Pred Predsednik republike Tito je po petdnevnem obisku na Cejlo-nu odpotoval s svojo soprogo in člani jugoslovanske uradne delegacije z ladjo »Galeb« iz Colomba na prijateljski obisk v Etiopijo. Pozdravljen z vsemi državniškimi častmi je predsednik Tito v ponedeljek zjutraj stopil na etiopska tla in iz Masaue s svojim spremstvom odpotoval v Asmaro, ki je glavno mesto Eritreje, etiopske federalne enote. Vzdolž poti od Masaue do Asma-re in v obeh mestih so pozdravljale visoke jugoslovanske goste množice etiopskega naroda. Gu- Misli ob prazniku Ko se vsako leto ob obletnici Prešernove smrti, v hrušču in trušču modernega življenja, v dobi, ko se vse mehanizira in avtomatizira, ko vse kaže, da bosta stroj in jedrska sila sčasoma podjarmila človeka, spominjamo tega velikega genija slovenskega ljudstva, nam ob prebiranju Prešernovih poezij, te bogate in neizčrpne zakladnice človeške misli in človeškega čustvovanja, mora postati jasno, Peía. HlaUiw da nam je Prešeren, kljub časovni oddaljenosti in vsemu napredku civilizacije, duhovno in čustveno bolj domač ter našemu srcu mnogo bližji kot marsikateri literarni sodobnik. V njegovih poezijah najdemo vse tiste izvirne emotivne elemente, ki tudi dandanes kipe in pojo v srcu sodobnega in v času vsemirskih poletov živečega človeka: ljubezen, žalost, obup, hrepenenje, razočaranje in ljubezen do domače zemlje ter njenih ljudi. Ta čustva so večna v človeku in jih še tako popolni stroji z jeklenimi elektronskimi možgani ■ ne bodo mogli nikdar iztisniti iz i človekovega notranjega duhovne- ■ ga življenja. ■ In zato je naš veliki pesnik, ki ga je smrt pokosila pred sto in desetimi leti v najlepši moški do- ' bi, ostal znanilec vsega tistega, kar je neminljivo in najlepše v ■ najtišjem kotičku človeškega i srca, 1 V tistih letih, ko je Prešeren ■ Iz svojih lastnih bolečin ustvarjal svoje pesmi, je Evropa preživljala viharne čase. Mladi evropski narodi, ki so dotistih- ,, mal živeli v ozadju zgodovinskih i dogajanj in ki so ječali pod jar-I mom absolutističnega in poljev-; lalnega režima, so začeli z revo-I ucionarno domoljubnostjo zahte-j ')ati svoje narodne in socialne . pravice. Začel se je boj proti , mračnjaštvu in političnemu na-i ñlju, ki so ju vladajoči monar-. histični in 'cerkveni mogotati v , vrvi polovici XIX. stoletja brez-, obzirno uporabljali proti svobodoljubnim težnjam prebujajočih se ljudstev evropskega konti- ■ nenta. ■ Iz dotedanjih brezimenih ljudskih množic so se dvigali možje. i Pisatelji, pesniki in ljudski tri-j i>imi, ki so s svojo močno in bo-j íevito osebnostjo podžigali svoje ¡ 't ar ode v boj za nacionalno svo-I bodo, za uveljavljanje socialnih j Pravic in jim hkrati začeli ustvaril ati tiste kulturne in umetniške . mojstrovine, ki so jih do tedaj j ¡raeli samo narodi z večstoletno j ili^ pa celo tisočletno kulturo in ¡ Zržavno tradicijo. t¡ France Prešeren je, kljub svoji o (Konec na 2. strani) s Inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. Ba.n^Va^ __naročniki brezplačno. Kokopisov ne vračamo. ' prejemajo KOPER — 6. FEBRUARJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETNIK VIII. — ŠT. 5 V garniziji JLA v Postojni so sklenili, da bodo pripadniki tamkajšnjih enot priredili vrsto proslav v počastitev 40. obletnice KPJ. Med drugim je posebni odbor za proslavo sklenil, da ¡bo priredil več predavanj za starešine garnizije. Predvideno je, da bodo predavali član CKZKJ dr. Jože Potrč o 40-letni revolucionarni borbi naše Partije, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler o ZKJ kot nosilcu borbe za enakopravne odnose v mednarodnem in komunističnem gibanju, predsednik zakonodajnega odbora Zvezne Ljudske skupščine univ. prof. dr. Maks Šnuderl v borbi ZKJ za nadaljnjo krepitev in razvijanje socialistične demokracije, predsednik CK LMJ Mika Tripalo o vlogi NOV v borbi za izgradnjo socializma ter generalni major Stanko Bjelajac o izkušnjah narodnoosvobodilno borbe kot osnovi naši vojni doktrini. Razen teh predavanj iz zgodovine KPJ in ZKJ bodo marca, aprila, maja, oktobra, novembra in decembra predavanja o razvoju delavskega gibanja v Jugoslaviji in o dejavnosti KPJ do leta 1937, o organizacijski krepitvi KPJ od leta 1937 dalje in o pripravah na borbo proti okupatorjem, o vlogi KPJ v narodnoosvobodilni borbi in v času obnove ter ohranitve neodvisnosti naše države, kakor tudi o vlogi ZKJ v izgradnji in razvoju delavskega upravljanja. Predvidene so tudi številne akademije, ki bodo prirejene na večer pred obletnico ustanovitve KPJ in SKOJ. Na teh akademijah bodo nastopili pevski in instrumentalni zbori ter recita-torji. Marca bo v Domu JLA v Postojni glasbeno-literarni večer, posvečen predvojni borbi KPJ, v aprilu pa bo literarni večer, na katerem bodo brali slovenski in hrvaški književniki svoja dela, posvečena NOB. Predvideno je tudi gostovanje zagrebškega in reškega gledališča. Razen teh prireditev bodo v Postojni in drugih krajih priredili razstave dokumentov iz življenja in dela KPJ in SKOJ ter razstave slikarjev — pripadnikov JLA. Od 25. marca naprej pa se bodo vrstila številna športna tekmovanja. ki bodo posvečena obletnici ustanovitve KPJ. SKOJ, Dnevu mladosti, Dnevu borca in Dnevu JLA. Ob prvi obletnici ustanovitve Združene arabske republike, ki je nastala po združitvi Egipta in Sirije, je minister ZAR Riad Malici govoril na velikem zborovanju v Damasku. V svojem daljšem govoru je predvsem poudaril, da je Združena arabska republika odločen zagovornik koeksistence med narodi in da bo ostala zvesta načelom Bandunškega sporazuma. V Gorjanskem pri Komnu živahno vrvenje okrog komunalnih vprašanj — Težnje za kul-turnoprosvetnim izživljanjem ne znajo prav uresničiti verner Eritreje, cesarjev namestnik v tej pokrajini, ras Andar-gačau Mesai in princesa Tenanjc Vork Ilaile Salasie, ki sia spremljala predsednika Tita od Masaue do Asmare, sta v ponedeljek priredila v dvorcu v Asmari večerjo na čast predsednika Tita in njegove soproge. V torek zjutraj pa je predsednik Tito odpotoval z letalom v Adis Abebo, kjer so ga sprejeli nadvse prisrčno. Med svojim desetdnevnim bivanjem v Etiopiji se bo predsednik Tito s člani jugoslovanske uradne delegacije razgovarjal z etiopskim cesarjem Selasiem in drugimi visokimi etiopskimi državniki ter z njimi obravnaval predvsem vprašanja, ki zanimajo obe državi. Ko je prispel predsednik Tito v Adis Abebo, kjer sta ga prisrčno pozdravila etiopski cesar Ilaile Selasi in etiopska cesarica, je dejal med drugim: »V vašo deželo smo prišli z iskreno željo, da prispevamo k nadaljnji krepitvi in razvijanju še plodovitejšega sodelovanja med našima dvema deželama. Rad bi poudaril, da se etiopsko-jugoslovanski stiki razvijajo v duhu prijateljstva in razumevanja in da žanje vzajemno sodelovanje čedalje lepše sadove. To je tudi razumljivo, saj sloni to sodelovanje na vzajemnem spoštovanju in se razvija v duhu medsebojnih simpatij naših narodov, ki potekajo iz njihovega skupnega boja med drugo svetovno vojno za svobodo in neodvisnost ter sedanjih prizadevanj, da si zagotove neodvisen razvoj in prispevajo k stvari miru na svetu.« Po prijateljskem obisku v Etiopiji bo predsednik Tito odpotoval v Sudan na vabilo sudanske vlade, ki ga pričakuje 12. februarja. Med uradnim obiskom v tej TUDI NA KRASU REŠUJEJO LOKALNE PROBLEME prejšnji teden razpravljala o proslavljanju jubilejnega leta KPJ, je v zvezi s stanjem vodovoda izrazila mne-, nje, da bi bilo potrebno odkopati vse stare in postaviti nove cevi od Volčjega grada preko Nadrožice do Gor-janskega. Prebivalci vseh treh vasi bi radi opravili vsa težaška dela, potrebovali pa bi le strokovno delovno silo in material. Na tem sestanku so tudi govorili o izboljšanju zunanjega videza vasi. Potrebujejo le apno. V Gorjanskem se razen članov ZKS udeležujejo tudi člani SZDL, ZB in LMS predavanj o programu ZKJ. Posebno pozornost pa je vzbudil tečaj italijanskega jezika, ki ga vodi učitelj Srečko Cotar. Ta tečaj se je začel v začetku januarja in ga redno obiskuje trideset, slušateljev, največ mladincev. Čudno je, da v Gorjanskem, ki jc kar velika vas, nimajo prosvetnega društva ali TVn Partizan. Dvorana v zadružnem domu služi za skladišče zelišč, ki jih v sezoni odkupuje KZ Komen, sicer pa je prazna. Verjetno prevladuje mnenje, da je pevski zbor edina ali vsaj brezpogojna oblika dela prosvetnega društva. Ker nimajo pevovodje, tudi društva ni. Morda bi kazalo, da bi vso organizacije razmislile o tem kulturno-prosvetnem vprašanju in program proslavljanja -10. obletnice KPJ dopolnile s pripravami za ponovno ustanovitev prosvetnega društva in TVD Partizan. —er PO VSEM OKRAJU TECE ŽIVLJENJE V ZNAMENJU PRAZNOVANJA 40-LETNICÈ KPJ Eden izmed »prstov« kraškega vodovoda, ki ga je avstrijska vojska napeljala leta 1917 za oskrbo fronte, sega do Gorjanskega pri Komnu. Skoraj pol stoletja je od takrat, vendar so cevi vodovoda, ki ležijo menda prenizko v zemlji, še vedno ene in iste. Zob časa jih jc že načel in potrebne so pogostejših popravil. Toda zdi se, da vodovod hitreje propada, kot bi ga bilo mogoče v redu vzdrževati. Dokaz za to jc dejstvo, da so bite v prvih desetletjih v vasi kar štiri javne pipe. Ker je bilo vode sčasoma vedno manj, so se Gorjanci odločili, da bodo raje napolnili štiri vaške vodnjake. Osnovna organizacija ZKS, ki je V novem koprskem pristanišču je vedno bolj živahno. Ta teden je naša ladja »Ušče« pripeljala iz Grčije južno sadje (več o tem preberite na 9. strani), pričakujejo še eno našo z južnim sadjem, razen tega pa bo spet večja izraelska ladja, odpeljala rezan les, ki že čaka v pristanišču državi si bo predsednik Tito ogledal tudi veliki jez Vad Medani ob Modrem Nilu, ki leži 200 km južno od glavnega mesta države Kartuma S SEJE ObLO KOPER POMEMBEN SKLAD V Kopru je bila v sredo seja Občinskega ljudskega odbora Koper, na kateri so odborniki razpravljali o izčrpnem poročilu občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. To poročilo je obravnavalo razvoj kmetijske proizvodnje v minulem letu, realizacijo občinskega plana za leto 1958, razporeditev investicijskih sredstev ter razvoj zadružnih ekonomij. Razprava o tem poročilu je tudi obravnavala vrsto kadrovskih vprašanj ter priporočila o reorganizaciji kmetijskih zadrug in kooperacij KZ s privatnimi kmetovalci. Na seji so tudi pretresli priporočilo sveta za finance, naj bi dopolnili odlok o občinskem prometnem davku na alkoholne pijače tako, da bi odslej namesto 10 °A> zbirali 20 'It od tega prometa, ki bi jih vlagali v poseben občinski sklad za poživitev ljudsko-prosvetne in telesnovzgojne dejavnosti v občini. Odborniki ObLO Koper so tudi sprejeli sklep o ustanovitvi ljudske kuhinje v Kopru. Letošnji praznik slovenske kulture sovpaaa s stodeseto obletnico smrti našega velikega misleca in največjega pesnika našega naroda. Več o gornjem portreju dr. Franceta Prešerna preberite na 5. strani o PREDSEDNIK TITO BO OBISKAL TUDI GRČIJO Zunanji minister grške vlade Averoff je dal izjavo, da se bo predsednik Tito na potovanju iz azijskih in afriških dežel ustavil tudi v Grčiji.Predsednik Tito se bo med svojim obiskom razgovarjal z ministrskim predsednikom Ka-ramanlisom in se bo sestal z grškim kraljem Pavlom. NI VEČ USTAVE NA MALTI Britanska poslanska zbornica je s 311 proti 248 glasovi odobrila zakonski osnutek o ukinitvi ustave na Malti. Odslej naj bi vladal na tem otoku upravni svet na čelu z britanskim guvernerjem. Ta ukrep je bil sprejet zato, ker ni bil dosežen sporazum glede nove ustave. V NASI DRŽAVI SMO I.ANI PROIZVEDLI 7 MILIJARD 337 MILIJONOV kWh električne energije, to je za več kot milijardo kWh več kot. leta 1957. Proizvodni plan lanskega leta je presegla Slovenija za 4 Vi. Makedonija za 2 V1, Srbija za 1 Vi. medtem ko so zaradi suše, ki je zavladala v drugi polovici leta na območju jadranskih rek. ostale pod planom LR Bosna in Hercegovina ter LR Črna gora za 4 Ve in LR Hrvatska za 2 Vi. MED DEVETIMI NOVIMI TOVARNAMI V MAKEDONIJI, lci jih bodo začeli letos graditi, bo največja predilnica bombaža v Strumici. saj bo imela letno zimogljivost 3 tisoč ton bombažnega prediva. V Kočanu pa na-, meravajo zgraditi papirnico, ki bo letno izdelala 6.700 ton papirja. domaČe hladilnike za avtomobile je začelo izdelovati podjetje Proleter v Kragu-jevcu. Hladilnike bodo montirali v avtomobile FAP. To podjetje je lani preseglo proizvodnjo za okrog 20 milijonov dinarjev, SILOS ZA 30.000 TON ZITA GRADIJO NA REKI. V tem silosu bodo deponirali uvoženo žito in fosfate. Silos ho dograjen 1. 1962 in bodo z njegovo dograditvijo znatno razbremenjena pristaniška skladišča na Reki, ki Jih potrebuje reška lulca za drugo izvozno in uvozno blago. 31.400 VAGONOV JABOLK SMO PRIDELALI LANI. Lanskoletni povprečni pridelek jabolk je znašal na eno drevo v Sloveniji 52 kg. v državi pa 30 kg. V SLOVENIJI JE 168 DRUŽBENIH POSESTEV, med njimi Jih je 12, ki imajo več kakor 500 ha obdelovalne zemlje. 11 posestev ima do 500 ha. 8G od 100 do 300 ha in 59 manj kakor 100 ha. Ker naša posestva še niso dovolj razvita, pride na hektar obdelovalne zemlje povprečno le za 350.000 dinarjev osnovnih sredstev, medtem ko bi moralo znašati povprečje 500 tisoč dinarjev. LETOS BOMO IZVOZILI V ITALIJO 15.000 GLAV ŽIVINE IN SE 5.000 KONJ. Izvažali bomo ored-vsem klavno in vprežno živino. Značilno ,ie. da se veča izvoz konj, kar je nedvomno v zvezi z mehanizacijo našega kmetijstva. LETOS BO V LJUBLJANI PET STROKOVNIH SEJMOV, ki jih bo priredilo Gospodarsko razstavišče. Prvi je bil med 17. in 25. januarjem iv. specialni sejem konfekcije, modnih tkanin in usnjenih proizvodov, med 9, in 17. majem bo iii. mednarodni sejem embalaže, med 7. in 14. julijem, v času mednarodnega kongresa strokovnjakov varilne tehnike, ki bo v Opatiji, bo mednarodna razstava varilne tehnike, med 28, avgustom In 6. septembrom bo v. mednarodni vinski sejem in med 16. ter 25. oktobrom bo vi. mednarodni sejem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije. V ŠVICI ŠE VEDNO SAMO MOŠKI Kakor je znano, imajo v Švici volilno pravico samo moški in ti so na nedeljskem referendumu s 654.925 proti 323,206 glasovom zavrnili predlog zvezne vlade o spremembi ustave, na podlagi katere bi imele tudi ženske volilno pravico. Zanimivo je tudi to, da so samo v treh izmed 25 švicarskih pokrajin glasovali za vladni načrt. DULLES V EVROPI V svetu je vzbudilo veliko zanimanje nenadno in popolnoma nepričakovano potovanje ameriškega zunanjega ministra Dulle-sa v London, Pariz, in Bonn. