OKNO V SVET INFORMACU
Elementi poslovnega načrta družbe Jelovica d.d. za leto 2001
Kako v prihodnjem letu
Zvezdan Žlebnik
Uvod: Takoj, ko si nehaš prizadevati biti boljši, nisi več dovolj dober!
Na trgu ni moč spregledati želja kupcev. Tega se le-ti zavedajo, zato so izbirčni. Jelovica mora zato v konkurenčnem boju enostavno izpolnjevati vedno nove zahteve kupcev in z optimizacijo prvin poslovanja ter z racionalizacijo in obvladovanjem stroškov, kakovostjo, izbiro in enkrat nosijo svoje ponudbe stopiti korak pred konkurenco. Biti konkurenčen pa zahteva nenehno ustvarjanje razvojnih zamisli. Vse pogosteje govorimo o svetovni gospodarski prepletenosti, o globalni ekonomiji. Toda vse jasneje se oblikuje spoznanje, da smo tvorci uspeha ljudje. Inovativnost in kreativnost, zavedanje po stalnem spreminjanju in anticipaciji trendov, komunikativnost, občutek za ljudi in okolje, etika in intuicija, so ključni vzvodi dobrega managementa. Precej tega je najti tudi v Jelovici.
Kljub temu, da smo se sanacije lotili na najtežji možni način - z evolucijo prvin poslovanja ter z vsemi bremeni
preteklosti - ne moremo biti nezadovoljni z dosežki leta 2000. Pogoji, v katerih se je odvijalo drugo leto sanacije Jelovice, nam niso bili naklonjeni. Toda znanje, volja in prizadevanja zaposlenih so rezultirali v dosežkih, ki obetajo še več.
Glavni cilji v letu 2000: pozornost, kakovost, zanesljivost, prijaznost in varčnost...
Poslovni načrt Jelovice d.d. za leto 2001 je izdelan na osnovi elementov programa prenove poslovanja, dosežkov v letu 2000 ter smelih ocen možne prodaje stavbnega pohištva in montažnih objektov. Osnove poslovnega načrta za leto 2001 so naslednje:
-	strukturne spremembe proizvodnega programa;
-	ofenzivno trženje;
-	racionalizacija tehnologije;
-	dvig kakovosti dela in storitev;
-	razvoj kooperacije;
-	organizacijsko in kadrovsko prilagajanje;
-	nadaljevanje naložbenega ciklusa;
Nadaljevanje na 5. struni
Dragi jelovčani!
Na prvi pogled preprosto okno, preprosta vrata, lepa in prijazna hiška - vse to je lahko sporočilo je-lovčanov. V te izdelke smo vgradili del svojega daru, del sebe.
Kupcem sporočamo, da smo ujeli del prirode ter vdahnili v les novo obliko in novo kakovost. Del prirode in del nas poseduje sedaj kupec tako v Loki, kot na daljnem japonskem otočju - v skoraj dvajsetih državah sveta.
Jelovica je uglašena z naravo in z izdelki iz človeku prijaznih naravnih materialov. Toni in ritmi proizvodnje so ubrani in umirjeni. Dragi jelovčani - po vaši zaslugi.
Več desetletij druženja in delu v Jelovici pušča globoke sledi. Odtisi so notranje kulturno bogastvo in človeška širina; odtisi so prijateljstva in vezi; odtisi so merljiva količina oken, vrat, podbojev, polken in hiš... ter nemerljiva količina zadovoljstva - nas samih kot uporabnikov naših izdelkov.
Kljub temu, da so prispevki posameznikov k dosežkom Jelovice različni, bi bilo krivično razslojevati zahvalo. Hvala vsakomur in vsem, ki ste zmogli del sebe vtkati v današnjo Jelovico. Hvala vsem, ki ste si mesece, leta in desetletja prizadevali za boljšo Jelovico.
Ge bomo želeli in hoteli, nam bo lahko šlo še bolje. Odgovor na boljši jutri je samo v Jelovici in jelovčani h. To velja upoštevati in spoštovati pri vsakdanjem delu.
V decembru 2000 se spočij mo in posvetimo svojim najbližjim. Januarja 2001 pa stopimo z našo še boljšo Jelovico smelo na pot razvojnega in poslovnega preboja.
Ob izteku leta vam želim veselo praznovanje, zdravja in miru, skratka vse dobro v letu 2001!
Vaš direktor mag. Zvezdan Žlebnik
Božiček je obiskal najmlajše jelovčane.	Več na 4. strani
Jubilanti 2000
Cveta Vilfan
“Hvala vsem, ki se tu. Hvala, ker ste vtkali v izdelek ali storitev sposobnost, ki jo cenijo kupci. Hvala, ker ste tkali moč blagovne znamke Jelovica, da bo naša pot naprej lažja. Današnji in jutrišnji dan je obremenjen s težo preteklosti, vendar smo ta nahrbtnik sposobni nositi dalje.
Ostajamo pri programu, ki ga poznamo, ustvarili bomo boljše pogoje dela, potrudili se bomo za hitrejši razvojni ciklus, ustvarili višji standard zaposlenih - to so naši cilji. Želimo, da bi tudi tisti, ki bodo v Jelovico še prišli, vložili vanjo toliko, kot ste vi. Ambicije, zagnanost in mladost bomo združili z znanjem in izkušnjami - in teža nahrbtnika oz. bremen iz preteklosti bo lažja.”
Tako se je direktor Zvezdan Žlebnik zahvalil našim jubilantom in jim zaželel tudi v bodoče obilo uspehov.
Tudi letos so nam pri sestavi programa prijazno pomagali učenci Glasbene šole iz Škofje Loke. Ravnatelj šole Valentin Bogataj je pripeljal dva simpatična učenca, Sonjo Jelovčan,
Franc Jenčič iz Komende je Jelovici zvest že več kot trideset let.
mlado citrarko, katere mentorica je Tanja Kokalj in Nejca S talca, ki se uči igranja na diatonični harmoniki pri mentorju Janezu Fabijanu.
Med jubilanti, ki bodo čas odslej razporejali po novi uri, je tudi Franc Jenčič.
Frane je doma iz Komende, iz kraja kjer je doma lončarstvo. Vendar se je odločil, da bo mizar. Učil se je pri privatnih mojstrih, več let je bil zaposlen tudi v Stolu Kamnik.
“V letu 1970 je Jelovica iskala monterje za postavitev montažnih hiš, pa sem se prijavil. Nekaj časa sem delal na montaži hiš na Kokrici, kjer je bil moj šef Čarman Janez, nekaj časa še na montaži v Razdrtem, potem pa so
]
me vprašali, če grem na montažo v Nemčijo. Mlad sem bil, denar sem potreboval, pa sem šel. Hiše sem postavljal do leta 1985, ko sem hudo zbolel na žolčniku. Sem invalid tretje kategorije in ne smem opravljati težkih del, zato delam sedaj v prototipni delavnici stavbnega pohištva. Po infarktu leta 1999 sem celo nehal kaditi.”
In koliko let imate še do penziona?
“Tega pa ne štejem več v letih, marca 2001 grem v penzijo.”
že veste, kaj boste počeli doma?
“Zaradi zdravja moram veliko hoditi in v penzionu bom imel dovolj časa za hojo.”
Dolgo časa ste v Jelovici, ste kdaj pomislili, da predolgo?
