska družba je po šitev smrtj potrebna piošnja ' li daj pa nam je prokleto slabo, in še navodilih oblasti odgovorila, da se dovoljenje dotičnega bolnika in da-slabše pride. Trg je slab, skladišča ) je aktovka našla in da bo na raz- H ga more rešm trpljenja ,:dorkG polago v pošlo j u Škodovih zavodov, n ali ^^ zdravnik To kjer ima letalska družba pisarno. Ker pa letalska družba ponoči ne uraduje, bo aktovka spravljena pri 1 vratarju Škodovih zavodov. so polna, ljudstvo pa nima denarja, da bi kupilo, kar potrebuje. Bojim se, da ne bo letos kakor je bilo 1. 1921. Upam, da niste še pozabili. Glede tukajšnje People banke je kar tiho. Včasih dajo kako poročilo. potem je pa zopet vse tiho. Sedaj pravijo, da bodo dali nekaj denarja mseca oktobra drugo pa pozneje, PosJaii so posebnega inšpektorja da pronajae poslovanje banke. Seveda, vse to bomo morali pačali vložniki. Gospod ima od vsakega dolarja 10 odstotkov. Kakcr se vidi. bomo morali trpeti tisti, ki smo svoje cente shranili za deževne dneve. Zaslužek bo ja-ko lep. saj je banka imela nad šest-sto tisoč prometa. Upravitelj banke se je pa lepo odpeljal v zlato Californijo ter je tan? dobil pozicijo v drugi banki. Skrivilo se mu ni niti lasu na glavi. Frank Kramar. Mož, ki je bil pozabil v čakalnici aktovko, je iz Draždan telefoniral, da pride po njo ? avtomobilom. In res se je pozno ponoči ustavil pred Škodovimi zavodi avto. Nekdo je potikal na vrata in dejal tiho: — Gospod vratar, dajte mi aktovko. Vratar je odprl vrata in povabil neznanca, naj vstopi, češ, da ima aktovko uradnik letalske družbe, ki ga pričakuje v pisarni. Ker je vratar domneval, da ima vohun pomočnike, ki čakajo v avtomobi- je razumljivo, kajti vsako teh vprašanj se nam pokaže v drugačni luči. če ga presojamo s te ali one strani. Nerešeno je še vedno vprašanje, ali moremo pripisovati odločilni pomen želji oclnosno zahtevi bolnika. kateremu hočemo prikrajšati muke. Odprto je tudi vprašanje, ali moremo pri bolniku, ki preživlja zadnje ure govoriti o tem. da je izrazil svojo željo ali prošnjo pri popolni zavesti. Sploh je pa vprašanje, ali more izraziti tako željo človek, ki se bori s smrtjo. Pravniki še niso zavzeli končno-veljavnega stališča tudi v voraša- duhu. ki Ka je splešno znana prihodnja ge-poznala. napol zastran lu, je neopaženo zaklenil vrata in nju- ali ima Pravico prikrajšati u- Višje sodišče v Parizu je obsodilo žensko na smrt — Slovenko Pepco Kureš. Umorila da je 131etno deklico, za-j več glasov za revizijo procesa; lito da se je polastila denarja. To-jmevno je, da si tudi me želimo raz-da žensk ne puste pod giljotino; (jasnitve v tej mučni zadevi — pa razen tega se je francosko ženstvo bodi tako ali tako. pod vodstvom urednice feminističnega lista potegnilo za tujko in celo rojakinje so poslale svoj glas v Pariz; sledilo je pomiloščenje na 20 let ječe. odvedel tujca v čakalnico, kjer ga je izročil detektivom. Šofer avtomobila, nemški državljan, je izjavil vratarju, da ga je dotični gospod najel v Draždanih in da 'mu je obljubil za vožnjo 210 mark. Vratar je pozval šoferja, naj zapelje na dvorišče, kar je storil, šoferja so takoj odvedli v čakalnico in izročili detektivom. ---Detektivi so pozvali tujca, naj sti, upora zahtev, naj bi se proces; se legitimira. Pokazal je potni list, zopet aačel, da bi prišla resnica na na katerem je bilo potrjeno, da je dan. Tudi iz javnosti prihaja vedno j državljan tuje države. Na vprašanje detektivov, je odgovoril ne, marveč ga je poslal iz Draždan zna- Usoda Pepce Kureševe. oseb, dobiva počasi čistejši obraz, prvo ogorčenje se je poleglo, javnost postaja negotova. Ga. Strich-erjeva, urednica žen. lista, dela ne-umornodalje, zbira podpise onih, ki zahtevajo revizijo procesa, in vedno več je imen, in prav mnogo je znanih francoskih imen. Odkod izprememba? Ženska se je zavzela za tujko, pogledala globlje v njen proces in njeni plemenitosti se je uprla misel: obdolžili so tujko na slabem glasu, poklicali pred sodni stol, da se očisti; če ne more dokazati svoje nedolžnosti— je kriva. Njeni zmedeni odgovori je niso očistili. Obsojena na smrt; obsojena brez resničnih dokazov, na podlagi obtežilnih znakov, na podlagi sklepov, ki so vodili k — verjetnosti. Zakaj so prijeli samo njo? * Stariši umorjene deklice so bili kupčevalci na glavnih pariških tržnicah. Pepca jih je oskrbovala slsanjem mu je Pa dama Pripovedo-pridelki iz pariške okolice. Nekoliko ivala' da sumljivega moža ne vidi je poznala malo Karmen. Tistega prvic' PlSe aa se Le&ner in ni Rus. nesrečnega dne <2. julija 1927) je marvec Poljak. Pred tremi leti jo reklo dekletce starišem, ki so ka-!je na8°voril na istem kraju in z kor po navadi odhajali brez njeastmu beseda*ni. Takrat mu je ho-na tržišče, da ostane v postelji,!teIa P°maSa^ iz zadrege in poso-ker ji ni čisto dobro. Ob 9. uri pa dlla mu je 500 frankov toda drugi ■jo vidi hišnica, da odhaja mirno iz aan 36 je kazalo,, da ji je dal mož kratkim publicirala Izpad MussolinL-j že nad 40,000 pasažirjev In nihčefhiše. In vidi, da se vrne z neko j bene^vreSwSf^* ** nimaj° n°~ Neka ameriška agencija Je Dred vi dr. Eckener, so doslej prepeljali ja pro(l zrakoplovom. Italijanski premirje* Je baje zaničljtvo ižfa-zli o mtytti ladjah, češ, da so se pokazale nesposobne. Dokaz za to ni bi bila lanska Nobilova katastrofa in zadnji neuspeli polet "Zeppeli-na* ki Je moral pristati v Franciji. Dr.\Ecken«fr}a Je izjava tako ogor-člla, da je privoščil Musoliniju ne- ni plačal vožnje s svojim življenjem, da, §e poškodoval se ni. ma povdarja, da je pripisati neuspeh "ieppelfcaove" vožnje samo ustroju zračne ladje ~ >v sploh ni izpo-Ja, če je na pra- Po sodbi dr. Eckener j a je zračna ladja pripravno prometno sredstvo, dosti pripravnejše kakor n. pr. letala s 6 do 8000 konjskimi silami in z razpetino 50 ali 60 metrov. Eckener primerja zrakoplov z ladjo ža ovoraT^Uvodo-lprekomorski Promet 1x1 postavlja paralel v obeh primerih, pobijajoč nazore italijanskega državnika. Posebno vzdržuje dr. Eckener trditev, da je zrakoplov rentabilna naprava, kar se bo po njegovem sčasoma pokazalo tudi v stvarnih dejstvih. SLEPAR SLABEGA SPOMINA Soproga nekega pariškega bankirja se je izprehajala nekega večera po Rue de Rivoli. Nenadoma je stopil k nji eleganten gospod in jo nagovoril: Oprostite, nec. ki je pozaba aktovko. Detektivi so takoj .spoznali, da vohun laže. Aretirali so ga in ugotovili, da imajo opraviti s subalternim častnikom, dodeljenim vojaški oblasti, ki stoji zelo blizu vrhovnemu itrategičnemu in taktičnemu vod-st\u češkoslovaške armade v ministrstvu narodne obrambe. Škoda, ki jc je povzročil vohun, se ne da preceniti. Uničeno ie nagovoril: Oprostite, milostiva uamreč petletno naporno delo Če-da vas ustavim kar na cesti, toda ^koslovaških vojaških strokovnja-rad bi vas prosil, da mi storite u-■kov- Vohun ie posloval zelo spret-slugo. Sem Rus, začasno bivam v no" Preskrbel si Je odti*e ključev, Parizu in ostal sem brez denarja. s P°močjo katerih si je dal napra-Imam en rubelj drobiža in ker je viti klJuče in ob sobotah ali pred prepozno, da bi v banki menjal de-; Paniki je jemal iz tresora gene- nar. vas prosim, da mi posodite na:------- tale bankovec za 1000 rubljev 50u frankov. Daste mi svoj naslov, ju-' tri vam pa denar osebno vrnem. Dama je bila prvi hip presenečena, potem je pa izjavila, da mu rade volje pomaga iz zadrege. Ker pa ni imela toliko denarja pri sebi, mu je dejala, naj počaka, da skoči k svojemu možu, ki jo pričakuje v bližini kavarni. Rus je čakal in dama se je kmalu vrnila, toda ne sama. Spremljal jo je gospod, ki pa ni bil njen mož, ampak policijski