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je v zvezi s potovanjem Dullesa v Evropo sporočilo med drugim, da se želi Dulles z nekaterimi predstavniki vlad Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije osebno razgovarjati o problemih Nemčije in Berlina. Ameriški zunanji minister Dulles se bo med svojim bivanjem v Evropi sestal v Parizu tudi z generalnim sekretarjem NATO Spaakom in poveljnikom atlantskih sil generalom Norstadom. V ponedeljek se Je sestal občinski ljudski odbor Ilirske Bistrice na svojo prvo letošnjo sejo. Ocenil je lanskoletni gospodarski in politični razvoj občine ter kritično presodil vlogo družbenih in gospodarskih organizacij v utrjevanju komunalnega sistema. Samo delo občinske uprave jc bilo zadovoljivo, posebno še, ker niso bila zasedena vsa mesta z ustreznimi strokovnimi močmi. Razveseljivo je, da sc je odnos uslužbencev občine do strank v preteklem letu močno Izboljšal. Tudi organizacijska struktura ilirskoblstriške občine se je v preteklem letu utrdila. Delo posameznih svetov občine jc tudi bilo uspešno, čeprav je marsikateri izmed njih zgolj formalno obravnaval problematiko s svojega področja. Krajevni odbori, teh je v občini 45, so postali pomemben organ uprave na vasi. Zelo dobro so lani delali krajevni odbori Studena gora, Celje, Veliko brdo, Kuteževo, Jelša-ne, Gornji in Dolnji Zemon in Dolenje. Vsi krajevni odbori so lani organizirali več prostovoljnih delovnih akcij, na katerih so prebivalci v 68.500 delovnih urah zgradili nekaj komunalnih objektov v vrednosti skoraj l in pol milijona dinarjev. Popravljali so poljske in vaške poti. v Jasenu so čistili hudournik, urejali vaška napajališča v Koritnicah, Za-jelšjali, Jelšanali in drugod. V Ce-ljah, Novokračinah in Sušaku so gradili nove vodovode, pomagali pa so tudi pri obnovi vodovoda v Kncžaku. Vse premalo so posvetili pozornosti gospodarskemu napredku vasi. Pičlo jo bilo število strokovnih in poučnih predavanj, čeprav so zlasti v zimskem času močno zaželena. Zbori volivcev so bili sicer številni in na njih so razpravljali o gospo- darskih problemih, vendar pa niso dajali posebnih pripomb in predlogov za nadaljnje delo ljudskega odbora. saj je bila tema njihovih razpravljanj v glavnem posvečena reševanju komunalnih problemov. Lani so zbrali 111,100.000 dinarjev dohodkov, kar predstavlja 3 '/• presežek plana, in 102,800.000 dinarjev izdatkov, to je le 94.5 Vi od predvidenega plana. Povečali so se Izdatki za prosve-to in upravo, medtem ko so se drugi izdatki delno znižali. Iz negospodarskih investicij so finansirali gradnjo vodovoda v Knežaku in Novokračinah, ureditev pločnikov v Ilirski Bistre! in nekaj manjših komunalnih del. Občinski družbeni plan za leto 1958 jc predvidel, da se bo povečal celotni dohodek Industrije le za 1 '/• v primerjavi z doseženim dohodkom leta 1957, to pa zato, ker je bilo podjetje Lesonit v remontu. Obnovitvena dela v tem podjetju so se zaradi tehničnih težav znatno podaljšala, kar je močno vplivalo na znižanje celotno realizacije občinskega plana industrije, To podjetje jo tudi povečalo število delovne sile, medtem ko ni hkrati povečalo storilnosti dela. Družbena obrt ni povsem realizirala plana. Vzrok je v konjunkturnih motnjah pri Mizarju. Zelo dobro pa je poslovala Planika. V prometu jc bilo edino podjetje Transport, ki je preseglo svoj plan, čeprav je bil znatno večji od plana leta 1957. To podjetje sc jo uvrstilo med najboljša podjetja tc vrsto v okraju. Gradbeništvo jo preseglo lanskoletni plan za 1 "/> kljub temo, da se je zmanjšalo število gradbenih del, Z likvidacijo trgovskega obrata Zadružne poslovne zveze in z zmanjšanjem obsega poslovanja trgovine pri Iliriji, se je zmanjšal tudi obseg trgovine na debelo, Promet na drobno pa Jc naraščal, vendar ne v takš-nem obsegu, kot se niža obseg trgovine na debelo. Gostinstvo družbenega sektorja Je imelo lani za 9 '/• manj uslug kot leta 1957. Nekatere gostilne so ukinili, druge pa so prevzeli privatniki. Značilno za gostinstvo je, da ima močan porast osebnih dohodkov Idjab zmanjšani realizaciji. Gozdarstvo je znižalo svojo realiza. cijo v skladu s politiko zmanjševanja sečnje. V kmetijstvu so dosegli znaten napredek in so kmetijske zadruge kljub izločitvi trgovino presegle plan za okrog 3 'It. Močno je porastel tudi obseg komunalnih uslug, saj se je lani povečal za 10 'It. Ta panoga gospodarstva beleži tudi močan porast storilnosti dela. Lani je bilo investiranih v osnovna sredstva občine okrog 304 milijone dinarjev, občina pa je dala garancijske izjave za najem posojil v vrednosti 118 milijonov dinarjev. S. M. GLAVNA STVAR — Torej, kolegi diplomati ■— kot smo rekli: čimveč raket z atomskimi glavami! PRORAČUN V REPENTABORU Občinski svet repentaborske občine je v soboto odobril občinski proračun za letošnje leto. Proračun predvideva skupno 7,924.333 lir rednih dohodkov, 10,609,406 rednih izdatkov ter 1,431,867 izrednih izdatkov. Primanjkljaj bodo morali kriti z državnim prispevkom, kolikor ga bodo višje oblasti dodelile. KONEC LADJEDELNICE SV. JUST? Lastnik ladjedelnice Sv. Justa Je te dni sporočil, da je predal naročilo za gradnjo 4 ladij za Indonezijo neki ladjedelnici ob Tirenskem morju. Tako se je ta zadeva po dolgem zavlačevanju in pričakovanju končno rešila, toda v škodo delavcev ladjedelnice Sv. Justa, Zaradi tega so se ti močno razburili in protestirali, ker poleg napovedanih 120 odpustov pomeni ta zadnji ukrep, da se ladjedelnici naglo približuje konec in da bodo vsi delavci ter uradniki ostali na cesti. VZORNA KMETIJA Kmetijsko nadzorništvo je pripravilo načrt in predlog, da bi na Tržaškem uvedli vzorno kmetijsko posestvo, na katerem bi strokovnjaki lahko opravljali razne poskuse, imeli bi trsnico, valilnico in center za govejo živino. Stroški za ureditev take vzorne kmetije bi znašali približno 24 milijonov lir, GIBANJE PREBIVALSTVA Po zadnjih statističnih podatkih trgovinske zbornice je bilo ob koncu lanskega leta v vseh občinah na Tržaškem skupno 307,273 prebivalcev, in sicer nekaj sto manj kot leta 1957. Izselilo se je namreč več prebival- DROBEC IZ ZGODOVINE KPJ OB 40-LETNICI NJENE USTANOVITVE H¿5 •'' • i. .. V- : ' 7. glavo v njegovo majhno in suho naročje. — O moj ubogi otrok, moj nesrečni otrok, mami ni mogoče, ni ji mogoče, oprosti! Nenad je bil tako slaboten, da ni mogel dvigniti matere. Nenadoma ga je spreletelo svečano razpoloženje. Dvignil je roko in začel polagoma božati Jasno po laseh. Jasna zaradi sklonjene glave ni mogla videti resnega obraza svojegi sina — obraza majhnega moškega, čez katerega je švignila velika, črna senca življenja in človeških odnosov, ki jih je pa on — morda niti sam ni vedel — če že ne razumel, pa vsaj grenko občutil. Sadje je zorelo. Toda črnoru-meni, mrzlični obrazi so pričali o kolon. dizenteriji bljuvanju. Za spuščenimi zastori je bila slutnja legarja. Gospod Šunjevič ni več zahajal k niim. čeprav je bilo njegovo senco čutiti za visokimi okni mestnega poveljstva, Nekega junijskega dne so Jasno princli nezavestno iz skladišča. Prišel je zdravnik in ugotovil splošno oslabelost in pretirano slabokrvnost. Zrak, boljša hrana, mleko. Mleko je predpisal. Trije dnevi so minili, preden so dobili iz občine potrebna dokazila, podpise, preden so vse zanisali v službene knjige. Nazadnje so jim dali tudi listke: četrt, litra tedensko. Potem je Nenad tri dni zaman postajal pred nekdanjimi mesarijami na Cvetnem trgu; četrti dan je dobil nekaj malega modrikaste tekočine; neti dan ni bilo več denarja pri hiši. Jasna je šla z Nenadom zopet na oblino. Občinski gospodje ta dan niso sprejemali strank. Ljudje so postavali in delali hruo, nobeden ni hotel oditi, bila je velika sooarica in gneča, skozi katero so se uradniki prerivali s težavo s psovkami, — Vi ste vendar dobili mleko! česa bi še radi? Zakaj še večate ta nered? Jasna ie pogledala človeka, ki je govoril. Njen pogled je moškega strašno zmedel. Mnr je ta žnna ro--n? Ali se pn prioravlja, da znori? Začel se je odmikati, Ja=-na ga je stisnila s suhotno roko, trdo ga je držala za ovrat- . -i Ilustracija iz romana I. S. Tur-genjeva »Očetje in sinovi« CIRIL ZLOBEC Zdaj so spet zatrepetali S vrsti toplega nemira nežno si zagrebel v moje zeleneče sanje. Njih vesela. rast se je vpletla znanje, V "'10 srečo upokojila njih norčavo igro, Zr'oi so sprt. zatrepetali, grn^o trgaio raz sebe ?noi" zhrocino življenje, k> s" vanje je vsesalo, vzraslo z njimi. (Iz zbirke LJUBEZEN. Opremil Jože Brumen. Založila založba Obzorja Maribor) SLAVKO JUG DANES Danes prenašam nebo in oblake in padam in vstajam. Danes je srcu hudo in zato ga predajam vetrovom. Rad bi raztrgal oblake in segel po soncu. Rad bi potapljal v sinjino žejne oči. Rad bi poljubljal v"dro pomladno nebo, ker je srcu hudo, ker so prazne oči, ker sc v utrujeni duši groza budi. (Iz zbirke DOBRO SONCE. Oprenvl Janez Vidic. Založila založba Obzorja Maribor) nik suknjiča. Moški je kar na lepem spremenil obnašanje. Ljubezniv je postal, nasmihal se je. — Tu, tu vstopite za trenutek, je notisnil vrata, ki so bila za njim. — Hočete kozarec vode? No ... počakajte! Jasna ga ni izpustila. — Me vi poznate? — je spregovorila Jasna počasi in odločno. Pred očmi so ji poplesovali črni kolobarji, ki so se vsak trenutek — Ne poznam vas, gospa ... — Toda jaz poznam vas, — nadaljuje počasi Jasna. In potem, ko ga je gledala kar naprej s pol ponorelim pogledom: — Lačna sem, denarja nimam, moj otrok je lačen, dajte mi česarkoli. Moški je trenutek premišljeval. Izpred vrat se je slišalo zadušeno vrvenje nezadovoljnežev. Vedel je, kaj je, kaj je prej pomenil v Beogradu, vedel je, da tu pred vrati stoje žene njegovih nekdanjih tovarišev. Tudi Jasno Baj-kičevo je zelo dobro poznal — in kljub temu, da bi bil rad to ženo, ki nazadnje ni prva, ki zahteva in preti, vrgel iz pisarne, se je nalahno osvobodil njene roke. izvlekel iz denarnice deset kron in ji jih stisnil v roko. — Tole za danes. Jutri pa se pred uradnimi urami zglasite pri meni. — Ali sc- me no spominjate? — je trdovratno ponovila Jasna. — Ne, verjemite mi, da ne. Povedala je, kako se piše. Naredil se je nenavadno presenečenega. Sovjetski film LETIJO ŽERJAVI, ki ga vrtijo te dni pri nas, je bil deležen na lanskoletnem znamenitem filmskem festivalu v Cannesu prve nagrade. Glavna igralka Tatjana Samojlova (na sliki na Icin), je bila najbolj oblegana filmska igralka in časopisi širom po svetu so se razpisali o njeni izredni igri, nadarjenosti in lepoti. Res je zaslužila s, svojo igro in likom, ki ga je ustvarila, vse te superlativc. Najnovejše novice iz SZ govorijo, da bo snemala Samojlova nov film in to nič manj kot Tolstojevo Ano Karehino Za film Letijo Žerjavi« pa vsekakor velja, da je naravno in brez grobe tendence spregovoril o človeku in njegovih poteh sredi med topniškim ognjem in bombami, mladostjo in resnično humanostjo in vse to jc sredi slabosti in preproste logike življenja. Zato tudi vidimo v filmu ljudi take. kot so, z vsemi svojimi sanjami 17 življenju in smrti, sreči in tragediji — Vi da ste? Draga gospa! Kako strašno ste se spremenili? Da, slišal sem o Žarku... Zakaj me niste že prej poiskali? Tolikšna sprememba! Ko je 2ai"ko padel, ob njegovi junaški smrti me je čudno zagrabilo. Tako nadobuden fant! Jaz... — Kako da vi niste... tam9 Moški se je naenkrat zgrbil, začel kašljati. Razširil je roke. kakor da nekaj tolmači, zapoveduje: kaj no vidite, bolan som, ure so mi štete. Jasna se je nasmehnila, toda tako, da je moški zardel. — Jutri pridem. Na vsak način. 2e prihodnji dan je dobila delo — kot navadna delavka — v vojaški pletami, kjer so ji plačevali krono in dvajset za košaro in dvajset vinarjev za pokrov. (Iz zbirke Miška Kranjca MESEC JE DOMA NA BLADOVJCI. Ilustriral Ive Šubic. Opremil Marijan Pogačnik. Založila Mladinska knjiga) Stojim preti Fr.movim, pred hišo, ki jo je Minka dobila po smrti kraljice Johane, za petdeset let zvestobe in garanja, ki ni niti utegnila, da bi postala dekle. Otrok pa ni znala biti kraljica. Od tega, kar je dobila za petdeset let garanja in zvestobe, bi živela komaj dve leti. »Država mi daje pokojnino,« mi je povedala, ko sem jo vprašal, od česa živi. Zdi se mi, da so tudi ljudje nekje, v nečem začarani in da b bilo treba vse vkup odčarati: zemljo in človeka. Mesec sc je povzpel na Krvavec, rdeč, zabuhel v obraz. To ni mesec iz knjig. Nisem še dolgo tu, sumim pa, (la je to čisto navaden gorenjski stric s škofjeloškega pogorja ali pa celo nemara tu z naših joštovskih hribov: kar naprej in naprej se tod opleta. Ne poznava sc še. Počasi se mi odkrivajo skrivnosti teh gora. Dobra Minka še v moje škrate ne verjame: da so lc morali biti polhi. Mogoče, lahko da se že pr;budijo v takem času iz zimskega spanja A kdo sc je potem bincal na Kovačevih kljukah in kaveljnih? Moja domišljija? In mar Kovačeva zares ne prihajata večer za večerom v svoj začarani dom? To ni začaranost nekdanjih časov. Začarana je naša zemlja in ta spel čara naprej nas, vse življenje. Pr sluhni tja proti Malemu rovtu — korak odmeva po gorskih poteh, enaintrideset partizanov sc umika na vrh da se bodo tam odpočili do večera. Potlej pojdejo naprej. Ze so na vrhu že si odpočivajo po hudih bojih. Glej ga, železničarja — kam, do kod pa ti, železničar, mimo Malega rovta? Kaj boš pa ti, v Kranju, mežnar? Kam pa vi, nemški vojaki, policaii in žandarji? Prisluhni tja proti Malemu rovtu — noč 7.1 nočjo prihaja pesem od tam Ifkor da jo pojo gozdovi — — Stoji na gori partizan — — Zbor petnajstih, ki so tam padli tistega cine. Stoji ni gori partizan in kliče čez širno Sorško polje. Morebiti pa 110 sinji :n ne kliče. Obsedel je na čelu briba od koder je tako lep pogled: na levo mesto s tovarnami, naravnost pred n;im pisano polje, še dalje sama Ljubljana. Tudi tisti poslednji dan že zjutraj, pred samo pomladjo, so gledali proti Ljubljani. Železničar je Se danes živ, petnajst mrtvih partizanov pa je Izletniška pot za šolsko mladino na dan borcev. Lc glas njihove pesmi mi prihaja noč za nočjo sem čez Kladnike in zd se mi. da se teh petnajst mrtvih partizanov spreminja v pravljico, kakor se vsi partizani iz. dneva v dan bolj spronrnjajo v pravljico. V pravljico naših že minulih sani. Prisluhni v noč. CuJ. kako se je zemlja zganila In zavzdihnila. Glej. drevje — rase in rase, sega skoraj že čez. vse nebo; veje se spremenijo v tisočere roke in se zganejo — veter jc zavel čez Bladovico. Tako zavejc vsak večer, vsako jutro ¡11 roke se iztegnejo nad zemljo: za jutranji blagoslov zemlji in delu, za večerni pokoj utrujenim očem. Gozdovi na Bla-dovicl so dihnill iz sebe zrak po borovcih in smrekah, Zavriskala je sova na Rdeči poti, zalajal je lisjak pod Cepulaml. »Začarala te bom,« mi jc tedaj spregovorila zemlja, komaj slišno mi je pošepctnlla na uho. Zganil sem se. Z Bladovicc jc zavelo drugič, dihni-lo je mimo mene kakor pesem. Zbor vil? »Na Bladovici ni vil,« meni Minka ¡11 se smehlja. »Pirčev oče so reki , da jih že davno ni.