“Kaj pa vem, čas tako hitro mine, še obrneš se ne dobro, pa je leto naokoli. Vedno sem rad delal in prav je, da se veliko dela, ne zdi pa se mi prav, da so nadure dodatno stimulirane. Meni zdravje ne dopušča doseči zahtevanega števila nadur, sem pa prepričan, da sem v Jelovici naredil toliko nadur, kot jih marsikdo nikoli ne bo.”
Franc se že veseli prostih dni v pokoju, vendar bo težko zapustil Jelovico. Vso srečo in veliko zdravja mn želimo!
I ''k rvi dan zadnjega meseca v " prelomnem letu 2000. S M krajšo slovesnostjo smo obeležili dan, ko so naši delavci prejeli priznanje za 10, 20 in 30 let j dela. Z Učno ročno uro so biti na- j grajeni delavci, ki so v Jelovici zaposleni 30 let, teh je bilo kar 28.
“Da bo naša pot naprej lažja!”
PRIZNANJA ZA 10 LET DELOVNE DOBE SO PREJELI:
od leve proti desni sedijo: Miloš STANIČ, Janez ŠUŠTARIČ, Sandi KRALJ, Mateja FERLAN, Marko RIBNIKAR, Bojan DELAVEC, direktor Zvezdan ŽLEBNIK, stojijo: Simon ALIČ, Vili NASTRAN, Jurij LESKOVAR, Marko MOHORIČ, Boštjan BIZJAK, Marko GABER, Nataša JUSTIN.
URE IN PRIZNANJA SO ZA 30 LET DELA V JELOVICI PREJELI: (od leve proti desni)
Sedijo: Barbara STOJANOVIČ, Pavla BOŽNAR, Vera PEČENKO, Kati KAMENIK, Angela MAČAR, Stanka PIRC, Martina ZAKOTNIK, Brane PIRC Stojijo: Minka KALAMAR, Rajko LUNAR, Marija SLOVNIK, Alojz MOHORIČ, Boris KONČAN, Franc JENČIČ, Vinko GROŠEU, Janez ŠTIRN, Janez HABJAN, Janez PODOBNIK, Dragutin VUKOVAC, Peter KRAJNIK, zadaj: direktor Zvezdan ŽLEBNIK.
PRIZNANJA ZA 20 in DELOVNE DOBE SO PREJELI:
od leve proti desni sedijo: Silva VRTAČNIK, Darja DOLENC, Tomo VRHUNC, Marija RAVNIKAR, Joško ŠPIK,
stojijo: Peter STUDEN, Franc MALEŠ, Roman GARTNER, direktor Zvezdan ŽLEBNIK.
ZA 30 UT SKUPNE DELOVNE DOBE SO PREJELI PRIZNANJA:
od leve proti desni: Franc LUŽAN, Ernest DEBELAK, Tomaž LOGONDER, Andrej LUNAR, direktor Zvezdan ŽLEBNIK.
Od smreke do vgradnje
Film o oknu Jeloterm
Cveta Vilfan

nemaliia ekipa japonske agencije JAMAMOTO iz k—/ Tokia je snemala film o tem, kako nastane okno Jeloterm, ki ga Jelovica proizvaja za hišo Crastina (Japonska).
Direktor firma in producent iz Tokia, snemalec iz Češke, koordinatorka iz Heidelberga, pomočniki iz
Miinchna - res zanimiva mednarodna zasedba. Film bo prikazoval nastanek okna od pokljuške smreke, do izdelave okna v proizvodnji, pakiranje, transport, nekaj detajlov smo posneli tudi v salonu Škofja Loka. Seveda ne bodo izostali detajli iz Slovenije - Bled, Škofja Loka,...
Del filma je nastal tudi v škofjeloškem prodajnem salonu.
Jelovica na Štajerskem
JELOVICA
Prodajna mesta:
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 04/513 22 70, 511 30 00, fax 04/513 27 61
KRANJ, Partizanska 26, tel/fax 04/201 12 32
LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC), hala A, tel/fax 01/585 15 00 CELJE, Mariborska 91, tel/fax 03/541 30 50
KAVNE NA KOROŠKEM, Če-čovje 5, tel/fax 02/822 01 75 LIMBUŠ PRI MARIBORU, Limbuško nabrežje 15, tel/fax 02/420 28 00
MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID (BTC), tel/fax 02/522 19 21 NOVO MESTO, Ul. talcev 2, tel/fax 07/332 34 44 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel/fax 07/496 29 26
KOPER, Ankaranska 7, tel/fax 05/639 70 29
NOVA GORICA, Vojkova 8, tel/fax 05/300 53 85
Z novim letom preneha z delovanjem predstavništvo Metlika. Jankovič Dušan (Metlika) ho odslej delal v predstavništvu Novo Mesto.
Apartmajska hiša Bolfenk na Pohoiju
Zunanjost...	... in notranjost.
A partmajska hiša BOL-/% FENK na Pohorju, poleg -J- hotela Belleuve - montažni objekt z 11. visokokategoriziranimi apartmaji (štiri zvezdice) in skupno
savno v pritličju - smo pričeli gradili v jeseni, v decembru bodo v njem uživali že prvi dopustniki. Apartmaji v velikosti od 48 do 81 nr so namenjeni prodaji oz. so bili, saj je za na-
kup na razpolago le še eden. Če vas nakup zanima, pokličite v prodajo montažnih objektov Jelovice, gospoda Setnikarja oz. Domna Dolenca.
Elementi poslovnega načrta družbe Jelovica d.d. za leto 2001 - nadaljevanje s 1. strani
Kako v prihodnjem letu
Zvezdan Žlebnik
-	Realizacija na zaposlenega v višini 90.000 DEM na zaposlenega;
-	Pozitiven rezultat;
-	Rast produktivnosti za 10%. Dinamika poslovnega načrta je zelo
visoka. To bo pomenilo izjemno angažiranje zaposlenih na vseh ravneh in v vseh delili Jelovice d. d. In zakaj je poslovni načrt za leto 2001 drugačen po vsebini zastavljenih ciljev? Zato ker se prvič razbija “tabu” kvantitete. Ne bo več važno število oken, število vrat, število podbojev, število hiš, število zaposlenih. V ospredje stopajo kvalitativni parametri.
Plan prodaje - kupci nam omogočajo našo plačo, našo stimulacijo, naš dopust, naše hobije, naš razvoj
Nedoseganje prodajnih načrtov v letu 2000 je terjalo odločno kadrovsko prenovo tržnega dela Jelovice in pripravo novih konceptov trženja. Uspeh je viden v drugem polletju leta 2000 in obeti za leto 2001 so smeli: cilj 6,3 milijarde SIT prodaje izdelkov in storitev Jelovice (75 % stavbno pohištvo in 25 % hiše).
Struktura prodaje: domači trg cea 40 %, izvoz cea 60 %.
Ukrepi za doseganje načrtovanega obsega prodaje so naslednji:
-	večji delež izdelkov srednjega in višjega cenovnega razreda;
-	dvig kakovosti izdelkov in storitev;
-	skrajšanje dobavnih časov za 30%;
-	dvig zanesljivosti dobav;
-	hitrejši in boljši poprodajni servis;
-	prenova prodajne mreže v Sloveniji
-	Novi prodajni kanali;
-	izobraževanje kupcev;
-	usposabljanje tržnikov;	t >
-	ponudba novih izdelkov in storitev;
-	“elektronska” prodaja;
-	prodor na nove trge;
-	prenova principov tržnega komuniciranja;
-	aktivna cenovna politika.
