Imeriška Domoviiv/i Mo ~ ^i{Une ■ ]1227 V.f?V- NO. 23 !)»■ IV' E M*IG/* l%l— HO AMERICAN IN SPtRff •M KN IANOUAO« ON&f Natfonm] and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1970 ALOVCNIAN S&MtMiNO vwmpAjm' ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII SenaSno poročilo za omejile? zdravniških nagrad v zavarovanja Obsežno poročilo Senatnega finančnega odbora priporoča omejitev zdravniških nagrad v okviru Medicare in Medicaid. WASHINGTON, D.C. — Javno bolniško zavarovanje Medicare, ki je del Social Security sistema in v katero so vključene vse osebe, upravičene do prejemkov Socialne varnosti, je stalo v pretekem letu zvezno blagajno 8.3 bilijone dolarjev, Medicaid, katera krije bolniške stroške revnih in tistih, ki so na javni podpori, stane sedaj povprečno na leto $5.5 bilijonov. Študija finančnega odbora Senata, ki je bila objavljena koncem tedna, napoveduje, da bo v prihodnjih 25 letih zvezna blagajna izdala za kritje stroškov javnega zdravstvenega zavarovanja 131 bilijonov dolarjev več, kot bo v ta namen prejela. Potrebno je torej nujno nekaj storiti, da se to prepreči. Predlaga dve stvari: omejitev zdravni- ških nagrad za vse zavarovance javnega bolniškega zavarovanja in povečanje prispevkov za ta zavarovanja. Poročilo, ki obsega 323 strani, priporoča lestvico najvišjih dovoljenih zahtev za vrsto zdravniških uslug. Opozarja poročilo tudi na slabo upravo zavarovanja, ki se premalo briga za nadziranje pravilnosti računov zdravnikov, bolnišnic, negova-lišč in posrednikov v zdravstveni službi ter tako omogoča Vrsto zlorab. Poročilo priznava velik uspeh Medicare in Medicaid, pa opozarja na to, da sta obe v finančni krizi, da obe delata premalo učinkovito in gospodarsko. Načelnik senatnega finančnega odbora sen. R. B. Long in odborov najstarejši republikanski član sen. J. J. Williams sta izjavila, da upata, da bo Senat sprejel vsaj del priporočil omenjene študije. Preiskavo glavnega stana “Črnih panterjev” Zupan v Seattlu odklonil v SEATTLE, Wash. — Mestni župan W. Uhlman je dejal, da 3e odklonil predlog FBI, naj bi testna policija skupno z zveznimi oblastmi izvedla preiskave glavnega stana “Črnih panterjev” v Seattlu. Po njegovem taki nastopi pre-vee “spominjajo na metode Ge-stapo” in črnim panterjem več koristijo, kot škodujejo. Zvezne oblasti so zbrale pomike, na temelju katerih izgle-n3, da so imeli Črni panterji v svojem glavnem stanu spravljeno orožje, kot se je to pokazalo ^ Chicagu in v Los Angelesu. Črne panterje je padel sum, na bi utegnili biti v zvezi z de-om, če že ne z vsemi 18 bombnim napadi v Seattlu v zadnjih mesecih. Župan je kljub temu odklonil in do nje ni prišlo. v Oblačno in hladnejše. Najvi-sJa temperatura do 35. Novi grobovi Anion Sankovič Po kratki bolezni pljučnice je preteklo nedeljo ob štirih popoldne umrl v Womans bolnišnici v starosti 87 let poznani Anton Sankovič iz Bessemerja, Pa., rojen v Žijanah na Primorskem, od koder je prišel v Ameriko prvič leta 1905. Zapušča ženo Marijo roj. Jevša,'Cleveland, O., sinove Antona in Josepha, Cleveland, O., Mirota, Bessemer, Pa., hčerke Mary Bučkovič, Cleveland, O., Roža Burlovič, New York, in Sava Marin, New York, osem vnukov in enega pravnuka, sestro Polono Sankovič v Žijanah na Primorskem, ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v Bessemer, Pa. v četrtek ob devetih dopoldne v cerkev sv. Antona. Truplo bo takoj prepeljano v Bessemer. Pogrebne priprave in prevoz ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Margaret D. Perusek V nedeljo je umrla v Euclid General bolnišnici 4 dni stara Margaret Diana Perusek, hčerkica Edwarda in Diane, sestrica Joyce in pok. Richarda. Družina živi na 19307 Cherokee Avenue. Pogreb je bil včeraj popoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na All Souls pokopa-išče. Arabski vojni svel v Kairu prijema! ZDA Krop iz atomskih elektrarn bo izrabljen CLEVELAND, O. — Atomske elektrane rabijo izredno mnogo vode za hlajenje, po rabi jim gre vroča voda v nič. Zato so sedaj začeli delati poskuse, da bi jo v vročem stanju rabili za namakanje. Baje so se prvi poskusi v državi Oregon dobro posrečili. Vroča voda pospešuje rast pridelkov, posebno sadja, varuje nred zmrzlino itd. Voda ni ra-Jioaktivna, da bi škodovala zdravju. Zaenkrat take vode še ni veliko na razpolago. Leta 1980 bodo 1 atomske elektrarne proizvajale že 20% do 25% vsega toka, kar ga rabi naša dežela. Takrat bo pa seveda kropa do-?ti na razpolago. Demokratska politična I tridnevnica WASHINGTON, D.C. — Vod-1 stvo demokratske stranke je , , . v> . sklenilo, da organizira te dni po- Vceraj se ys zaključilo tli-isebno politično tridnevnim. V| dnevno posvetovanje petih^necje],j0) so se demokratje pogo-arabskih držav7 v Kairu O | varjali z narodom, največ na te-vojnih ukrepih proti Izra-i ievi2ijj. Včeraj je imel sejo poli-elu. Zaključno poročilo na- tični svet demokratske stranke, ki ga vodi bivši podpredsednik ZDA Humphrey. V svetu sedi 50 odličnih demokratov, njihova naloga pa je sestaviti demokratsko poslanico na narod, ki naj razloži sedanje demokratske poglede na političen položaj, posebno pa na vojskovanje v Vietnamu. Demokratje niso kritično ocenili samo vojskovanja v Vietnamu, ampak tudi stike naše ad pada ZDA in slavi ZSSR. KAIRO, ZAR. — Včeraj je bilo zaključeno v Kairu tridnevno posvetovanje petih arabskih držav, Egipta, Jordanije, Sirije, Iraka in Sudana, o ukrepih, ki jih naj skupno podvzamejo proti Izraelu. Pred sestankom, na katerega so bile verjetno povabljene še nekatere druge države, je Naser izjavil, da arabski svet nima izbire, da mora voditi vojno z Izraelom, ker bi sprejem neposrednih pogajanj pri sedanjem stanju pomenil “predajo”. Pogajanja in posveti vodnikov petih držav, — Irak je zastopal predsednik vlade Mahdi Amash, ker je ostal predsednik republi- PREDSEDNIK CCC ZAHTEVA NA SOLI NEMOTEN POUK! Na Cuyahoga Community College je prišlo pretekli petek in včeraj znova do izgredov in včeraj so opoldne predavanja na visoki šoli prekinili. Predsednik Charles E. Chapman je sinoči v posebni izjavi poudaril, da je odločno proti vsakim motnjam rednega pouka na visoki šoli. CLEVELAND, O. — Pretekli redno vojskovanuje in da jim petek je prišlo do prvih obsež- ni mar za “ljudsko” vojno. Se-nejših nemirov in izgredov na'veda jim v Peipingu tudi ni Cuyahoga Community Collegeu sredi mesta. Povod za izgrede naj bi bile pritožbe zaradi razmer v kafeteriji, vzroki pa naj bi bili že stari, predvsem rasna napetost med črnimi študenti. ministracije ž režimom Van!PretekIi Petek 3e šolska uprava Thieuja in našo politiko na pariški konferenci. Seveda je pa še dosti drugih vprašanj, ki bi jih bilo treba spraviti v zaključno izjavo, toda zmanjkalo je prostora. Izjava je zamišljena kot neke ke ,E1-Bakr f TJ % bi mogel vrste demokratska" poslanica Ja pazljivejše sledit, rastoči nape- , 1970 Ako j, bo litlfna jav. nost pripisala tak pomen, bo tosti na meji z Iranom — so se vršila sredi grmenja protiletalskega topništva, ki je preganjalo izraelska letala, ko so napadala vojaške cilje v okolici glavnega mesta. Zaključno poročilo o tridnevni konferenci, ki so ga izdali včeraj, napada ZDA, ki podpirajo Izrael v njegovem sporu in soočenju z arabskimi državami, in hvali ZSSR, ki takp obilno podpira arabske države. Kljub vsej tej hvali so se v Moskvi, kot trdijo diplomatski viri v Londonu, odločili proti pošiljatvi sovjetskih vojaških letalcev v Egipt. Ne marajo namreč, da bi se po tej poti neposredno zapletli v boj. : pozvala na kampus policijo, ki je nekaj razgrajačev prijela, pa jih kasneje izpustila. Včeraj so se nemiri nadaljevali in nekaj belih študentov