« Ce Pirčev oče rečejo tako, že mora bit; res. Pomlad je. Franovski ima odprta okna, skozi je dahnila molitev naglas: franovslca mama prebira jagode na molku, tiste clebclc, lešnikom podobne. »Na Bladovici ni ne vil ne škratov, Pirčev oče so rekli.« ponovi Minka; ali molitvi ali meni? Bitcnjski fantje vriskajo od Kon-čavečevih, celo poskušajo zapeti Pa jim ne gre: Kranjci znajo pet samo še po gostilnah, ob večerih po vasi že ne zapojejo. »Začarala le bom « ml ponovi zemlja, ker se ji zdi, da je prvič 11'sem slišal ali vsaj ne razumel »Nekdanji čar tvoje zemlje jc popustil Potreben si novega blagoslova. Gore se bodo nagnile k tebi in se te dotaknile.« V tovarnah v dolini so se oglasile sirene. Delavke odhajajo na svole domove po gorah, te »> ile« naš h dni. Delavci hite k svojim družinam, oživljajo ceste, poti in steze. »To so moji otroc'.« mi Je rekla Zemlja. »Jaz sem Jih rodila tovarnam. Zvest jim boš ostat, kakor si jim bil doslej. SI jim bil? In meni boš vekomaj vdan. Naučila te bom čaratl. Vse, vse, česar se hoš dotaknil s svojimi rokami, česar se boŠ dotaknil s svojo mslijo. bo oživelo, lteci gozdovom, naj zabučlto — prisluhni že je završalo v krošnjah. Pokliči drevje iz grap in 7. vrhov — primaknilo se ti bo in t! zašepetalo pesem. Pokliči dan, prišel bo in se pa-sel na travniku pred Franovim in prek Kovačevo hišo. Pokliči sonce: ko bodo megle v rlot ni ho sonce obsedelo pred lil.šo In metulj bodo poplesovali v njem. Zaustavi mesec — prišel ti bo v goste. Priktičš mrtve borce z .Malega rovta — z. gozdovi ti bodo zapeli pesem prostosti. In pri-kliči si vse drobne ljudi — prišli ti bodo s tisočerimi naročili. Ne boš, ne boš več tako sam, tako zapuščen. Ti je žal za velikim svetom? Za njegovim častmi it njegovo slavo? V srca drobnih ljudi se bo zapisalo tvoje ime. Te mikajo saloni in slava v njih? Koliko vcličastncjši so gozdovi po teh gorah, koliko bolj bleščeče gore od vseh razkošnih sten v palačah. In človek, ta človek, ki odhaja ob štirih zjutraj na pot naproti socializmu. In oni s košem na hrbtu: poglej Minlco, koliko preprostih resnic se jc nak»-pIC lo v njej v stoletjih. — Kadar pa te bo že zamikal svet. prikliči si Ja-vorniške otroke, pr šil t bodo naproti in z lep m iz srca vzetim nasmehom te bodo pozdravili — Jurjavi, Kmetovi, Pirecvi. Kajževl Zanovi, ftoncdlkovl. Jer novl Murekovi in še Knnčavčov Stanko bo pr!šel s svojimi golobi. — Skloni se k vsemu in vsega, se dotakni. Lepota in dobrota naj prenapolnila tvoje srce in irkdar se to srce ne bo do krala r.azdalo kakor nikdar ne usahnelo studenci ok-og Bladovice, ki so jlli nekoč na-Jokale vile.« »Dotakni sc me. zemlja, s svojimi rokami; zabučite gozdov1; z-pojte pesem prostosti borc: z Milega rovta; zatulite sirene, v dolini; odjekni. Bla-dovlea zamrmrajte, grape,« sem zaprosil v predanosti. »Na Platlovie' ni ne škratov ne vil,« odgovarja Minka mami ki še vedno prebira jagode na molku; ali pa te odgovarja meni? »Stoji na gori partizan « odgovarja z Malega rovta mrmrajoče v zboru petnajst, borcev ¡11 vse gore se Jim pridrnž jo v silno, presllno pesem. Tedaj Je rekla franovska mama, Uo je s pršil otipala novo jagodo «a molku: »Ta našega gospoda, rta bi nam lrpe in čedne povest; pisal —♦ »km< > sto r^kli, nvMna? • Minka jc osuplo pogledata mamo. ker se jI Je zdelo, da ni d ibro razumela. »Da bi nam lepe in čedne povesti pisal, Minka. Rajtaš, da nI prav?« »O. meine!« je vzkliknila dobra Minka in sklenMa roke ko jih Je prej raz.prla v začudenju. »To 1)1 mu človek privoščil, mama.« »No. vidiš. Ljudem je treba vedno želeti samo kaj dobrega, Minka,' je pomoilrovala mama. »To pa to, mama,« se Jc zlagala Minka. »Začarala te bom « mi Je ponovila Zemlja in se me dotaknila s svojimi rokami nagnile so se gore k meni in me poljubile na čelo n Francka je v sanjah vzdihnila: »Ko ga imam pa rada — —« Zatulile so zadnje sirene v dolini, ljudie v gorah so legali k počitku, ljudje iz tovarn so lezli na svoje domove, tudi visoka v gore, mesec pa se ie napori" od Krvavca sem prek Sorskega polja. ŽENA M DOM it ZDRAVSTVO SN VZGOJA *2ENA M DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ix ŽENA M DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA IZ DELA NAŠIH ŽENSKIH DRUŠTEV V prejšnji številki smo pisali na splošno o delu ženskih društev v našem okraju in smo našteli tudi njihove skupne probleme ter dejavnosti, ki so jim najbolj pogosto skupne. To so razni Preprosta temna obleka z nakazanimi žepi in nekaj gubami ob preprostem ovratniku PRIPRAVIMO OTROKOM PRIJETNO PUSTOVANJE Če 'komu prinaša pust kratek čas in dobro voljo, so med prvimi gotovo naši najmlajši. Tihe želje in dolgo snovanje pred temi norčavimi dnevi pa je le v glavnem podrejeno razumevanju staršev, kajti tudi najbolj iznajdljivi malčki se obračajo nanje z več ali manj skromnimi prošnjami za ta ali oni pustni rekvizit. Vendar se pogosto zgodi, da take prošnje izzvenijo v prazno in mnogi starši, ki jim je žal potrošiti v ta namen kak stotak, prepustijo otroka lastni iniciativi. Posledica tega nerazumevanja so skrajno neokusno našemljeni otroci, ki vzbujajo prej usmiljenje kot pa vedro razpoloženje in veselje. Na prvi pogled bi res lahko kdo sodil, da otroku zadošča narobe obrnjen suknjič in rutica čez nos. Tak naj bi se vključil v vrvež na cesti ter vzbujal pozornost ter občudovanje odraslih! Kako zgrešeno ravnajo taki starši, menda ni treba posebej poudarjati. Mogoče bolj kot odrasli bo otrok iskal i med pustnimi šemami, med svojimi vrstniki, primerjavo. Ko bo spoznal svojo žalostno vlogo, se bo prej kot priznanje okusno in domiselno napravljenim tovarišem vzbudil v njem občutek manjvrednosti in zapostavljanja. Skromen izdatek in le malo truda, kar lahko vsakdo žrtvuje za svojega otroka, pač ne more biti razlog, da bi naše. najmlajše prikrajšali za prisrčno pustno veselje, ki se mu tako radi predajajo. Da bo za otroke našega mesta tudi letošnje pustovanje postalo doživetje, je poskrbelo koprsko Društvo prijateljev mladine, ki bo pripravilo skupaj s prosvetnimi delavci v nedeljo pustno rajanje za cicibane in pionirje v telovadnici društva »Partizan«. Otroci se bodo zbrali ta dan ob 14. uri pred Pionirskim domom in nato v spremstvu godbe krenili v »plesno dvorano«, kjer bodo v prijetnem okolju in ob topli zakuslci ter poskočnih vižah sproščeno prebili nekaj prijetnih uric, B b tečaji, predavanja, proslave, skrb za mladino. Vendar pa velja poudariti, da je vendar nekaj društev posebno aktivnih tudi na drugih področjih in bi zato kazalo o njih spregovoriti kaj več. To sta zlasti društvi v Izoli in Ilirski Bistrici. Društvo »Napredna ' žena« v Izoli je že ob svoji ustanovitvi izvedlo anketo, ki je pokazala, kakšne so želje, potrebe in težave žena in deklet v Izoli. Po tej anketi ie društvo že takrat v začetku začrtalo svoj program in po teh smernicah koraka v glavnem še danes. Društvo je sestavni del občinskega odbora SZDL, poudariti pa je še treba, da so v Izoli v tovarnah ribje industrije samostojni ženski aktivi. Ker je omenjena anketa pokazala, da je zlasti pereč problem varstvo otrok in stanovanjsko vprašanje, si je zadalo žensko društvo za prvo nalogo ustanovitev gospodinjskih servisov ter ureditev otroškega vrtca oziroma pionirskega doma. Pri ustanavljanju teh servisov — krpalnice in pralnice — je bilo v začetku precej težav zaradi prostora in nerazumevanja, ker to ne bo pridobitno podjetje. Toda zdaj, ko sta se oba servisa izkazala kot zelo koristna in ženam potrebna, mislijo celo na ustanovitev treh servisov, sedanja pralnica .pa naj bi dobila še en pralni stroj in centrifugo. Društvo je organiziralo tudi tri uspela posvetovanja, manj zadovoljivo pa je v Izoli udejstvova-nje žena v družbenih in političnih organizacijah. Društvo naprednih žena v Ilirski Bistrici si je zadalo kot glavno nalogo skrb za delovno ženo in za* otroke, šolarje in mladince. Njihova aktivnost bi bila gotovo še večja, če bi jim uspelo dobiti lastne prostore. Velika zasluga ženskega društva je, da je razvilo široko in uspešno propagandno akcijo okrog graditve nove šole v Ilirski Bistrici. Prav tako so se žene zavzele za to, da niso ukinili Glasbene šole in da se bo sedanja šiviljska šola reorganizi-- rala v izdelovalnico konfekcije. Za uspešno rešitev teh vprašanj so žene sklicale zborovanja, razen tega pa so priredile še šest posvetovanj o raznih problemih in sodelovaje pri ustanovitvi sta-novaniske skupnosti. Tudi v Ilirski B;strir:i so izvedli anketo, ki je pokazala, da bi rabili gospodinjski center in ushižnnstni servis za Pranje ter krpanje. Zal pa tudi za Ilirsko Bistrico velja, da so žene premalo vključene v družbeno in delavsko samoupravljanje. saj ne najdemo v v vseh delavskih svetih niti ene žene in v drugih svetih zelo malo. Že v prejšnji številki smo zapisali, da so v modnih listih prve lastovke bližnje pomladi — obleke s kratkimi rokavi. Tak model vidite tudi na naši sliki. In še to — zdi se, da je to nekak kompromis med visokim pasom včerajšnje in normalnim pasom jutrišnje mode, torej naj bo širok, da je vsem zadoščeno V topli sobi1 otroškega. vrtca je zelo živ. lino. Otroe se počasi zbirajo in se takoj zaposlijo z. igračami, kockami, avtomobili, vozički, punčkami, slikanicami .11 še z mnogim drugim materialom, ki ga imajo na razpolago. Tov. vzgojiteljica nadzoruje igro otrok, pomaga zdaj temu, zdaj drugemu. Tudi Matjažek hodi vsak dan v vrtec in kako rad prihaja. Edino to ga muči, da je vedno kregan, ko pride domov, ker si umaže žabice. Tudi danes ga mamica sveže preoblcče: bele žabicc, temno plave kratke hlačke in svetlo modro jopico. Pred vrtcem mu še naroči: »Matjažek, pazi na žabice in jopico, glej, da ne bosta umazani kot vsak dan!« Matjaž je hotel že zbežati po stopnicah, vendar ga mamica še pridrži za roko: »Poslušaj Matjaž, če boš umazan, te očka ne bo peljal domov iz vrtca. Saj ga bo sram, zapomni si to Matjaž!« »Dobro mamica,« reče Matjaž tiho »Obljubim, da bom pazil na obleko, obljubim tudi, da bom čist, ko bo prišel očka pome.« Nato sta se poslovila. Ko je Matjaž stopil v sobo, se je naslonil na zid in gledal otroke. Eni so se igrali igrico: »Lisica in zajček«, drug, so klečali na tleh in gradili iz kock garažo za avto. Kako rad bi sc jim pridružil, pa ne sme! Saj je vendar obljubil mamici, da bo pazil na obleko. Potem je bila na sporedu jutranja telovadba: posnemanje živali. Kakšna smola za Matjaža! »Zopet ne bom mogel sodelovati,« si je mislil. »Kaj bo rekla tovarišica, kaj otroci?« in že ga vzdrami iz razmišljanja spodbudni glas tovarišice, ki ga je vabila: »Matjažek, pridi, pridruži se nam!« »Ne morem « se je opravičil Matjaž. »Ne moreš?« se začudi tovarišica. »To je pa čudno, vsak dan si z nami telovadil, pa Ti ni bilo težko.« »Vem, saj m. ni težko. Ampak... ampak danes ne morem!« je skoraj zajokal Matjaž. Tovarišica ga ni več silila, se bo že vključil pri drugi zaposlitvi, si je mislila. Drugo zaposlitev so imeli takoj po telovadbi — »Živalski vrt«. Ubogi Matjaž, danes mu DELAMARIS BO RAZPISAL Veliki kombinat konzervne industrije »Delamaris« v Izoli bo v kratkem razpisal veliko nagradno žrebanje za potrošnike »Argo« juhe. To je nekaj za bodočo mamico, ki bo potrebovala bolj ohlapno oblačilo šele sr>omladi. Na sprednji strani bluze je droban plise, zato naj bo blago tanjša Aiskanina ali pa svila CESPLJEV KRUH 25 dkg suhih češpelj, 12 dlcg sladkorja, 1 zavitek vanlljirega sladkorja, nekaj naribane limonine lupine, 5 dkg zrczanlh ali sesekljanih orehov, 25 dkg moke, '/: zavitka pecilnega praška, malo ecšpljeve vode. Cešplje na pol .skuhamo v mailo vode, jih razkoščiščimo in zreže-rrio na rezančke. Nato zmešamo v primerni skledi češplje, sladkor, vaniljin sladkor, limonino lupino in orehe, Moko zmešamo s pecilnim praSkom, jo presejemo ter ji nato dodajamo izmenoma češp-Ijevo vodo. Uporabimo le tibko vode. da dobimo težko (trgajoče) padajoče testo, če ga dv gnemo. Testo denemo v dobro pomaščeno in s papirjem obloženo .štirioglat.o obliko in pečemo v srednje topli pečici približno 45 minut. ITALIJANSKI ZREZKI 4 goveji zrezki, sol, poper, malo moke, žlica olja, korenje, peter-šilj, zelena, juha ali voda, kozarček vina, žlica naribanega sira. Potolčene goveje zrezke osolimo, popopramo, jjovaljamo na eni strani v moki in hitro opečemo na obeh straneh v vročem olju. Nato dodamo na drobno zrezano zelenjavo, prilijemo malo juhe ali vode In vino ter dušimo. Mehke zrezke zložimo na večji kroživk. j h polijemo s sokom in potrese-mo z naribanim sirom, SKUTIN PECENJAK 3 dkg surovega masla, 3 rumenjaki, 10 dkg sladkorja, limonina lupina, '/: kg skute, 3 žlice smetane 0 dkg ostre moke, sneg 3 beljakov, sladkor za posipanje. Maslo, rumenjake tn sladkor umešamo, dodamo sesekljano limonino lupinieo, pretlačeno skuto in smetano. Nato še rahlo primešamo moko ln trd sneg iz beljakov. Testo denemo na dobro pomaščen pekač in ga spečemo. Pečenega raztrgamo z vilicami, potresemo s sladkorjem in takoj ponudimo. Sodelovanje pri žrebanju bo zelo enostavno. Vsak potrošnik bo moral poslati v kuverti, -kjer bo čitljivo napisan njegov naslov, deset kosov izrezanih zaščitnih znakov »Argo« juhe. Ti znaki so na vsakem kartončku ali vrečici »Argo« juhe. Ob prihodu v Delamaris bo vsaka taka kuverta oštevilčena ter vložena v kaseto. Seveda bo vsak potrošnik lahko poslal po več kuvert. Pogoj je le, da bo vsaka vsebovala po deset zaščitnih znakov. Žrebanje bo pod nadzorstvom komisije, v kateri bodo tudi predstavniki ljudske oblasti. Žrebanje pa ne bo le enkratno, pač pa, pričenši s 5. majem, kar vsak mesec — šest mesecev po vrsti vsakega petega v mesecu. Seveda naše čitalce gotovo najbolj zanimajo nagrade. Vsak mesec bo prva nagrada moped TOMOS »Colibri« ter še po 10 velikih kolekcij Delamari-sovi} 1 najboljših proizvodov. Vsem našim čitateljem bi svetovali, naj vrečica ali kartončka od »Argo« juhe ne vržejo v koš. Prej odrežite zaščitni znak in ga spravite. Ko bo žrebanje objavljeno, pa sodelujte. Želeli bi, da bi veliko nagrad, posebno mopedov, ostalo na Primorskem. Pa še nekaj. Delavci in nameščenci »Delamarisa« ne bodo mogli biti izžrebani. gre vse narobe. Zopet je moral ostali naslonjen na z du in opazovati. Skoraj žal mu je bilo, da je mamicJ obljubil, da bo pazil na žabice. Zopet ga je iz razmišljanja vzdramil glas tovarišice: »Matjažek, prid; sem. manjka nam mucka za živalski vrt. Imamo samo eno, rabimo pa dve.« Matjažek pomisli, skoraj bi že stekel k tovarišici pa... ne! Saj i če posnema mucko mora iti po tleh, Zato je hitro odgovoril: »Tovarišica, pustite me prosim, danes ne morem, res ne morem!