Plan proizvodnje: kakovost, red in disciplina, prijaznost in topli medčloveški odnosi
Kljub visoki stopnji diverzifikacije proizvodnega programa, pa je možno zagotoviti proizvodnjo za izpolnitev prodajnih ambicij. Brez povečanja
števila zaposlenih, bo načrtovan obseg proizvodnje dosežen z naslednjimi ukrepi:
-	izdelava polizdelkov in izdelkov izven Jelovice;
-	racionalizacija tehnoloških potekov in združevanje posameznih operacij;
-	dvig kakovosti dela, reda in discipline;
-	nadaljevanje dela krožkov kakovosti;
-	vzpodbujanje ustvarjalnosti;
-	stalno usposabljanje, izobraževanje in prekvalifikacija zaposlenih;
-	prerazporeditve zaposlenih in prilagodljiv delovni čas;
-	stalno preverjanje normativov in proizvodnih kalkulacij;
-	intenzivnejše delo z ljudmi in izboljšanje vertikalnega in horizontalnega komuniciranja;
-	selitev delov proizvodnje
-	zagon novih proizvodnih zmogljivosti
-	vpeljava novega sistema informatike za planiranje in vodenje proizvodnje
-	selekcija dobaviteljev materialov
-	unifikacija, tipizacija in standardizacija materialov in polizdelkov
Plan investicij: premišljeno in racionalno
Razkoraka med načrti in realizacijo v letu 2000 ne bo možno v letu 2001 nadoknaditi. Morda ga ne bo niti potrebno, saj bo večji poudarek dan
izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti, tehnološkim “plombam” in delitvi dela oz. specializaciji.
Za leto 2001 smo pripravili prioritetni plan investicij tako, da bomo 60% vseh sredstev namenili za nakup proizvodne opreme, 20% za nakup neproizvodne opreme in 20% za prenovo informacijskega sistema na področju proizvodnje.
Plan kadrov: znanje, sposobnost, pripravljenost, motivacija in zadovoljstvo zaposlenih
Celotna kadrovska politika bo v naslednjem letu, kot doslej, podrejena glavnim strateškim ciljem podjetja. Osnove kadrovske politike bodo tako usmerjene k:
-	ohranitvi števila zaposlenih na ravni 660 oz. prilagojeno višini prodaje;
-izobraževanju zaposlenih za kar bomo namenih 36 mil SIT;
-	izpolnjevanju meril in načel politike plač po Dogovoru o politiki plač za obdobje 1999-2001 in pripravi novega sistema nagrajevanja vseh delavcev Jelovice;
-	prilagajanju delovnega koledarja potrebam in dinamiki trga;
-	dvigu motivacije zaposlenih s pripravo sistema stimulativnega nagrajevanja (Pravilnik o inovacijah);
-	dvigovanju zadovoljstva zaposlenih;
-	zmanjšanju števila nesreč pri delu.
Plan uspešnosti: notranje rezerve, odločnost in agresivnost
Skladno cilju doseganja pozitivnega rezultata in želenemu obsegu investiranja smo predvideli kar nekaj ukrepov, ki bodo vplivali na izboljšanje “finančnega zdravja” podjetja. Med njimi naj omenimo:
-	znižanje obsega terjatev v strukturi
Kakovost izdelka in storitve je moto, ki velja tudi za delavce, zaposlene v proizvodnji montažnih hiš.
prodaje;
-	znižanje zalog materiala in končnih izdelkov;
-	znižanje obveznosti do dobaviteljev
-	Ohranjanje tekočega nivoja kratkoročne zadolženosti;
-	tekoča spremljava stroškov poslovanja in materialov predvsem na področju energetike in nabavnih tokov;
-	izpolnjevanje kriterijev po Zakonu o finančnem poslovanju.
Zaključek: pogumno in odločno ter potrpežljivo in strpno v leto 2001
Skrivališča, kot so domači oziroma regionalni trgi, zaščitena področja in podolmo, vse bolj izginjajo. Za Jelovico se torej razmere zaostrujejo. Soočenje z zahtevo po stalnem spreminjanju načinov dela, razvoju in inoviranju izdelkov, postopkov in tehnologij, je nujno. Te izzive je potrebno razumeti in jili izkoristiti -so priložnost za Jelovico.
Mnogo nalog je pred nami. Tu je odgovornost za uspešnost poslovanja, za zadovoljstvo kupcev, lastnikov, partnerjev in zaposlenih. Tej odgovornosti ni moč ubežati. Tako za OKNA, kot za VRATA, PODBOJE in HIŠE velja isto: KAKOVOST IZDELKA IN STORITVE, OB PRAVOČASNI DOBAVI, KONKURENČNI CENI TER DOBREM SERVISU, je le zadosten pogoj za uspešnost. Potreben pogoj pa predstavljamo
nosilci - zaposleni v Jelovici; torej ljudje s svojimi znanji, sposobnostmi, izkušnjami in ustvarjalnostjo najdemo pravi trg, pravi izdelek in to naredimo na pravi način.
Pri iskanju odgovora na vprašanje KAJ proizvajati, ni moč ubežati procesu selekcije proizvodnega programa. Potreba po nenehnem izpolnjevanju vedno novih zahtev kupcev, optimizaciji vseh prvin poslovanja, racionalizaciji in obvladovanju stroškov ter dvigu kakovosti, ima za posledico vrsto tehničnih, tehnoloških, kadrovskih, organizacijskih, socialnih in ekonomskih ukrepanj.
Izbor tržišč je že posledica izbrane strategije. Poznavanje konkurence, dinamike razvoja panoge, razume-
vanje okolja z njegovimi političnimi, socialnimi in ekonomskimi elementi, je nujno. Za to se v Jelovici že usposabljamo.
Ker so dani že odgovori na vprašanja VIZIJE, STRATEGIJE, POSLOVNE POLITIKE, IZBORA IZDELKOV IN TRŽIŠČ ter ZMOGLJIVOSTI, je možno zadovoljivo odgovoriti na vprašanje kako tržiti. Ofenzivno trženje in inovativno poslovodstvo sta primerna vzvoda za izpolnitev zastavljenega za leto 2001. Ob primerni podpori ter strpnosti in razumevanju lastnikov, uprava Jelovice zagotavlja, da bo vložen maksimalen napor v realizacijo zapisanega.
Nezgode pri delu
Nezgode povzročajo zamujanje rokov
Damjan Blaznik
letošnjem letu so nas nez-/ gode pri delu stale že sko-
▼ raj 13.000.000,00 SIT,
kar je v primerjavi z lanskim letom, ko so nas v istem obdobju povprečno stale nekaj več kol 18.000.000,00 SIT, skoraj za tretjino manj, vendar se moramo zavedati, da vse bolniške zaradi nezgod v zvezi z delom še niso zaključene in da se ta številka vsak dan poveča za vsakega delavca za I 8.730,00 SIT (vrednost delovnega line v Sloveniji1).
Poleg tega stroška je družba morala pokriti še strošek zavarovanja za
primer nezgod v zvezi z delom, zdravstvenega zavarovanja, lastne ambulante ...
V obdobju od 19. maja do 6. decembra se je pripetilo kar trideset nezgod. Od tega štiri na poti na oziroma z dela, enajst pri ročnem prenosu bremen, transportu oziroma hoji (spotik, zdrs ...), šest z ročnim orodjem, pet na strojih in štiri nezgode, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od teh skupin.