je bilo pretepenih, da so morali iskati pomoči v bolnišnici. Predsednik visoke šole Charles E. Chapman je izdal sinoči Ogromne količine vode Reka Amazonka v Južni Ameriki je najbolj vodnata na vsem'ference poleg svetu. Vsako sekundo prinaša! nepoškodovana. Bombo so Bomba ekspodirala v novinarskem središču v Saigonu SAIGON, J. Viet. — Bomba je v nedeljo zvečer pretresla i glavno novinarsko središče sredi mesta. Urad je bil uničen, vendar ni bilo nobenih žrtev, ker je bila nedelja in je bil prazen. Dvorana za tiskovne kon-urada je ostala brez tak pomen, bo dve strani obsegajočo izjavo, v verjetno prišla na prvo mesto kateri odločno nasprotuje vsa-med demokratskimi dokumenti Mm bodočim motnjam rednega za prihodnjo volivno kampanjo, dela na visoki šoli. Obljubil je, da bo strogo izvajal predpise o Moratorijsko gibanje se hoče pokazati tudi v februarju WASHINGTON, D.C. — Zanimanje za moratorijsko gibanje je že močno zamrlo, toda gibanje samo še hoče živeti. V februarju je prevzela študentovska Mobe-organizacija delo, zvezano z javnimi nastopi v tem mestecu. Nastcpi bodo skromnejši, tako pričakujejo tisti, ki poznajo razpoloženje med MO-BE voditelji. Javni nastopi1 so predvideni za prihodnji teden, program zanie je pa napovedan za ta teden. Ne bo pa kaj posebnega. V marcu se bo ogrelo in zato bodo prišle tudi večje manifestacije in demonstracije v po- disciplini in vse odgovorne za izgrede in motnje dela na šoli pozval na odgovor. “Mi smo polno obvezani, da predavanja ne bodo nikdar več odpovedana zaradi motenj,” pravi Chapman v svoji izjavi. Napovedal je nove stike med predavateljskim zborom in med študenti ter pozval prebivalstvo Velikega Clevelanda, naj pomaga ustvariti ozračje razumevanja. Predstavniki črnskih študentov so včeraj zahtevali odstranitev predsednika kampusa Charlesa N. Pappasa, njegovega upravnega pomočnika Sylvestra Davisa in Franka Kelkerja, načelnika odbora zaupnikov CCC. Uprava visoke šole je objavila Štev. Zvezane bodo z akcijo, ka-iV£'er?J’ ** f" jutri ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Članstvo je prošeno, da prinese na sejo denar za prodane vstopnice za veselico, ki bo v nedeljo 15. februarja, ali pa vstopnice vrne. Nagrade so dobili— Na farnem bazarju pri Mariji Vnebovzeti so dobili nagrade: $500 Mrs. Budd M. Car, E. 280 St., $200 Frank Berkopec, Hunt-mere Ave., $100 Frank Trepal z E. 232 St., po $50 Mr. in Mrs. I. Jakomin z Ozark Ave. in Andrew Zupanc Jr. z Neff Rd., po $25 Louis Perme s Tyronne Ave. in G. Masar s Clearaire Avenue. Vratni nagradi sta dobila Mrs. Veronica Gerich in Frank Laznik. V belem veselju— Smučanje pridobiva med mladino v naši deželi vedno več prijateljev. Med pospeševatelji tega športa je znana posebno tudi ga. Frieda Gerdin, žena splošno znanega rojaka in zvestega naročnika našega lista g. Staneta Gerdina. Ga. Frieda je direktorica smuškega središča Mont Chalet v Chesterlandu. V četrtek, 12. feb., bo razpravljala o smučanju in svojih pogledih nanj na 7 radijskih postajah Clevelanda in okolice na programu CEIC “The Best Location in the Nation”. National and International Circulation Publish«! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ITditjr: Mary Debevec NAKOCNINA: 7 t* Združene države: $16.00 na leto; $8.00 ra pol leta; $5.00 za S meseca Sta Kanado in dežele Izven Združenih držav: ’ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO -40^ 83 No. 28 Tuesday, Feb. 10, 1970 Ravnovesje sil med velesilami Nova smer v naši zunanji politiki, ki temelji na načelu, da mora biti njena podlaga zmogljivost naše dežele, je jasno pokazala, da to načelo vpoštevata tudi Sovjetska zveza in Kitajska. Razlika je le v tem, kako katera država to pove. Amerika je svobodna dežela, administracija ne more v njej igrati v politiki slepomišenja, zato je nova smer v njeni zunanji politiki prišla primeroma hitro na svetlo. Prehod nanjo ni trajal niti dobro leto. Sovjetska zveza in Kitajska sta diktaturi, tam se režimu ni treba ozirati na to, kaj narod žieli. Tam se lahko dela politika na skrivaj, ne samo domača, ampak tudi zunanja. Vendar vidimo lahko tako v sovjetski kot kitajski zunanji politiki novo smer, ki je slučajno enaka pri obeh in obenem tudi podobna naši. Tudi Sovjetska zveza in Kitajska mislita na zmogljivost, kadar odrejata smer svoje zunanje politike, le da to imenujeta drugače; boj za mir. To pomeni strah pred atomskim orožjem. Ni se treba goljufati: ne sovjetski ne kitajski tovariši se ne bojijo navadnega orožja, saj vedo, da tako o-rožje ne bi bilo odločilno pri spopadu z Amerikp. Vedo pa tudi, da bi jih Amerika niti ne poskušala premagati z navadnim orožjem. “Boj za mir” pomeni torej za komunistični svet strah pred nuklearnim orožjem, pred medcelinskimi raketami in za vsak slučaj še pred sateliti. Prav isti strah ima tudi Amerika. Saj je na primer predsednik Nixon opozoril prav za svoji zadnji tiskovni konferenci, da se naša dežela Kitajske boji le s perspektivnega vidika, to je pa 10 in več letih, ko bo Kitajska oborožena z nuklearnim orožjem in medcelinskimi raketami, in da je temu primerno napravljen načrt za našo obrambo, ako bi prišlo do spopada med nami in Peipingom, pa bi do takrat še ne obstojala pogodba s kitajskimi komunisti o o-mejevanju in kontroli nuklearnega orožja. Tako imajo vse tri velesile isti strah pred novo svetovno vojno. Ravnovesje mednarodne politike temelji torej na trikotniku: Washington-Moskva-Peiping. Zunaj tega ravnovesja se svetu zaenkrat ni treba bati povoda za novo svetovno vojno. Na drugi strani pa tudi nobena med tremi nima trenutno veselja, da bi resno rožljala z orožjem. Vsaka med njimi le opazuje svoje tekmece, kaj počenjajo. Amerika dela to odkrito, Sovjetska zveza in Kitajska pa bolj na tihem. V tem trikotu samem ne bi mogli videti nobene resne nevarnosti za svetovni mir. Res je, da se Kitajska narašča, Sovjetska zveza pa grozi, toda ne prva ne druga nimata veselja, da bi resno mislili na spopad, ki bi vodil v svetovno vojno. Amerika pa še celo ne. Saj se skuša s Sovjetsko zvezo pobotati o omejevanju in kontroli proizvodnje nuklearnega orož(ja. To pa misli Moskva zares, kajti pokazalo se je, da Moskva ne sabotira izvrševanja mednarodnih pogodb, ki so v zvezi z obrambo, na primer pogodb o demilitarizaciji vesolja, severnega in južnega tečaja itd. Ako bo podpisala pogodbo o kontroli proizvodnje nuklearnega o-rožja, jo bo tudi držala vsaj tako dolgo, dokler v Kremlju ne pridejo na oblast komunisti s popolnoma novimi političnimi vidiki in cilji. Tega pa ne bo tako kmalu, saj vidimo, kako počasi se menja sestav njihovega politibiroja. Ni prav nobene podlage za sum, da bi se ves politbiro mogel menjati preko noči. Tovariši v politibiroju gledajo drug drugemu na prste. Ako bi opazili kje kaj sumljivega, bi se prizadeti hitro združili v odpor. Spremembe v politbiroju po Stalinovi smrti to dosti jasno dokazujejo. Še bolj počasi se spreminja politbiro v Peipingu. Tam obstoja le ena nevarnost: da bi Mao nenadno umrl in pustil za seboj kaos. Pa tudi ta nevarnost ni velika. Moskva bi v tem slučaju najbolj pazila na to, da kitajski tovariši ne bodo začeli misliti resno na novo vojno. S tem seveda ni rečeno, da so vojne nevarnosti izginile. So še zmeraj tu, morda celo velike, toda ne resne. Par takih se odigrava pred našimi očmi. Izraelsko-arabska vojna je spravila iz ravnovesja politične sile na Srednjem vzhodu. To jezi Moskvo, ker mora financirati arabsko vojskovanje; ne dovoli pa Arabcem nobene take vojaške poteze, ki bi poslabšala sedanji politični položaj. Amerika skuša biti kolikor mogoče nevtralna, ker pri tem najmanj tvega in ima obenem