« Tovarišica se je zelo začudila. Saj je bil Matjaž vedno aktiven, danes pa ne dela prav nič. Le kakšen vzrok ima? Ni dolgo čakala, ko je zvedela pravi vzrok. Ko je razdeljevala otrokom glino za modeliranje živali, se je oglasil Matjaž: »Tovarišica, meni ni treba dati gline, ne bom modeliral!« Tovarišica osupne: »Matjaž, ta je pa že prehuda. Kaj bi bilo, če bi se mi vsi otroci tako upirali, kakor se mi ti danes. Pridi k meni, da se bova pogovorila.« S sklonjeno glavo se ji je približeval. Tovarišica se je sklonila k njemu: »No Matjaž, poglej me in na dan z besedo! Zakaj ti danes ne moreš (kakor sam praviš) sodelovati?« Matjaž je požrl slino, pogledr.l tovarišico in izbruhnil: »Ne smem sc umazali! Obljubil sem mamici, da bom pazil na obleko. Ce bom umazan, ko me bo prišel očka iskat, me bo pustil tukaj in me ne bo peljal domov.« Tovarišica se je začudila, vendar ga je pohvalila: »A, tako jc ta reč! Veš, Matjaž, pa si le priden, da tako ubogaš mamico in da držiš obljubo. Res, pravi mož si že!« Matjaž se jc žalostno nasmehnil, v očeh pa so mu zablestele solze. Tovariš ca ga ni več spodbujala k delu. Po končanem kosilu je prišel očka po Matjaža. »Dober dan očka!« pozdravi Matjaž med vrali. »Zdravo, sinko!« mu odgovori očka in že sta krenila po ulici. »Kako je bilo v vrtcu, kaj ste lepega delali?« so pozanima očka. »Nič nisem delal,« mu odgovori Matjaž kratko in skloni glavo. Očka takega odgovora ni pričakoval, saj mu je Matjaž vedno vse povedal, do podrobnosti. Hotel je vedeti konec, zato se je pozanimal dalje: »In zakaj nisi nič delal, ali drugi otroci tudi niso?« »So, vsi so- delali, samo jaz ne.« »Zakaj pa ti nisi delal?« Matjaž se je nekaj časa obotavljal, potem pa je rekel: »Moral sem paziti na žabice, jopico in na hlačke, da se ne bi umazale. Ce bi bil umazan, me ti ne bi peljal domov, ampak bi me pustil v vrtcu.« Grlo se mu je stiskalo, skoraj bi bil zajokal. »Ta je pa dobra!« se zasmeje očka. »Kdo ti je pa to rekel?« »Mamica jc rekla. In še celo tako je rekla: »Zapomni si to, Matjaž!« Sedaj ni mogel več zadržati solz. Z vso silo je bruhnil v jok. Očka sc je zresnil in rekel: »Nikar ne jokaj Matjaž! Seveda ni lepo, če greš umazan po cesti in te ljudje gledajo. vsi nc vedo, da si bil v vrtcu in da se tam otroci tudi umažejo, ko se igrajo po tleh. Nekaj si bova morala zvečer z mamico izmisliti, da bo prav zate, za mamico in zame.« Že sta prišla do stanovanja in vstopila. Zvečer, lto je Matjaž že spal, je prišla očka in mamico obiskat, tovarišica iz vrtca. Problem jc bil takoj rešen. Naslednje jutro je nesel Matjaž v torbici igralne hlačke — trenirke. Te si bo oblekel, ko bo prišel v vrtec; ko bo šel pa domov, jih bo pustil v garderobi. Danes se je Matjaž veselo in zadovoljno vključil v delo. Ko pa je prišel po njega očka, ga je Matjaž od veselja pozabil pozdraviti. Ves srečen mu je zaklical: »Očka. poglej, ves dan se igram, pa nisem umazan, čist bom šel domov!« Tovarišica in očka sta se nemo pogledala. Na licih jima Je igral smeh zadovoljstva. • • • Veliko takih Matjažkov je še po naših vrtcih. Ce bi mamice vedele, koliko je njihov otrok prikrajšan v igri, če mora vedno paziti na obleko in koliko težav ima tovarišica s takimi otroki ... pa lega ne vedo, ker Jim tega nihče ne pove. Zato se naj tovarišice pogovorijo z mamicami, mamice pa s tovarišicami. In otroci bodo z veseljem in zdavoljstvom prihajali v vrtec. Ce bi vse mamice rešile problem obleke tako, kot jo je Matjaževa mamica, bi s leni pomagale tovarišici vzgojiteljici, svojemu otroku in same sebi. V. S. NASA 2ENA STEV. 1 Iz vsebine: živa Beltram: Od potreb. preko stališč — do dejanj, G. G.: Politični pregled, M. S.: Mladina v stanovanjski skupnosti, Mira Svc-t"na: Vzgoja za zakon ln družino, S. V.: Mednarodni pregled. O Sueškem prekopu. Doc. dr Carnicn Dereani: Siva in zelena mrena. M^mi Maienšek: Čutila sem da sem samo — mati,' Mira M heliCeva: Zgodba o Rom-brandtu. Novi lilmi Nove knjige, C. MC Cullers: Srečanje s Celico, Zaupni pomen ki, Zanimivosti, Kozme-t'ka, Dr. D. R.: O prehladu, Zdravniški odgovori, Gospodinjstvo, Moda. MORDA SE NISTE VEDELE . . . o da bodo stepena jajca bolj izdatna in lažja hrana, če jim boste do-* dali žlico vode in dobro umešali. o da šipe na oknih ne bodo poledenele, če jih zdrgnete s špiritom, v katerem je malo glicerina. o da kavni mlinček lepo očistimo s čistim peskom, ki ga zmeljemo kot kavo, za novo turistično sezono: Z ureditvijo prikupnih hotelskih sob v obnovljenem bivšem konventu je Ankaran pridobil pomembno privlačnost za vse tiste tuje goste in domače turiste, ki si na svojem dopustu želijo ves komfort. Na sliki ena izmecl novih hotelskih sob plaži bo neprestano krožila leteča strežba s pijačami, sadjem in drobnimi prigrizki. Letos pomlad Ankarana in njegove mikavne obale ne bo odela samo v zelenje, cvetje in sonce, ampak tiuli v premnoge stvari, človeku, turistu in gostu tako zaželene in potrebne. Te investicije so šele odprle Ankaranu pljuča, da ne bo več sopel in se dušil v stiski in neurejenosti, ampak začel prostorneje dihati. Vsako leto bolj in bolj lep in urejen, dokler ne bo takšen, kakor mu prisojamo: kopališki in letoviščar-ski biser ob naši obali. In ta pomlad bo prva velika ankaranska pomlad! Ena izmed obeh točilnic v preurejenem gostinskem obratu v bivšem Ljubo Cvrček konventu v Ankaranu, Tam, kjer so se nekoč raztezali najlepši tržaški zelenjadni vrtovi, to jc od športnega igrišča pr.j Sv. Soboti do Sv. Lene, Sv. Marije Magdalene — Spodnje in Zgornje, do Žavelj in Domija, tam so živeli in več stoletij obdelovali svoje vrtove tržaški >man-drijeri«. Njihovi pašniki so s prekopavanjem postali rodovitni vrtovi, na katerih so proizvajali najlepšo zelenjavo, s katero so polnili ne samo tržaški trg, pač pa jo z lepimi dobički prodajali tudi drugod. Tako so v nekdanji Avstriji ti lcmetje-vrtnarji pošiljali svoje blago tudi na Dunaj, v Prago in Giaz. Lep je bil njihov izkupiček od prodanega zgodnjega krompirja, solate, rdeče redlcve in drugih vrtnin, Poseben sloves ima že od nekdaj poletna in zimska solata zaradi sočnosti in okusa. To je posledica sončne lege zemljišč na Tržaškem in cenene nabave gnojil iz bližnje klavnice. Na teh skrbno obdelanih in dobro pognojenih zemljiščih, ki so bila z velikimi zaščitnimi zidovi in visokimi podzl drugega mojstra kij je pa hotel drugega. Dolgo in skrbno je Izbiral, toda zelo zelo se bojim, da ne bo tudi ta mojster začel nekega dne govoriti o novi hiši, avtomobilu ali čem podobnem. 1— lobin po kakovosti daleč zaostaja za njegovo. Civilni komisar jc predstavnikom kmetov izjavil, da se mesto širi, da je industrijsko pristanišče v občo korist tržaškega prebivalstva in da se razlastitev ne more zavreti, obljubil pa je. da bo posredoval pil omenjeni ustanovi, da bi bolje plačevala za razlaščeno zemljišče, Toda kmetje niso mirovali. Zveza malih posestnikov je naprosila poslanca Beltrameja, da je ponovno v spremstvu tajnika Zveze obiskal civilnega komisarja. Odločno stališče kmetov in energičen nastop kmečke organizacije jt tioso^el, da je bila določena nova cena odkupa zemlje, in sicer 500 do 600-lir za m-'. Te cene sicer še vedno ne ustrezajo realni vrednosti In zato se kmetje še večino upirajo razlastitvam. Na seji odbora omenjene ustanove je njegov predsednik Forli med drugim. izjavil: »Odpor, na katerega smo naleteli pri lastnikih, posebno pri kmečkih posestnikih in sindikatih, je še vedno zelo močan. Samo linearno upravljanje ustanove, utemeljeno res na zakonskih načelih s težnjo po mirni poravnavi, je pripomoglo, da smo premostili marsikatere težave. Dobro nam je znan položaj tistega, ki mora zaradi obče koristi zapustiti zemljo, potem ko je dolga leta posvetil vse svoje sile in prizadevanja za njegovo obdelavo, vendar zaradi tega Ustanova ne more plačevati z javnim denarjem postavljenih zahtev, ker se zaveda, da- tudi ona ne .bo mogla doseči tistega plačila pri prodaji, kot si jo sama želi. Cene, ki smo jih mi določili, so približno enake cenam tehničnega državnega urada,« Tako je govoril predsednik industrijske ustanove Forti, Torej, da bo dosežen vzpon industrije na Tržaškem in da pritegnejo na to ozemlje še industrijo iz drugih italijanskih področij, ponuja Ustanova za zemljišča nizke cene, kar gre na škodo kmetom. To pa je nezakonito, ker določa celo zastareli zakon i7. leta 1805, da morajo biti cene razlaščenega zemljišča enake cenam v prodaji. Sedaj so cene zemljišč na Tržaškem zelo visoke, saj dosegajo vrednost 3000 lir za m:. Za zaključek še ti podatki: (zbrani so do 18. marca 1955). Razlaščeno ozemlje za industrijsko pristanišče obsega G,200.000 m-. Tu je vračunana tudi površina za zgraditev stanovanj. Po občinah sledi: v tržaški občim je 3,800,000 m:, v dolinski 1.400 m= in v miljski 1,000,000 m=, Javni komunalni objekti, ki so že obstajali, zasegajo 300.0000 ms Naknadno so dali za industrijske gradnje še GOO.OOO m: in 500.000 m"- za izgradnjo cest ter železnic, za sedež ustanove in za plovni kanal. Ce torej primerjamo obseg razlaščene industrije z obsegom, ki jo sedaj zaseda industrija, ugotovimo, koliko je še vedno neizkoriščene zemlje. Zanimivo je tudi, da je Ustanova dala neuporabljene razlaščene površine zemljišč v najem bivšim lastnikom. in da so štiri podjetja, ki so gradila v tej coni tovarno, doživela ilnančni polom. M. G. —O— Komasacija zemljišč Sisi w piranski občini Minuli teden je bila v Piranu prva seja odbora za komasacijo zemljišč v piranski občini. Na tej seji so med drugim sklenili, da bodo letos komasirali zemljišča na področju naselij Sečovlje. Seča in deloma na področju Strunjana. Kako nujno potrebna je komasacija v teh krajih, dokazuje dejstvo, da gre za okrog 1800 parcel, ki so last 1100 ljudi. Te parcele obsegajo 138 ha površine, ki je last zasebnikov, 40 ha last Splošno ljudskega premoženja in 144 ha optantske zemlje. Tehnično izvedbo komasacije bo ob podpori političnih in družbenih organizacij izvedla posebna komasacijska ekipa, »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenske^« Priimorja! S Krasa strupeno pometa na morje. Kajpada, sredi zime smo še. Hudo vas prebrskajo sape, ko si na motorki čez nemirno morje režete pot proti Ankaranu. Potr-pite: skoraj bo pomlad! V obnovljenem, preurejenem konventu vam ne bo nič hudega. Lepo vas bodo postregli. In pogreli se boste, če vas je spotoma burja na odprtih vodah le preveč oblizala. Hotel »Turist« je končno poskrbel, da boste mogli vsak čas na prelepo ankaransko obalo. Pozimi morda samo na kratek sprehod. Potlej pa v lepo urejene restavracijske prostore. Zvečer morda celo malo v bar. Kakor vam kaže, seveda. Arhitekti in gradbeniki so med to staro zidov je razprostrli nove dimenzije. Prestavili notranje stene. Uredili, adaptirali, zgladili stari čas na sodobne oblike. Skratka: v pol tisočletja staro zi-dovje pričarali sodoben gostinski in turistični obrat. Se še spomnite, kako je bilo tod lani, predlanskim? Zapuščeno, podirajoče, razpadajoče, da bi človek obupal. Pa vse naokoli zanemarjeno, da je bilo vsakomur žal dragocenih redkih dreves, ki so se v tistem neredu uporno pehala za prostor. Za rešitev, ki se je ponujala z dlani, je bilo treba precej časa. Zdaj so stvari le v pravem teku, v dobrem razvoju. Dogme, presenečeni boste, ko boste letos vstopili v ta stari, zgodovinsko znameniti konvent, izpremenjen v tako prikupen, čedno urejen gostinski obrat, da arhitetlcu in gradbeniku, če ste tako razvajeni in zahtevni, ne boste mogli odreči priznanja. Na zunaj kakor pred stoletji. (Samo navček iz strešne linice nad pročeljem je neznani nernar-než izmaknil. Le kam si ga bo obesil in zakaj?) Seveda, vse osnaženo, pokrpano in zglajeno. Nereda okoli konventa ni več. Na terasah prostora za tisoč gostov in več, če bo treba. Plesišče z originalnim paviljonom za godbo. Od tod bo zvečer razgled na morje čudovit. Toda potrpimo, zdaj je še zima. »Z restavracijo Konvent je ankaranska obala šele dobila prvi obrat, ki bo odprt vse leto. Kdor želi biti ob morju celo pozimi, zdaj ne bo v zadregi, kam bi...« pravi direktor Bernot, ko razgrinja priprave za letošnjo sezono pa perspektivo, v kateri bo prihodnjih nekaj let rasel Ankaran v našo prelepo kopališko in leto-viščarsko obalo. Potlej križarimo po Konventu. V pritličju dvoje restavracijskih prostorov pa bar. Iz kuhinje diše pustni krofi za nocojšnje goste. Natakarji urejajo prostore za večerno prireditev, veselo in vedro za ta prcdpusfni čas. V nadstropju se vrste sobe in apartmani, da si prikupnejših ne morete misliti. Vse je opremila Nova Gorica z ličnim pohištvom. Tu bo v glavni sezoni središče tujega turizma. To je po tolikih stoletjih novi Konvent. Nad njim, levo na parobku, pa nastaja novo naselje počitniških hišic. Zidanih v eno nadstropje. V vsaki dvoje sob pa sanitarije in mrzel in topel tuš. K vsaki hišici se boste lahko pripeljali z avtomobilom (čc ga namreč imate). »Tako smo torej za letošnjo sezono pomnožili število ležišč od 100 na 420. Kdaj bo tega dovolj, ni mogoče reči. Zanimanje za Ankaran je izredno. Za glavno sezo- Začela se je sezona predpustnih prireditev, maškarad, plesov in podobnih zabav. Tudi v novem hotelskem obratu v bivšem konventu v Ankaranu ima kuhar dovolj dela s pripravljanjem pustnih krofov no je malone vse oddano. Švedi, Avstrijci, Nemci pa Francozi. Posebno Švedi, ki se jim je Ankaran tolikanj priljubil, da brez njega ne bi več bilo poletja, kakor sami pravijo,« pravi direktor tjavdan, ko ga ne tarejo skrbi, kako bo s hišicami, kako s sobami in ležišči. Tako v mrzlem dnevu doživljate ankaransko pomlajenje. Domači in tuji turisti in gosti bodo to doživljali spomladi, sredi maja, ko bodo navrc-Ii na ankaransko obalo. Novo sezono bo hotel »Turist« dočakal tudi komunalno bolje urejen, kot je bil doslej, ko je premnogokrat vzbujal vtis »ciganskega taborišča«. Speljana bo kanalizacija, urejeni vodovodi in tuši pa 32 WC z umivalnicami. V sanitarnem in higienskem oziru torej vzpon za nekaj tisoč odstotkov! Red, snaga, zvečer in ponoči pa vsepovsod spodobna razsvetljava. A tudi tisočeri kopalci, ki se vsak dan gnetejo na obali, letos ne bodo več gostinsko zapuščeni, pozabljeni, osameljeni. Tudi jim ne bo več treba —•. če bo vse tako, kakor napovedujejo! — v vrsti moledovati za jedačo in pijačo. Stalni, penzionski gosti bodo zdaj poti streho v restavraciji »Konvent«, dosedanja restavracija pa bo odprta za kopalce, jim stregla z gotovimi jedili in odprtimi pijačami, celo s cenenimi enolončnicami. Razen tega bodo ob plaži postavili številne stojnice za sadje, sladoled, prigrizke, spominčke itd. In še korak dalje se letos žele približati gostom: po NAJMODERNEJŠA. REŠEVALNA KRI2ARKA Večidel viharno in zamegleno Severno morje z nevarnimi plitvinami posebno v bližini obale zahtevajo od plovbe še prav posebno pozornost. Niso