Ker je bilo v tem obdobju kar trideset nezgod ne bom opisoval vsake posebej ampak bom izpostavil le tiste, ki hi lahko pustile posledice.
Zamislimo si najhujši možni scenarij ob nekaterih nezgodah. Kar strese od groze, če pomislimo kaj bi se lahko pripetilo Robertu T. iz obrata montaže hiš, ki je padel v mansardo skozi mavčno kartonsko ploščo in se pri padcu ujel na strešno lego ter zlomil prst; Igorju T. prav tako iz obrata montaže hiš, ki ga je pod seboj pokopala 1,5 tone težka stena, na katero je Igor poskušal splezati, a se je k sreči ujela na kup naloženih cementnih vreč in Uzeirju D. iz obrala montaže stavbnega pohištva, ki je padel s stola pri montaži rolete na okno.
rokov, kar si trgovci težko oz. ne smejo privoščiti.
Pri dobaviteljih je problem ravno obrnjen. Oni potrebujejo stalnega odjemalca - partnerja in si želijo, da je ta odjem ves čas enak, če ne večji, zato iščejo tiste kupce, ki so bolj zanesljivi in nimajo izpadov proizvodnje ...
Pri delu poskušajmo, kljub prazničnemu vzdušju, ostati zbrani, tako da ne bo prihajalo do nepotrebnih nezgod pri delu, ki vam lahko pokvarijo novoletne praznike.
Za konec pa naj vam zaželim še srečno, veselo in zdravja polno novo leto 2001 BREZ POŠKODB IN BOLEZNI.
pripetilo še 30 nezgod. Če primerjamo število nezgod v letošnjem letu po mesecih s preteklimi leti dobimo naslednji diagram:
□ 2000
□ 1999
□ 1998
Kot nam kaže trend smo lahko resno zaskrbljeni, zlasti nad decembrom.
Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj -presenetiti se daj!
Kljub temu, da je že skoraj konec leta, še vedno ne sinemo pozabiti na našo varnost in zdravje. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je v teh dneh še posebej pomembno, da smo pozorni tako na cesti, doma kot v službi. Predvsem na mokrih in spolzkih cestah preži na udeležence v prometu nešteto nevarnosti.
V	letošnjem letu se je pripetilo že pet nezgod na poti na oziroma z dela, ali drugače skoraj 10% vseh nezgod v zvezi z delom.
Zimski meseci so še posebej tvegani za poškodbe izven dela. Te nas sicer ne stanejo toliko kot poškodbe v zvezi z delom, vendar moramo kljub odsotnosti poškodovanih narediti enako število kvalitetnih izdelkov, kar je z manjšim številom delavcev zelo težko.
V	Evropski skupnosti, pa tudi že pri nas v Savi Kranj, IBI Kranj ... se že srečujejo z vprašanji kupcev in dobaviteljev: koliko nezgod pri delu imate, ali lahko vidimo proizvodnjo (kot na primer Japonci v Gorenji vasi); nihče jim ni razložil ravnanja v primeru požara (izhodi, ukrepanja, zborno evakuacijsko mesto...). Česa
podobnega npr. v Angliji ali na
Švedskem ne boste doživeli. Njihova vprašanja se nadaljujejo - koliko ljudi dela na posameznem izdelku, skozi koliko rok gre delovni proces, kaj se zgodi, če je na primer eden od teh ljudi na bolniški, ali imajo ustrezno zamenjavo, ali delavci uporabljajo osebno varovalno opremo,...
Teb vprašanj je iz obiska v obisk več in če kupci niso zadovoljni z odgovori, se ne odločijo za nakup. Zaradi nezgod lahko pride do zamujenih
'Bilban M., Medicina dela, /A l), Ljubljana, 1999
Okno v svet informacij
Volitve novega sveta delavcev družbe Jelovica d.d.
Sodelovanje pri upravljanju družbe
Gorazd Rakovec
skladu s sklepom sedanjega sveta delavcev družbe Jelovica d.d. so bile 11. decembra 2000 volitve novega sveta delavcev družbe Jelovica d.d.. V skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Poslovnikom sveta delavcev je določeno, da delavci volijo svoje predstavnike v svet delavcev ločeno po posameznih organizacijskih enotah. Enote so bile smiselno oblikovane in zaokrožene v skladu z obstoječo organizacijsko strukturo tako, da je bila upoštevana hkrati funkcionalna in krajevna organiziranost družbe.
Delavci smo volili svoje predstavnike v svet delavcev iz naslednjih enot:
1.	Poslovni servis
2.SPE Stavbno pohištvo, Trženje stavbnega pohištva 3.SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Stari dvor) 4. SPE Hiše
5.SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Preddvor)
6.SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Sovodenj) 7.SPE Stavbno pohištvo. Proizvodnja stavbnega pohištva (Gorenja vas).
Večina smo lahko z volitvami zadovoljni. Vendar ne povsem. Namreč, kar v dveh enotah udeležba ni presegala petdeset odstotkov, kar je pogoj za veljavnost volitev v tej enoti. V eni izmed enot je bila udeležba kritično slaba, pravo nasprotje povprečju v Jelovici d.d., v drugi enoti pa je bila natančno petdeset odstotna, kar pa še vedno ne dosega zakonskega praga. Ti dve enoti sta SPE Hiše in SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Preddvor). Zanimiv je podatek, da gre v obeh primerih za delavce, krajevno locirane v Preddvoru in ki so volili na volišču št. 2 v Preddvoru, torej za nekakšno “lokalno folkloro”.
Pravo nasprotne skrajnemu severu pa je topel jug, ki ga izkazuje stoodstotna udeležba delavcev obrata Sovodenj, in to v kratkem času po
začetku volitev.
Nenavadna zanimivost, ki ni pogosta, je bil tudi “tesen hoj” dveh kandidatk iz Poslovnega servisa. Namreč, za drugo mesto in tako izvolitev v svet delavcev sta se, vsaka s 26 glasovi, borili Marija Erjavec in Cveta Vilfan. Ker sta imeli enako število glasov, velja drugo pravilo delovne dobe v družbi. Vendar, obe sta isti letnik in obe sta pričeli delati v Jelovici skoraj na isti dan. Hvala jima za to malo razliko. Namreč, v zakonu ni določenega še tretjega pravila, za primer izenačene tudi delovne dobe.
Torej, po posameznih enotah ste veljavno volili in izvolili naslednje predstavnike v svet delavcev družbe Jelovica d.d.:
Poslovni servis:
MAKIJA KAVNI KAK, roj. 16.12. 1962, OE 512 (27 glasov); MAKIJA ERJAVEC, roj. 24. 1. 1957, OE 4002 (26 glasov in 6 dni daljša delovna doba v družbi).
SPE Stavbno pohištvo, Trženje stavbnega pohištva:
STANISLAV OKORN, roj. 23. 2. 1955, OE 647 (41 glasov); RUDOLF KOKELJ, roj. 6. 8. 1948, OE 624 (31 glasov).
SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Stari dvor): MILAN MUK, roj. 7. 10. 1965, OE 143 (99 glasov); BERNARDA PINTAR, roj. 26. 4. 1968, OE 223 (67 glasov); BOŠTJAN MAČEK, roj. 1. 5. 1973, OE 228 (63 glasov); JURIJ DOLENEC, roj. 13. 3. 1956, OE 223 (58 glasov).
SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Sovodenj): MIKAN KOSMAČ, roj. 10. 10. 1958, OE 232 (24 glasov).
SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Gorenja vas):
MARJAN CARTNAR, roj. 29. 10. 1962, OE 233 (17 glasov).
SPE Hiše in SPE Stavbno pohištvo, Proizvodnja stavbnega pohištva (Preddvor) pa bosta imeli novo priložnost šele čez šest mesecev, kot to veleva zakon. Upam, da ho takrat boljše.	H
Znanje študentov vključiti v razvojne programe Jelovice, izkušnje in znanje zaposlenih v Jelovici prenesti na študente, skupaj sodelovati v mednarodnih projektih - to so osnove za tesnejšo
povezavo Biotehnične fakultete iz Ljubljane in Jelovice. Tuja strokovna literatura je študentom težko dosegljiva, zato smo knjižnico Biotehnične fakultete obogatili z 23 strokovnimi knjigami, ki bodo študentom v pomoč pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog ter pri poglabljanju splošne razgledanosti. Računamo, da ho marsikdo od njih po diplomi našel svoj kos kruha v Jelovici.
Razvojno raziskovalna skupina RR Jelovica
Znanje - največji kapital
Nada Slovnik
Kaj stori ptica v viharju? Ne drži se veje, sledi viharju. (Jacques Prevert) ali zakaj RR Jelovica
Globalizacija in odprtost evropskega trga kažeta, da Slovenija ne more več slediti gospodarskemu razvoju naših tekmecev samo z naslanjanjem na netehnološke dejavnike razvoja. Brez vlaganj v nove tehnologije in nenehnega razvoja izdelkov in tehnoloških procesov, ne bomo mogli razviti izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, ne glede na boljšo organizacijo in management, fiskalno politiko ali bančni sistem.
Velja pa, da so eden od odločilnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne gospodarske rasti naložbe podjetja v raziskovalno razvojno dejavnost. Prav tega dejstva se zaveda tudi naša vlada, zato je sprejela regulativo o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju ter delovanju njihovih razvojnih enot. Za obdobje od leta 2000 do 2003 je država zagotovila namenska sredstva v višini 13,3 milijard tolarjev. Sredstva bo posameznim gospodarskim družbam dodeljevalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo na osnovi javnih razpisov.
Kar stori ptica v viharju, smo storili mi. Ponujeno možnost, da posegamo po navedenih sredstvih smo zaznali tudi v Jelovici in ustanovili raziskovalno razvojno enoto RR Jelovica. Ta enota je formalno vključena v našo organizacijsko shemo od letošnjega septembra dalje, na Ministrstvu za znanost in tehnologijo pa so nas vpisali v svojo evidenco že v novembru.
Za ustanovitev RR Jelovica smo izpeljali postopek in povabili k sodelovanju usposobljene strokovnjake, ki ustrezajo normativom za raziskovalce in izbrali vodjo za katerega veljajo posebno zahtevni kriteriji, ker mora imeti predpisane strokovne reference. Raziskovalci morajo svoje
znanje permanentno nadgrajevati in se strokovno angažirati.
V razvojno raziskovalno skupino RR Jelovica je vključenih devet raziskovalcev, ki smo zaposleni v podjetju in imamo znanja iz različnih strokovnih področij (lesarstvo, gradbeništvo, kemija, organizacija). Pri posameznih projektih vabimo k sodelovanju tudi druge strokovnjake iz podjetja ali širše raziskovalno razvojne sfere.
Zaradi specifične organiziranosti RR Jelovica bo možen projektni način dela. Ker kompleksne probleme veliko uspešneje kot posameznik rešuje heterogena skupina, borno delovali timsko, saj le tako lahko zagotavljamo celostno razreševanje problematike in uporabo različnih metod dela, ki so dovzetne za navdih, dvom, kritiko in primerjavo ter vzpodbude.3
Sistematično razvojno raziskovalno delo RR Jelovica je usmerjeno predvsem na naslednja področja:
1.	Raziskovalno razvojna dejavnost
-	Intenziviranje aplikativno razvojno raziskovalne dejavnosti za stavbno pohištvo in montažne hiše
-	Razvoj montažnih hiš in stavbnega pohištva bo osnovan na standardizaciji, tipizaciji in unifikaciji materialov, polizdelkov in izdelkov.
-	Oživiti inventivno in inovativno dejavnost
-	Raziskave bomo usmerili tudi v zmanjševanje obremenitve okolja z izdelki stavbnega pohištva in montažnih hiš skozi celotni življen-ski cikel.
-	Investiranje v laboratorijsko opremo za preskušanje materialov in končnih izdelkov ter investiranje v znanje ter človeške vire.
2.	Na posameznih področjih dela poiskati strateške partnerje bodisi doma ali v zamejstvu
3.	Skladno s svetovnimi trendi
Viri:
1.	Raziskovalne usmeritve in program dela RR Jelovica za leto 2000 in 2001
2.	Mirkovič Peter: O mušici v Ustili ; posebna izdaja revije Manager, jesen 2000
3.	Majer 1991, Vizija ustvarjalnega podjetja, Dedalus Ljubljana
povečevati segment storitvene dejavnosti
4.	Racionalizirati posamične izdelčne skupine tako, da bomo optimirali porabo energije, izkoriščenost resursov in zmanjševali okoljsko tveganje.
5.	V naše poslovanje permanentno uvajati elemente poslovne odličnosti
6.	Permanentno delo z ljudmi, upoštevaje zmožnosti in ambicije posameznikov načrtovati njihov profesionalni razvoj.
Poleg splošnih usmeritev smo izoblikovali ludi konkretne projekte z nosilci, roki in predvidenim stroškovnim načrtom. Samo s sistematičnim načinom dela lahko računamo, da bomo lahko posegali po državnih vzpodbudah v obliki subvencij.
Prvi učinki delovanja RR Jelovica so že zaznavni, saj že lahko uveljavljamo stroške dela sodelavcev RR Jelovica na projektih, za katera smo dobili odobrena sredstva Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Kot piše slovenski institut za intelektualni kapital, je znanje med drugim neizčrpno, ni ga moč odtujiti in isto znanje lahko uporablja več uporabnikov hkrati.
Za podjetje je znanje največji kapital in to znanje smo zaposleni.* 1 2 3

Novoletne dobrote iz Marijine kuhinje
Recept ni dovolj, potrebna je ljubezen
K
dor je imel priložnost sladkati se s potico naše Marije Ravnikar (šefica kuhinje v Jelovici) dobro ve, da je njena potica enkratna. Čeprav kuharski mojstri običajno recepte skrivajo, nam je Marija svoje skrivnostne recepte zaupala. Domači in prijatelji bodo prav veseli, če jih bomo za praznike razveselili z dobrotami iz lastne kuhinje.
Testo za potico
1,50 kg bele moke, 10 dag kvasa, 8 rumenjakov, 25 dag masla, 25 dag sladkorja, 5 žlic ruma,
0,55 I mleka, limonina lupina, sol.
Iz kvasa, žlice sladkorja, žlice moke in malo toplega mleka pripravimo kvaševo probo. Medtem, ko se kvas dviguje, v skledo vlijemo toplo mleko.
Dodamo sol, sladkor, limonino lupino, rumenjake, rum in zmehčano maslo. Dodamo polovico presejane moke in kvaševo probo.