tudi najmanj stroškov. Sicer pa: dokler si Bela hiša in Kremelj lahko vsak trenutek direktno telefonirata, se za mir ni treba bati. V podobni zadregi je Amerika v Vietnamu. Kot ima Moskva na Srednjem vzhodu zaveznike, ki vojaško niso dorastli svoji nalogi morda pa tudi politično niso na svojem mestu - , tako ima tudi Amerika v Vietnamu zaveznike, ki niso kos svoji nalogi ne v vojaškem ne v političnem pogledu. Kot Moskva nosi velik del stroškov za vojskovanje okoli Izraela, tako nosi Amerika velik del stroškov za vojskovanje v Južnem Vietnamu. Kot je arabslca nepopustljivost v zadrego Moskvi, tako je nepopustljivost vlade v Hanoiu preglavica za ameriško politiko. V obeh slučajih je lokalno ravnovesje sil narušeno, pri čemur pa ne vesta ne Moskva ne Washington, kako naj se vse skupaj konča. Kosygin ima torej več utemeljenih razlogov za vzdihovanje nad nadlogami kot za rožljanje z orožjem. Tako je dejansko stanje, akoravno ga diplomacija skuša sproti prikrivati, sedaj na en način, sedaj na drugi. Računati moramo s tem, da se bo ravnovesje lokalnih političnih sil porušilo tudi marsikje v Afriki in Latinski A-meriki. Tam bodo pa taki pojavi manj nevarni, kot so v Vietnamu ali na Srednjem vzhodu. Tudi tam se bosta A-merika in Sovjetska zveza hitro znašli, kar pa ne pomeni, da se bosta hitro sporazumeli. Interesi obeh se še zmeraj marsikje križajo. Precej teh križanj bo moralo biti zbrisanih, ako imata obe državi resen namen s pogodbo o kontroli proizvodnje in rabe nuklearnega orožja. Šele po podpisu pogodbe bo mogoče govoriti o začetku prave dobe mednarodnega miru. Zaenkrat se moramo zanesti, da je sedanji trikotnik ravnovesja političnih sil utemeljen na stvarnosti in da ga radi tega ne misli rušiti nobena med tremi velesilami, pa naj se trenja med manjšimi državami razvijajo tako ali tako. Svet ima torej dosti koristi od sedanjega trikotnika in verjetno ga ne skuša minirati noben politik, ki zavzema odgovorno mesto v mednarodni politiki, akoravno daje svojim diplomatskim pritiskom še tako grožeč obraz. BESEDA IZ NARODA Vabilo na kosilo Slovenske šole CLEVELAND, O. — Vsi rojaki so lepo povabljeni na kosilo, ki ga priredi v nedeljo, 15. februarja, Slovenska šola pri Sv. Vidu v svoji dvorani. Okusno kosilo bo na razpolago po $1.75 za odrasle in $1.25 za otroke, od 11.30 do 2h popoldne. Cisti dobiček od tega kosila vzdržuje Slovensko šolo. M. Sfiligoj, taj. Ob pogrebu Dolenčeve mame CLEVELAND, O. — Preteklo soboto smo imeli pri Sv. Vidu pogrebno sv. mašo za rajnko go. Heleno Dolenc z E. 72. ceste. Sv. mašo je opravil rev. Danilo Za-nutič, asistirala pa sta mu diakona gg. Franc Kosem in Jože Božnar, ki bosta 30. majnika 1.1. posvečena v Clevelandu za duhovnika. Father Zanutič izhaja iz znane Zanutičeve družine z E. 61. ceste. Gospod je prišel v ZDA po zadnji vojski iz tistega dela slovenske zemlje, ki je spadal pred to vojsko pod Italijo. V slovenske šole ni mogel hoditi, ker jih ni bilo pod Italijo za Slovence. Svojega materinega jezika se je naučil v domači družini, knjižne slovenščine pa šele v begunstvu, odnosno v Ameriki. Danes opravlja službo božjo in druga duhovniška opravila v svojem lepem materinem jeziku, kar je gotovo v veliko vzpodbudo tukajšnjemu slovenskemu mlademu rodu. Dijakona gg. Kosem in Božnar, letošnja dva naša clevelandska slovenska no-vomašnika, sta nekaj mlajša, sta šla še ket otroka s svojimi starši zdoma, pa tudi oba obvladata svoj materin jezik ter bosta kot duhovnika lahko v veliko duhovno in gmotno dobro slovenskim ljudem koderkoli bosta v službi. Pogrebna sv. maša za rajnko go. Heleno Dolenc je bila opravljena v slovenskem jeziku, se pravi ne samo maša, marveč tudi vse druge pogrebne molitve pred mašo v pogrebnem zavodu, kakor tudi one po maši ob krsti in ob grobu na pokopališču. Kako vzpobudno je bilo to za vse zbrane, saj pa je bila velika vi-dovska cerkev ob tej pogrebni maši polna, kot je samo ob posebnih takšnih priložnostih! In kako lepo je v molitvi z gospodi pri oltarju sodelovala vsa cerkev. Prav tako tudi v pogrebnem zavodu, kjer je bilo oba dva dni. kolikor je ležala na o-dru rajnka mati, obnašanje rojakov resnično ne samo dostojno, marveč tudi resnično nadvse spoštljivo do rajnke in njenih preostalih dragih. Enako tudi na pokopališče. Bil je to resnično katoliški slovenski pogreb, kakor ga je vpeljal zadnji vatikanski koncil, ki prikazuje vsem nam tako upapoln pogled naše vere na človekovo slovo s tega sveta. Samo ob redkih naših pogrebih se tako veliko in res lepo moli, kot se je molilo tako pri pogrebu dobre Dolenčeve matere. Veliko zaslug za to ima rev. D. Zanutič in oba naša gg. diakona Kosem in Božnar. Kako blagodejno je to gotovo vplivalo na vso številno pri pogrebu zbrano slovensko mladino, ki pohaja sedaj v srednjo in tudi še v ljudsko šolo! To so brezdvom-no priložnosti, ko se porajajo v njenih dušah klici po duhovnih poklicih. Dolenčevi družini, posebno o-četu g. Jožetu, je bilo gotovo vse to v veliko duhovno tolažilo. Saj pa je Dolenčeva družina ena tistih med nami, v katerih je versko življenje vseh njenih u-dov na prvem mestu. In še tole: Dolenčeva mama ni umrla v bolnišnici ali v domu za ostarele, koder umrje večina ameriških ljudi. Umrla je doma, tako rekoč v naročju svojih dragih. Dolgo in hudo je bila bolna, toda vsega tega se njeni ljubljeni niso ustrašili, da bi jo zaradi tega oddali v kateri izmed takih domov. Vzeli so nase še to žrtev, in to ne samo iz ljubezni do nje, marveč v glavnem iz svoje globoke vere. Koliko laže je bilo potem rajnki umreti! In pa: Ali ni vse to nam vsem v dober zgled, v naše duhovno in telesno dobro? Dolenčeva mama uživa, tako smo prepričani, že večno božjo Ljubezen in božje Zdravje. Njeno slovo od ljubečega moža in očeta pa je za te kakor tudi za vse druge njene drage ter za vso našo slovensko katoliško skupnost v tem znamenju neprimerno manj hudo in težko. Bog z njimi in tudi z vsemi nami! Rajnka pa bo tako še dolgo, dolgo živela v naj lepšem spominu vseh nas. J. S. Plamenček krščanske edinosti smo prižgali! NEW YORK, N.Y. — Velikokrat se ljudje zbero z nekakšnim posebnim namenom, pa ob razidu ni zaslutiti pravega namena, zakaj so se zbrali. Nič skupnega ne poneso nazaj na svoje domove. Včasih se zgodi, da se ljudje zbero skorajda z nekim strahom bežjim, pa se zgodi, da se razidejo z občutjem sreče v srcu in s tiho blaženostjo v duši. Menda ni nikakšno pretiravanje, če tako porečem za našo nedeljsko strnitev v cerkvici sv. Cirila 1. febr. pri deseti maši, za katero nam sje župnik p. Richard prejšnjo nedeljo v oznanilu dejal: “Da bodo vsi eno .. . Vabili smo v našo cerkev naše srbske pravoslavne sosede. Njihova cerkev je na 26. cesti. Njih župnik je Very Rev. Basilij Vejno-vič. On bo prišel prihodnjo ne- deljo in bo blagoslovil žito pred sv. mašo, po pravoslavnem obredu. Simbolizem tega je vera v posmrtno življenje ... Sprejmite naše srbske sobrate s prijaznim in s sobratskim pozdravom.” Tako nam je naš župnik naznanil prvo ekumensko srečanje slovanskih krščanskih bratov za priliko, ki jo je razložil v svoji pridigi preteklo nedeljo. Že poprej se je srečal s srbskim župnikom, ki je prav tako kot naš p. Richard redovnik, z arhimandritom Basiljem Vejno-vičem in sta se porazgovorila o vsem, kar je bilo potrebno za ta skromen in preprost ekumenski nastop. Pater Richard bo bral sveto mašo za pokoj duše Andreja Glušiča, ki je imel veliko znancev in prijateljev med Srbi, in ©tac Basilij bo odmolil pred to mašo molitve za umrlega in opravil obred po vzhodnem načinu. In tako se je zgodilo! Izpred obhajilne mize v sredini je bila postavljena mala posebna mizica. Na