v nevarnosti le ribiški čolni in manjše plovne enote, nasedla ali celo potopila se je že cela vrsta deset in veetisočtonskih ladij. Zato je reševalna služba na Severnem morju stalno na straži. Kljub viharju in nevarnosti so tri reševalne križarke stalno pripravljene prihiteli na pomoč. Najmodernejša med njimi in trenutno baje na vsem svetu je za to službo posebej zgrajena križarka KUHRSTAI-IL (Porursko jeklo). Tudi proti največjim valovom jo Igraje poganjajo trije dieslovi motorji s 1400 KM. Ob ugodnem vremenu drvi s hitrostjo 20 morskih milj (37 km). Opremljena do skrajnih potreb pomorske reševalne službe, pa z žarometom, raketnim aparatom itd., povsod zavarovana proti vdoru vode, nosi s seboj še večji motorni čoln, ki priskoči na pomoč predvsem na plitvinah. Posadka reševalne križarke šteje le tri može: eden vodi ladjo, drugi ima na skrbi vrvi in skakalno mrežo, tretji je pripravljen za nastop z motornim čolnom. Ima pa ladja s seboj še dva rešilna čolna. Na ladijskem stolpu vihra reševalna zastava: na črnoobrobljenem belem polju rdeč hanzeatski križ. Deset takih reševalnih križark, pravijo, bi odtehtalo 31 motornih rešilnih čolnov. Za to pa tudi bogata Zahodna Nemčija trenutno menda še nima sredstev. KJE SO LADJE NAJCENEJŠE? Po poročilih Westinforma je gradnja ladij trenutno najdražja v ZDA, najcenejša pa nič več na Japonskem, temveč v Nemčiji. Cenejši od Japoncev so tudi Nizozemci in Belgijci. Ako označimo stroške za izgradnjo ladje v Veliki Britaniji z indeksom 100, znaša to število za Nemčijo 89, za Nizozemsko 103, za Belgijo 109, za Japonsko 115, za Francijo 12S, za Italijo 131, za Dansko 133, za Norveško 137, za Švedsko 145 in za ZDA 172 ali skoraj še enkrat toliko kot za Nemčijo. NEPRIJETNO PREBUJENJE Zgodilo se je pred kratkim ob vzhodni obali ZDA. Neki moderni 20.000-ton.ski tanker se je ob štirih zjutraj — 15 ur po izplutju — znašel 200 morskih milj severno od svojega domnevnega položaja (pri jugovzhodnem kurzu) nad skalnim dnom. Vzrok: Prenos s krožnega matičnega kompasa na ostale kompase je za 15 minut popustil in tako je krmilni kompas po vzpostavitvi kazal za polnih 100» daleč na levo. Nič kaj prijetno jutro! JADROLINIJA Obratuje, kot je znano, vzdolž vse naše jadranske obale m med njenimi otoki. Njen potniški promet vidoma narašča. Samo v teku zadnjega leta — med 1957 in 1959 — se je povečal za več kot 420.000 potnikov. Medtem ko je pred dvanajstimi leti 94 jugoslovanskih in italijanskih ladij na vseh vzhodnojadranskih progah prepeljalo milijon osem sto tisoč ljudi, je v preteklem letu 1958 samo Jadranska linijska plovidba s svojimi 67 ladjami prav tam prepeljala blizu pet milijonov štiri sto tisoč oseb. V dveh desetletjih trikratni dvig števila po Jadranu potujočega občinstva. P/l »BII-IAČ« je 24. januarja odplula iz Mormugaoja s tovorom za zahodno Italijo, kamor bo priplida 16. februarja P/l »DUBROVNIK« je 31. januarja odplida iz Mormugaoja s tovorom za Evropo. M/l »GORENJSKA« je 2. februarja priplula iz Ploč v Sfax, kjer manipulira s tovorom. P/l »GORICA« je 30. januarja priplula iz Odese v Novoro-sijsko, kjer naklada. P/l »LJUBLJANA« je 29. januarja priplula v Kherson, kjer naklada tovor. M/l »MARTIN KRPAN« je 28. januarja priplula iz Assaba v Džibuti, kjer naklada tovor za jadranska pristanišča. P/l »NERETVA« je 25. januarja plula mimo Fenisterre na poti v Trst (iz Emdena). P/l »POHORJE« je 15. januarja priplula v Buenos Aires, kjer je razložila tovor in 30. januarja odplula za ZDA. P/l »ROG« je 28. januarja plula skozi Bospor na poti v Ploče, kjer manipulira s tovorom in naklada gorivo. P/l »ZELENGORA« je 13. januarja odplula iz pristanišča Mobile (ZDA) s tovorom za Port Said (Egipt), kamor bo prispela 10. februarja. Na tej poti je bila 4. februarja v Gibraltarju. Ko je v nedeljo in ponedeljek naša ladja »Ušče« iz Splita razložila v novem koprskem pristanišču 214 ton južnega sadja, je imelo trans-portno-špedicijsko podjetje Intereuropa dovolj dela, da je pred prevozom zavarovalo občutljive sadeže pred burjo in mrazom ter snegom v bolj notranjih predelih, komar je bilo treba za domače naročnike prepeljati limone i?i pomaranče. Zadaj pa je videti sklade rezanega lesa, ki ga bo le dni izraelska ladja odpeljala v svojo domovino (Izvoznik: Slovenija les) Pri OLO Koper se' je že pred časom formiral Svet za pomorstvo in promet, ki ima za razliko od prejšnjega Sveta za pomorstvo dokaj razširjene kompetence. V njegovo pristojnost sodi namreč BARKA Prosvetno društvo »Novi Balkan« na Barki, ki je že pred leti skoraj izumrlo, je te dni ponovno oživelo. Po številu članov in načrtu kaže, da bo društvo v prihodnje močno delavno. Dramska skupina že študira dramo »Via mala«. Člani društva, ki so organizirali uspelo silvestrovanje, se sedaj pripravljajo na pustovanje. Največ zaslug pri oživljanju društva pa ima učiteljica Majda Prelc. Te dni je izkrcala v koprskem tovornem pristanišču 430-ton-ska tovorna ladja »Ušče«, ki je last Jugoslovanske slobodne plo-vidbe iz Splita, 214 ton pomaranč in limon■ Tovor je ladja vkrcala v grški lulci Korint in njen kapitan Nikola Zec je o tej poti povedal naslednje: »V soboto, 24. januarja zvečer, smo v Korintu prevzeli 214 ton pomaranč in limon, ki bi jih morali prepeljati v Koper. Tovor smo vskladiščili v ladjo, 400 zabojev pa namestili na palubi. V ponedeljek je bilo lepo vreme in bližali smo se Otrantskim vratom. Ko smo prispeli do rta Ling-veta, pa nas je zajela močna burja. Morje se je penilo in vsa posadka je na komandnem mostu z nestrpnostjo pričakovala poročila italijanske postaje Crotone-radio, katero smo zaprosili za nasvet o nadaljnji plovbi. Kmalu smo dobili sporočilo, da naj se umaknemo v najbližjo luko, ker bi nadaljnja plovba ogrožala ladjo in njeno posadko. Po tem sporočilu sem takoj poklical albanske luke Drač, Valona in Palermo s prošnjo, naj mi svetujejo, kam bi se zasidrala naša ladja in osta- - y.: ■:•■■: - "i Poročali smo že, da si je uredilo pomorsko podjetje Obalna plovba Koper lastno remontno delavnico, ki je bila prej last KZ Izola. Zaradi povečanih potreb in v želji po osamosvojitvi si je Obalna plovba Koper kljub skromnim razpoložljivim sredstvom smotrno preuredila prostore bivše mehanične delavnice in uredila kar tri oddelke: meha-nično-strojni, ladjedelniški oddelek in elektro oddelek, V oddelkih, kjer je trenutno zaposlenih osem visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, bodo zmogli vse manjše remonte ladij, kar bi občutno zmanjšalo stroške vzdrževanja remontne delavnice. Minulo nedeljo so člani kolektiva v prisotnosti zastopnikov občinskega ljudskega odbora Izola, zastopnika Obrtne zbornice OLO CXPLJX se zbirajo — RIBICI BEDIJO Piranski ribiči pravzaprav že od decembra budno spremljajo premike ribjih jat tako imenovanih cipljev. ki se vsako zimo zberejo v portoroškem zalivu ter se potem ob določenih meteoroloških pogojih združijo v ogromen vlak, ki da, če se ribičem lov posreči, tudi po 50 ton rib v enem dnevu. Letos so posamezne jate cipljev še močno razkropljene in se vsaka zase ne zdi močna, vendar ni izključeno, da jih bo skupaj prav toliko kot lani, skoraj štiri vagone in pol. Ribiči napovedujejo, da bd ciplje mogoče zajeti okrog 7. februarja, torej v mlaju, če bodo le ostale zunanje temperature tako nizke, kakor so bile zadnji teden, in če ne pride do kakšne nepredvidene motnje. Ciplji so namreč zelo plašne ribe in vsak močnejši šum ali večja riba jih prepodi. Tako so začasno prav zaradi cipljev tudi prenehali z zabijanjem žele-zobetonskih nosilcev novega pomola v Portorožu. Zadnje dni pa so se pojavile med' Savudrijo in Piranom skupine delfinov, ki lahko zbegajo in preženejo ciplje iz zaliva. Upajmo, da bomo v prihodnji številki vendarle lahko poročali o bogatem lovu naših ribičev. Koper in predstavnika Luške izpostave v Izoli predali remontno delavnico svojemu namenu. Lahko rečemo, da je nova delavnica velika pridobitev za naše pomorstvo in očiten rezultat prizadevanj za čim boljše vzdrževanje ladij slovenske obalne plovbe, hkrati pa dokaz, da se tudi skromna sredstva lahko dobro naložijo. Bb Po prvi svetovni vojni je takrat na novo rojena republika Poljska imela komaj majhen košček morske obale, povezan z zaledjem s tako imenovanim koridorjem. Glavna poljska luka Gdansk je bila ločena od nove poljske države in ustvarjeno je bilo umetno- svobodno mesto Danzig. Poljaki so se dobro zavedali, kaj pomeni za razvoj njihove mlade države izhod na morje, zato se niso zadovoljili s polovično rešitvijo, kot je bil Danzig, ampak so začeli graditi svojo luko Gdynio. Gdynia ise jc prvotno imenovalo majhno ribiško naselje na jugozahodni obali Gdanskega zaliva. V tridesetih letih gradnje je na tem mestu nastala moderna luka z vsemi potrebnimi napravami, ki danes pretovarja skoraj 5 milijonov ton tovora na leto, kar je več, kot jc imelo reško ali tržaško pristanišče v lanskem letu, Kako resno so zgrabili Poljaki za delo pri gradnji svojega pristanišča, je razvidno iz podatka, da je Gdynia leta 193S pretovorila že 1 milijon 605 tisoč ton tovora. Po drugi svetovni vojni ima Poljska tri velika pristanišča. Najmodernejša luka je Gdynia, ki je imela v letu 1957 4,2-55.000 t. prometa. Celotno pristaniško področje obsega 854 ha; od tega je površina sedmih pristaniških bazenov 224 ha. medtem ko je površina suhozernskih naprav 630 ha. Gdynia ima ob .14.009 m dolgi operativni obali globino morja od 5 do 12 m. Površina skladišč znaša 209.900 kvadratnih metrov. Za pretovarjanje blaga ima pristanišče na razpolago 72 žerjavov in (i plavajočih dvigal, od katerih največje lahko dvigne tovor 100 ton. Razen tega je v Gdynii tudi silos s kapaciteto 12,000 t žita In še hladilnice z enako zmogljivostjo. To poljsko pristanišče je posebej urejeno za promet s kosovnim blagom in Je v letu 1957 pretovorilo 1,440,000 ton tovora. Druga poljska luka je Gdansk. To je že stara luka in je njeno pristaniško področje veliko, saj obsega 1008,5 ha, od tega površine 2GS ha. Skupna dolžina operativnih obal znaša 15.750 m, posebna obala za pristajanje tankerjev pa je dolga 6.300 m. Globina morja ob obalah jc od 8 do 10 m. Pristanišče ima 5 pristaniških la na sidrišču toliko časa, da bi počakala na boljše vreme. Ker te luke niso odgovorile na moj poziv, sem se odločil, da se zatečemo v Sarando. Tam smo ostali na sidrišču do srede zjutraj in nadaljevali pot proti Kopru. V bližini rta Rodoni nas je v popoldanskih urah zajela močna burja in nam ni kazalo drugega, kakor da smo obrnili ladjo ter se zatekli v "Drač, kajti meteorološka poročila so stalno opozarjala, da je plovba za ladje tiste tonaže, kakor jo ima »Ušče«, zelo nevarna in da je najbolje, če se zatečemo v bližnjo luko. V tej lulci smo dve uri dajali z ladijsko sireno poziv luškim oblastem, da smo, upoštevajoč predpise mednarodnega pomorskega prava, pred Dračem zato, ker smo morali prekiniti plovbo zaradi slabega vremena, Ob 9. zjutraj smo dali mednarodni znak »P«, ki pomeni, da bomo izpluli iz sidrišča. Na vse te naše pozive se albanske oblasti niso odzvale. Ko pa smo pluli mimo rta Rodoni, približno • 7 navtičnih milj od albanske obale, torej izven teritorialnih voda LR Albanije, nam je z desne strani priplul pa- (Nadaljevanje na 10. strani) bazenov, ob katerih je nameščeno za 78.500 kvadratnih metrov pokritih skladišč, žitni silos z zmogljivostjo 10.000 ton, žitna skladišča za 26.400 t blaga ter 1G4.3G0 kvadratnih metrov površine za skladiščenje lesa. Skladišča mineralnih olj lahko sprejmejo 60.000 t nafte. Za pretovarjanje blaga ima Gdanslc G5 pristaniških žerjavov in 3 plovna dvigala z zmogljivostjo 100 t. Leta 1957 je luka Gdanslc pretovorila 4,580.000 -ton blaga, od tega 736.000 t kosovnega tovora. Tretja poljska luka je Sčečin, ki leži na ustju reke Odre. To pristanišče je morsko in rečno in v njem pretovarjajo blago z morskih na rečne ladje in obratno. Celotna površina pristanišča znaša 1765 ha, od tega je 515 ha vodne površine. Skupna dolžina operativnih obal znaša 15.000 m, globina morja ob obali je 5 do 10 m. razen pomorskega prometa tudi ves cestni in železniški promet, poštni promet itd., medtem ko se je ribištvo odcepilo in je priključeno kmetijstvu. Svet za pomorstvo in promet je sprejel že na svoji prvi seji družbeni plan prometa, ki je spričo novih pogojev in potreb po večji prometni zmogljivosti, predvsem za naše obalno področje, velikega pomena. Svojo drugo sejo pa je Svet za pomorstvo in promet posvetil izključno razpravi o nadaljnji gradnji koprskega pristanišča, pomorskemu prometu in ukrepom za čim boljše izkoriščanje razpoložljivih luških kapacitet. Ker bomo dobili že to jesen prvo potniško-tovorno linijo Trst —Pirej, ki bo za naše področje zelo važna, in zaradi vse močnejše cirkulacije blagovnega prometa skozi naše pristanišče, je v planu nadaljnja gradnja operativne obale v dolžini 60 m. Če upoštevamo, da bosta razen že omenjene potniško-tovorne linije Trst—Pirej povezani s koprskim pristaniščem tudi potniški liniji Trst—Koper—Ulcinj (dvakrat tedensko) in trikrat tedensko linija Koper—Pula—Reka, ¡ni težavno ugotavljata, da sodi povečanje koprskega pristanišča med najbolj važne naloge, ki si jih je zadal Svet za pomorstvo in promet. Bb PRED GRADNJO NOVE POMORSKE ŠOLE Znano je, da se vodstvo Pomorske srednje šole v Piranu bori že celo vrsto let z velikimi težavami, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja šolskega prostora. Šola, ki je utesnjena v starem poslopju bivše avstrijske carinarnice, pač ne ustreza potrebam tega važnega pomorskega vzgojnega središča, ki daje naši trgovski mornarici že deset let nove kadre. Kaže, da bodo večletna prizadevanja vodstva šole vendarle kronana z uspehom, saj predvir devajo že letos gradnjo novega pomorskega šolskega centra v Portorožu. Ker je investicijski program že potrjen — gotov pa je tudi glavni projekt — upamo, da naša napoved ni preuranjena. b Skupna površina vseh skladišč znaša 254.600 m-; od tega je pokritih skladišč 61.900 kvadratnih metrov. Za pretovor blaga razpolaga pristanišče s 56 pristaniškimi žerjavi, 7 pa ima plovnih žerjavov, od katerih ima največji nosilnost 100 ton. Za pretovor žitaric ima pristanišče dva žitna silosa s kapaciteto 50.000 t. V letu 1957 je luka Sčečin pretovorila 5,379.000 t blaga. Skupno so v letu 1937 poljske luke pretovorile 14,214.000 ton tovora, od tega je bilo okrog 2,5 milijona ton tranzita iz Češkoslovaške. Madžarske, Sovjetske zveze, Avstrije in Nemčije. Rast in razvoj poljskih pristanišč je najlepši dokaz, da je nova Poljska razumela pomen pomorskih zvez za svoje splošno gospodarstvo in se zato naglo priključuje razvitim pomorskim narodom. —šus. Pogled na- del poljskega pristanišča Gdynia