uradnik. Sumljivega Rusa je takoj zaslišal. Pred zašli- mirajocemu muke .samo zdravnik, Vprašanje je namreč, če ne bi bile s tem danes zdravnikem prevelike pravice. Ni izključeno, da bi si nakopali zdravniku splošno nezaupanje, če bi smeli po svoji uvidevnosti posegati v delokrog narave in usmrtiti vsakogar, ki je nedvomno zapisan smrti. Zelo dvomljivo je tudi, a?i bi zdravnik v takih primerih ne zlorabljali svoje pravice. — Nemški pravniki niso prišli do pozitivnih rezultatov, kar je razumljivo, kajti problem evtanazije ni niti v nasi moralni zavesti tako jasno rešen, da bi bil zrel za poseben zakon, po katerem bi bilo dovoljeno posegati v delokrog narave in prikrajšati muke onim, ki se že bore s smrtjo in za. katere ;'i>k ni več rešitve. rulnega štaba važne vojaške listine, s katerimi je potoval v ino- Zgodba o svetem mačka "snidla"', je Loške "smujke" ne racij a ne bo več V Kranju je v^e žalostnega dogodka, ko sta si prijatelja s sablja delila konja, pa je konj pravočasno zbežal in sta presekala le tisto, kar je padlo od njega ter .sta imela vsak pol. Dosti bi se dalo povedati o Kro-pencanih in Tržičanih, c Jeseničanih in Mojstrančanih ter drugih prebivalcih prelepe savske doline prav gori do Rateč, kjer pravijo krompirju "čompe", ter pritrjujejo z besedo "dro, dru". In tako sem nehote dospel na Koro.sko. kjer živi najizrazitejši del slovenskega naroda, ki pa mora pod tujčevim nasiljem svojo govorico pozabljati. Bistrica. Šmohor. Rožna d* »Ima in Gospa Sveta dalje na severu.... Ko pa pride Slovenec enkrat tako daleč, ga nehote minejo norčije. Če je pošten, ima solzo v očesu ter molitev in klet vino v srcu. Baš zato ..s bolj Ribnice držim ter se divim preprostemu, obenem pa globokemu ribniškemu humorju. In tako se je zgodilo, da je slišal Ribničan, da se gospodi dobro godi. ker spi na samem perju. — Nič lažjega kot to. — je pomislil — stopil v kurico ter iztrgal kokoši najlepše in najdaljše pero. » Bomo pa že mi gospodje, — je rekel. — šel na skedenj, pribil pero v tla z debelim žabljem. 'da bi ga sapa na odnesla» in legel nanj In je ležal ter se mučil do ranega jutra. Ko je vstal, so ga bolele vs<* kosti — O, gospoda pa že nima nič dobrega, — je ugotovil, — če vse noči na samem perju spi. Jaz sem spal eno samo noč na enem peresu. pa me vse kosti bole. V Ribnici imajo razen vina po ostarijah tudi vodo v bistriški strugi. ki je pri farovžu tako globoka, da se lahko konj v nji utopi. Dosti ljudi se je že utopilo, med njimi tudi žena dragega rojaka, j katerem priča naslednja zgodba. Bil je lep in postaven, razmeroma mlad ter je vsak večer hodil !ia breg, gledal v vodo in jokal Ljudem se je smilil, kajti zadela ga je strašna nesreča. Pred tremi leti mu je žena uto- zemstvo. kjer so j spise fotografi- j nna m jc je hodil oojekovat. rali. V ponedeljek se je vohun vračal in položil spise nazaj v tresor. Ni še znano, kako dolgo je vohun posloval. Z letalom je potoval v maju dvakrat v Draždane, t-nkrat pa v Berlin. Vračal se je z vlakom ali avtomobilom. Na policiji je priznal, da je dobival za svoje delq fiO.OOO Kč mesečno. plavolaso žensko, s katero kmalu potem zopet odide. Pri stariših male Karmen pa je obenem zmanjkalo 3000 frankov. Ob 11 ju je videl čuvaj v Bulonjskem lesu pri Parizu, ob 3 so našli dekletce zadavljeno. Morilka da je bil Kureševa. Strašen, temen zločin. V svojih dolgih pismih kaže g. Stricherjevi nenavadno bistroumnost in čudovito tenkočutnost ter zatrjuje, da je nedolžna. Ga. Stri-cherjeva bo ta pisma najbrže objavila. Polna so hvaležnosti napram onim, ki so izpregovorili besedico zanjo, tujko; polna nežno- POLEJTE PRIČNE 21. JUNIJA S prihodom zgorineffa ^»lefja dobimo vtnlno Im>Rhhip v žehxk*h. Najboljša letje jo: I»ržite vaAa greva odprta! TBINERJEVO GRENKO VINO ram jwmaga vzdržati to odrebo. Ono vam očisti žPloder, povrue ai*'tif, I*»vsi**Si prebavo in vi iMK-utite dobro. V vseh lekarnah. "Cincinnati, apr. 15. — Trinerjevo grenko vino me je rešilo želodčne nerodnosti. I^ouis Gofortli." —Adv't. Nasveti za potnike. 1'otovanje je velik viilek. če se po načrtu in brez zadržka pride n» cilj. Previden, izkušen potnik si pred odhodom pripravi prtljage, listine In denarna sredstva, da iahUo mirno vživa udobnosti potovanja. » Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovati pred /gubo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje: Gotovine se naj ima seboj ne več kot $100.—. Pripravno je imeli seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-z i roma italijanskega denarja za slučajne izdatke na železnicah v Evropi. Ostali denar naj ima v takih čekih, ki se vnovčijo v domovini ka-kojhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji lianki v .Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo lake Cashier's Checks brez stroškov. Priporočamo tudi Traveler's Checks, za katere se plača pristojbino cm! 75c za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako. da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 4'*% obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno in brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo S'EW YORK DRAFT, ker se' more draft vnovčiti pred vkrcanjem na parnik. Sakser State Bank Toda čas celi rane, njemu je pa ni zacelil, čeravno se je vdrugič oženil. Dober mesec po svoji drugi poroki je zopet odšel na breg,.gledal vodo in jokal. Pretresljivo jokal in stokal. Ribnicani so pa kulturni in moralni ljudje. Sprva se jim je revež smilil, ker ne more svoje prve žene pozabiti, toda zakaj, vranča, se je drugič poročil? Šli so povedat dekanu, kakšnega izpridenca imajo v svoji sredi. Dekan je bil pobožen mož ter je pcklical k sebi obupanega sopro-ga. — Sem slišal, da si žalosten, — ; mu je rekel. — Da, strašno sem žalosten, — se ie glasil odgovor. j — Sem slišal, da hodiš jokat na 1 breg in da strmiš v vodo, kjer je i tvoja prva žena utonila. — Res je, gospod dekan. Vse je res, kar ste slišali. — Zdaj si že celo leto vdrugič poročen, če se ne motim. — Prav nič se ne motite, gospod dekan. — Vidiš, to ni prav, da še vedno žaluješ za svojo prvo ženo. S tem, da si se vdrugič poročil si začel nove življenje in moraš na svojo prvo ženo pozabiti. — O, saj sem pozabil nanjo, gospod dekan. — Zakaj pa hodiš jokat na breg, kjer je voda najbolj globoka? — Zato gospod dekan, ker ne morem svoje druge žene pregovoriti, da bi se šla v globoko vodo kopat. Kako sta se potem z dekanom pomenila, ni moja stvar. In s tem naj bo "tudi o Ribniča-nih zaenkrat dovolj. So namreč pasji, vražje pasji dnevi, in ob sami vodi in limonadi kar ne gre človeku beseda izpod rok. < K MT - 'S^iSiS! i- -■ ,M NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. lLEKSEJ TOLSTOJ: ČLOVEK, Ki JE DOSTI VIDEL. Kmetje so molčali. Kljunač je priletel bližje in je škripal nekje blizu voza. Na kraju stepe — na nt-ki točki se je zjasnilo — tam se iiiOialu kmalu prikazali luna. Sedeli ;mo za žično ograjo kakor v jetniki, skoro leto dni. — je povzel zopet pripovedovalec. — Francozom je zelo manjkalo delavcev Videii smo, da so njih žen-: .•:<• nehale stisku»i pesti; hodile so mimo taborišča in nas ogledovale. Seveda, naši fantje so močni, zdravi. Kaj bi sedeli brez dela? Zgodil e je ruarsikak greh. Ženske so pač l>ovs>od ženske. - Tako je. Molči no. Ženske, vdove, — po naše bi se reklo: kmetice, endukaj pa so vse po mestno opravljeno^ s klobuki, — so tedaj jele jemati naše na delo. kraja so zbirale bolj redne fante, ki so jim bili všeč. Da se ne pokvari kri. Tako je. seveda. Posebno jim i..so bili všeč naši ruski nosovi Vrag .si ga vedi, kako je to: fant t :ku pos:aven, namesto nosa pa ;ir.a kako hruško ali gumb, same nezdrvi in nič več. Mi smo to opazili; pričeli smo bolj paziti na nove. Nekaterim fantom smo jih na moč nategovali, a ni nič pom?