njej razpelo z dvema svečama ob straneh. Pred razpelom žito, pripravljeno za blagoslovitev. Veliki križ nad našim glavnim oltarjem, Kristus razpet na njem. Pod vsako razpeto, z žebljem prebodeno roko gledata na nas Njegova blagovestnika sveta brata Ciril in Metod. Oznanjevalca Dobrote in Ljubezni Kristusove. Ko sta onadva živela in učila božjo * besedo in ljudi vabila k delom božjega hotenja in dopa-denja, smo bili še vsi eno, pa bodisi — ali kot pogani ali kot kristjani. In vprav zategadelj se je njihova blagovestniška pot začenjala na vzhodu med našimi slovanskimi brati in se je končala med nami na zapadu. Točno ob desetih začno “Fantje z Osme” na koru prve pianissimo Gallusove skladbe Glej, kako umira pravični, ki ima nekaj glasbenih fraz iz staroslovanske cerkvene glasbe. Verni-ki, ki smo bili predstavniki katoličanov, pravoslavcev in protestantov, smo prižgali sveče. Melodija mirnosti in blesteči u-trinki svetlobe so že prevzeli našo intimnost notranjo in v po-jenjanju zadnjih akordov zaslišimo glas otca Basil j a, ki začenja molitev: U ime Otca i Sina u nebesih . . . pomolim se ja ... In tako je otac Basilij molil za pokoj duše Slovenca, ki je bil katoličan. Edinstveno doživetje v središču naše srenje! Ob koncu molitve je otac Basilij kratko odpel: Večnaja mu pamjat... Večnaja mu pam-jat... In obrnil se je proti nam vernikom. Nagovoril našega župnika p. Richarda in njegovega pomočnika p. Bertranda ter vse nas. Povedal nam je pod velikim križem nad oltarjem, pred malim razpelom, kako smo pravzaprav vsi eno v Kristusu. Ko sem ga poslušal, se mi je v duhu odprlo Sv. pismo in v njegovih vrstah sem zagledal zapisane besede: “... zakaj eden je Učenik, vi vsi pa ste bratje .. Po zadnjih besedah svojih je otac Basilij objel in poljubil župnika p. Richarda, se obrnil na drugi stran in objel in poljubil p. Bertranda. Se oprostil nam zbranim vernikom, ker mora hiteti v svojo cerkev sv. Save, ki je njen patron in da slave danes njegov godovni dan. Vsi verni, ki smo menda pri tej maši, ki je bila — kot je vsaka — ponovitev Kristusove zadnje večerje, globlje razumeli Njegovo molitev na njej, ko je prosil svojega nebeškega Očeta: “... da bodo vsi eno kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bo svet veroval, da si me ti poslal. . . da bodo vsi eno, kakor sva midva eno, jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno.” Z otcem Basiljem nam je p. Richard pripravil ta blaženi moment pravega krščanstva in to nam je razložil v srčnosti polni pridigi, ko nam je dejal: * Predragi v Kristusu! Naši slovenski sosedje in so-rojaki, bodite nam posebno dobrodošli po Vašem svečeniku, častitem gospodu Basildju Vej-noviču. Vi ste danes prvič v naši cerkvici. Priliko je dala sv. maša, darovana za dobro poznanega prijatelja, pokojnega Andreja Glušiča. Ta prilika je prišla tako rekoč ob koncu tedna, v katerem molimo za združenje vseh krščanskih narodov. Ta prilika združevanja je torej za nas v New Yorku — nekakšen zgodovinski trenutek, da je toliko Slovanov zbranih pod eno streh. Jaz se klanjam temu momentu, da zbrani Srbi, Hrvati in Slovenci naenkrat lahko skupaj molimo k svojemu Očetu v nebesih. To je danes mala stvar, ki bo lahko postala velika stvar! Drugo ime temu momentu je EKUMENIZEM! To je združenje vseh kristjanov. Tudi od škofije smo dobili navodilo, da bi se poslužili ekumenske prilike. Prilika se nam je ponudila, dasi sicer ob žalosti, smrti pokojnega Andreja Glušiča. In če me bo škofija vprašala, kaj smo napravili za ekumensko težnjo, bom z veseljem omenil to današnje dejanje. Zares, prišli smo do časov sprememb in nihče več ne želi da bi se vrnili v stare čase! Vendar u r e s n i č e vanje popolne krščanske edinosti bo dolg, dolg proces, v katerem smo storili šele prve korake. Preteklost je sicer premagana, a je še vedno navzoča. Proces zedinjevanja bc tudi terjal mnogo sprememb v krščanskih skupnostih. Ne sprememb na račun RESNICE, pač pa na račun obleke, v katero se je resnica zavila. Treba bo iti daleč nazaj ne prve nezastopnosti, te nezastop-nosti popraviti —' in potem it' naprej. V tem bo potrebna dolgotrajna potrpežljivost med raznimi krščanskimi občestvi.. Ker ta stvar zadeva na mnoge težave, zgleda, da stvar monentalnc zastaja. Vendar, če pa pogledamo, kaj vse se je zgodilo v pokoncilskih letih, ne moremo govoriti, da zastaja. Ekumenstvo. ki je spalo skoraj nad osem sto let, se zdaj razvija počasi, vendar po fundamentalnih spremembah zares napreduje. Celo na ekumenski razvoj naprej lahko pokažemo v preteklem letu! Nadaljevalo se je delo v mešanih komisijah, v katerih delujejo člani Ekumenskega sveta. Meseca maja je papež Pavel VI. obiskal v Ženevi sedež tega sveta. Njegove besede so bile trezne, kot se je izrazil protestantski zastopnik H. W. Hes-sler. Dejal je: Papežev govor iz-treznuje in hrabri! Pozornost je vzbudilo zastopstvo Tajništva za edinost, ki je prisostvovalo proslavi 1100-letnice smrti sv. Cirila, ki se je vršila v Sofiji. Vpoštevati je treba, da so nasprotne sile še vedno žive! Zato ekumenizem potrebuje duhovne pomoči nas vseh, ki hočemo biti resnični kristjani. Kar daš in žrtvuješ iz srca, to te bogati! Kar pa si egoistično lastiš, to te osiromaši in izprazni. Delati dobro, kjer se le da, zlasti bratom drugih krščanskih skupnosti, to je ekumenstvo. In ekumensko združenje bomo dosegli! Imamo tisto, kar je najbolj potrebno — dobro voljo! Z dobro voljo pa se vse doseže! Molimo, da bomo to doživeli še v našem življenju. Bog vas blagoslovi! * Ob koncu maše je večina zajela blagoslovljeno žito. Še smo postajali pred našo cerkvico. V vseh je bilo veselo občutje, kot da je že veliko noč tu med nami. In zares bila je mala velikonočna nedelja. Razbral sem iz duš vseh, da so se v naših dušah u- Krdstus pa je Ljubezen, In ko smo v nedeljo prižgali svojo šibko svečko ekumenizmu — je 'ljubezen v naših srcih zagorela in nam razsvetlila prve težke korake na dolgi poti, ki jo imamo še pred seboj do popolne krščanske edinosti. * Popoldne sem bil na proslavi sv. Save v pravoslavni cerkveni dvorani. Najprej je bil banket. Na tem banketu so govorili v glavnem tisti, ki skrbe za dobro njujorške pravoslavne skupnosti, Seveda glavni govornik je bil njihov župnik arhimandrit, otac Basilij Vejnovič. Otac Vejnovič je dober govornik. V prvem delu, naravno, je govoril o pomenu sv. Save. A z njemu lastno besedo je prešel na jutranji obisk naše cerkvice Sv. Cirila. Polno zasedeni dvora-ai je povedal, kakšna prilika — smrt čestitog Slovenca i dobrog Tugoslovena podpuk. Andreja Glušiča — je ustvarila to priliko. Povedal je zbranim Srbom, kako se je pobratil s p. Richardom in p. Bertrandom ter izročil Richardov bratski pozdrav zbra-uim na njihov veliki praznik. Vsa dvorana je burno zaploska-a in klici: Živio! so doneli. Od tu naprej je otac Basilij govoril samo o pravem krščan-;tvu in o dnevu, ki bo prišel — kot je cb koncu dejal: Molimo i nadajmo se, da če užiči dan s vets k og krščanstva! Po banketu je v spodnji dvorani na odru nastopila šolsk'i mladež z deklamacijami o s Savi. Skupina mladih je v n rodnih nošah nastopila z narodnimi plesi. Potem pa se je razvilo narodno veselje s plesom! Ob pol šestih sem se poslovil od otca Basilij a in ob stisku rok mi je dejal: “Toni, danes je bio lep dan, a nadam se, da temu ni-ie kraj, več tek početak. Mi bu-demo dobri prijatelji i hriščan-ska brača!” ✓ Zares, to je bil dan, ki naiP ga je pripravil Gospod, ker smo ravnali vse v njegovem dopade-rju. Ljubezen in bratstvo je naš Gospod! Tone Osovnik ------o------ ^varnost železniškega itrajka je odložena WASHINGTON, D. C. — Na posredovanje delavskega