na Baltiku vse okrog 'M (Nadaljevanje z 9 strani) truljni čoln albanske vojne mornarice. Njegova posadka je z dvema raketama in z rafalom iz avtomatskega orožja dala znak, da moramo prekiniti pot. Takrat pa sem pozval posadko patruljnega čolna, naj oficir stopi na našo ladjo in naj podpiše zapisnik o prisilni prekinitvi plovbe. Tega nisem dosegel, pač pa sem se odločil, da sledim njihovemu ukazu ter se vrnil z ladjo v Drač. Komaj smo prispeli v to luko, se nam jc približal posebni policijski čoln, v katerem sta bila kapitan luke in kapetan luške policije. Pozvala sta me na razgovor v prostore luške kapitanije. Po daljšem razgovoru z njima PREDAVANJA ZA KMETOVALCE Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza v Postojni je te dni priredila v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje kmetijstva Okrajnega ljudskega odbora Koper vrsto predavanj za kmetovalce. Predavanja so spremljali filmi in barvni diapozitivi, ki sta jih tolmačila inž. Tatjana Brodnik in inž. Andrej Horvat. Predavatelja sta kmetovalce seznanila s sadnimi škodljivci in jih opozorila na redno čiščenje ter škropljenje sadnega drevja. Prebivalci Neri-na, Suhorja, Ostrožnega brda, Če-lij, Prema in nekaterih vasi na področju KZ Ilirska Bistrica so po predavanju razpravljali tudi o kooperaciji in drugih vprašanjih, ki so jih zanimala s področja kmetijstva. Šb 1:1 Veliko dokumentarnih filmov je že posnelo beograjsko podjetje Slavija-film. Med temi je tudi zanimiv film VRBE JOČEJO režiserja Draškocija. Prizor iz filma na sliki Za naše podjetje Triglav-film so trije mladi filmski ustvarjalci Mirko Mahnič, Viki Pogačar in Vojko Duletič posneli alpinistični, impresivni film VZPON. Plezala sta, Janez Zupančič in Franc Savenc (na sliki) Beograjsko podjetje Slavija-film je pred nedavnim končalo svoj barvni dokumentarni film v ki-noskopu MAKEDONSKI FRAGMENTI. Detajl iz filma na sliki sem prišel do prepričanja: Albanci. so vedeli, da naša ladja vozi hitro pokvarljivo blago in vedeli so tudi, da sem bil zaradi maestrala in burje prisiljen iskati zavetišče v albanskih pristaniščih. Prepričal sem jih, da sem se dosledno držal mednarodnih predpisov o pomorstvu in da nisem z ničimer kršil mednarodnega pomorskega prava. Na te moje trditve in dokaze pa sta se nasmehnila, češ, res obstajajo mednarodni pomorski predpisi, vendar velja za nas le naš pomorski zakon in zakaj niste počakali kljub temu, da ste dajali signale v Draču, toliko časa, dokler ni prišla naša pomorska služba na vašo ladjo. Tak postopek albanskih oblasti je vsekakor vreden obsodbe. Šlo je pač zato, da bi na kakršenkoli način onemogočili redno plovbo jugoslovanskih ladij, ne glede na to, da so pri tem sami prekršili mednarodna pravila. Zato ni nič čudno, če si marsikdo izmed nas želi. da bi plul čimdalj od albanske obale, kjer so jim mednarodni predpisi in pomoč v sili deveta briga,« je zaključil kapitan Nikola Zee, ki je preplul Skoraj vsa morja na zemeljski obli in kamorkoli je prišel, povsod je našel resnično gostoljubnost ter tovarništvo. Sv RAZVOJ IZRAELSKE MORNARICE Leta 1047 je izraelska trgovska mornarica imela le štiri ladje s 57.000 tonami. deset let kasneje je bila njena tonaža več kot početvorjena: z.našala je nad 233.000 ton. Izraelske oblasti posvečajo svojemu pomorstvu iz leta v leto več pozornosti in to prav tako trgovski mornarici kakor ribištvu, vzporedno pa skrbijo za strokovni naraščaj. Trenutno plove pod izraelsko zastavo 34 ladij. Skoraj vse so nove. Samo v zadnjih treh letih je od teh bilo zgrajenih 18, prej pa že pet ladij. Po načrtu bo Izrael čez štiri leta tem ladjam pridružil še 33 plovnih enot s 400.000 tonami prostora. DRUŠTVENA LADJA ČEŠKOSLOVAŠKIH MORNARJEV Iz dječinskega pristanišča je odplu-la v Hamburg ladja NOVY ŽIVOT. Služila bo češkoslovaškim mornarjem. ki prevažajo tovor po reki Labi, kot društveni in kulturni dom v ham-burškem pristanišču. Ladja je dolga 70 m in 8 m široka. Za poldrug milijon kron so jo predelali iz starega tovornjaka. Mimo velike društvene dvorane za kulturne in zabavne prireditve s parketom za ples in k'nom, razpolaga lad.ia še z restavracijo, točilnico. kuhinjo, dvorano za vaje, igralnico, salonom za kadilce in ljubko opremljenim kotičkom za mornariške otroke. V toplih mesecih krasi sprednji del krova v cvetje uokvirjena terasa. Ladja ima centralno kurjavo in električno razsvetljavo, vsi prostori pa so opremljeni z radijskimi sprejemniki. POZOR, FOTOAMATERJI! Slovenska izseljenska matica v Ljubljani že šest let izdaja redni publikaciji, vsakoletni Slovenski izseljenski koledar in mesečno revijo »Rodno grudo«. Obe publikaciji, ki sta bogato ilustrirani, sta namenjeni našim izseljencem in imata naročnike po vsem svetit. Za revijo »Rodna gruda« mesečno potrebujemo lepe fotografije, predvsem iz krajev, kjer so doma naši izseljenci. Naši rojaki si želo čim več lepih pokrajinskih slik domačih krajev. Zato vabimo foto-amaterie, ki Imajo dobre posnetke iz naših krajev in iz naše današnje dejavnosti, da nam'jih pošljejo za objavo. V poštev pridejo pokrajinski posnetki iz vseh predelov Slovenije, Iz večjih krajev, kakor tudi iz najmanjših vasic, dalje nove gradnje tovarn, šol, zadružnih domov itd., posnetki z dela naših kmetijskih zadrug. s proslav občinskih praznikov, odkritij spomenikov NOB itd. Obenem vabimo sorodnike, ki imajo svojce na tujem, da zanje naroče revijo »Rodno grudo« in Slovenski izseljenski koledar, ali pa nam pošljejo njihove naslove, da jim brezobvezno pošljemo nekaj številk na ogled: V »Rodni grudi« bomo radi objavili naročnikom tudi fotografijo rojstne hiše in svojcev z njihovimi pozdravi. Vse objavljene fotoposnetke. kakor tudi poslane komentarje k fotografijam bomo seveda honorlrall. Prispevke poSlIjajte ali prinesite osebno na naslov: Slovenska Izseljenska matica (za uredništvo Rodne grude), Ljubljana, Cankarjeva l/II. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta FRANCA P I CIG A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Dekani, 31. januarja 1959. Žalujoča mati, žena Ame-Iija, sinova Rajko in Boris ter hčerka Marija 50 TISOČ DINARJEV NAGRADE dam v Kopru tistemu, ki me sprejme v lepo in čisto sobo na stanovanje. Ponudbe v upravo Slovenskega Jadrana pod šifro »Mlad obrtnik«. VILO s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami ter lepim vrtom v Izoli zamenjam za trosobno stanovanje v Kopru. Ponudbe na upravo lista pod »Hišica v cvetju«. ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo v centru Ljubljane za dvosobno s pritiklinami v blokih v Semedeli, Koper. Naslov v upravi lista. KURILNICA V DIVAČI takoj sprejme v službo elektromeha-nika. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanje za samce preskrbljeno. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje na Rijeki za enakovredno, lahko enosobno, od Kopra do Sv. Lucije. Informacije pri Sv. Luciji 34, Portorož. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. OBVESTILO Danes zvečer ob 19,30 bo v mali dvorani gledališča redili letni občni zbor DPD »Svobode« Koper. Upravni odbor vljudno vabi vse, zlasti predstavnike delovnih kolektivov in sindikalnih podružnic. ■Ü Na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ', št. 33/35) Rudnik črnega premoga Vrcmski Britof razpisuje ŠTIPENDIJO za študenta-ko v višjem razredu gimnazije, ki bo nadaljeval v prihodnjih letih študij na ekonomski fakulteti Prednost imajo otroci umrlih članov delovnega kolektiva, ki nimajo sredstev za nadaljevanje študija — Interesenti naj vložijo pismeno prošnjo na upravo rudnika v 30 dneh od dneva objave v dnevnem tisku PREKLIC Podpisana Ivan Zakelj in Miro Gravner, delavca LIV Postojna, obžalujeva krivično obdolžitev delavke Vide Miklavec in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe, Ivan Žakelj in Miro Gravner PREKLIC Braniselj Frančiška, delavka iz Pivke, Snežniška 3, obžaluje žaljive izjave o Meden Zvonki iz Pivke in se ji zahvaljuje, da je odstopila od tožbe. KOPER: G., 7. in 8. februarja sovjetski film ŽERJAVI LETE, 9. in 10. februarja francoski film salem-SKE ČAROVNICE, 11. in 12. februarja ameriški barvni film DOŽIVLJAJ KAPETANA WITHA. IZOLA: G. februarja ameriški barvni film einemaseope PREKO MNOGIH REK, 7. in 8, februarja francoski film SALEMSKE ČAROVNICE. 9. jn 10, februarja sovjetski barvni film VASA ZELEZNOVA, 11. in 12. februarja jugoslovanski film H 8. SEČOVLJE: 7. februarja sovjetski barvni film VASA ZELEZNOVA, 8. februarja angleški film ČOLN. KI JE UMRL OD SRAMU. 12. februarja ameriški barvni film PREKO MNOGIH REK. ŠMARJE: 7. februarja angleški film ČOLN, KI JE UMRL OD SRAMU, 8. februarja sovjetski barvni film VASA ZELEZNOVA, 11. februarja ameriški barvni film PREKO MNOGIH REIC. ŠKOFIJE: 7. februarja ameriški barvni film TUJEC JE POKLICAL, 11. februarja sovjetski film ŽERJAVI LETE. DEKANI: 7. februarja ameriški film TUJEC JE POKLICAL, 8, februarja ameriški barvni film DOŽIVLJAJI KAPITANA WITHA. POSTOJNA: 7. in 8. februarja sovjetski barvni film einemaseope, 10, in 11. februarja ameriški barvni film ROB ROY, 12. in 13, februarja nemški film STOTNm: IN NJEGOV JUNAK. SEŽANA: 7. in 8. februarja ameriški film NAPADALCI, 10. in 11. februarja madžarski film DVANAJST ZADETKOV, 12. in 13. februarja nemški film VRAŽJI KROG. PRESTRANEK — 7. in 8. februarja ameriški film VELIKA URA; 12. februarja češki film KAVARNA OB GLAVNI CESTI. 3E=2 Zadnj-ič sem vam, draga slovenska dekleta, povedal za v rožice zavito ženitno ponudbo Franka Kralja iz Avstralije — menda je velikanska razdalja kriva, da se ni vabilu še nobena odzvala. No, ni se še posušilo črnilo v moji rubriki, kjer sem vam ponujal posredovanje za avstralskega ženina, ko se jih je javilo kar več skupaj — iz Kanade. Vsi imajo enake naslove — v nekem kam-pu bojda prebivajo. In vsi bi tudi radi in želijo spoznati slovensko dekle. Povem vam za nekaj fantov (ali mož?) in za njihove želje: Tone Brce, star 28 let, bi rad spoznal lepo slovensko dekle, ki naj bi bila stara 20 do 27 let. Karel Turna je star 37 let in bi rad spoznal slovensko lepotico, ki bi imela od 27 do 32 let. Anton Kaluža ima komaj 22 let in bi rad imel dekle od 16 do 21 let. In končno še Mario Vidrih, ki ima prav tako 22 let, rad bi pa imel deklico, ki naj bi bila stara od 17 do 21 let. Vsi bi seveda radi imeli pismene ponudbe z obvezno priloženo fotografijo mladenke, ki ne sme biti starejša od šest mesecev — slika namreč. Tudi retuširana ne sme biti preveč, da ne bo prevelikega razočaranja, če bo pozneje prišlo do osebnih stikov. Kolikor se katera med vavii le zanima za ponujeno roko, naj se kar name obrne, pa ji bom vse še posebej pismeno razložil, kako in kaj. V Ilirski Bistrici se otepajo z nekaterimi hudimi problemi. Imajo nekaj takih junakov, ki hišo od vrha podpirajo, zraven pa so sami take sreče, da če bi za zlato prijeli, pa bi se spremenilo v blato. Kamor pride, je povsod vse narobe. Takšen je na primer Mario U. Kot vzoren agitator je pregovoril nekaj delavcev v Lesonitu, naj ob nedeljah nikar ne delajo, ker se ne spodobi ali se protivi starim pobožnpm navadam. Nagovoril jih je, da so zapustili službo, ker jim je obljubil drugo na Reki, zdaj pa so ostali na cesti. Pravično ni edino to, da se to ni pripetilo pravzaprav pobudniku cele akcije. Vzoren red je vpeljal na svojem novem delovnem mestu tudi junak Lojze Č. Vse poslovanje je kot vrhovni muftija v opekarni Mala Bukovica prepustil vzornemu knjigovodji ali računovodji Valenčiču, ki je nenapisana pooblastila temeljito izkoristil. Tako je v opekarni kmalu zavladal red, ki mu s tujko pravimo anarhija ali džumbus, po slovensko pa bi rekli, da se ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Pač — kdo je pil, bi se še dalo ugotoviti, bolj težavno pa bi bilo dognati, kako in kdo vse je bil plačnik za napravljene dolgove po dveh naj-bližnjih gostilnah v okolici. Ni čudno, če se je opeka kar sproti plodila in imela vsak dan mlade, kakor je bilo razvidno iz knjig in kartic. Škoda le, da so naposled ugotovili, da jo veliko postavk lažnih, veliko dokumentov ponarejenih. Na kaj prebrisan NEDELJA, 8. februarja 8.00 Kmetijska oddaja: »Združene kmetijske zadruge Sečovlje, Strunjan in Lucija na novi poti« — Pogovor med agronomom, in Drejo — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: Cerkljanska ' laufarija — 0,20 Zabavna glasba — 13,30 Za našo vas — 14.15 Slovenski narodni motivi — 14,30 Sosedni kraji ■in ljudje — 15.00 Vesti — 15,10 Glasba po željah, PONEDELJEK, 9. februarja 7.t5 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Dopisniki poročajo — 15.20 Slovenske narodne. TOREK, 10. februarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,so Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13,50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje; »Pionlrji-miličnlki« — 14,40 Lahka glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA, 11. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15. Zabavna glasba, vmes reklams — 15.20 Vesole in poskočne. ČETRTEK, 12. februarja 7,15 Glasba za dobro- jutro — 7.3» Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Igrajo »Veseli dečki« — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Nova Gorica Karmelo Budihna — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Slovenske narodne. PETEK, 13. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Zdravstvena politika v naših komunah — 14.40 Pojeta združena pevska zbora »S, Kosovel« in »Invalidski pevski zbor« p. v. R. Simonitija — 15.00 Vesti — 15.20 Češka godba. SOBOTA, 14. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik: Ljudska univerza v delavskih centrih na Goriškem — 14.40 Melodije Johanna Stranssa, Josefa Straussa in Franza Leharja — 15,00 Vesti — 15.20 Dalmatinske popevke. VABILO NA PLES na pustno soboto, 7. februarja, v hotel »Triglav« v Kopru Najlepše maske bodo imele prost vstop, pripravljen je bogat sre-Čolov, igrala pa bosta dva orkestra — Rezervacije miz in vstopnice dobite v recepciji hotela »Triglav« Nogometni klub Koper Berite in širite način so hodili z vrčem k pipi in lokali iz njega — dokler se ni lepega dne razbil. Zdaj pa je joj. Bilo je preveč in prehudo, če bi zdaj prali vse umazano perilo — raje počakamo kar na obsodbo krivcev za tako stanje. Vseh morda sodba niti ne bo dosegla, saj niti ne segajo kdo ve kam in pod kakšne strehe; nekatere držijo celo razni gospodje v svojih maziljenih rokah, spet druge kdo ve kakšni mogotci — vendar pa pošteni delavci le upajo in trdno verjamejo, da je za vsako rit šiba zrasla. Ponjo ne bo treba v grmovje in gmajno, kot je"to včasih sredi dela počel s puško na rami tovariš direktor, marveč jo že namakajo na pravem mestu, da se bo bolj prilegla vsem tistim, ki so si kazen zaslužili. Jaz, Vane, imam samo eno pripombo: prebuditi je treba organe delavskega upravljanja v opekarni, strezniti je treba sindikat hi opozoriti na njihove naloge člane drugih organizacij, pljuniti v roke in začeti znova, čisto spočetka. To pa ne z Va-lenčičem, kot je Se vedno mnenje nekaterih članov kolektiva: *Ja, kdo pa nam bo hodil vsak dan iz Bistrice za 16 tisoč na mesec?