-alo. Pride ženska, gleda tak nos m nima zaupanja v človeka: Mi vodimc fanta sem in tja in razlagamo: glej ga. kakšen hrust je, k'. -io lahko vihti noč in dan, vedno e vesel, preveč ne je, če pa si v krbeh glede drugih reči, se nikar ne boj: na vasi je bil znan žen-kar. Ženska bi ga rada vzela, a nos ji je na poti. Pozneje, kc je bilo malo izbere, so se morale zadovoljiti z vsakim. Na ta način je postal marsikateri fant iz hlapca Je bil nervozen in slab: Nuga-Tone ga je popravil. * , ■ I >1 j,- Izredno imrWiin l>o!fhnim ljudmi: Maz vis..k<> pri)>or>»£am Nuga-Tone k t iivmlou idruvllu z.i xdravjt- in mi«'," t»iM- Mr. Jum'-g Morris« Jr . U>si i'hila-delphla, l*a. "Sar. »em h i I v zelo slitli^in r\o*n»-m Klanju iti ena Mteklenica \*u-K» Tim. mi j- veliko ,x.maitali» To j. izvrstno KprJ. KValo jut Sug*-Ton*-. Vu«ra.-Tonr j.- dal zdmvje. imnf in fcitlovoljnost it- n.«d iniljon.' ljudem, ki bill Klulxitnl, hoUini, ko izgubiti živ- )j. ri>l< ..Tic«- ah ki lri»-:i vsl-r! »pitane o-la!.. lo>ti Ni KH >•■ l>iio b«>ljj..-jra zdravilu za rptibf xlaxti sn sickit-nirii iti poskusite \"i lahko kupit«-N' i»Ki*.-T ker sem bil lepega vedenja, so mi dovolili, da grem delat, kamor e mi zljubi. Rekli so mi. da bi bile dobro v Marseille. Ondi sem srečal Alekseja Kostobalova in Ivana Rindina. Le-ta je bil tudi utekel ženi. Pričeli smo delati v pristanišču. Nosili smo blago na parobrod in kmalu zaslužili 4200 frankov Delal sem kakor vol. Ivan Rindin pravi: "Fantje, ne bomo vedno vlačili žabojev, poiščemo si boljšega dela '. Slekli smo vojaško obleko si kupili meščanske suknje, srajce ovratnice, klobnke. To je nas stalo skoraj tisoč frankov. Zato pa ni nas nihče več suval s komolcem na ulici. Če smo prišli v kavarno, smo rekli: "Garson venbljan!" Takoj je pritekel natakar: * Keskevule"? To pomeni: česa želite? Prinese nam vina. Mi smo se tudi potrudili; še drug za drugim smo govorili samo francoski. Pod vozem se je nekdo zarezal. Potem ga je nekdo v temi oplazil po gla\i. Pripovedovalec je nadaljeval: — Odšli smo po želznici v Tou-louso.. Prestopili smo na ozkotirno progo; na neki postaji izstopimo in gremo peš v malo mesto, v hribe. Gremo po poti, v senci pc drevoredu. Okoli so vrtovi, vinogradi. Zemlja je obdelana, da se človek ne more načuditi. Hišice so gosposke. Vsa dežela je en sam vrt Življenje je ondi tiho in bogato; povsod so samo starejši ljudje Mladih je bilo malo. — Ali so jih pobili v vojni? — Te so pobili, oni pa so odšli v mesta. Francozi sploh ne Ijubije preveč kmečkega dela; pretežko je. — Posedli smo v jarek ob cesti. Rindin nam je pripovedoval o svojih zasnovah. Vse smo dobro pre-tuhtali. Proti večeru smo prišli v mesto. Lepo mesto je: reka, vrtovi, zidane hišice, zelene oknice Poleg vsake hiše je gc^obnjak. Ulice so snažne. Vse je tiho, dolgočasno. Nas je to na moč veselilo. Šli Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOHN KREČ1Č Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za'ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domaČo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. {smo v gostilno in naročili večerjo: kuhanega kunca s smetano, žabe,... — Lifu! Kako laže.... — Ali si jedel žabe? Kar molči, če nisi. Imate polna močvirja žab a ne veste, da je to najboljša jed. Eh, nič kulture nimate. Gostilničar prinese večerjo in se čudi, da smo toliko naročili. Vpraša nas: odkod in zakaj? Mi pravimo: Prišli smo pogledat, če nam bo tu ugajalo, bomo nekaj pričeli. Po vsem mestu se je takoj raznesla govorica: iz Marseilla so prišli inozemski pustolovci. Zjutraj smo se zbudili in smo zopet naročili vroč zajtrk: kapuna in polže s česnom. Potem smo šli na sprehod. Rindin je imel palčico: vsi smo kadili cigarete. Dopoldne smo obhodili trikrat vse mesto. Vsi nas gledali z oken. Ob reki blizu trga nam je pokazal Rindin neko skiadlšče, staro, zidano močno: Fantje, je dejal, tukaj je naša sreča. — Vzeli smo to skladišče v najem na leto dni. Dobili smo ga prav poceni. V mestu so nam takoj ponudili blage na up; videli so, da prišli solidni pustolovci. Vzeli smo na up les, deske, rdeče blago, vsak kapir. barve, žarnice. Mesto se je razvnelo, pričele so se kupčije. Pričeli smo takoj s popravili: zakrpali smo streho, omet, poslikali stene, vse smo ovil: z rdečim blagom in naredili klopi. Aleksej Kosolobov je bil doma kovač in je naslikal ob vhodu strašne divjake, kavkaške morilce z ovčjimi kučmami, krivo-glede laškirje. boljševike z noži in rdečemi bradami. Zraven se je lila kri, topovi so streljali, letala metala bombe. — Še bolj pestro! — mu je velel Rindin, — te slike sc naša sreča! In res je: Vse je prišlo gledat slike, vedno je bilo polno ljudi. Rindin je vzel 2000 frankov, napisal nam je potrdilo in je odšel v Pariz. Kmalu je nam brzo-javil: "Vse srečno, naredite napis". Midva sva medtem pospravila smeti, pometla, posula s peskom in sva pričela pisati izvesek. Teden pozneje je prišel Rindin z dvema zabojema: "No, fantje, jutri bo otvoritev". Po noči smo o-besili napis. Zgodaj je odprlo vse mesto usta: "Versailles". Novost! Prvi v našem mestu. Pariški kinematograf. Veselo in koristno razvedrilo za ljudi obeh spolov. Spored otvoritvene predstave: 1. Grozna drama iz življenja pariških razbojnikov. 2. Smešni doživljaji doktorja Po- feljna. 3. V odmoru nastopi ruski orjak Aleksej Kostolobov, ki razbija na glavi deske in druge predmete. Prvi večer smo zaslužili 300 frankov. Imeli smo tri predstave, pa bi lahko bila še četorta, a Kostolobov ni več hotel lomiti desk; bolela ga je glava. Ljudje so bili zadovoljni z našim kinom, pri njih ni bil namreč nikoli noben kinemato-raf. Vsi podjetniki so se bali, da bi premalo zaslužili. Rindin je prinesel še več slik; prihajali so k nam tudi kmetje iz okolice. Posebno so se čudili Kostolobovu. "O, la-la, to je monstra" On je re močan dedec; vzame tri centimetersko desko pa ž njo udari pa glavi, ženske kar skočijo in mu otipavajo glavo. Denarja smo imeli kakor pečka. V hotelu so nas vsi spoštovali. Če smo šli na sprehod, smo držali klobuke kar v roki, da vse pozdravimo. Zelo smo se debelili; pričel se je dolgčas. Uganjali smo razne bedarije. Pili" smo sam benediktinec. Takrat pa je napočila zima, tema, dež. Če se je Kostolobov napil, je vedno jokal: "Ne bom več videl tihega Dona. Rajši bi bil ostal v stepi, magari kot revež brez konja. Saj bi bilo boljše, i kakor uganjati te burke. Saj nisem cigan". Tako smo sedeli trije j kmetje zvečer v hotelu, pili benediktinca,, zunaj pa je tulil veter in klical v stepo. — Dolgčas je brez stepe. — Brez svojega gnezda. — Saj pravim, je nadaljeval pripovedovalec, če bi bili imeli kulturo ,bi utegnili nabrati dosti denarja. Šli bi v Pariz, si nakupili delnice in peljali bele gospodične v razkošne restavracije. — Skratka: lahko bi se zabavali. Mi pa smo vedno govorili samo o domu: kako je in kaj, ali še naši žive ali ne? Bogve, ali je Ruija sploh še na svetu? — Beži no! — je rekel nekdo pod vozom. — Tebi se čudno zdi! Rindin nam je prinesel iz Pariza časnike, ondi je stalo črno na belem: "Rusije ni več, samo grobovi so ostali, vsi so šli bogve kam". Dosti likerja smo izjili pozimi, ko smo bili obupani. Nikogar nismo imeli, da bi se pomenili, se sprli z njim in razgrajali. No, nekoč v pustu je prišel Rindin iz Pariza. Končali smo predstavo, ugasnili elektriko. Rindin naju popelje k reki: — No, fanta, pravi, ali hočeta domov? "Kako? S kom?" "General Denikin nabira