tajnika Shultza so železničarske unije sklenile, da do 21. februarja železniškega štrajka ne bo. Do takrat se bodo zastopniki unij udeležili redne zimske seje izvršilnega odbora AFL-CIO v Miami in se posvetovali, kaj naj storijo. Položaj je namreč ravno sedaj precej drugačen, kot je bil prejšnja leta, kadar je grozil štrajk na železnicah. Takrat so se ga bale železni-niške uprave, ker niso hotele izgubiti prevoznih poslov. Sedaj izgledi za prevoze niso ravno blesteči. Ako bo prišlo do zastoja v konjunkturi, bodo prve prizadete tovarne, ki rabijo veliko surovin in goriva. Zmanjkalo jim bo dela in ne bodo vedele, kam z delavci. Marsikateremu podjetju bi torej kratek štrajk prišel kar prav. Vse to dobro vedo unijski voditelji, zato letos še nihče med njimi ni samozavestno napovedoval š t r a j kov, čeprav so si od svojih unij dali izglasovati dovoljenje, da jih lahko proglasijo. Opazovalci pa tudi pričakujejo, da bo izvršilni odbor AFL-CIO svetoval unijam, naj ne gonijo pogajanj na štrajk. ------o------ Fotografiranje široko razširjana zabava NEW YORK, N.Y. — V naši deželi je fotografiranje in snemanje na filme zelo priljubljena in razširjena zabava. Prijatelji fotografiranja so povezani v skupno okoli 6000 klubih. ------o----— žene delajo izven doma WASHINGTON, D.C. — Oko- Kjer pa se vi zberete v mojem' naši deželi je zaposlenih imenu, bom jaz med vami!” j njihovih domov. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mesec dobrega tiska; o čem nam govori dobra tiskana beseda? “Če pregledujem svoje življenje, spoznavam, da dolgujem morda najbolj srebne ure svojega življenja knjigam. Dobre knjige nam vedno kaj podarijo, a :zato ničesar od nas ne zahtevajo; govorijo nam, kadar jih hočemo poslušati, in je glava Kristus ... Kristus ga je ustanovil kot občestvo življenja, ljubezni in resnice in on si ga tudi prevzema za orodje odrešenja ljudi...” (O tem nas Slovence v Združenih državah in po Kanadi poučuje mesec za mesecem “Ave Marija”, spremljevalka na naši poti proti večnosti.) Na policah Slovenske pisarne v Torontu potrpežljivo čakajo >' » a. x v w v- curvc*!j molčijo, če smo trudni. Dolga uUlpji slovenskih knjig, ki so sad leta potrpežljivo čakajo na nas ljubezni in trdega dela ljudi, ki in niso prav nič užaljene, če jih po tem dolgem čakanju vendarle spet vzamemo v roke; ne, ni- so zapustili domovino in so prišli v široki svet iskat svobode in demokracije. Mesec dobrega ti so užaljene, temveč so prav to-|Ska naj bi Slovence spomnil na ko bogate in darežljive do nas to duhovno -bogastvo, na to kot prvi dan. Kdor ima dobre “družbo”, ki vedno kaj dobrega knjige, ta res ne more biti do podari tistemu, ki seže po njej. (Bo še, ker meseca dobrega tiska še ni konec.) Mlade kuharice V Slovenskem domu na 864 kraja nesrečen, saj ima najbolj šo družbo, ki si jo lahko na zemlji mislimo.” (Pavel Ernst, objavljeno v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1970. Ali že imaš letošnje Mohorjeve knji- pape“i;“‘Te'‘‘že“nekaj ‘nedel" ge! So bogato darilo za ngko skih popoldnevov zbirajo mlada Ce^°/ ' ' j dekleta. Vse imajo željo postati Vcem je lepota slovens^ d(>bre lkuharice in dobre gospo. govorice nam, modernim Ro- dinje> Zato sta štedilnik in p0_ bmzonom, vrženim v vrvenje, grnjena miza ^6 središče. tujine? Prvič nam, ki smo pnsh Gospa Hacetova poučuje ta mla- £ ; vensk0 zavestl° in naso ma- da dekleta o kuharski umetno- 0 besedo na ustnicah na to sti_ Zaenkrat mlade kubarice 1 oceana, in drugič našim o- kar same pOSpravijo sadove svo. tIU;;om’ ki se bolj ali man,j u- jih prizadevanj. Nekateri, ki so spesno upirajo povodnji jezikov- tem bodo5im kuharicam 2eio c asimilacije.^ blizu, pa že šušljajo, da bodo za Nam starejšim je materma te kuharsk teča. slovenščina, jezik najintimnejših ja povabile širšo slovensko jav. doživetij. V tem se je izkristali-| nost) z namenom> da oceni in ziral spomin na nase življenje avi sadove njihove kuhar. od vsega pocetka. še danes nam|ske umetnosti Veliko sreaej deje govorica naših dus le sloven- kjetai ska in tako bo ostalo, dokler bo- por uio živeli. Odtod dragocenost in lepota slovenske besede nam, starejšim... Našim otrokom in vsem, ki so doraščali in doraščajo že sredi povodnji jezikovne asimilacije v tujini, se bo lepota slovenskega jezika razodela le v toliko, v kolikor jim jo bomo mi sami mogli in znali posredovati. V kolikor jim jo bomo mi napravili je-^k njihovih najintimnejših doživetij, jezik spominov od vsega Početka, govorico njihovega duhovnega življenja. Toda: Besede o lepoti so abstraktne, dokler niso doživete, Knjige razpošiljamo V tem mesecu dobrega tiska smo zaposleni z razpošiljanjem ZBORNIKOV za leto 1969. So že odšli izvodi te zajetne knjige po. širni Kanadi. Od Vancouvra do Kvebeka in na sever do Sud-bury-ja. (Mimogrede opomnim, da jih je še nekaj, ki čakajo naročnikov. Tja v Britsko Kolumbijo še nismo poslali nobenega.) ZBORNIK 1969 stane $5.75 in poštnina. Ko so Slovenci zvedeli, da je na poti tudi druga težko priča- in jezik je treba živeti prej kot ^ovan“ sicer Skozi Lu- pa filizofirati o njem.” (Dr. Ra-1L11in, SenfCe’ 1111: del’ 50 se zaceh do Lenček, Zbornik 1969.) j ogledovati ah imajo ze prvi in t t > .. .. 1 drug1 del- Marsikdo hoče imeti Vsak mesec posveti tam iz i,,,-;« • . , slovemkeea Celovca ‘Naša Luč’ 1 f d 1 k J g ta'k° Sm° Ze enskega Celovca iNasa Luc. odposlali prVa naročila. Sloven- ^lem ,arkl padajo po vsej za- ka pisarna iZvodov „L ,dela Padm Evcp. in sežejo tud, pre- skozl Lu£. S6nce f“ r****-« » “T?* °ba''jela. Pričakuje jih pa vaak 5au. r„, oSy nJ ZarkOV r:iKniiSa bo *w. $5.50 in poštni-* e.l o Slovenci raztreseni po teh na ^mljah brath razlago božjevbe-( Vsakdo, ki je knjigo že dobil sede, ki jo podaja Stvarni zup- po pošti, lahko vidi, da je letos p ? ; n°V1Ce ° slovenskem Z1V- poštnina za knjige draga: 65c. JU v zamejstvu in zdomstvu; Na pošti so nam sporoč]li) da azlago idej ki narekujejo so- prejemajo ^ kot “parcel obne dogodke; objavo .pisem !Post» Poštnina za te je draž-^ Jih pišejo slovenske duše, ki ja. kot je bila včasih za « inted ^cejo resnice in opore v vrtin- matter” Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG časov; navodila za vsakdanje življenje; preglede iz slovenske-tiska; dogodke iz slovenskih krajev in končno “Ljudi pod bičem”. "Ob idealih človeškega dostojanstva, krščanskega pojmovanja družbene ureditve in sploš- ne blaginje ter svobode in ne- Dragi Dobrovci in vsi drugi odvisnosti slovenskega naroda si dobrotniki, ki ste darovali za po-0nao prizadevali služiti zdom- pravo cerkve — Marije Vnebo-skupnosti, da bo čim bolj vzete — na Dobrovi! Upamo, da Jasno poznala svoj smisel in ste prejeli vsi lepo barvasto Sftioter.” (SIJ slovenske svobo- sliko obnovljene cerkve _______ z 3k dec. 1969.) | župnijsko štampiljko in župni- V vsakem času in v vsakem kovim podpisom, — ki smo jih narodu je Bogu všeč, kdor se ga'vsem dobrotnikom poslali. Ce °ji in dela po pravici” (prim. jo kdo ni prejel, pa bi jo rad, naj Pd. io, 35) vendar pa je Bog vpraša tistega, ki mu je izročil l0tel ljudi posvetiti in zveličati denar, in jo bo dobil. Posamič in brez vsakršne j Gospod župnik Anton Moder jnedsebojne zveze, temveč jih je!