* marveč še prav izrecno brez njega. Ko bo iz opekarne izpuhtela vsa puhla mogočnost pravkar spodrsle uprave, bo prav gotovo podjetje zaživelo novo življenje. Vidite, dragi moji, pa sem se spet. zaklepetal. Nekateri ste tega morda celo veseli, ker tako podrobno segam na posamezna področja —• toliko slabše za vas, če mi kdaj prinesete v mlin. pozdravlja vaš Vane S KONFERENCE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V HRPELJAH Kcmec preteklega meseca je bil v Idriji sedemdnevni tečaj za inštruktorje rokometa. Tečaj je organizirala Goriška rokometna pod-zveza, vodil pa ga je Tomislav Zevmk iz Ljubljane. Udeležili so se ga zastopniki vseh rokometnih sekcij in klubov goriškega okraja. Vseh tečajnikov je bilo petnajst, med njimi dve članici. Vsak dan so imeli osem ur praktičnega in teoretičnega pouka. Ob zaključku tečaja so vsi opravili izpite in pričakovati je, da bodo svoje znanje a uspehom posredovali rokometašem v Ajdoi'ščini, Dobravljajh, Do-rembergu, Idriji, Novi Gori-ci, Vipavi in Tolminu. Du/Mi NOGOMET Prejšnji leden so se v Hrpeljah sestali delegati osnovnih sindikalnih organizacij s področja občine na letno konferenco. Konference so se udeležili tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Tone Kodrič in sekretar občinskega komiteja ZKJ Ljubič ter predstavniki občinskega ljudskega, odbora. V organizacijskem delu poročila je predsednik občinskega sindikalnega sveta Vinko Zigante ugotovil, da ni svet v svoji pretekli funkcijski dobi v celoti opravil svoje naloge. Svet je sicer sodeloval v raznih političnih akcijah in reševal številna vprašanja s področja delovnih razmerij itd., ni pa dovolj posegel v organizacijska vprašanja sindikalnih organizacij v podjetjih, katerim je bilo potrebno nuditi več pobude in konkretne opore. Zaradi slabe povezave s sindikalnimi podružnicami se lc-te tudi niso mogle uveljaviti v podjetjih. Zato se je okrog tega vprašanja razvila iz- redno živahna razprava, posebno še, ko je predsednik OSS Tone Kodrič zborovaleem razložil pomen in vlogo sindikatov v našem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju, kjer morajo sindikati soodločati in ne samo posredovati. Drug za drugim so se nato delagati oglašali k besedi in navajali primere pomanjkljivih ali napačnih prijemov sindikalnih funkcionarjev tako v reševanju problemov podjetja In proizvodnje, kakor tudi pri uveljavljanju delavskih pravic in dolžnc3ti v duhu zakona o samoupravljanju. Temeljna naloga sin- dikalne organizacije mora biti predvsem v vzgajanju članov za pravilno razumevanje in izvajanje načel o samoupravljanju zlasti sedaj, ko uvajamo v tarifno politiko načelo plačila po učinku dela. Le na ta način se bo v proizvodnji povečala storilnost dela in bo delavec prejemal pravično plačilo za delo, ki ga je resnično opravil. Konferenca je končno sprejela vrsto sklepov, ki vsebujejo hkrati program bodočega dela občinskega sindikalnega sveta. J. 2. OBČNI ZBOR SINDIKATOV TUDI V OBČINI SEŽANA Čeprav je v nedeljo popoldne pihaj a. ostra burja, se je zbralo na igrišču v Kopru okrog 600 gledalcev in nestrpno pričakovalo, kako se bo končal domači derby. Posebna privlačnost srečanja je bila v tem, da so Koprčani prejšnjo nedeljo odlično zaigrali ter premagali Krim, Izola pa je jeseni zasedla nadvse častno peto mesto v enotni slovenski ligi. Gledalci pa so tokrat razočarani zapustili igrišče. Res je sicer, da je močan veter preprečeval lepo igro, vendar bi kljub vsemu lahko videli več. Obe moštvi sta igrali raztrgano, brez duhovitih zamisli in kot nalašč z visoko. IZOLA : KOPER 4:1 (2:0) za veter neprimerno igro. Izola je zasluženo zmagala, ker je igrala bolj borbeno, predvsem pa zaradi odločnih startov na prvo žogo. Koprčani, ki so spet nastopili s pomlajenim moštvom, so igrali, slabše kot prejšnjo nedeljo. To velja zlasti za obrambo, ki je delala hude začetniške napake. Pred začetkom spomladanskega dela prvenstva bo treba koprsko obrambo okrepiti vsaj še z dvema igralcema, sicer jim bo trda predla. Glede Izole lahko rečemo, da je trenutno v krizi. Več igralcev odhaja k vojakom in v nedeljo so nastopili s petimi rezervami. Organizacije in kolektivi v piranski občini so že začeli z izpolnjevanjem programa akcij in prireditev, ki so si jih skupno zadali v počastitev jubilejne obletnice naše partije. Posebno dobro poteka akcija prostovoljnega dela za ureditev bodočega športnega stadiona. Nekateri kolektivi (med njimi prvi kolektiv tovarne mila »Jadranka« v Piranu) so tudi že izpolnili prevzeto obveznost, da bodo opravili določeno število ur v korist fonda za finansiranje proslav in akcij za počastitev 40. obletnice KPJ, V tovarni mila so na primer delali preteklo nedeljo od 7. do 12. ure. Kljub temu, da večina delavcev in delavk še ni vključena v ZKJ in da delo to nedeljo ni bilo plačano, je prišlo delat 95 odstotkov vseh zaposle- SEŽANA Krajevni odbor ZB NOV v Sežani bo 6. aprila sklical množični sestanek, na katerem bo govoril republiški ljudski poslanec Ivan Regent o zgodovini KPJ. Po njegovem predavanju bodo predvajali dokumentarne filme. Aprila bo krajevni odbor ZB po slavnostni seji obiskal stare borce, ki se zdravijo v sežanski bolnišnici. Ob tej priložnosti jim bodo predvajali dokumentarne iilme iz dela in življenja ZKJ, bolnikom pa bodo podarili tudi nekaj knjig. Letos bo odbor uredil okolico pri spomeniški plošči pod Planino, kjer so Nemci ustrelili štiri talce. Osnovna organizacija ZKS železniške postaje v Divači bo v letošnjem jubilejnem letu priredila dvoje predavanj o zgodovini KPJ, delovni kolektiv postaje pa bo obiskal partizansko bolnišnico Franjo. Podobna predavanja bo organizirala tudi podružnica javnih uslužbencev pri ObLO Sežana. nih, izostali so pravzaprav samo bolni. Osnovne organizacije in aktivi komunistov pa so že začeli s pre-tresanjem gospodarjenja v podjetjih v preteklih letih. Hkrati sprejemajo sklepe oziroma dajejo predloge, kako naj bi se povečala storilnost, da . bodo tudi gospodarski uspehi pomenili počastitev jubileja partije. V teku je tudi predlaganje novih članov za sprejem v ZKJ. Kljub vsemu pa so se nekateri novi igralci kar izkazali in morda na pomlad ne bo šlo slabše kot jeseni. Vsekakor glavne lastnosti so — sodeč po nedeljski tekmi — ostale, to je hitrost, borbenost in vzdržljivost. To pa je v nogometu že 75 %> uspeha. Še kratek pregled igre. V prvem polčasu je Koper igral z vetrom in bil ves čas v rahli premoči. Kljub vsemu pa nespretni napadalci niso znali izkoristiti niti ene od številnih priložnosti. Pač pa je Izola kar dvakrat zatresla koprsko mrežo iz dveh povsem nenevarnih napadov. Oba gola sta bila plod začetniških napak koprske obrambe. Začetek drugega "polčasa je pripadal Kopru, ki je po seriji nevarnih napadov zmanjšal rezultat na 2:1. Mnogi so pričakovali preobrat, toda zgodilo se je povsem nasprotno. Koprčanom je po doseženem golu zmanjkalo moči in so se v glavnem do konca tekme le branili. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Če je Izola v prvem polčasu dosegla vsaj en gol preveč, pa je zato Koper v drugem polčasu prepoceni odnesel kožo. Kakor smo obveščeni, bosta obe obmorski enajstorici (in tudi Sidro) odigrali do začetka spomladanskega prvenstva še več prijateljskih tekem. Minuli petek so se zbrali v Sežani na rednem letnem občnem zboru delegati 45 sindikalnih podružnic območja nove sežanske občine. Poročilo o problemih sindikalnih organizacij je na tem zboru podal predsednik dosedanjega začasnega odbora Rado Dolgan. Sindikalne organizacije so odigrale veliko vlogo na področju delavskega samoupravljanja ter družbenega upravljanja, toda doseženi rezultati ne morejo nikogar zavesti k napačnim predstavam o dejanskem stanju. Če naj sindikalne organizacije pomagajo k nadaljnji krepitvi družbenega upravljanja in dobrega gospodarjenja, potem se morajo sistematično ter dosledno boriti za odpravljanje glavnih pomanjkljivosti v podjetjih in ustanovah. So primeri, ko sindikalne organizacije obravnavajo probleme .svojega podjetja tako ozko, kakor da bi ne bila ta ali ona gospodarska organizacija sestavni del komune. Cesto tudi tolmačijo stanje podjetja tako, da se člani delovnih kolektivov ne spoznajo iz številk, često pa dajejo taka pGročila šele ob zaključku leta. Ponekod se zadovoljujejo s tem. da izvolijo organe upravljanja in potem je vse dogajanje v podjetju članom kolektiva neznanka. Ta pojav je posebno pogost v manjših podjetjih, zlasti tam, kjer je že praksa, da se odloča samo za pisalno mizo. Potrebna je torej tesnejša povezava med sindikalno organizacijo, organi upravljanja in upravo podjetja. Zgodi se, da skuša kolektiv rešiti položaj podjetja s tem, da izglasuje dvig cen proizvodom ali storitvam, namesto da bi pod-vzeli vse za znižanje polne lastne cene. PODLISTEK ZA NAŠE LJUBITELJE NOGOMETA STRAH PRED ENAJSTMETROVKAMI: Pogosto se pripeti, da se sodniki boje dosoditi enajstmetrovko. Igralci to dobro čutijo in nadaljujejo z nepravilno igro. Sodnikov straji jih je vzpodbudil. Ali ni to grda razvada? Sodnik, ki nima dovolj poguma, da bi dosodil enajstmetrovko, naj preneha s sojenjem. Njegov strah samo škoduje razvoju nogometne igre, ki prav zaradi tega postala v bližini vrat vse prej kot privlačna! DOSOJANJE INDIREKTNIH UDARCEV NAMESTO ENAJSTMETROVK: Tudi to je grda razvada, zlasti reno-miranih sodnikov, ki mislijo, da jim je dovoljeno več kot drugim. V pravilih je točno povedano, kdaj se tlo-sodi enajstmetrovka in kdaj indi-rektni udarec. Samovoljna razlaga pravil ni dovoljena. Navedli smo nekaj glavnih činite-Ijev, s katerimi lahko sodnik vpliva na razvoj in kvaliteto nogometa. Predvsem jc važno, doseči enoten kriterij za sojenje. Sodnik se mora temeljito pripraviti za tekmo in svojo doižnost opraviti kar najbolje. SODELOVANJE SODNIŠKE TROJKE Tekmo sodi glavni sodnik — mejna mu pomagata. Brez mejnih sodnikov ne more začeti tekme. Ce ni izpra-šanili mejnih sodnikov, morajo klubi določiti dva iz vrst igralcev. Toda tudi neizprašanl mejni sodniki so dolžni priti pTcd začetkom tekme v slačilnlco, da jim sodnik pojasni, kaj želi od njih. Seveda imajo neizpra-šani mejni sodniki manjša pooblastila kot'Izprašani. Pri nas sc je uveljavil diagonalni način gibanja glavnega sodnika, med- tem ko sta mejna sodnika dolžna .spremljati predzadnjega branilca. Ta način se je že tako udomačil, da ga ne bi kazalo spreminjati. Pač pa bi se dalo še marsikaj zboljšati. Sistem sicer ni slab, le način sojenja ima vrsto vrzeli. To velja za glavne kot za mejne sodnike. Osnovne sodniške organizacije 'bi morale tudi mejnim sodnikom posvetiti vso pozornost. Ni vsak sposoben za mejnega sodnika, zlasti ne za takega, da se lahko nanj glavni sodnik v vseh pogledih zanese. Kvaliteta sojenja je odvisna od kvalitetnega sestava celotne sodniške trojke in od njihovega medsebojnega sodelovanja. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pozornost in odstranjevati pomanjkljivosti. Naj jih nekaj navedemo: Pogosto srečujemo sodnike, ki jim je opravljanje funkcije mejnega sodnika poniževalno. To stališče je vsekakor zmotno. Kdor ne zna opravljati sodniških nalog na liniji, ne bo uspel niti kot. glavni sodnik. Mejni sodniki ne spremljajo poteka igre in se radi »zagledajo«. Zaradi tega zaostajajo s signalizacijo, ali pa prekrške enostavno »zaspljo«. Večkrat jc tudi njihova signalizacija prepozna ali pa tako medla, da je sodnik ne more upoštevati. Mahati je treba seveda takrat, ko sodnik vidi. Mahanje v prazno je seveda brez smisla. Glavni sodnik pogosto prepusti vso odločitev gledo offside mejnemu sodniku, ne da bi preveril, čc je vpliv na igro nastopil ali ne. Mejni sodniki pogosto ne pazijo dovolj na aktivne in pasivne offside. Pogosto se glavni sodnik giba tako, da kaže stranskim hrbet in seve- Organ, ki mora vsestransko obravnavati probleme gospodarskih organizacij, je občinski zbor proizvajalcev. Zato bo v bodoče potrebno večje sodelovanje med njim in sindikalnimi organizacijami. Bilo bi prav, če bi zbor proizvajalcev pomagal odstraniti neskladnosti, ki so v tem, da nekateri kolektivi ustvarijo z manjšim trudom relativno večji plač-ni fond, ki vlagajo mnogo naporov in tudi dobro gospodarijo. Rešitev tega vprašanja ni enostavna, vendar bi jo bilo potrebno poiskati. Govora je bilo še o stalno naraščajoči produktivnosti, o nagrajevanju po učinku dela, tehnično higienski zaščiti dela, o nujnosti povezovanja sindikalne organizacije s telesnovzgojnimi in športnimi organizacijami ter DPD Svobodami. Po živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predsednik OSS Tone Kodrič, sekretar občinskega komiteja ZK1S Alfonz Grmek in predsednik občine Janko Va-lentinčič, so delegati izvolili 35-članski občinski sindikalni svet. za predsednika tega sveta Rada Dolgana in za tajnika Cirila Dro-leja. Na tem občnem zboru so delegati predlagali v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ tekmovanje z vsemi občinskimi sindikalnimi sveti v koprskem okraju v borbi za znižanje polne lastne cene proizvodov ter za večjo kolektivno in individualno storilnost dela. -er da signalizacije ne opazi. Pripeti se tudi pogosto, da se glavni sodniki izgovarjajo na odločitve mejnih sodnikov. čeprav so bili v položaju, ko so dogodek bolj videli kot mejni. Mejni sodniki z raznimi kretnjami kažejo občinstvu, da se s sodnikovimi odločitvami ne strinjajo. To so glavne pomanjkljivosti, ki zadevajo sodelovanje sodniško trojke. Na nedavnem posvetovanju v Paliču so nogometni sodniki priporočili vsem osnovnim sodniškim organizacijam, naj za mejne sodnike določajo ljudi, ki so že v praksi pokazali, da razumejo to nalogo. Hkrati so na tem posvetovanju sprejeli enotno znake za mejne sodnike. Naj jili navedemo: 1. Ce zapusti žoga vzdolžno črto igrišča — dvigniti zastavico nad glavo in v poševni smeri nad glavo pokazati smer, v katero naj se žoga meče. Le v izjemnih primerih trenutnega prestopa vzdolžne črte naj zastavico dvigne nad glavo, večkrat 7. njo pomaha in nakaže smer za met žoge. 2. Ce igralec stoji med metom žoge na igrišču — dvigniti zastavico nad glavo In večkrat z njo pomahati. 3. Ce je vrgel žogo igralec, ki ni bil upravičen do meta — isto kot pod točko 2. 