prostovoljce, da uniformo, denar na pot in plača vožnjo". Jaz in Kostolobov sva takoj sklenila: "Pojdiva". Rindin nama je odštel denar — najin del in naju priganjal. Najel je mesto Kostolobova potepuha za 5 frankov dnevno, da bo požiral nože in kazal "človeka-kačo'. Midva sva mislila samo eno: "Domov! Domov!" In pomislite! Ko so Francozi izvedeli, da jaz in Kostolobov odhajava na vojno, so se prišli poslovit. Župan je prišel v naš hotel in se prepasal s trobojnico, kakor se spodobi uradni osebi. Ž njim so prišli ugledni meščani. Poklicali so naju. Župan mi je dal papir pečatom in dejal: "Mesto se vam uiadno zahvaljuje za delovanje in ustanovitev kina Versaillesa". Seveda smo potem pili ž njimi. — No, ali sta prišla na fronto? — Mesec dni pozneje so nas izkrcali v Novorosijsku. Kaj je bilo. ko smo zagledali rusko obalo. .. Človek bi kar pognal puško v morje! Bilo nas je okrog 200 prostovoljcev. Sklenili smo, da se bomo najprej prepričali in da ne bomo streljali kar na slepo. — Na svoje ljudi že ne gre stre- ' ljati. — Seveda. Saj smo razumeli. Nismo neumni. Pa so nas izkrcali. Parada. General nam ie rekel: — "Zdravo, junaki, branili bomo edin stveno, veliko Rusijo do zadnje kaplje krvi". No — mislimo — že sedem let nam pravijo o junakih. Prišla sva pozneje s Kostolobovim v sprednjo stražo. Bilo nas je 20 mož. Krenili smo v hrib. pa v gozd. ondi smo pokončali častnika. Bil je še mlad, naj mu sveti večiia luč. Nato smo šli med zeleni kader. Počakali smo nekaj dni in se vrnili domov. — Pa ste prišli v rdečo vojsko? — Seveda. — Pa ste šli nad Poljake, v Varšavo. — Tudi. Pa kaj zato. Jaz pravim da sem videl dosti slabega, a zaman vse to ni bilo. Zdaj vem, da ne moremo brez kulture nikamor; ugonobili nas bodo. Zato tudi ne maram, da se režite tam pod vozem. Lahko se muzaš, če vidiš kaj smešnega, bedastega. Če pa ti pripovedujem o krivici, ,o trpljenju, daj zamisli se, kakšen človek si. Nad stepo se je prikazala luna, trava je postala srebrna. Blizu je zabliskalo kakor kovina razoranc polje. Prikazala se je v mesečini bela cesta. Po nji je jezdil nek člo-več. Dolga senca je ostajala za jezdecem. Jezdil je korakema, brez sedla; peljal je vrečo kruha. Onim; ki so ležali na tleh, se je zdel velikan. Zadaj za njegovim hrbtom je vzhajala rumenkasta lunina krogla. Neki glas je rekel putiho-ma: — Grej ga, vraga! Kakšen hrust je. Drugi se je oglasil: — Ni čuda, da je lahko tri deske na glavi. Še os bi bil lahko Drelo-mil. Pripovedovalec ie poklical jezdeca: — Alojša, kje pa imaš sliko? Ali ni bila v torbi na vozu? — Kaj? — je vprašal konjenik z basom: — Stol mrha. Kaj? — i otografija... Saj sva se slikala pred hišo. Na desno smo dali živino: vole in prašiče, na levo stoji motorni plug, midva pa sediva s knjigami. Poslala sva sliko za spomin županu na Francosko. ( Konec.) malajskim nevestam 0-pilijo zobe Malajska nevesta svojega ženina do poroke skoro ne pozna. Vse formalnosti opravijo njeni in ženinovi prijatelji na verandi hiše, kjer stanuje nevesta. Tu sedejo na preprogo in se posvetujejo o bali. Posvetovanja se vrše ponoči, kajti malajski dan se začne prav za prav ob solnčnem zahodu in traja včasi več noči. Malajec plača vse poročne stroške vnaprej, ker se smatra za veliko sramoto, če ostane dolžan. Dan pred poroko opilijo nevesti zobe in ta operacija ji služi za izgovor, da ji ni treba izpolniti raznih družabnih dolžnosti. Zobe pili jo nevesti med svečano ceremonijo, na katero so povabljeni vsi sorodniki in znanci. Mnogim dekletom skaze usta tako, da postanejo naravnost ostudna. Posledica operacije so silne bolečine in otekline v čeljustih, kar se pa ne da preprečiti, kajti malajski običaji zahtevajo, da mora imeti nevesta opiljene zobe. ZEMLJA BO KMALU IZČRPANA KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. 99 Malenkosti (Ivan Albret-bt) .....25 .Mladim srcem. Zbirka |>ovestl za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo............1.— Na valovih južnega morja.......36 Na različnih potih .............<10 Notarjv nos, humoreski! ...35 Narod, ki izmira ...............40 Nana vas. II. tlel. povesti _____ .90 Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. veZ..........70 Na.ša leta. trd, vez..............80 broširano ...................gy Na Indijskih otokih .............50 Naši ljudje ....................... Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedk* za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov tdvSe-pa slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ................go Odkritje Amerike .............. .60 Pasti In zanki ................. Dunajski profesor During je predaval te dni v akademiji znanosti o zanimivem problemu, kako dolgo more zemlja še preživljati človeštvo. Izjavil je,da bo zemlja čez 150 do 300 let tako izčrpana, da ne bo mogla več preživljati ljudi, če se bo človeštvo množilo tako hitro kakor zdaj, ko znaša letni prirastek okrog 20 milijonov. Po mnenju prof. Duringa bi se morah vsi narodi na svetu zamisliti v ta problem in uravnati po njem svoje življenje. Usoda človeštva bo namreč zapečatena, čim bo zemlja tako izčrpana, da ljudem ne bo mogla več nuditi sredstev za življenje. Prof. During meni. da bo moralo človeštvo polagoma omejevati svoje število tako. da bo zemlja končno zelo redko naseljena, kakor je bila v kameniti dobi. Pogled v bodočnost kaže boj zadnjih živali z zadnjim človekom ?a vsakdanjo hrano. Kljub moderni tehniki in vsem pripomočkom, ki jih ima današnji človek v borbi za obstanek, bo v odločilnem spopadu za zadnje ostanke hrane človek podlegel živali, ker bo tako izčrpan, da mu vse moderno orožje ne bo nič pomagalo. INTERNATIONAL PAPER COMPANY N.-u Y.»rh. junija 195''. Svet r;.vnai-IJev j,- prr.glasd r.-.ln., četrtletno dividend., • nega in tri četrtine odstotka i I.t, f 't t na kumulativne 7% prednostne d»-,riiee te družb* in redno ■'■»•trtletri.i dividends • !". julija !<•.\ iinja junij.i 1929. «vki t«id.. pi.slar.1 J*I tii.it: Hrcndsne knjiK'- ne lj<.d>. zaključene. '>WKX SHKPHKKl'. i«.df.r.-I in t.laKaj. INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY lioston M. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................G5 Agitator (Kersnik) bro§. ...... .80 Andrej Hofer................... .50 Arseue Lupin .................. .66 Beneška vedeževalka „...........35 Belgrajski biser .................35 Beli meeesen ................... .40 Bele noil (Dostojevski i, trdo vez. .75 Bele noči, mali junak ...........f>0 Balkansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Berač s stopujic pri sv. Roku .. .50 Blagajna Velikega vojvode.......f»0 Boy, roman .................... .65 Burska vojska...................40 Bilke (Marija Kmetova) .......25 Beat in dnevnik .................60 Božifni darovi...................35 Božja pot na Šmarno goro ...... .20 Božja pot na Bledu ............. Boj in zmaga, povest ...........80 Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenari, bro£... . «0 Mimo življenja ...... .8« Cvetke ........................ 2,5 Cesar Jožef II..................31 Cvetina Borograj&ka ............ .50 Čarovnica .......................35 Črni panter, trd. vez............80 broš. .............60 Čebelica ........................ J85 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milcinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, romam...........40 Dolga roka .....................50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ .50 Don Kišot iz La Manbe...........40 Dve sliki. —' Njiva, Starta — (Me.sko) .....................60 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... .50 Dedek je pravil: Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta ...................... .35 Fabfjola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 .60 .50 ,1.20 .25 .60 1.