— bivši profesor — mi je pred 0tel narediti za ljudstvo, jki bi Božičem pisal in prosil, naj bi ^a v resnici priznavalo in mu na nek način sporočil vsem da-Veto služilo... Temu ljudstvu rovalcem zahvalo ter vse dobre želje za praznike in zdravja za novo leto 1970. Pa so mi nekateri svetovali, naj s kakim dopisom počakam, ker so pred kratkim dobili vsi karte obnovljene cerkve in da je za praznike že itak vsega na pretek. Pa sem dejal, prav, bom pa počakal, da se malo — “beseda vle-že”. Ker čas tako hitro teče, pa ne smem predolgo čakati. Zakaj, letos bodo na Dobrovi velike slovesnosti v počastitev 1000-let-nice nastanka Marijine božje poti. To je sedaj naj starejša Marijina božja pot v Sloveniji. G. župnik mi med drugim piše, da bo takoj, ko bo program slovesnosti sestavljen in odobren, tega poslal, da ga bomo mogli objaviti v časopisju. To je potrebno zato, da se bodo seznanili z njim oni, ki nameravajo obiskati svojce v domovini, pa se bodo lahko tudi udeležili kake teh slovesnosti in opravili božjo pot. Piše mi tudi, da bi rad v zgodnji pomladi preuredil nekatere reči v župnišču, (bivši Prosvetni dom), da bo bolj dostojno sprejemališče za razne odlične' goste, ki bodo to leto prihajali na Dobrovo. Mežnarija se je začela rušiti in je potrebna nujnega popravila. Dalje piše, da pripravlja za 1000-letnico zgodovino dobrovske božje poti za tisk. Rokopis je že gotov in se bo začel dogovarjati s tiskarji za izdajo. Piše “Bom videl, kakšni bodo predračuni in če jih bom zmogel, ker kasa je prazna. Če se kaj dela, se kar hitro sprazni. Domačini so že toliko dali, da že ne zmorejo več in ne smem od njih več zahtevati. So to zelo dobri ljudje.” Zelo bi bil hvaležen • piše, če bi še od tam kaj kapnilo — od vas. In tako dalje. Kaj rečete k temu? Ali bi se dalo zbrati skupaj še nekaj stotakov — 3-4 vsaj, da bi rešili ta težek položaj, v čast Mariji, ob njeni tisočletnici. Poskusimo! Pa lepo prosimo — brez godrnjanja in zabavljanja. Kdor da in kdor lahko da, naj da z dobro voljo. Le taki darovi so Zgoraj res za dobro vzeti. In Marija bo prav gotovo poskrbela, da bo to prej ali slej z obrestmi povrnjeno. Saj ni treba veliko. En dolar, dva, pet, deset ali pa več - kolikor pač kdo zmore, da mu drugje ne manjka. Kdor dolar težko pogreši — naj pa pobrska po kotih predalov, poišče po policah in obrne žepe — kakor je pred časom svetoval pater Odi-lo — in naj poišče cente, nik-Ije, dajme in kvodre — pa naj zavije v papir in odpošlje. In to naj bi bil — “dar uboge vdove” —, ki je še s posebno pozornostjo sprejeto in vpisano v knjigo dobrih del. Nič ne ma-rajte, koliko je število tega drobiža. Naj bo deset, petdeset, sto ali pa tisoč. Vsako število bo za dobro sprejeto. Marija vam to lahko s čudežem povrne, kar se je že nekajkrat zgodilo, kar boste lahko brali v zgodovini njene božje poti, če bo g. župniku omogočeno z denarjem, da bo mogel poravnati račun v tiskarni ali vsaj zmogel predračun. To bo zanimiva zgodovina. — Lepo prosimo, priskočimo še enkrat na pomoč z malim darom, da bo mogel poravnati račun v tiskarni ali vsaj zmogel predračun. To bo zanimiva zgodovina. Lepo prosimo, priskočimo še enkrat na pomoč z malim darom, da bo še to postorjeno. Zelo bi bil vesel, če bi se kdo od vas, ki radi prebirate tole mojo kolono — kar ste mi dokazali na božičnih voščilnih kartah, ko ste se zahvaljevali in me navduševali, naj le še pišem — spomnite s kakim darom v namen in spomin tisočletnice dobrovske božje poti. Vsaka vsota bo hvaležno sprejeta _____pa naj bo v eni, dveh ali pa tudi v treh številkah označena. Nobena ne bo odklonjena. To lahko verjamete. Vse bo zapisano v seznam dobrotnikov o priliki MARIJINE TISOČLETNICE. Ko bodo pozneje zgodovinarji pregledovali in objavljali imena takratnih dobrotnikov, pa se vas bodo vaši vnuki in pravnuki s hvaležnostjo spominjali, ko bodo na seznamih videli tudi vaša zapisana. Denar lahko pošljete naravnost župnemu uradu na Dobro- Ali se moramo bodočnosti zares bati? Ali Slovenci v Ameriki kot skupnost ali manjšina bodočnosti nimamo? To vprašanje smo si gotovo že vsi postavili in nihče si ni našel zadovoljivega odgovora. Amerika je velika, Slovencev malo. Slovenske naselbine se redčijo in če se še niso povsem, postajajo vsak dan bolj podobne in enake drugim in naš način življenja sličen načinu naših sosedov, ki so drugačnega porekla. Na drugi strani, in to je prav gotovo dobro, se naš rod širi, živi tam, vo ali ga pa oddajte kot prvič kjer nas poprej ni bilo. Na ta istim osebam. In ti so: dr. Puc način postajamo vedno večji. v Hoboknu, Košir Tone in Uran. kar Tončka v Clevelandu, Remec Marija v Chicagu, Kreditna Tudi druge manjšine so šle skozi podobno katarzo. Nekateri so se ohranili, drugi izgubili. zadruga v Torontu ali Lojze Ojačali so se, ker so ohranili Ambrožič v Torontu. Točen naslov je: L. A., 67 Malamute Cres., Agincourt 755, Ontario, Canada. Ali: Credit Union LDT., Manning Ave. 618, Toronto, Canada. Na ček napišite: “Dobrova” Trust No. 1569. To, če pošljete zadrugi. Ce pa meni, pa samo moje ime. In tako tudi drugim. Na listek poleg pa napišite, da je to za Dobrovo. (Dalje sledi) Da bi se ohranili WASHINGTON, D.C.- Pisati v slovenske časopise v Ameriki ali kjerkoli izven Slovenije je v mnogih ozirih težko, ker se pač le malo zgodi, kar bi vse čita-telje v resnici zanimalo, v prvi vrsti še iz slovenskega življenja. Vendar bi nas moralo zanimati: napredek vseh slovenskih organizacij v Ameriki, razvoj slovenskih fara, slovenske šole, uspehi naših rojakov v Ameriki in drugod po svetu, slovenska kapela v Washingtonu, Slovenik v Rimu, Slomškova in Baragova zadeva, slovenske prireditve in slovenska romanja, slovensko časopisje in knjige o nas, kulturni vrtovi, pristave, naše radijske oddaje in nastopi na televiziji, koncerti slovenskih pesmi in kulturne prireditve. Vse to in še marsikaj bi nas moralo zanimati. Tudi bi nas moralo zanimati, kaj se dogaja s Slovenci po svetu drugje in v Sloveniji sami. Ni še dolgo, ko je slovenska fara v New Yorku praznovala svojo 50. obletnico; fara Sv. Vida v Clevelandu pa je imela svoj 75. letni jubilej. Veseli moramo biti in ponosni smemo biti, da so naši predniki, ki so orali ledino slovenski narodni manjšini v Ameriki, imeli v mislih naše bodoče rodove. Zato lahko mi, njihovi dediči žanjemo plod njihovega dela. svojo zavest, vero vase in ponos na svojo ter svojih prednikov preteklost, s svojim delom pa pridobili vpliv; izgubili so se, ker so z jezikom izgubili zavest in se zatajili. Nisem prepričan, da je bilo pametno ali potrebno ukiniti latinščino iz rimsko-katoliškega bogoslužja, predvsem iz mašne daritve. Mnogi latinsko niso razumeli in so obredom brez težav |in pobožno prisostvovali. Podobno se je dogajalo z unijat-skimi katoličani, ki latinščine niso imeli in tudi niso vselej ali celo pogosto razumeli jezikovno njihove celotne in nad vse bogate liturgije. Zbiranje v cerkvah pri ukrajinskem bogoslužju jih je pa močno vezalo v občestvo, kjer so vsi vedeli in vedo, da jim je nekaj skupnega in da se to izplača ohraniti. To mora postati lastno tudi nam. Zelo malo drugačen je bil in je položaj Judov, v Ameriki in po drugih državah. Danes imamo v slovenskih farah slovenske maše. Računati moramo, da se bo nekoč zgodilo, ko večina potomcev sedanjih faranov slovenskih cerkva in župnij ne bo razumelo ali vsaj dobro razumelo slovenskega jezika. Morale pa bi se te maše in samo slovenske maše, v sloven-ščšini ohraniti, povezane s slovenskim petjem kot del naše slovenske verske tradicije. Pridige pa naj bodo v jeziku, ki ga večina bolje razume. Slovenske šole v pravem pomenu besede utegnejo postati anahronizem. Naj pa potem učijo naše male prelepih slovenskih pesmi in slovenskih tradicij tu in izven Amerike. Prav tako naj, skupno s slovenskimi organizacijami organizirajo obiske Slovenije, kar bo mnogim in za mnoge priložnost, da se priuče tudi slovenskega jezika, vsaj v neki meri. Tudi časopisje v slovenščini utegne najti vedno manj in manj naročnikov. Angleški deli so bili zato marsikje dodani, še več jih bo. In vendar je in