NAŠ ČASTNI OBČAN
Ivan Maček-M atija, rojen 28. maja 1908 v Spodnji Zadobto-vi, je vse svoje življenje posvetil boju za lepše in pravičnejše živ-Ijenje delovnih Ijudi. Že kot mlad tesarski vajenec je stopil na pot revolodonarnega boja, v katerega je vlagal vse svoje velike sposobnosti in sile.
Zaradi tega je bil leta 1930, takoj po odsluženju voja-škega roka, sprejet v Komu-nistično partijo. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti in velike aktivnosti je hitro postal vodilni komunist na območju tedanjih občin Polje in Dobrunje. Hitro se je tedaj povečalo število članov KP in simpatizerjev ter so bile usta-novljene nove celice.
Zaradi povezave partijskih celic in usklajenega delovanja koraunistov je ustanovil za ob-močje poljske in dobrunjske ob-čine rajonski komite KP in postal tudi njegov sekretar. Že v letu 1932 je postal član okrožnega komiteja KP Ljubljana in njegov sekretar.
V obdobju 1930—1935 je za območje naše sedanje občine značilna hitra rast revolucionar-nega delavskega gibanja. Pove-čano število celic, večje število članov KP in njihovo usklajeno delovanje je imelo velik vpliv na hitrejše vključevanje mladine in simpatizerjev tako v podjetjih kot na terenu. Delavska kulturna društva Svoboda v Zalogu, Zad-voru in Zadobrovi so postala sre-dišča naprednega in žarišča revo-lucionarnega delavskega gibanja pod vodstvom Komunistične par-tije. Začela sta se kovati delavska solidamost in enotnost, usmer-jena v revolucionarno aktivnost, kar vse je bila osnova za uspešen razvoj naprednega delavskega gibanja v času tik pred drugo sve-tovno vojno ter za uspešen razvoj narodnoosvobodilnega gibanja leta 1941.
Za to ima Ivan Maček-Matija velike zasluge, saj je bil začetnik in nosilcc tega giban ja, v katerega so se vključevali predvsem mlajši in dali revolucionarnemu gibanju novega poleta in sile.
V začetku leta 1934 je bil vključen v Pokrajinski komite KP in bil na IV. partijski konferenci septembra 1934 izvoljen za se-kretarja Pokrajinskega komrleja KP. Že leta 1935 je odšel v Sov-jetsko zvezo, kjer je dve leti obi-skoval politično šolo. Po vrnitvi v domovino leta 1937 je nadaljeval z revolucionarnim političnim delom, a je bil leta 1938 aretiran in od državnega sodišča za zaščito države v Beogradu obsojen na štiri leta zapora. Zaprt je bil v Sremski Mitrovici, kjer je prav tako sodeloval v političnem delu in bil član kaznilniškega komiteja KP.
Po razpadu stare Jugoslavije je sodeloval v skupini zapornikov, ki je pripravljala in v avgustu leta 1941 tudi uspešno izvedla pobeg iz jetnišnice. Iz partizanske čete na Fruški gori je odšel v Vrhovni štab, kjer je postal sekretar par-
tijske celice Vrhovnega štaba in tako neposredno sodeloval v tež-kih dneh prve nemške ofenzive v Srbiji in preboju v Bosno.
V marcu 1942 se je vrnil v Slo-venijo in postal politični komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, od oktobra 1942 do julija 1943 pa je bil koman-dant glavnega poveljstva. Pod imenom Jernej Posavec je bil tako na čelu slovenskih partiza-nov v najtežjem obdobju narod-noosvobodilnega boja, pa tudi obdobju njegovega vzpona. ko so se po roški ofenzivi začele usta-navljati brigade in divizije, ki so postale udarna pest slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.
Vse do konca vojne je oprav-Ijal najodgovornejše politične in organizacijske naloge. Prvi je bil povsod tam, kjer je bilo najtežje, kjer je bilo treba pionirsko zao-rati ledino. Bil je član politbiroja CK KP Slovenije, član SNOS, čtan slovenske delegacije za II. zasedanje AVNOJ, načelnik OZNA za Slovenijo in postal eden prvih slovenskih generalov. Maja 1944, ko je bil na poročanju v Vrhovnem štabu, je v Drvarju doživel nemški desant in sodelo-val pri preboju tovariša Tita in vrhovnega štaba.
Kot pred vojno in tned njo je bil tudi po osvoboditvi med pr-vimi graditelji naše nove sociali-stičnc skupnosti. Bil je minister
za notranje zadeve, podpredsed-nik vlade LRS, minister za grad-nje, predscdnik gospodarskega sveta vlade LRS, podpredsednik izvršnega sveta SRS, član zvez-nega izvršnega sveta, član CK KP oziroma ZK Slovenije in njen or-ganizacijski sekretar, član CK KPJ oziroma ZKJ. Od leta 1945 do 1967 je bil poslanec skupščine SR Slovenije in od leta 1963 do 1967 tudi predsednik skupščine SR Slovenije. Od leta 1945 do 1958 je bil zvezni poslanec. Od 1967. leta dalje je član sveta fe-deracije.
Prav tako je bil v letih od 1948—1962 predsednik zveze borcevoziroma združenja borcev NOV Slovenije in član vodstev drugih družbenopolitičnih orga-nizacij.
Je nosilec številnih odlikovanj, med katerimi so najpomemb-nejša Spomenica 1941, red na-rodnega heroja in red junaka so-cialističnega dela.
Vendar ga vse te odgovorne na-loge nikoli niso ovirale, da se ne bi stalno vračal v domače kraje, v kraje, kjer je začel svojo revolu-cionarno pot. Vedno nam je sve-toval, nas spodbujal in usmerjal v našem razvoju. Ža vse njegovo delo smo ponosni nanj in mu hva-ležni za njegovo pomoč.
Zato je podelitev častnega ob-čana ob njegovi 70-letnici naša skromna zahvala za njegovo delo.