— .75 .60 .75 .1.— .50 J15 .40 .35 .80 .60 i .1.20 .5C 1.60 i.— .80 .75 .30 .30 .50 .75 .60 ALI KDO KAJ VE o mojem sinu ANTON ŠMALC, rojen leta 1887. Leta 1915 je bil vjet v Rusiji, poslan v Tomsk v Sibirijo in potem je bilo vse iskanje neuspešno. Čuje se, da je odtam zašel v Ameriko in da biva neke v Cleve-landu. Če kdo kaj ve o njem, je prošen, da poroča meni, njegovemu očetu, ki sem pripravljen poravnati vse stroške. — Ivan Šmalc, klobučar, Mirna, Slovenija, Jugoslavija. (2x 21&22) NAPRODAJ JE krasna domačija v Gornjih Domžalah, štev. 40. Zidana hiša; šest sob; urejeno za mesnico ali kako drugo obrt; zemlje je za 9 mernikov ppsetve in velik sadni vrt. Pod, dve veliki šupi in pet štantov kozolca. Posestvo je ob državni cesti. — Za pojasnila pišite na: "DOMAČLJA" c o "Glas Naroda", 216 West 18. St. New York City. (3x 20—22) Filozofska zgodba .............. Fn» Diavolo .................... Gozdovnik (2 zvezka) .......... Godecvski katekizem ............ Gostilne v stari Ljubljani ____ Grška Mytologija .............. Gusarji ........................ Hadži Mnrat (Tolstoj) ........ Hektorjev meč ................ Hei papeža, tnlo vez............. Hudi časi. Blage duše. veseloigra Hisa v Strugi .................. Hedvika........................ Helena (Kmetova) ............ Hudo Brezdno (II. zv.* ........ Humoreske, Groteske in Satire. vezano ..................... broširano .................. Izlet gospoda Broutka ......... Iz tajnosti prirode.............. Iz modernega vseta, trdo rez. Igračke. * rdo vez. ............... broširano .................. Igralec ........................ Jagnje ........................ Janko In Metka (za otroke) .... ■Jernač Zmagoval, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v............. liroS. ....................... Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin. bro3................40 (J. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broSirano ...............6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek ..........60 Kako sem se jaz likal (AleSovne) 11. zv. .............60 Kako sem se jaz likal (AleSovec) III. zvezek.........60 Korejska brata, povest lz lulsljo- nov v Koreji .............. .3© Kmečki punt, trti. vez. 1.20 bro5.'....................... .96 Krvna osveta .................. .30 Kuhinja pri kraljici gosji noiicl .50 Kaj se je Markaru sanjalo.......25 Kazaki .........................Sil Kmetske povest, trda vez....... 1._ Kraljevič berač..................80 Križev pot. roman (Bar) trd. ve*. 1.10 Križev pot patra Kupljenika .70 Kaj se je izmislil dr. Oks ...... .45 Levstikovi zbfani sipsl ..........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) ...76 2. zv. Otročje Igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijlce in pušiee — Jeza na Pa mas. — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — ToImaC (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv., Slika Levstika in njegove kritike In polemike.............70 Ljubljanske slik*. Hišni lastnik. Trgovec, KupCijskl stražnik, TJ-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, K petulje, Natakarca, Du. Pater Kajetan ............ Pingvinski otok ........... Povest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... Pabirki iz Roža (Albrecht) Pariški zlatar ............. Petelinov Janez ......... Prihajač, povest .......... .1.— .60 .50 .50 .25 .35 .75 .60 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ JO Požigalec .......................25 Plat zvona .....................40 Po stran klobuk .................35 Pri stricu .......................60 Prst božji .................... .30 Praprečanove zgodbe .............25 Patria, povest iz irske junaSke do-dobe .........................30 Po gorah in dolinah .80 Pod krivo jelko. Povest lz časov ro-kovnjačev na Kranjskem.......50 Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar .30 .30 hovnik, itd............ Marjetica ................. Mladi gozdar, broS, ...____ MoJe življenje ............. Mali Lord ............... ..... j* MHJonar brez ja ..... ......75 Mrtvo mesto .............. ......75 Malo življenje ........... ..... .65 Ma^nn. krščanski deček iz Llba- Mladih zanikernežov lastni živo- Mnsolino ................. ..... .40 Mrtvi Gosta* ............. Mali Klatež ............... ......71 Predtrzani. Presern In drugI svet. niki v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.— Ptice selivke, trda vez...............75 Pikova dama (Puškin) ........ .30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Mitčinski) ..........1,— Pravljice in pripovedke (Kočutnlk) 1. zvezek .....................10 li. zvezek ...................40 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................30 Pirhl .......................... .3Q Povodenj ...................... .30 Praški judek ...................25 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ............ .30 Preganjanje indijanskih mlsjonar-Jev .......................... .30 Rinaldo Rinaldini .............. JO Robinzon .......................C0 Robinson (Crasee) ............. 1._ Rabi ji, trda vez .................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem.....80 Romantične duše (Cankar) ...... ^0 Razkrinkani Habsburiani ...... .50 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur-iana 1.50 Rdeča in bela vrtnica, op v est .. .30 Slovenski šaljive« ...............40 Sloveuski Robinzon, trd. vez. .....75 Suneški invalid ____1____T...... .35 Skozi širno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala ...........60 Sanjska knjga, nova velika.....90 Sanjska knjiga Arabska..........1.50 Spake, humoreske, trda vez .... JM) Strahote vojne ................ J>0 Štiri smrti, 4. zv............... JSS Skrivnost najdenke ............. JSQ Smrt pred hišo ................ .65 ss., junij;. 1 K"' Sv» l r.tvnji t«*!j»-v - pr jtl.i.-il i f.Jno f-e-trtk-tno t- in rt'irio četrtletno dividendo » i'i ! "1 •• na kuiriulanvtit- »t, prednostne delnU r te drir/.h«-. /. i tekt^e fe-trtletje. iz|i].: i!ji v< i 13. julijil l:*2i irne-J'telj'in, ki m. na rekordu --»> z;iklJuAku 1X)«Imv.i nja .iT, junija 19JH. < "eKi bodo i>o.slaiij im> jHišti. Prenosne knJlBf nt- hr.rir. y.jiklju<"-*-r.r- R. <; I,AI >i >, I-o m blaga J. ADVERTISE in GLAS NARODA Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Naročilom je priložiti denart bodisi v gotovini, Money Order ali jjoštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajtš pismo. Ne naročajte knjig, katerih m* • ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NAHODA" 216 W. 18. St., New York *.dor je namenjen potovati t rl kraj, je potrebno, da Je poučen e potnih Kstlb. prtljagi ln drugh* stvareh. Vsled naSe dolgoletne 1» knftnje Vam ml mamoremo dati naj-boljda pojasnila ln priporočam* redno le prvovrstne brsoparalke. Tudi nedrlavljanl umore j o pet* vati v atari kraj, toda preekrbetl 4 morajo dovoljenje aH permit is Washington*, bodisi za eno leto «11 • mesecev Ln se mora delati proicje vsaj en mesec pred od potovanjem ia to naravnost v Washington, D. G* aa generalnega naseloHlrega turni* sarja. Glasom odredbe, ki }e stopila « veljavo >L julija 1926 se nlkomnt več ne pofilje permit po pošti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec oesb no, bodisi v naj bili ji naselnl&d a-rad ali pa ga dobi ▼ New Torka 1 pred od potovanjem, kakor kdo T protaji zaprosi. Kdor potuje ven bran dovoljenja, potuje na svojo lafltafl odgovornost. KAKO DOBITI SVOJOS IZ STAREGA KBAJA Od prvega Julija Je v veljavi a*> va amerlfika priseljeniška postava. Glasom te postave »zmorejo uw> rUUd državljani dobiti svoje Sto« in neporočene otroke ispe*1 21. leti ter amerlSke državljanke rroje m* le • katerimi so bile pred 1. jaačfc Jem 1928. leta poročene, laven kvoti, Jugoslovanska kvota znala Se rt» dno 671 priseljencev letno. Do p#> Soviče te kvote so opravičeni eta-rlil amerlSklh državljanov, molje amerSklh državljank. Id so m pe 1- junija 1928. leta poročili In *»> Uedelct, oziroma žene ln aepas*> leni otroci Izpod 2L leta onih a* državljanov, ki so bili poetava4 pripulčeni v to deželo za stalno It vanje tu. Vsi tt Imajo prednoet e kvoti, od ostalih sorodnikov. ka> kor: bratov, eeeter. nečakov, kdaj Itd., ki spadajo v kvoto vsake prednosti r leti. pa m «t ■prejema nikaklk proAeaj ■ rfkansfce vteefe. STATE BANK 'GLAS NARODA** NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22. 