mora ostati namenjeno za slo- Res je, človek živi v prostoru in času, ki mu je odmerjen. Res je pa, da moramo misliti na več- j venske Amerikance, pisati o nas nost in morali bi misliti tudi na in poročati o nas, o stvareh, ki bodočnost. Ravno tako narod ! so nam skupne, o naših stvareh, in narodna manjšina. Mi se lah- | Vloga časopisja bo iz dne v dan ko zapiramo vase, gledamo iz , bolj važna in prav od tega zavisi daljave, kaj se dogaja v Sloveniji in obujamo spomine na čase, ki so bili drugačni ter se jezimo na spremembe, ki jih zaustaviti nismo mogli. Še manj jih lahko azustavimo sedaj. Prav tako, kot so druge emigracije in izseljeniške skupine bile brez moči in nesposobne dajati smernice svoji nekdanji domovini. Ruski emigranti, tako beremo, so si radi, če so poprej imeli pravico, nadevali ob posebnih prilikah, uniforme častnikov; so se pa s svojo smrtjo izgubili za vselej. Večnemu iz-scljefoištvu je usoda podobna. Sloni na Starem izročilu, ki je lepo in bogato in nam vsem zelo pri srcu; ob misli, da mora nekoč postati drugače, pa se zgrozi in si zato hoče dajati duška iz življenja. naša cela bodočnost. Msgr. Baznik, nekdanji župnik pri fari Sv. Vida, je resno ali v šali vprašal clevelandskega škofa, naj bo dovoljeno uporabljati harmoniko pri maši, ko Slovencem kitara ni ravno blizu, harmonika pa je nekako del slovenskega življenja. Harmonikarji bodo lahko lepo uspevali in našli zanimanje ter privlačnost; še bolj pa bodo lahko uspevale in našle zanimanje ter privlačnost lepe slovenske pesmi, pri maši in na javnih koncertih. Radi jih bodo slišali mnogi, celo oni, ki jim je slovenščina popolnoma tuja.. Saj tudi opero mnogi cenijo bolj, če je petje v jezikih njenega nastanka kot pa v prevodih, ki se niti v spretnosti dostikrat ne odlikujejo. Najzanesljivejše jamstvo za našo bodočnost pa bodo ostale naše organizacije. Slovenskih organizacij pri nas je razmeroma precej in številčno so močne. Gotovo so na razpolago statistike. Mrs. Prisland je podala nekaj številk in statistik v svoji knjigi “From Slovenia to America”. Najbrže bo tudi malo članov, ki bi istočasno pripadali več kot eni sami številčno močni organizaciji, pri čemer naj mislimo v prvi vrsti bratovske zveze. Poleg praktičnih potreb, zaradi katerih je nekaj teh organizacij nastalo, imajo vključen v svoj pravilnik - naj bo zato primer K.S.K.J. - smoter, da hočejo delovati za ohranitev slovenskih tradicij v Ameriki. Ponovno in ponovno je bilo dokazano, da se je marsikaj slovenskega ohranilo ravno v okviru teh organizacij; z njimi je tudi nastalo novo ameriško slovenstvo. Več bi se lahko ohranilo, brez dvoma, težko pa bi brez njih bili naši mlajši rodovi slovenski, novo slovenski ali ameriško slovenski. Na nas je torej, da vse'te organizacije podpremo, se jim pridružimo, če njih člani še nismo, v njih damo čim večji poudarek ameriškemu slovenstvu in, kar bo najbolj važno, v njih vtgojjmo našo mladež, da bo tudi ona znala, morda še bolj kot mi, ohranjati in gojiti slovenskega duha in da bo uspela, da bodo vse te organizacije ostale v bistvu slovenske. Preko organizacij bomo tudi morali navaditi zanamske rodove, da bodo hoteli in znali gojiti vezi s Slovenci v matični domovini in, če se bo le dalo, pospeševati obiske predvsem tja. Tistim izmed nas, ki smo se od svojih staršev naučili slovenščine, nam je, po večini vsaj, slovenski jezik dragocenost. Mnogi se trudimo, da bi ga posredovali svojim otrokom. Mnogim bo to uspelo, mnogim pa ne bo. Še manj bo uspelo našim otrokom, vsaj v takšni meri, da bodo njih otroci vešči slovenščine prav tako kot angleščine in da bi slovenščino brez težav in z lahkoto ter samozavestjo lahko uporabljali. Tudi našim rojakom, ki otrok nimajo, bi morala biti ta misel razumljiva in sprejemljiva, ker je neizogibna. Z njo moramo računati, da bomo lahko našli primerno obliko, da se kot celota v Ameriki ohranimo, ko istočasno mislimo na slovenstvo bodočih rodov. Vsekakor pa je mogoče posredovati mlademu rodu zavest in ponos, ljubezen in navezanost na naše naj lepše tradicije, na našo pesem, kar bodo tudi naši otroci brez posebnih težav izročali dalje. Inačica vse ali nič nas bi pa že v tem rodu, tako na žalost izgleda, pa čeprav se mnogi proti temu bprimo, pripeljala k svojemu nujnemu koncu. Celo Prešeren sam je nekaj zelo rodoljubnih pesmi napisal v nemščini. Brez dvoma nam je vsem mar naših tradicij in ravno tako za trdno hočemo, da bo slovenstvo živelo. Z gornjimi mislimi pa bi rad povabil vse, da bi razmišljali, posamič ali skupno, kakšna naj bo oblika, ki bo omogočila, da bo slovenstvo preživelo udarec, ki ga v vsaki družini predstavlja prelomnica, ko slovenščina preide v angleščino. Odgovora na to vprašanje sam ne poznam. Prepričan pa sem, da bi ga z dobro voljo in po skupnem razmišljanju mogli najti. Najti ga tudi moramo, preden je prepozno. Treba nam je poiskati primerno obliko. Jasno mi je pa tudi, da bomo z gledanjem na preteklost, ki se bodočnosti boji in sedanjost odklanja, ostali izseljeniška skupina na e n i strani, ali pa na drugi strani begunci odnosno politična emigracija, če je komu poslednji izraz ljubši in mu pomeni več. Za ene ali druge pa je bodočnost kaj malo obetajoča, še več, se bo končala s smrtjo vsakega posameznika, kot celota pa bi ostali pozabljeni za vedno, ko pa na drugi strani lahko za vedno, v to sem prepričan, ohranimo slovenske maše (tudi če bi pridige bile angleške), slovensko petje, širimo knjige o Sloveniji, slovenskih zavodih in naših uspehih po svetu, pripravljamo koncerte slovenskih pesmi ali celo, kot smo nekaj časa prebirali šele pred kratkim, vztrajamo pri klobasah in potici, ki je celo že zdaj nekako poznana slovenska posebnost široko po Ameriki. C. Mejač V ameriških odnosih do Bolivije led prebil WASHINGTON, D.C. — Ni še pozabljeno, kako junaško je lani novi bolivijski vojaški režim pod predsedstvom generala O-vande nacionaliziral ameriško podjetje Bolivian Gulf Oil Co. To je naravno takoj ustvarilo med našim državnim tajništvom in bolivijsko vlado na pol vojno stanje vsaj na gospodarskem polju. Skušnja je učila, da to ne 30 dolgo trajalo in da se bo led začel kmalu topiti. In res se je to hitro začelo dogajati, seveda za kulisami. Obe nasprotnici sta začeli zopet govoriti, se pogajati itd. Danes je že prišlo v navado, da voditelji našega poslaništva v La -’azu niso več osovražene osebnosti v bolivijski birokraciji, akoravno o bistvu spora še ni dosežen sporazum. Pogajanja sicer napredujejo, pa le počasi. Znakov za dobro voljo ne manjka. Tako je na primer naša diplomacija omogočila bolivijski vladi nakup jet- tovornega letala, pozneje pa še računalnika. Brez ameriške pomoči ne bi Bolivija mogla dobiti potrebnega posojila. Ovire so zunaj odnosov med obema deželama. V La Pazu ne vedo, kam bo Ovando speljal svojo politiko. Nekateri se bojijo, da bo šel predaleč na levo. Drugi se bojijo, da se bo zameril generalom, ker jim hoče pristriči izdatke za narodno obrambo. Politična bodočnost režima Ovando ni torej zacementirana. Nihče pa ne trdi, da njegov režim ni v nevarnosti. Ovando mora previdno plavati med raznimi vojaškimi in civilnimi strujami. Optimisti mislijo, da bo srečno izvozil iz vseh slepih ulic. I udi naši diplomatje se nabigajo k temu upanju. DELO DOBIJO Moški ali ženska dobi delo za čiščenje novih uri dov v soboto, samo en dan tednu. GOLI) MEDAL FOODS 3820 Lakeside Ave. 431-6535 (32) Žensk« dobijo delo Čistilka Iščemo čistilko za lepotični salon, 5 dni v tednu. Kličite CH 1-8383. PIERRE’S BEAUTY SALON 210 Buckley Bldg. 1501 Euclid Ave. (10,11,12,17,18,19 feb) Help Wanted Female ASSEMBLERS Small growing east