4. Ce žoga zapusti prečno črto in je zadnji z njo igral napadalec — zamakati z zastavico iznad glave, nato jo spustiti in se napotiti proti srednji črti. 5. Ce igralec postavi nepravilno žogo pri izvedbi udarca od vrat. oziroma če žoga pri izvedbi ni zapustila kazenskega prostora — zamahati z zastavico večkrat nad glavo in obstati. (Konec prihodnjič) Univerzalni TOMOS stabilni ma-lolitražni motorček, katerega proizvodnjo je tovarna žc v celoti usvojila in ga izdeluje po tekočem traku. Njegova uporabnost je vsestranska, zlasti v kmetijskih gospodarstvih in tudi v ribištvu DJAKARTA — Indonezijske oblasti so ugotovile, da krožijo v Indoneziji ponarejeni bankovci, ki so bili tiskani na Formozi in ne na Japonskem, kakor so doslej menili. RIM — Generalni direktor OZN 2a prehrano in kmetijstvo Binai Randžan Sen je glede na to, ker še ni uspelo premagati lakote na svetu, kljub temu, da se nekatere države pritožujejo, da imajo kmetijske presežke, predlagal, naj bi leto 1963 proglasili za leto borbe za osvoboditev sveta od lakote. NOVA ODKRITJA V ANTARKTIKI Nedavno so sovjetski polarni raziskovalci na skrajnem Jugu naše Zemlje zabeležili spet nove uspehe. Odkrili so piramidasto, do polovico s snegom pokrito 3300 m nad morsko gladino na samem štrlečo goro, kakor tudi gorsko verigo s 17 vrhovi, Se niže pa nadaljnjih šest gorskih vršacev, ki so oCividno južni odrastki gorovja princa Karla, Vse te gore niso zarisane še v nobenem zemljevidu. Zgrajene so iz kladastih oblik, vrhovi pa so tablasti. Odkritja so zasluga posadke letala, ki je spremljalo sankarsko vprego v novo sovjetsko raziskovalno postajo »Tečaj relativne nedostopnosti«. HOJA PO STOPNICAH Da je stopanje po stopnicah zvezano z znatno porabo moči, je opazil pač vsakdo, če je moral pešačiti več nadstropij navzgor. Znanstvena medicina je zdaj ugotovila, da je telesna obtežitev pri hoji po stopnicah navzgor nekako sedemkrat večja kot pri hoji po ravnem oziroma dvainpolkrat tolikšna kot pri naglem kolesarjenju. Premikanje vozička, naloženega 7. dvema stotoma, nekako ustreza potrošnji sile, ki jo človek porabi, če se dviga po stopnicah. Prejšnji teden je umrl Ce-cil B. de Mille, slavni filmski režiser, eden izmed ustanoviteljev filmske industrije v Holywoodu. Bil je med najmočnejšimi filmskimi producenti v ZDA. Na sliki je s svojo ženo Konstanco nekaj dni pred smrtjo. V astrahanskem kombinatu ribje industrije in hladilnic so montirali dva velika stroja, ki v eni delovni izmeni lahko prekontrolirata devetdeset tisoč konservnih škatel, če so hermetično zaprte. Vse nepravilno zaprte konserve stroja avtomatično izvržeta. 2e dolgo je znano, da človeški organizem občuti tako V mestu Simonoseki na Japonskem imajo velikanski akvarij — morski živalski »vrt«, v katerem so zbrani najredkejši prebivalci morja in sladkih vod. Posebna zanimivost so že kar udomačeni delfini, ki prav dobro poznajo svojega hranilr ca. Njegov prihod sprejemajo z veselimi skoki visoko iz vode in mu tako rekoč jedo z roke. Posebno veseli so, kadar je za kosilo morska riba. Na sliki: delfin je »skočil« po svoj obrok. PREBIVALSTVO ZDA Po uradnih podatkih je število prebivalstva v ZDA že preseglo 170 milijonov, kar pomeni 13 ■/» povišek v primeri z letom 1950. Dasiravno se je povprečje človeške starosti v zadnjih desetletjih povečalo, je večje število prebivalstva predvsem rezultat njegove povojne rodnosti. Zdaj se v ZDA vsako minuto rodi osem novih državljanov. To pomeni, da dobijo ZDA vsakih deset dni tolikšen prirastek novega prebivalstva, kolikor bi zadoščalo za naselitev mesta s 100.000 ljudmi. V teku enega leta se v ZDA rodi okrog štiri milijone otrok. Po sedanjih vidi- MESTO RUDARJEV V teku zadnjih šest let je med Ostravo in Češkim Tje-šinom nastalo najmlajše češkoslovaško mesto z imenom HA-VIRZOV. Zraslo je iz dveh vasi in je naseljeno z rudarskimi družinami orlovskih in kar-vinskih rudnikov, V modernih štirinadstropnih stavbah žvi danes blizu 30.000 ljudi, čez nekaj let računajo, da jih bo do 70.000, Povsem sodobno opremljena stanovanja so dvo do štirisobna. Istočasno so v Haviržovu zgradili tudi več modernih osem in enajstletnih šol, otroških zavetišč, raznih prodajaln, restavracijo in kino, pridružil pa se jim bo v kratkem tudi velik Kulturni dom. ZAHODNONEMŠKA VOJNA MORNARICA O njenem trgovskem ladjevju smo poročali v lanski štev. 50. Vojna mornarica Zahodne Nemčije razpolaga trenutno s 104 plovnimi enotami in dvema skupinama mornariškega letalstva ter s 17.000 vojaki in mornarji vseh službenih stopenj. Največji vozili sta 2750-tonski rušilee »Z-l«, izposojen od ZDA, ter nekaj nad tisoč-tonska, iz Anglije izvirajoča fregata »Gnelsenau«. Letos ji bodo ZDA posodile še nadaljnjih pet rušilcev, v Angliji pa namerava kupiti še 6, fregat. Novogradnje zajemajo 4 rušilee, 30 brzih čolnov, 13 obalnih iskalcev min, 20 urnih motornih čolnov, dve enoti za vež-banje in 4 spremne ladje. kih računajo, da se bo v naslednjih dvajsetih letih število prebivalstva ZDA povečalo za 63 milijonov ter bo leta 1980 štelo že precej nad 230 milijonov državljanov. V.itkoviške železarne v Ostra-vi,- CSR, pripravljajo zanimivo tehnično novost v stanovanjski izgradnji, Delavci in nameščenci odseka za investicije so se obvezali, da bodo mimo rednega dela zgradili petnadstropno stavbo s 54 stanovanji in to v petih mesecih. Sporazumno z nekim bratislavskim podjetjem bodo gradili na doslej nenavaden način — z nepretrganim sistemom litega betona, povezanim s panelovo gradnjo. Za samo gradnjo in montiranje pripravlja železarna tudi posebno konstrukcijo gradbenega odra, ki se bo dnevno kakor tudi kolebanje letnih časov, kar se včasih kar vidno pokaže. Natančne preiskave v teku zadnjih let so pokazale, da je tudi nastop smrti vezan na določene ure. V nočnem času med polnočjo in šesto uro zjutraj so smrtni primeri najbolj pogostni. Je pa tudi prav razločna letna krivulja umrljivosti, ki dosega višek v februarju, medtem ko kažejo poletni meseci julij, avgust In september najnižje stanje smrtnih primerov. V nasprotju z zelo razširjeno domnevo, da tudi jesen čez nor-"malo uničuje človeška življenja, so raziskovanja dognala, da se krivulja umrljivosti od oktobra dalje sicer rahlo dviga, ne doseza pa tiste izredne višine, kot jo pozna- februar. postopoma hidravlično dvigal, kakor tudi ostalo potrebno tehnično opremo. Na stari način bi gradnja tolikšne stanovanjske stavbe trajala več kot 14 mesecev. PRAZNIČNI OTOK! Ni jih dosti po i vet orni h morjih, Ki bi nosili imena pomembnejših praznikov. V otočju Chathajn, vzhodno od Nove Zelandije leži NOVOLETNI OTOK, prvi košček suhe zemlje, ki *e ga dotakne novo leto, V južnovzhodnem delu Pacifika najdemo VELIKONOČNI otok, ob severovzhodni obali Avstralijo BINKOSTNO-NEDELJSKI OTOK, kar tri pa imamo BOŽIČNE OTOKE, v vsakem oceanu enega. Največji Icii »koraj v matematični sredini tihomorskega prostranstva dobro stopinjo pod ravnikom v tako Imenovanem Fannlngo-vom otočju. DrugI se sonči v Indijskem oceanu nekaj sto kilometrov jnžno od otoka Jave. Je znatno manjši od prre-ga. Najmanjši pa se je namestil tik zahodno francosko obalo v Atlantskem oceanu, Pred kratkim so v Leningradu -uvedli na tramvajih poskusno obratovanje brez sprevodnikov. V vozovih cestne železnice so pri vhodu namestili poseben avtomat, v katerega potnik vrže kovanec in dobi ustrezno vozovnico za želeno relacijo. Na sliki: potnik dobiva vozni listek iz avtomata. V neki ameriški ladjedelnici so zaradi popravila potegnili na navoz pilotsko ladjo, ki pa se je med manipuliranjem nevarno nagnila za polno tretjino na desno. Pol je je bilo že na kopnem, pol še v vodi. Ni šlo ne nazaj ne naprej. Tudi primernega vitla ni bilo pri roki. Položaj je postajal, iz minute v minuto bolj kritičen. Rešili sta ga dve lokomotivi. Vzdolž škvera sta potekali dve vzporedni železniški progi. Pripeljali so dve lokomotivi. Z jeklenimi vrvmi povezano ladjo sta obe hkrati potegnili na nasprotno stran nagiba in ladja se je na navozu srečno zravnala ter prav tako srečno prispela na namembno mesto v ladjedelnici. Te dni je gostoval v Vzhodni Nemčiji cirkus iz Sovjetske zveze. Pravijo, da so ga Nemci povsod navdušeno sprejeli. Posebno priznanje je žela dresurna točka (na sliki) ob nastopu v Stuttgartu ljudskega umetnika sovjetske federalne republike Rusije Valentina Filatova z ukročenimi medvedi. — Se ti ne zdi, da si nekoliko pretirala, ko si se napravila v to obleko za svoj prvi sestanek? Vrh tega pa je bilo vseeno, Iido je bil prvi na mestu. Zakaj šele v petek natančno opolnoči je potekla dosedanjemu lastniku lastninska pravica do tega dragocenega kosa zemlje in šele od polnoči naprej so smeli udeleženci postavljati svoje mejnike. Tako je odločil poverjenik zlatega rudnika v Datvsonu in kapitan Consadine je poslal na sam kraj oddelek policije, ki naj bi poskrbela, da se ta odlok do pičice natančno izpolni. Pa je nekdo sprožil vprašanje, ali je treba upoštevati sončni ali policijski čas. Consadine je izjavil, da bo odločilen policijski čas, kakor ga bo kazala žepna ura poročnika Pollocka. Pot je najprej vodila po plani strugi potoka Mono. To je bil pravzaprav komaj dva čevlja širok žleb, ki ga je od desne in leve utesnjeval v dolgih zimskih mesecih zapadli sneg. Vsakdo si je prizadeval odgovoriti na vprašanje, kako se bo dobrih štirideset sani in tri sto1 psov zvrstilo na tako ozki poti. »Jo j, joj, jo j!« je rekel Cok. »To bo kaša, da še nikoli take! Iz te zagate bo samo en izhod: bij, pehaj in orji vse, kar ti pride na pot. Ako bi ves potok bil gladek ko steklo, bi mogla komaj desetorica vpreg voziti vštric. Obhaja me slutnja, da bodo tukaj nagosto padale batine, preden se srečno izmažemo na prosto. Ce nama pride kdo na pot, kar nič ne maraj, bom že jaz znal sukati pesti.« Dimač je vzbočil prsi in se poredno zasmejal. »Ne, ti se ne smeš umešavati v pretep!« je vznemirjen zaklical njegov tovariš. »Naj se zgodi karkoli hoče, čuvaj svoje pesti. Kako neki boš upravljal pse na sto milj dolgi poti, če ti bodo polomili členke? To se bo pa gotovo zgodilo, če jo boš komu primazal po čeljustih.« Dimač je prikimal, »Prav imaš, Cok. Kaj bi se po nepotrebnem podajal v nevarnost.« »In zapomni si,« je nadaljeval Cok, »prvih deset milj bom že jaz rinil, kjer bo sila. Ti se pa takrat odpočij, kolikor moreš. Do Yukona te bom že pritresel, kar brez skrbi bodi. Od tam naprej pa bo vse na tebi in na psih. Slišiš, ali veš, kakšen je Schroederjev naklep? Prva vprega ga bo čakala šele četrt milje od tukaj in spoznal jo bo po svetilki. Pa mu bova že dala popra. Moj znak bo rdeča luč, da boš vedel.« Dan je bil jasen in mrzel, toda preko neba se je začela napravljati tenka oblačna koprena. Noč je bila topla in temna. Kazalo je, da bo začelo mesti. Toplomer je kazal petnajst stopinj pod ničlo in v Klondiltu pravijo, da imajo milo zimo, kadar je petnajst pod ničlo. Nekaj minut pred polnočjo je Dimač pustil svojega tovariša z vprego pet sto čevljev niže na potoku in se pridružil tekmovalcem na številki tri. Petinštirideset mož je bilo in vsi so čakali, da planejo in si osvoje tisoč tisočakov vredni zaklad, ki ga je Cyrus Jonhson vnemar pustil v zmrzlem produ. Vsak izmed njih je imel s seboj šest lesenih klinov, ki naj bi veljali za mejnike, in težko leseno kladivo, da jih bo zabil v tla. Oblečeni so bili v tople bombažaste jopiče. Poročnik Pollock je pri svetlobi ognja pogledal na svojo uro. Manjkala je še ena minuta do polnoči. »Pozor!« je zaklical in dvignil v desni roki samokres. Sekundni kazalec se je polagoma pomikal naprej. Petinštirideset parov mokasinov se je krepko uprlo v steptani sneg in petinštirideset parov rok je ojeklenelo; petinštirideset klinov je bilo zataknjenih v sneg in petinštirideset desnic je dvignilo lesene bate kvišku. Strel se je razlegel in bati so padli. Pravica, ki jo je imel Cyrus Johnson do tega kosa zemlje, je potekla. Dimač je zabil svoj prvi klin in s prvimi desetimi udeleženci zdirjal naprej. Na vogalih so goreli ognji in pri vsakem je stal policaj s polo v roki in beležil imena udeležencev. Vsak udeleženec je moral povedati svoje ime in pokazati svoj obraz, tako da ni mogel namestnik postavljati mejnikov, medtem ko bi pravi tekmovalec že sedel v saneh in podil doli po potoku. Na prvem vogalu je poleg Dimača zabijal svoj klin pl. Schroeder. Bata obeh sta udarjala istočasno. Ko sta še zabijala, so od zadaj že prihajali drugi, in sicer s tako vihravostjo, da so bili drug drugemu napoti. Začelo se je prerivanje in nemilo suvanje. Dimač se je prerinil skozi gnečo, zaklical svoje ime policaju in zdirjal naprej. Videl je, kako je pl. Schroeder butnil v nekoga in padel. Dimač ni čakal. Nekaj jih je bilo še vedno pred njim. Pri slabi svetlobi plapolajočega ognja se mu je zazdelo, da vidi pred seboj široki hrbet Velikega Olafa, in pri jugozahodnem vogalu sta z Olafom skupno zabijala kline. Ta uvodna dirka ni bila lahka stvar. Meja zemljišča, vzdolž katere so tekli, je bila skoro miljo dolga in je šla po neravnih tleh, pokritih z mehkim snegom. Tekmovalci, ki so sopihali okoli Dimača, so se spotikali, padali ter vstajali z raztrganimi koleni in razpraskanimi rokami. Veliki Olaf je padel tako tesno pred njim, da se mu Dimač ni več mogel ogniti, ampak je telebnil čezenj. Zgornji središčni mejnik je bilo treba zabiti na rob strmega brega. Kdor ga je zabil, se je zaprašil doli, hitel preko zmrzle struge in začel plezati na drugi breg. Dimač se je vprav pognal navkreber, pa ga neka roka prime za gleženj in potegne nazaj. V medli svetlobi oddaljenega ognja ni bilo moči videti, kdo je to storil. Arizona Bili pa, ki se mu je pripetilo nekaj podobnega, je vstal in z vso silo sunil zlikavca v obraz. Dimač je to videl in slišal, toda preden se je vnovič mogel pognati po strmini navzgor, ga trešči po glavi neka pest in znova vrže na tla. Pobral se je na pol omamljen, pogledal, kje je lopov, mu pomeril s pestjo v čeljust, a se je v poslednjem hipu spomnil Cokovega svarila in ni sunil. Takoj nato se je nekdo privalil po bregu navzdol in mu izpotlnesel noge, tako da je bil zopet na tleh. To je bila le bleda predpodoba tistih neprilik, ki so tekmovalce čakale doli pri saneh. Ljudje so trumoma dohajali od nasprotnega brega in se slepo rinili v gnečo. V celih rojih so se zaganjali v breg, pa so jih njihovi nevoščljivi tovariši, ki so jim sledili za petami, vselej zopet zvlekli nazaj. Preklinjanje, otepanje in sopihanje. Dimač jc v duhu zagledal pred seboj obraz Joy Gastellove. »Samo da bi ne začeli rabiti batov,« si je mislil. Padal je zopet in zopet. Končno se mu je posrečilo, da je v snegu pobral raztresene kline in bat ter se rešil iz tiste žive kopice. Začel je bolj daleč od njih plezati v breg. Nekateri drugi so bili že pred njim in usoda je hotela, da jih je že več pred njim teklo proti severozahodnem kotu.