Gladko umešamo, počasi dodamo preostalo moko in stepamo testo toliko časa, da odstopi od sklede in kuhalnice. Stepeno testo pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhaja.
Orehov nadev za potico
I I sladke smetane, 1,10 kg mletih orehov, limonina lupina, cca 1 del ruma, Vi kg sladkorja, Vi kg rozin, sneg iz 8 beljakov.
Rozine namočimo z rumom. Smetano, orehe, limonino lupino, preostali rum in sladkor zmešamo v
skledi. Na koncu rahlo primešamo sneg iz beljakov.
Nadev namažemo po celi površini tanko razvaljanega testa, posujemo z namočenimi rozinami in zvijemo. Potico položimo v model, jo na-špikamo z vitico in pustimo v modelu vzhajati še približno 15 do 20 minut. Potem jo premažemo s kislo smetano in damo peči v ogreto pečico. Pečemo jo pri 180°C 1 uro.
Nadev iz pšeničnih kalčkov
1 1 sladke smetane, 1 kg pšeničnih kalčkov, limonina lupina, mleti cimet, 50 dag sladkorja, sneg iz 8 beljakov, 10 dag masla, 50 'ag rozin, runi.
Smetano in maslo segrejemo. V toplo
vodo dodamo sladkor, limonino lupino, mleti
cimet in rum. Primešamo pšenične kalčke. Odstavimo iz štedilnika in rahlo primešamo trd sneg iz beljakov. Rozine namočimo z rumom.
Nadev za sladko ocvirkovico
4 jajca, 6 žlic kisle smetane, 10 dag sladkorja, sol, žlička mletega
cimeta, 1 kg ocvirkov.
Jajca, sladkor in kislo smetano razžvrkljamo in namažemo po razvaljanem testu. Potresemo z rahlo ogretimi posoljenimi ocvirki in mletim cimetom. Zvijemo, damo v model in pečemo, kot v prvem primeru.
Londonski venec s kandiranim sadjem
0,30 kg masla, 0,24 kg sladkorju, 2 vaiiilna sladkorja, 6 žlic ruma, limonina lupina, 6 jajc, 2 pecilna praška, 40 dag bele moke, 30 dag kandiranega sadja, 10 dag jedilne čokolade, 10 dag rozin.
Maslo in rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, dodamo vanilni sladkor, limonino lupino, rum, kandirano sadje, na kockice narezano čokolado in rozine. Primešamo moko s pecilnim praškom in trd sneg iz beljakov. Umešano maso razporedimo v okrogel pomačeen model in pečemo pri temperaturi 180°C približno 35 minut.
l — 'V Šunka pečena v testu
I	I	1 kg bele moke, 2
m IgSte. M	dag kvasa, 1,5 dag
soli, 1 I vode, žlička sladkorju.
Iz sestavin umesimo kruhovo testo po enakem postopku kot testo za potico. Ko se dvigne, ga razvaljamo za prst na debelo, vanj zavijemo suho šunko, položimo na model, našpi-kamo z vilico, premažemo z mešanico smetane in rumenjaka, ter damo v pečico. Pečemo pri temperaturi 160°C za vsak kg šunke l uro. Ko vzamemo šunko iz pečice, jo poškropimo z malo mrzle vode in pokrijemo s servieto, da se ohladi.
Dober tek !
JELOVICA je glasilo delniške družbe Jelovica; uredniški odbor - glavni in odgovorni urednik: Cveta Vilfan, člani: Stanka Žbogar, Olga Drabik, Alenka Čibej, Tone Bohinc, Tatjana Klemenčič; izdajatelj: Jelovica lesna industrija, d.d., Škofja Loka, tel.: 04/511 30 00, fax: 04/513 47 34, internet: http://www.jelovica.si, E-mail: info@jelovica.si; izvedba: Speeom d.o.o., podjetje za časopisno založniško dejavnost in oblikovanje.
Jelovica d.d. in Center slepih in slabovidnih
Zaposlovanje invalidov
Irena Košnjek
| (‘lovim <1.(1. in Center slepili in slabovidnih - invalidsko podjetje, družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o., sta 11. decembra letošnjega leta podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju pri zaposlitvi invalidov.
GSS-1P je oblikoval enoto CSS-IP enota Jelovica, Jelovica d.d. pa bo zagotovila tej enoti delo v okviru proizvodnega procesa Jelovice - v obratu letev in dopolnilnega programa. Na osnovi te pogodbe je bil podpisan tudi sporazum o prevzemu
dvajsetih zaposlenih iz Jelovice d.d., ki od 14. decembra letošnjega leta opravljajo delo v tej enoti. S tem želimo prezaposlenim delavcem zagotoviti kakovostnejše usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v skladu z določili in pogoji poslovanja invalidskih družb in boljše prilagajanje delovnih mest preostali delovni zmožnosti zaposlenih invalidov, izboljšati skrb za delavce invalide v pogledu programov psihosocialne rehabilitacije, ponovnih ocenitev delovne zmožnosti in oblik varstva zdravja in dela.
Žurka bo!
Da ne bi slučajno pozabili, v petek, 22. decembra (včasih je bil to dan JLA), bo že drugo srečanje JELOVICA VČERAJ-DANES-JUTRI v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Ansambel Slapovi že čaka na vaše nabrušene pete, kakšno originalno nam bo povedala tudi Fata iz TV Dober dan. Pridite, veselo bo!
Zobna ambulanta
3. januarja 2001 bo pričela z delom v zobni ambulanti Jelovice dr. SANJA KRAJNIK, dr. stomatologije. Urnik zobne ambulante bo objavljen naknadno.
Hiša na dan
V mesecu oktobru in novembru se je precej povečal obseg del v proizvodnji SPE Hiše, tako, da smo nekajkrat uvedli tudi nočno izmeno. Cca 65% proizvodnje je bilo namenjene za izvozni trg, ostalo za domači trg. Odprema je potekala v ritmu hiša/dan.
Ob tej priliki tudi zalivala vsem zaposlenim, ki so pripomogli k izpolnitvi plana.
Za mesec december pa nam poleg treh izvoznih in dveh domačih hiš ostane za izdelati še podaljšek Podbojarnc v Škofji Loki.
Rajko Gartner
Umetnost je v tem, da skušamo svoje omejitve premagovati po vrsti, potrpežljivo. Ne skušamo leteti skozi skalo, to imamo na sporedu malo pozneje.
Richard Radi: jonatan Livingston Galeb
ZAHVALA
V imenu domačih in v svojem imenu se najlepše zahvaljujem kolektivu Jelovice, d.d. in vsem ostalim, ki ste pospremili našega očeta SNEDEC PETRA na njegovi zadnji poti.
Hvala vam za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Sin ROMAN SNEDEC (izvoz)
Novoletna nagradna križanka
URAN
SNOV IZ
VEČ
ELEM.
POTOVATI
("RAJŽA-
TI”)
OVOJ
TABO-
RIŠČE
OBLIKA
LIRSKE
PESMI
ZAPREKA
ISTA
PLANINA NAD BOHINJEM
OKOLIŠ
NIKAL-
NICA
KOVINA
PRISTAN MESTO V MAROKU
ATLETSKA
PANOGA
KLIMAK-
TERIJ
KEM. SIMBOL ZA RADIJ
LETNI
GOZDI
POSEK
SODEL.