side concern requires women for day shift light sub-assembly and line assembly type employment. No experience required, will train. Company paid benefit program. For interview apply in person at personnel department. THE ANTENNA SPECIALISTS CO. 12435 Euclid Ave. (32) MALI OGLASI Ženitna ponudba Slovenka, se želi spoznati z Slovencem do starosti 42 let. Pišite na Ameriško Domovino pod “Pomlad.” (10, 13 feb) JAN PLESTENJAK: H E R O O E Z “Nisi je zaslužil lepe besede, še manj pa ljubezni!” se mu je zarežalo v duši. Predenj so se kot na platnu postavile goličave, kjer so se še nedavno bahavo senčile in sončile smreke, se poigravale z vetrom in dopovedovale pritlikavim sosedam: “Me smo pa Konškarjeve, Kon-škarjeve.” Parobki kostanjev, ki so od sramu lezli v zemljo in iz izmozganih korenin in izsušenih prsi prisilili k soncu vodene odganjke, da bi zabrisali sled nekdanje veličine, so mu lezli v oči in mu begali misli, ki so bile tako žejne ljubezni, miru in domačnosti. V podstrešju je zastokalo. Smrekovo lubje se je že osušilo, bilo je vegasto in najmanjši sunek vetra je zrahljal Tonetovo streho. “Kaj pa je to?” se je ustrašila Neža, Tonček se je pa od groze stresel. Na kaj takega ni bil vajen. Pri Adamovcu ni strašilo, tam so bili dobri ljudje. “O nič! Veter!” je razlagal Tone, pa mu je bila beseda neokretna, trda in skoraj zlagana. CHICAGO, ILL. MALE HELP INSPECTORS WANTED (1) — Day Shift (1) — Night Shift Should be able to use Micrometer & Caliper, read Blue Prints. This is a stable position with better than the usual benefits. Quality Mfrs. of Fasteners & Screw Machine Products. Call MR. KAMMINGA 378*2050 (28> To je opazila tudi Neža in povesila oči. V veži so zaškripala vrata. “Preklemanski veter!” se je raztogotil Tone, stopil v vežo in popravil zapah. Vedel je, da je podboj majav in da je dovolj, če se v vrata le za hip upre sapa, pa zaškripljejo na starih tečajih. “Huda ura bo!” je kar brez misli bleknil. Nekaj je moral spregovoriti, molčanje mu je bilo premučno. “Misliš?” se je ustrašila Neža. Videl je, kako so ji oči zagorele, in videl, kako ji je pobledel obraz. Že prej se je bala hudih ur. “Hudega ne bo, saj ni bilo soparno!” je razlagal, čeprav na hudo uro niti mislil ni in se mu je že neumno zdelo, da je vprav s hudo uro začel, kot da bi ne bilo pripravne j šega razgovora. Pa je spet zaroštalo pod streho. Zdelo se ji je, kot da je nekdo skrinjo odprl. Zaškripalo je kot pri skrinjah, ki jih je vlaga napela. Votlo je odmevalo, potem pa utihnilo. Neža se še pre- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP BEAUTICIAN and MANICURIST Experienced. Day and Evening. Excellent salary plus commission. Paid vacation. Call 259-9214 (29) makniti ni upala, Tonček je pa zakopal svoj obraz v njeno krilo, da ne bi slišal in videl strahov, ki se jih je tako bal. Že oče je bil strahu podoben, kakšen mora biti šele strah! V kamri se je nekaj zganilo. Zamajala se je šipa, morda je kdo okno odprl. Naj ga, železne mreže ne more odtrgati, v kamen je zakovana in debela je vendar kot otroška roka. Toda Neža se ni spomnila na mrežo, mislila je le, da se zdaj pa zdaj odpro vrata in iz kamre bo stopil razbojnik, tak, kakršen je prilomastil pred leti v Anžičevo hišo, očeta in mater ubil in vse, kar je bilo kaj vrednega v hiši, pobral in odnesel, prej pa trupla stlačil pod kad, da bi jih ne našli tako hitro, da bi bil pa do tedaj že daleč, daleč. Za trenutek je pogledala To- ' neta. Bil je zamišljen, mračen in zdaj pri luči je videla, kako i zelo se je postaral. Ob sencih so 1 mu lasje izpadli, na glavi so se pa proti čelu ožili v oster trikot. “Tone je še zmerom močan za | dva! Ne boj se!” ji je nekaj rek- j lo in, ko se je ozrla na njegovo lopatasto roko, se za hip ni več bala. “Staro je že vse, pa je že vse mahadravoj” je zastokal Tone. Vedel je, da je Neža plašna, zdaj pa še bolj, ko že tako dolgo ni bila v hiši. “Hm!” je pritrdila Neža, mislila pa na vse drugo. Ura ji je kazala že deset, večerje pa še ni priprgvila. Toda kaj naj pripravi, ko pa ne ve, če ima Tone zalogo. “Ti bi večerjal?” ga je ogo-rila v zadrehi. “Nisem lačen. Pa za vaju bo treba,” je odgovoril mehko in skrbno, vstal in iz omarice v steni potegnil vrečico—kaše. “Mlečno kašo bi skuhala, še najmanj bi se zamudila,” jo je ogovarjal. Zdaj je ni bilo več strah, zdaj je šele začutila Tonetovo močno bližino in kar varno se je čutila. Tudi Tonček je dvignil glavo in svoje zaupno otroške oči oprl v očeta. Zdaj se mu ni zdel več hud, saj je o mlečni kaši govoril. In ko je videl, da so se mu očetove oči nasmehnile, mu je bilo dobro in strahovi so se razbežali po grapah in po zapuščenih, z vsem mogočim poraslih kopiščih. “No le! Saj jo boš tudi jedel. Samo za naju bi ne bilo vredno kuhati,” je napeljavala. Neža, ker se je bala, da bi ji mogel očitati, da se zanj ne briga. “Pa bom!” se je vdfl Tone in neizrečeno dobra se mu je zazdela žena. Sram ga je bilo pred njo, da se je kdaj spozabil in še pol grunta zapravil. Sirota bo samo zaradi njega trpela, se trapila po ledinah in še pod pošteno streho spati ne bo mogla. Pomagal ji je zakuriti, nanosil ji je drv, da jih je za drugi dan naložila v peč, in brkljal po veži, kot bi nečesa iskal, popravljal zapah pri vežnih vratih, preskusil vratca pri svinjskem kotlu. Rja se je kar na debelo luščila. Motal se je in se motal, da se je le mogel zamuditi v veži in bili blizu Neže. Njej je bilo to všeč, iz vsakega kota je zijal vanjo strah in Tonček je vendar preslaboten, da bi mogel razgnati strahove. Tone pa je močan in nikogar se ne boji. Tako je mislil tudi Tonček, ki se je že tolik,o ojunačil, da se je MULLALLY POGREBNI ZAVOD c; F i iiSJliPMM MULLALLY jurieral Kome Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 15Gth St. KE 1-9411 ic Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. -A- Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ic Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluha in aparat za vdihavanje kisika. f*T .% .Ji? V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MATI IN PRABABICA Frances Krajnc Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 10. februarja 1968. Počivaj mirno - srivaj sladko! Žaluioči: hčere: FRANCES, CAROLINE in LOUISE, zeti: VICTOR LOUISIN, JOHN LOUSIN, STEVE ANTOLIN; vnuki, pravnuki in sorodniki., Cleveland, O., 10. februarja 1970. ■ 'F J ' • ' ‘F REAL ESTATE FOR SALE HOUSEHOLD HELP CLEANING WOMAN Dependable. One day a week, in Downers Grove. Permanent. Phone 969-2599 (28) WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK AND COOKING. Vic. Bryn Mawr & Sheridan - 5 days. Good salary. Refs. Ph. 254-4344 Mon. thru Fri. 10 to 5 and 334-5183 weekends. 28) Nr. 87th & Damen — Owner 2 Bedroom custom built brick. Heated knotty pine back porch. Full basement, V-i blk. shos, transp., | schools. 239-3342 after 5 p.m. (28) FURN. Apt. Bldg. Logan Square. Exc. transp. 32 apts. Orig const. Yel. Octagon brk. court type. 6-2'/2 s, 18-3,s, 8-4,s. Inc. $57,000 yr. By Owner. Must Sell. AL 2-4016 (28) 1891 HOUSEKEEPER - Cook. Live in, own rm. and board and salary. Companion to older woman. Vic. S.W. Chgo. CL 4-5164 (29) BABY SITTER. 2 small children in my home. Full time. Diversey and Central Ave. Phone 237-3560 3 STORY BRK. 6-4 Rm. apts. Comp. furn. Inc. $12,500 yr. Lot 371/2x125. 3 car frame gar. Yard. Inquire 2623 N. Kimball or call AL 2-4016. (28) HOUSE - 2 car gar., full bsmt. Vic. 1500 Diversey. $13,500 Ph. 935-3702 (28) 1970 BY OWNER—Like New Brk. and Stone. 3 bedrm., 2 bath tile plus ceramic firs. Full fin. bsmt. Gar., Large lot. Vic. Archer-Cicero. $30,000. LU 5-5839 (29) JSaznanilo in *Zah-