1929 Rdeče rože. The LARGEST SLOVENE DAILY I« 8. ML Starokrajska porota. (Nadaljevanje.) Bilo ji je zelo lahko pridobiti si njene simpatije, ker je bila zelo i lična Josti. Vsi trije ljudje so imeli sedaj dolg zelo razburljiv pogo-\or. Izid tega pogovora je bil najprvo, da je ostala Gladys von Wal-dov/ pri kosilu v Nambergu. Maggie se je morala, potem ko je zavžila zajtrk, odpeljati nazaj v hotel, da pospravi stvari Gladys ter jih prevede v Namberg. Gladys je imela namreč namen odpeljati se z Namberga naravnost k Josti. Ko je prišla Gerlinda h kosilu, se je najprvo zelo prestrašila. Mislila je za trenutek, da stoji Josta poleg obeh gospodov. Gerlinda ni vedela, kako naj se obnaša napram Gladvs. Tudi slednja se ni mogla nikakor ogreti zanjo. Gladys seveda ni slutila, kaj se Je prejšnjega dne pripetilo v gradu Namberg. Nikdo ji ne povedal, da je Josta za vedno zapustila hišo svojega moža. Čudila se je Ie, zakaj je grof Rajner tako bled in zakaj je ležala krog njegovih ust tako bolestna poteza. On ne izgleda prav nič kot mlad, srečen zakonski mož, — si jc morala misliti. Postala je tudi pozorna na to, da je lice grofa Hennin-ga izza zadnjega poletja močno shujšalo. Sedaj je bil še bolj podober. tvojemu bratu kot prep. Ko se Je po obedu odpeljala Gladys na postajo, a sedaj v elegant-l ih aneh z grada sta jo spremljala oba brata. Maggie je sledila s prtljago v nekem drugem vozu. Ko se je grof Rajner poslovil od Gladys je rekel z zelo hripavim glasom: — Prosim, pozdravite Josto prav prisrčno, dra&a svakinja ter ji recite, da ji bom še danes pisal. Upam tudi, da jo bo razvedrila družba njene sestre. Gladys mu je obljubila, da bo izpolnila njegovo naročilo. Grof Henning se je sklonil preko njene roke ter ji rekel: — Pozravite Josto tudi od mene, — ter ji recite, da upam zopet videti jo. Brata Namberg sta spravila mlade damo v njen oddelek v vozu ter se še enkrat poslaviJa od nje. — O, jaz ne rečem z Bogom, — je menila Gladys smehljaje, — jaz ne rečem z Bogom. Ali smem priti s svojo sestro v grad Namberg? Grof Rajner se je ozrl vanjo s čudnimi očmi. Z odprtima rokama vas bom vedno sprejel, draga Gladys. Jaz lim, da vam bom lahko nudil v Nambergu drugi dom, — je rekel ter se hitro obrnil vstran. Henning pa je trdno držal svojo roko v njeni ter se še enkrat ozrl vanjo, kot da si hoče dobro utisniti v spomin njene poteze. Na svidenje. — draga svakinja, jaz pravim na svidenje! Njene oči so visele, kot začarane, na njegovem obrazu, dokler se ni pričel pomikati vlak ter se nista mogla več videti. Nato Da ie omahnila Gladys nazaj v svojo raslonjačo. --- No, moja dogra Maggie, kako ti ugajajo moji novi sorodniki? — je vprašala vneto, v angleškem jeziku. O, zelo dobro. Miss. To sta dva lepa ter dobra gospoda. Mož grofice Joste pa izgleda nesrečen in teži ga brez dvoma težka bolest. On vas je vedno gledal, kot da vam hoče še nekaj povedati, kar mu ni hotelo priti preko ustnic. Kot srečen, mlad zakonski mož ni izgledal. Gladys je prikimala ter globoko vzdihnila. — Da, Maggie, meni se je tudi zdelo kot da ni vse v redu. Tudi grof Henning je imel očividno nekaj na srcu. Skoro se mi je zdelo, kot da sta grof Rajner ter moja sestra v skrbeh za njegovega brata. Josta menda vendar ni bolna? — Kmalu bova videli, kajti v dveh urah bova v Waldowu. Mlada dama je prikimala ter si pritisnila roki na srce. — Ali slutiš, kako mi je pri srcu, Maggie? Sedaj bom kmalu stala pred svojo sestro. Vem že sedaj, da me bo ljubeznjivo sprejela. Grof Henning mi je to rekel. Ona je pustila, polna hrepenenja, poizvedovati glede mene. Grof Henning ter tudi grof Rajner sta bila tako dobra z menoj, jaz mislim, da je bil grof Rajner že v svojih mislih pri Josti. Grof Henning mi je tudi delal pogum ter bil tako dober z menoj, Maggie! Slednja se je nekoliko lokavo nasmehnila. O, Miss, kako bi mogli biti z vami drugačni kot dobri? Tudi on iriia oči v svoji glavi. Teh se je torej dobro posuževal. Tako ljubke ter čedne Miss ne bo kmalu zopet videl! On vam je naklonjen, Miss, to meni lahko verjamete. Moje oči so zelo ostre. Gladys se je nasmehnila. — Ej, Maggie, jaz mislim, da boš kmalu potrebovala očal. Kljub temu pa je pri tem zardela. Maribor, 5. junija. UMOR PRED OSMIMI LETI Poslednji dan letošnjega poletnega zasedanja je porotno sodišče razpravljalo vnovič o skrivnostnem umoru Uršule Vincetič pred osmimi leti v Lipi v Prekmurju. Obtoženi 231etni cigan Anton Horvat se je zaradi tega zločina zagovarjal že 10. aprila pred poroto, vendar pa je navedel takrat toliko novih momentov, da je senat na predlog obtoži tel j a preložil razpravo na poletno zasedanje porote. Dogodek, ki je vzbudil že svoje-časno med prebivalstvom ogromno pozornost, je naslednji: Na ozemlju občine Lipe. v okraju Murska Sobota, so našli lovci dne 2. januarja 1921 v gozdu truplo neznane ženske, ki je imela o-krog vratu kravjo vrv in bila privezana k drevesu. Bila je popolnoma gola in ležala na trebuhu. Kljub marljivemu poizvedovanju takrat ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti umorjenke. Sodna izvedenca sta ugotovila, da je bila ženska zadavljena. Odprto pa je ostalo takrat tudi vprašanje, kdo ie ona zverina v človeški podobi, ki je mogla storiti ta zločin. Meseca novembra lanskega leta so imeli prekmurski orožniki mnogo opravka s tatinskimi cigani. Ob neki priliki so doznali od njih, da bi utegnila biti umorjenka iz leta'razmere in najlažje kaj vzame. Res 1921. neka Uršula Vincetič, mlada je pričel krasti najprej v družbi na kolodvor z Andrejem Rantom, kjer sta ukradla 1 zaboj "Zeta" cigaret in 1 zaboj neretvanskega tobaka. Skrila sta vse skupaj v Vevčah v hlevu tovarne in pozneje prodala. Drugič sta vzela vrečo smokev in balo 'tibet barhenta". Še 2 zaboja "Zeta" cigaret sta ukradla skupaj lani meseca septembra. Pripeljala sta jih z ukradenim ročnim vozičkom v Slape in jih skrila pod kozolec, voziček pa kar zapeljala v Ljubljanico. S Paternostrom je Jerihu odnesel dve vreči žgane kave. Tudi 28. avgusia lani je šel Jeriha krast. Odnesel je kar sam balo manufakturnega blaga, z Rantom pa 21 kg žametaste hlačevine. Oktobra lani si je izbral za tovariša Krnčevega Cirila. Odnesla sta 50 kg težko balo manufakturnega blaga ter jo skrila v slamo Novembra je prepodil nočni čuvaj nepovabljene goste pri tesarskem mojstru Ravnikarju v Ljubljani. Odnesli so samo pištolo in brivski aparat. Bila sta brata Ranta in še nekdo drugi. Izdal ju je Jeriha. Jeriha je pripovedoval, da je pričel krasti le zaradi pijančevanja, piti pa je pričel iz obupa, ker je bil v zakonu nesrečen in se je tudi ločil. Glede