BREDA
OGROMEN
NASTJA
DOVŽAN
PREDLOG
SLOVNIK
MARIJA
IZMETAČ
PLEMIČI
SODE-
LAVEC
(ROK)
PRITISK
RAZGO-
VOR,
KLEPET
OSNOVNA
MERA
ČASTNIŠKI ZNAK NA RAMI
STARA
RIMSKA
PROVINCA
LOTE-
RIJA
LIKOVNI
UMETNIK
IZBICA
NA
LADJI
KEM. SIMBOL ZA KISIK
100 M'
KOŽUH
SIMON
MOŠKO
IME
TEKMA NA VODI
STAROD.
PREBI-
VALEC
ITALIJE
OBLAK
TOMAŽ
VSKO-
ČITEV
ZLATO
KOS
SODEL.
BOŽNAR
SL. PEVEC (BRACO)
PREVOZNA
SREDSTVA
OKOSTJE
IGRALEC
(BALDWIN)
JAVNA
PRODAJA
DRAŽBA
RUSKA
REKA
ANICA
MARIJA
AŽBE
PRIOČES-NA LEČA
OZKA
RUTA
ZGO-
ŠČENKA
CELJE
TRGOV.
CENTER
VU.
PREB.
GL. MESTA GRČIJE
KEM.
SIMBOL ZA AKTINIJ
SAMOS-
TALNIŠKA
PRIPONA
FRANC.
PESNIK
(JEAN)
AL
CAPONE
GESLO križanke pošljite na naslov: Jelovica, Kidričeva 58, 4220 ŠKOFJA LOKA - KRIŽANKA do konca januarja 2001. Izžrebali bomo pet praktičnih nagrad.
Rešitev križanje iz sedme številke časopisa: JELOVICA - STAVBNO POHIŠTVO, VRATA, OKNA, SENČILA. Izžrebani so bili: Anica Ziherl, Rodovlje 11, Škofja Loka, Olga Rekar, Jama 52, 4211 Mavčiče, Laličič Sanija, Frankovo nas. 54, Horvat Duško, Kidričeva 08, S kol ja Loka, Marjeta Demšar, Hafnerjevo naselje 78, Škofja Loka. Čestitamo.
V novi preobleki
Jelovica z novo celostno grafično podobo
Cveta Vilfan
detinj osvojila skupno drugo mesto, v isti kategoriji je LUCIJA FRANKO postala državna prvakinja. Obe sta tekmovali tudi v mladinski in članski konkurenci, kjer je bila boljša Katja, saj je v kategoriji mladink osvojila skupno tretje mesto, med članicami pa četrto mesto. CVETO DOLENC je v kategoriji kadetov, ki je bila izredno močna, osvojil skupno osmo mesto.
pestovani bralci!
Kot vidite, smo tudi časopis k^z oblekli v novo obleko in upam, da vam je všeč. Nova celostna podoba Jedo vice je že kar krepko zasidrana v našem življenju, saj z veseljem ugotavljamo, da le še izjemoma uporabimo stari znak in še to v primeru, ko imamo še stare zaloge. Največje priznanje za naše delo je, da smo ohranili prepoznavnost znaka in da ga z veseljem in ponosom uporabljate. Prav zato bi bilo prav, da v pisarnah visijo naši koledarji in da uporabljamo logotip podjetja v predpisani obliki. Kdor želi, lahko dobi logo v računalniški obliki v Službi za komuniciranje, predpisane barve logotipa so: oranžna: pantone 1585, RAL 2008; sivo-modra: pantone 5435, RAL 7000.
Uspešna sezona športnih plezalcev Jelovica
Maja evropska prvakinja
Roman Krajnik
w j- začetku decembra smo v % / Kranju na tekmi evrop-skega mladinskega pokala zaključili res izredno uspešno tekmovalno sezono. MAJA VIDMAR si je z odločnim plezanjem priborila naslov evropske prvakinje v kategoriji starejših deklic, čeprav je bila to njena prva sezona v evropskem pokalu. LUCIJA FRANKO je iz tekme v tekmo plezala bolje in v skupnem seštevku evropskega pokala osvojila četrto mesto v kategoriji kadetinj. V isti kategoriji je nastopala tudi KATJA VIDMAR, ki ji je seštevek točk prinesel peto mesto v Evropi.
Zaključila tudi domača tekmovalna sezona in tudi tu smo posegli v najvišjih mestih. GREGOR SELAK je suvereno osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v kategoriji cicibanov, saj je kar na treh tekmah zmagal. MAJA VIDMAR je v kategoriji starejših deklic osvojila skupno
Gregor Selak.
drugo mesto. Tekmovala pa je tudi v kategoriji mladink in članic in med mladinkami osvojila skupno četrto mestom, med članicami pa šesto. KATJA VIDMAR je v kategoriji ka-
Pogodbena predstavništva Jelovice:
KOTNIK s.p., Ljubljanska 10, Vrhnika
JERNEJ d.o.o., Za povrtmi 1, Šmartno pri Litiji
MULC STAVRARSTVO s.p., Zerovnica 19, Grahovo pri Cerknici
KERA TRADE, Cesta 9. avgusta 24, Zagorje ob Savi DISKONT UNIVERZAL, Križevci 136, Križevci pri Ljutomeru
TAJLES TRZIN, Kidričeva 25a, Trzin
BAVEX, il.o.o., Trubarjeva 12, Trebnje.
Ogled sejma gasilske opreme in opreme za tehnično in ekološko posredovanje
Rdeči petelin nikoli ne počiva
Damjan Blaznik
Letos imamo svoj koledar
Lahko bi ga imenovali tudi NEKOČ IN DANES. Stara mizarska orodja, s katerimi so obdelovali les naši dedje so domiselno dopolnila posnetke iz našega vsakdanjega delovnega življenja. Naš oblikovalec Janez Goreč je poskrbel za idejo in obliko, Tomaž Lunder za fotografijo starih orodij. Posnetki iz proizvodnje so nastali ob snemanju letošnjega reklamnega spota o Jelovici.
2001
januar
Jammry
"Tv. ed več kot 140.000 obis-
| (v kovalci sva bila na sejmu -L V JE- tudi dva predstavnika naše družbe. Z vodjo gasilske službe Jožetom Ruparjem, sva si ogledala sejem Rdeči petelin oziroma INTER-SCHUTZ 2000, ki je svoja vrata do sedaj odprl le vsakih šest let. Zato je torej še toliko bolj pomemben, saj ga bodo od zdaj naprej pripravljali na vsakih pet let predvsem zaradi liitrcga napredka gasilske tehnike in povezovanja le-te s tehničnim in ekološkim posredovanjem.
Na sejmu so bile prikazane vse novosti s področja gasilske opreme in opreme za tehnično in ekološko posredovanje. Za nas najbolj zanimiva je bila ponudba gasilnikov, gasilske ognjavarne opreme za notranji napad, visokotlačnih črpalk in stabilne opreme za javljanje in/ali gašenje požarov. Predvsem pri slednji smo odkrili za nas in za Slovenijo največjo novost - stabilno napravo za gašenje na argonit namesto na CO2.
Prednost naprave na argonit je v tem, da plin argonit izpodrine kisik, potreben za gorenje (torej debije enako kot plin CO2), ni pa strupen -ne povzroča slabosti, glavobola, znojenja, omotičnosti ... in v končni fazi smrti, kot jih CO2 (pri koncentraciji 5000 ppm).