tatvin je navedel, da so ga samo drugi zapeljali, češ, da je na kolodvoru uslužben, da pozna delavka iz Zebancev pri Čakovcu Zvedelo se je, da se je zaljubila v nekega cigana in odpotovala z njim v Gradec. Po dolgotrajnem poizvedovanju so našli cigana — ob- Andreja Ranta. — Kako ste običajno odprli vagone? — To mi ni bilo težko, ker sem i-mel klešče z^ zalivkanje. Zvečer toženca Horvata. Ko pa je orožnik ' sem plombo odtrgal, a naslednji dan pokazal obtožencu sliko pokojne'sem jo spet s kleščami vtisnil na-Uršule, kakšna je bila živa in kako'zaj. je ležala v mrtvaški krsti, je Hor- Andrej Rant je skušal tatvine vat prebledel in pričel jokati. Kojzvreči na Jeriho, češ. da je samo se je umiril, je pripovedoval: Ne-!Jeriha kradel, on pa je le zraven kaj ur po odhodu Uršule in Horvata z doma njene matere Marje- stal. Vztrajno je tudi tajil vlom in tatvino pri Ravnikarju v Ljubljani. Josta je dospela v Waldow. Ker se ni že poprej prijavila, ni seveda ničear našla pripravljenega za njen sprejem. Sobe so bile sicer - t i™xrevljene' kaj" 2at° iC Skrb6la naJemn'Ca 3 bUe S° mrZ'e S1poro°tneemu™naUtuTeapredsedoval , (dež. sod. svet. dr. Zemljič, prisedni- tega Je morala Josta par ur preživeti v stanovanju najem- ka sta bil dr. Tombak in dr. Senjor, i tka. dokler ni postalo v prvem nadstropju nekoliko bolj ugodno. Pred državni tožilec dr. Zorjan, obto-kosiiom Je šla za eno uro na prosto, ker jo je bolela glava.. Našla ni'zenca pa je zagovarjal dr. Komav- te Vincetič, ki je živela z nekim1 Jeriha in Rant sta nato očitala Francetom Novakom, sta ju došla J drug drugemu laž. ravno ta Novak in pa cigan Ivan j Rant je trdil, da ni "genau" ve-Šarkezi. Horvat in Novak sta se del, da gresta z .Jeriha krast, češ, namreč domenila, da spravita Ur- da sta bila samo trikrat v "kompa-šulo s sveta, ker je bila obema ne- .niji". ljuba. Novak je že od nekdaj ni mogel trpeti. Horvat pa se je je tudi že naveličal. Tako je bila torej pot "zaročencev" proti Gradcu le fingirana in je Horvat zavedel svojo nevesto namenoma iz Zebancev, da jo na samotnem kraju u-morijo.... Ko sta torej Novak in Šarkezi dohitela Horvata in Vincetičevo, je Šarkezi napadel z nožem Horrata, Novak pa Uršulo s kolom. Horvat pravi, da ga je Šarkezi ranil ▼ ro-roko, radi česar je zbežal in se ni zanimal za nadaljnjo usodo Uršule, ki jo je Novak bil po glavi... Obtoženec neprestano dolži krivdo na umoru Uršule — Novaka in Šarkezi j a, ki ga še do danes niso našli. Obtožnica pa ugotavlja, da ni vladalo med Novakom in Uršulo niti najmanjše nasprotstvo in da je po pričah dognano, da je bil Novak v času umora doma pri svojcih v Medjimurju. Še manj u-mljivo je, pravi javni obtožitelj, zakaj spravlja obtoženec cigana Šarkezija na zatožno klop, ko slednjega ne pozna niti Novak niti kdo drugi iz Zebancev. Iz teh in drugih okoliščin sklepa državno pravdni-štvo, da je morilec samo Horvat in da je iz same zlobe obdolžil nedolžnega Novaka in Šarkezija izvr Waldowa, v svoje veliko razočaranje, več tako domačim ter idiličnim kot nekoč. Pozimi ni bila še nikdar tukaj, pač pa vedno le poleti, ko je bilo vse zeleno ter žilvahno. Takrat je izgledalo prijazno,celo gospodarsko poslopje s svojo zeleno ter ravno fasado, posebno, kadar je svetilo solnce. Danes pa je mogla komaj razumeti, da je imela vedno hrepenenje po Waldowu in da je tukaj preživela svoje najbolj srečne ure. Trudna ter težkih korakov, se je vrnila domov. Najemnica jo je sprejela v široki veži, ki je bila zelo priprosta. — Tako, gospa grofica, sedaj je že bolj udobno zgoraj. Ce želite, zavžijete lahko sedaj zgoraj svoje kosilo. Poslala vas bom gor z Dor-to, — je rekla prijazno. Josta se Je zahvalila ter odšla ven. Sedla je sama za mizo. Da ne razžali najemnice, je pogoltnila par koščkov. Nato pa jo je zopet prevzelo gorje in odšla je v svojo sobo, kjer se je vrgla na divan. Tako strašno se Je zdela sama sebi samotna ter odločeno od vsega, kar ji je bilo drago! In to naj gre sedaj naprej, skozi celo življenje?! Zavzdihnila je ter se ozrla v ogenj kamina. Tedaj pa je vstopila komornica ter ji sporočila, da želi govoriti ž njo neka mlada dama. Josta se niti ozrla. — Jaz ne sprejemam nikakih obiskov, Ana. I — To sem tudi rekla mladi dami, a ona je menila, da naj povem Je gospe j grofici, da prihaja z Namberga in da jo je poslal semkaj gospod grof. Josta je skočila pokonci. — Iz Namberga? — Da, gospa grofica. — Kako je ime mladi dami? — To je hotela sama povedati gospej grofici. — Kako pa izgleda? ' Komornica se je čudno zasmejala. (Dalje prihodnjič.) 11. Porotniki so potrdili prvo vprašanje zaradi krivde jimora z 10 Andrej Paternoster je omenil, da je bil v slabih gmotnih razmerah. Tisti večer, lani 21. septembra mu je dejal Jeriha, da naj gre z njim. da bo nekaj pomagal. Peljali so se se avtom na Studenec, kjer so pili. Andrej pač ni vedel, da misli Jeriha na tatvino in šel je z njim. Pri nekem grmovju je ostal, a Jeriha je odhitel krast. Paternoster je bil truden, vlegel se je in zaspal. Jeriha se je vrnil in prinesel 2-krat po eno vrečo kave, ki sta ju skupaj odnesla. Po zaslišanju prič je predsednik prebral kazenske karte. Vsi obtoženci so bili že kaznovani. Na najslabšem glasu je pač Andrej Rant. Bil je obsojen zaradi tatvine in goljufije na 7 let, 3 leta in 2 leti, pa! je ostal stari grešnik. Porotnikom je stavil senat 9 glavnih in 7 eventualnih vprašanj glede krivde tatvin in še glavno glede škode, ki jo je Jeriha napravil, ko ie razgrajal lani 24. novembra v gostilni Ane Oman v Vevčah in je poškodoval tujo lastnino. Sodba: Janez Jeriha na 4 leta težke ječe s poostrenjem, Andrej Rant na 7 let težke ječe s poostrenjem, Andrej Paternoster na 1 leto navadne ječe. Razprava je nepretrgoma trajala od 9. do 17.30. Celje, 5. junija. DRZNA TATVINA PRI DR. SAD-NIKU. Pred porotniki sedita 24-letni slaščičarski pomočnik Frider. Hri- glasovi proti 2. Potrdili so tudi, bernik, rojen v Celovcu, pristojen tretje vprašanje zaradi krivde obre-1 Pa v občino Sv. Krištof nad La-kovanja. Na podlagi tega izreka po- škim, in 21-letni delavec Edvard rotnlkov je bil obtoženec obsojen na smrt na vešalib. Ko mu je predsednik sodnega senata prečital obsodbo, je obtoženec izjavil, da je ne razume. Kljub temu, da mu je predsednik senata dvakrat raztol-mačil, da je obsojen na smrt, je izjavil, da ne razume. Nazadnje mu je predsednik dejal, naj se pogovori s svojim zagovornikom. VLOMILCI V VAGONE V ZALOGU Janez Jeriha je delavec od D.M. v Polju, prav tako Andrej Rant iz Vevč, Andrej Paternoster pa je mesarski pomočnik. Vsi trije so bili že kaznovani. Obtožnica jih dolži, da so kradli Lesjak iz Celja. Hribernik je odse del že več kazni zaradi tatvin na Dunaju in zasleduje ga tudi zagrebško policipjsko ravnateljstvo zaradi 3 različnih tatvin. Izgnan iz Avstrije, je prišel v Celje, kjer je bil lani oktobra meseca obsojen od okrožnega sodišča na pol leta težke ječe. Istočasno z njim je bil zaprt tudi Lesjak, ki je bil tudi že j-krat obsojen zaradi tatvine. V zaporu se je Hribernik seznanil še z znanim Ervinom Koltererjem, ki je ravno služil svojo kazen zaradi tatvine, ki jo je izvršil lani pri dr. Sadniku in njegovem bratu. Kol-terer je Hribernika podrobno poučil o stanovanjskih razmerah v ateljeju bratov dr. Sadnikov, nakar je napravil Hribernik z Les Jakom natančen načrt za tatvino, ki sta lani na kolodvoru v Zalogu, kjer je jo nameravala izvršiti po 'izpustu zmanjkalo blaga, vrednega nad 83,000 Din. Orožniki in železniška policija so najprej osumili Janeza Jeriho, ki je bil vozopisec na zaloškem kolodvoru, kajti vsi vlomi so bili izvršeni baš v vagone, v katerih se je iz zapora. Ko je bil Hribernik 2. marca izpuščen, se je, kakor navaja obtožnica. še isti dan sestal z Lesjakom s katerim sta se dogovorila za sestanek dva dni pozneje pred celjskim kolodvorom. Točno ob napo- nahajalo lažje blago. Jeriha je tat- vedani uri sta se sešla in je Les-vine priznal in izdal tudi sokrivce, jak Hribernika podrobno poučil. Dejal je, da sta šla lani 14. avgusta i kako naj Izvrši tatvino v ateljeju dr. Sadnika. Hribernik se je podal v II. nadstropje, kjer pa je od neke ženske izvedel, da doktorja še or-dinirata, nakar se je umaknil na ulico. Prišel pe pozneje zopet ob 13. .in izvršil v ordinacijski sobi večjo tatvino. Ukradel je iz zaklenjenega predala pisalne mize skupno 10.358 dinarjev, nakar j^ sobo zopet zaklenil, obesil ključ na običajno mesto poleg vrat, mirno odšel in rekel dvema deklicama, ki sa čakali v čakalnici na ordinacijo, da bo doktor kmalu prišel. Na Glavnem trgu se je sestal z Lesjakom, s katerim sta odšla v neko manufakturo trgovino in si tam nabavila nekaj obleke, perila in drugih toaletnih potrebščin za 1278 Din. Iz trgovine idoč je bil Hribernik pred Werenovo trgovino aretiran. Pri osebni preiskavi so našli pri njem še 7048 Din., nekaj pa je že zapravil v dveh gostilnah. Hribernik tatvino priznava in •pravi, da ga je nagovoril k tatvini Lesjak. dočim Lesjak vsako krivdo zanika. Lesjak dosledno zatrju-| je, da se je omenjena dneva s Hri-j bernikom le slučajno sestal na u-I lici in da za njegove namene ter izvršena dejanja ni vedel. Potek razprave, ki je trajala od ; 15. do 19., je jasno dokazal, da Lesjak ni popolnoma nič vedel o tatvini, da se pred tatvino sploh ; ni sestal s Hribernikom i n da ni dobil od njega nikakega denarja. To se je dognalo natančno tudi i s pričami. Hribernik je torej le hotel umazati Lesjaka in ga spraviti v zapor. Kak povod je imel za to početje, ni dognano. Tudi ni Hribernik pri policijskem zasliševanju ničesar vedel o Lesjakovi sokrivdi. Vse gori omenjene obdolži-tve je iznesel prvi šele pozneje pred preiskovalnim sodnikom. Obtoežnca Hribernika, je zagovarjal dr. Josip Vrečko, Lesjaka pa dr. Zangger. Porotnikom sta bili stavljeni dve glavni vprašanji: glede hudodelstva tatvine Hribernika in glede soudeležbe Lesjaka. Porotniki so prvo vprašanje soglasno potrdili, drugo pa soglasno zanikali. Na podlagi pravdoreka oorotni-kov je bil Hribernik z uporabo izredne milosti obsojen na 1 in pol leta težke ječe s poostritvami, dočim je bil Lesjak oproščen. Hriberniku se všteje preiskovalni zapor. Celje, 5. junija. KOLESARSKI SPECIJALIST. Danes stoji pred porotniki še niti 26-letni Martin Podgoršek, samski hlapec brez stalnega bivališča rojen ,v Krahbergl, pristojen pa v občino Dramile. Podgoršek je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. Pri poštenem delu in zaslužku ne vztraja dolgo in raje živi na potepuški način ter izmika tujo imovino. Zlasti lani se je večinoma preživljal s tatvinami koles, kajti dokazano je, da je samo lani ukradel ne več ne manj kot 15 koles, deloma v Celju, 'deloma v Mariboru, ki jih je nato razprodajal kmečkim fantom po deželi. Način njegovega tatinskega delovanja je bil zelo enostaven. Ko se je v brezdelju potikal po mestnih ulicah, je prežal na prilike, kje bi opazil kako kolo brez lastnikovega nadzorstva. Takih prilik se mu je nudilo dovolj. Ukradena kolesa je na to prepleskal, ali pa jim je druga- * ••taniit uartiiko" 25. juniji: Purls. Havre SciLuima, Ural 26. ("unija: B^r^ngarja, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 27 junija: Olympic. Cherbourg Dresden, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 28. junija: f'reuidrnte Wilson. Trat Statendara, Boulogne tur Mer, Rot-tenlan. 29. junija: Beigenland, Cheroourg, Antweroen MauTetania Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova Minnekahda, Boulogne Bur Mer. 1. Julija: France. Havre 2. Julija: «'oJcmtius. Cherbourg, Bremen K>ndarn. Boulogne »ur Aler. Rotterdam 3. julija: Humerie, Cherbourg President Harding. Bremen Cherbourg, 4. julija: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg. Muenibeo. Boulogne sur Mer. Bremen 5. julija: lie de France. Have Veendam. Boulogne »ur Mer. Rot terdam Augustus, Napoli. Genova 6. Julija: Min newaaka. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Deutschland, Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen 7. Julija; Aquitarila Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg , POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-»ur-M er, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do LJublJaneSM QQ In nacaj: O I <70 In vojn! davek. Potovanje s parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljlvo kuhinjo In pOHtrežbo. — Za. podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta »II _ HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST., NEW YORK CITY če spremenil zunanji zgled. Izmenjal je kolesa, sedla, svetiljke. zvonce, blatobrane, pnevmatike in druge premakljive dele ter tako o-težkočil prepoznanje kolesa. Z izkupičkom za ukradena kolesa se je potem preživljal. Obtoženec se zagovarja zaradi 17 tatvin koles. Vrhu tega se zagovarja Podgoršek zaradi prestopka vlačuganja. Obtoženec priznava vse tatvine razen ene. Porotnikom je stavil senat dve glavni vprašanji glede tatvine in vlačuganja, katera so porotniki potrdil in je bil Podgoršek obsojen na 2 leti težke ječe. Sodišče se je tudi izreklo, naj se ga po odsluženi kazni kot tipičnega in nepoboljšljivega delomržne-ža in tatu iz navade odda v prisilno delavnico. Aeroplan ima prednost. fiiDping ^ 12. Julia:' Par:s. Havre V uicaiii*. irst (Izlet) Lapland, Cherbourg. Antwerpen Volendam. Bouiuogn« »ur Mer Rotterdam Minries. ta, Boulogne »ur Mer 13. julija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 15. julija: Berengarla. Cherbourg 18 Julija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 17. julija: President Roosevelt Cherbourg. Bremen 18. julija: stu;t|fuj-t, Boulogne s»ir Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Ul>mplc. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpea 20. juli'a: Miiinetonka. Cherbourg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg Come Biamamann, Napoli, Genov« 23 Julija: Her in. Cherbourg. Bremen 24. Julila: Mhui eianlit Cherbourg Ceorire Washington Cherbourg. Bremen » julija: He Fr:mre. Havre «r;iavni poletni Izlet) H.»meric. Cherbourg Br-men. Ch premer ji Je 42.18 cm in teh-ponoči in podnevi, v megli in vihar- ta približno dva stota. Uporabili so ju, a vendar so nesreče razmeroma redke. Zrakoplov pa še daleč ni kos zanjo najboljšo kubansko tobačno vrsto, ki se imenuje Vuelta Abajo. tem ali celo viharju. Najtežji preko-jKadilca zanjo seveda ne bodo kma-oceanski poleti z aeroplani niso več Iu našli-vprašanje slučajne sreče ali pa na- ključja, dočim se z zrakoplovom še nihče ni odločil za polet preko Pacifika. Cela družina se zastrupila s plinom. V Adlersdorfu pri Berlinu se je pripetila tragična nesreča radi ne- Za drugi prekoceanski polet "Gro-; pazljivega ravnanja s plinom. Vao-fa Zeppelina" se zelo zanimata An- j vo Ano Dehmelovo, oba njena otro-glija in Amerika, kjer je kongres; ka in brata njenega moža so našli odobril ogromne zneske za gradnjo! mrtve v posteljah. Prejšajl večer so velikih zrakoplovov. Nemci namera-; nekaj popravljali v kuhinji pa so vajo še letos organizirati prekooce- i pri tem nevede. pokvarili plinsko anski potniški promet z ogromnimi! cev. Policija je morala vdreti s ma-letali. Stojimo pred zelo napeto injskami v stanovanje, da je prišla do zanimivo borbo med človeškim du- nesrečneže v.