Z dobro pripravljenostjo lahko hitro posredujemo v takšnih situacijah.
Vse več je bilo videti tudi gasilnikov na vodo oziroma peno, saj je le-ta okolju prijazna, ima dober gasilni učinek, je poceni in ne pušča za seboj skoraj nič umazanije. Ce gasimo s prahom je čiščenje po gašenju zelo težavno ali celo nemogoče.
V naši družbi se danes uporabljajo povečini gasilniki na prah in CO2, podobno kot drugod po Sloveniji (zaenkrat le na Koprskem gasilniki na vodo dobivajo vse večji pomen). S sprejemom Slovenije v Evropsko skupnost bo tudi na tem področju prišlo do sprememb in predvsem do konkurence, kjer ima gasilska oprema trenutno prednost nad dobavo
prahu (je sicer naj cenejša, vendar pa se cena prahu ne more primerjati s ceno vode).
V gasi111 i ki h na prah se CO2 uporablja kot potisni plin, v gasil-nikih na CO2 pa je tudi gasilo. Ker se je EU zavezala k zmanjševanju emisij CC>2 v ozračje, se ho morala na to pripraviti tudi naša mlada država.
Podobno kot je na področju varnosti in zdravja pri delu bo tudi na področju varstva pred požari prišlo do “prelomnice” - kljub razmeroma novemu zakonu (Ur.l. RS, št. 71/93). Vprašanje je le, če bomo EU pričakali pripravljeni.
Vzemite si čas
Za misli -
kajti razmišljanje je vir moči Za igro -
kajti igra je skrivnost mladosti Za branje -
kajti knjiga je temelj modrosti Za prijaznost -
kajti ljubeznivost so vrata do sreče Za sanjarjenje -kajti sanje so pot do zvezd Za ljubezen -
kajti le ta je prava življenjska radost Za veselje -
kajti smeh je glasba srca In še za kaj......
Use nuj lepše Vam želi uredniški odbor glasilu Jelovica
Rokometašice Jelovice v evropskem pokalu ponesle ime pokrovitelja v Turčijo
V novi sezoni z višjimi cilji
Avguštin Peternelj
Z ■> podaljšanjem pogodbe med Rokometnim društvom Jelo-viea in pokroviteljem Jelovico d.d. za sezono 2000/2001 so se rokometašice Rokometnega društva Jelovica obvezale v tej sezoni doseči najmanj enak, oziroma za stopničko boljši rezultat kot preteklo sezono.
Nov izziv je bil tudi sodelovanje v evropskem EHF pokalu, ki so si ga izborile s četrtini mestom v slovenskem pokalu pretekle sezone.
Tudi z mlajšimi kategorijami smo si zastavili še širši načrt delovanja kot preteklo sezono.
V tem mesecu smo tudi že na sredini tekmovalne sezone in narejene so tudi že prve ocene o tekmovalnem uspehu posameznih ekip.
Članice
Tudi v letošnji sezoni tvori 1 A državno ligo 10 ekip. Državno prvenstvo se igra tokrat samo dvokrožno po sistemu vsak z vsakim. Ob koncu državnega prvenstva sledi končnica, v kateri se bodo najboljše štiri ekipe borile za naslov prvaka.
Po prvem delu prvenstva je ekipa Jelovice v devetih tekmah dosegla štiri zmage in pet porazov, kar jo z osmimi osvojenimi točkami uvršča na sedmo mesto. Rezultat je slabši od pričakovanega, vendar kljub temu ocenjujemo, da zaradi boljšega tekmovalnega razporeda in sedanjim
zaostankom, za 5. mestom le za 1 točko ter 4. mestom za 3 točke, položaj za izboljšanje rezultata ni težak.
V	evropskem EHF pokalu se je ekipa Jelovice zaradi dobrih rezultatov slovenskih ekip uvrstila direktno v drugi krog tekmovanja. V tekmovanju pokala EHF se v naslednje kolo uvrsti le zmagovalec dveh tekem. Za nasprotnika smo dobili ekipo, ki je izpadla iz pokala državnih prvakov. Žreb nam je namenil turške državne prvakinje, ekipo SK TMO Ankara. Prvo tekmo smo igrali v Škofji Loki, drugo pa v Ankari. Po zagrizenem boju v prvi tekmi ni bilo zmagovalca, saj se je tekma v Škofji Loki končala z rezultatom 27:27. V drugi tekmi, odigrani v Ankari glavnem mestu Turčije, pa so slavile z 28:24 gostiteljice, ki so znale izkoristiti neizkušenost naših igralk ter prednost domačega terena. Kljub izpadu iz nadaljnjega tekmovanja pa so bile igralke deležne pohval za borbenost in korekten odnos s strani strokovne javnosti in novinarjev.
Kadetinje
V	sezoni 2000/2001 igra v ligi kadetinj 19 ekip. Razdeljene so na vzhod, v kateri meri moči osem ekip in zahod, v kateri igra enajst ekip.
Jelovica nastopa v skupini zahod. Po odigranih desetih tekmah je ekipa
Škofjeloške rokometašice igrajo domače tekme v dvorani Poden.
Nadiža Pleško je v povratni tekmi drugega kroga pokala EHF v Ankari dosegla pet golov.
na tretjem mestu za RK Izola 20, ŠD Polje 15 in Jelovica 14 točk.
Starejše deklice
V ligi nastopa 24 ekip v štirih skupinah. Jelovica nastopa v prvi skupini, kjer je osem ekip.
Po odigranih 7 tekmah so igralke RD Jelovica s 12 točkami na prvem mestu. Z dobrimi igrami v nadaljevanju so najresnejše kandidatke v skupini za polfinale in finale državnega prvenstva.
Mlajše deklice
Jelovica v teh kategorijah nastopa z dvema ekipama. Ker pri teh kategorijah še ni rezultat najvažnejši, smo toliko bolj zadovoljni z množičnostjo.
V	letošnjem letu nam je uspelo vključiti v proces treninga deklice iz vseh škofjeloških OŠ. Posebej smo zadovoljni, da smo uspeli vključiti v proces treniranja in tekmovanja tudi deklice iz OŠ Železniki.
Ocenjujemo da smo z delom in rezultati kot celota zadovoljni, saj smo dosegli večino zastavljenih ciljev.
V	mesecu in pol, ko je med prvenstvom odmor, se bomo še temeljiteje pripravili na drugi del sezone, da izpolnimo zastavljene cilje.
Ob prihajajočem letu 2001 pa želim, v imenu igralk in uprave društva, vsem zaposlenim v družbi JELOVICA d.d. veliko poslovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
Praznični čas
Božiček je obiskal najmlajše jelovčane
Stanka Žbogar
k 'fe liža se čas praznovanj, ki ga ■—‘C vsi nestrpno pričakuje-
J__M mo.....čas, ko bomo stopili v
leto 2001, si začeleli izpolnitev vseh skritih želja in vse lepo za prihodnost.
Da bi bil ta čas še lepši, smo za najmlajše “jelovčane” v sodelovanju z Loškim odrom pripravili ogled igrice MOJCA POKRAJCULJA, po predstavi pa je naše otroke obiskal BOŽIČEK in jih razveselil z lepimi darili.
Obe predstavi sta bili dobro obiskani. Vzdušje je bilo zelo veselo, saj so otroci tudi radi zapeli in poklepetali z Božičkom.