Leto SV.
V Ljubljani, dne 12. julija 1928
28. štev.
Odprte roke, odprto srce imej za trpečega brata.
.	. V.	i ■!, ______J-1 ____1 1____.1 ...	T-»___________I_ __ -- ______________1,„ „„
Menda nikjer na svetu ni šlo po tujih narodih med bratske narode zasejano in umetno gojeno sovraštvo tako v klasje, kakor baš na balkanskem polotoku, med Srbi in Bolgari.
Ker so se razne države in narodi kaj dobro zavedali, kaj bi pomenilo slovansko edinstvo, da bi bila to nepremagljiva sila, ki bi lahko kljubovala vsemu svetu, radi tega so se na vse načine prizadevali, kako bi jih razdvojili in spravili v medsebojne prepire. Vsako priliko so porabili in dosegli svoj cilj. Nahujskali so jih, da so se borili drug proti drugemu in pomagali enemu ali drugemu, v kolikor in kakor je bilo to v njihovem interesu. Največ pa so dosegli neprijatelji Slovanov takrat, ko so na bolgarski prestol posadili
Prav tako zlo pa se je ponovilo v svetovni vojni, ko so Bolgari vstopili v vrste najhujših sovražnikov, na stran centralnih držav in zahrbtno napadli Srbe. Strašna je bila borba in zločini, ki so jila zakrivili Bolgari nad srbski narodom. Sovraštvo je plapolalo še po vojni. Ali usoda je hotela drugače.
Bolgarski narod, ki je težko prenašal krute vojne posledice, je zadela nova nezgoda. Kar ni razdejala vojska, to je uničil letošnji potres. V celi nezgodi pa se je pokazalo plemenito slovansko srce. Komaj se je raznesla strašna vest o bolgarski nesreči, so bili prvi Jugosloveni, brez izjeme narodnosti, ki so nudili Bolgarom svojo pomoč. Srbi so pozabili na bratske boje in nudili kakor Hrvati in
velikega sovražnika Slovanov, Koburžana Ferdinanda, ki je pri-zadjal hude neprilike Srbom, bolgarski narod, katerega je vladal, pa je pripeljal v največjo nesrečo, ki se je sploh mogla dogoditi bolgarskemu narodu.
Z nekakim strahom in zaničevanjem je gledala avstrijska gospoda, ko so se Srbi in Bolgari ramo ob rami borili v balkanski vojni proti svojemu skupnemu sovražniku Turku, ki je skozi stoletja tlačil balkanske narode. Na vse načine so poskušali zanesti med takratne zaveznike sovraštvo. Svoje sile so podvojili, ko so videli, da je premagan Turek in da bi se ta nepremagljiva sila, oja-čena s složnim delovanjem prej ali slej, lahko obrnila proti njim.
V zadnjem trenutku jim je to tudi uspelo. Njihov zastopnik Ko-buržan jim je pomagal. V času slavnih skupnih zmag, ko je bila vojska že potrebna odmora, so na Ferdinandovo prizadevanje in njegov ukaz napadli Bolgari svoje zaveznike Srbe. Prišla je strašna »Bregalniška noč« in sicer v jeseni 1. 1913. Srbom pa je uspelo, da so Bolgare premagali.
Lahko si mislimo, kaj se je rodilo v srbskih dušah, ko so morali izpiti to grenko kupo besedolomstva in sicer podano od svojega sosednega bratskega naroda.
Slovenci ubogim bratom pomoč, zavedajoč se, da kri ni voda in da tudi bolgarski narod ni bil toliko kriv, kakor njegovi, tujerodni voditelji. Med prvimi pa, ki so sploh pomagali, pa so bili Slovenci. Na naši sliki vidimo bedno deco v Plovdivu, ki jo prehranjujejo vi skupni kuhinji- vzdrževani z denarjem J nt rovih čitateljev.
Naše »Jutro« je takoj, ko je zadela bratski bolgarski narod velika potresna nesreča, začelo nabirati prispevke svojih čitateljev. Lepo število se jih je odzvalo in »Jutro« je denarno zbirko namenilo v prid bolgarski deci, ki je zaradi nesreče trpela največ, kakor trpi vselej, kadaT zadene narod nesreča, predvsem deca in mladina,
Gotovo bo ta pomoč, ki so jo nudili Jugosloveni svojemu bratskemu bolgarskemu narodu v nesreči, mnogo pripomogla, da bo čim prej zmagalo tudi med Srbi in Bolgari pravo bratstvo in da bo zavladala med njima sloga in ljubezen. Sloga med slovanskimi narodi pa je zelo potrebna. Da je narodni pregovor »Nesloga tlači, a sloga jači« resničen so dobro preizkusili baš slovanski naTodi, ki so zaradi nesloge mnogo pretrpeli, zlasti pa še Jugosloveni. Sloga, ki bo prišla med vse Jugoslovene prej ali slej, bo rodila tudi veliko slovansko državo — od Triglava pa do črnega morja — ki bo ponosno kljubovala vsem neprijateljem na severu in jugu.
Pr. Ljudevit Stiker, vodja meščanstva, umrl te dni v Brežicah
Slavni letalec Ristič, ki je te dni v srečnem poletu premagal Italijane
Miško Crzelj, učitelj v kaznilnici, praz-L nuje 30 letnico vzgojevalnega deta
Dr. Henrik Turna, velik slovensrr._____
torni delavec, ki se je udejstvoval posebno na Primorskem, kjer se je tudi mnogo boril za priznanje slovenščne na •odiščih. Dr. Henrik Turna je odličen pravnik, med ljudstvom pa je znan po .svojem prosvetnem delu, ki ga je vršil ln ga še vrši zlasti med delavstvom. Poleg vsega je dT. Henrik Tuma tudi velik ljubitelj narave m predvsem planin, kamor rad zahaja. Te dni je slavil 701etnioo popolnoma čil in krepak
Sin božji je trpel za druge in krvavel pod trnjevo krono.
To je bilo v Judeji. y Jugoslaviji pa drugi trpe zaradi namestnika božjega, ki krvavi od fej policijskega pendreka.
Najboljši slovenski kolesar Kosmatin je odpotoval na kolesu iz Ljubljane na Svetovne tekmovalne dirke v Amsterdam na Nizozemskem
Zgoraj na levi: Gornji grad, našnlajše mesto v Jogo
slavi ji
Tudi v tujini Slovenci radi eapojo. Na naši sHki vidimo slovenske pevce iz Kragu-jevca v Srbiji, kjer je danes že dokaj Slovencev. S svojo slovensko pesmijo se spo-nrinjajo svojih domačih kra-jev in svojcev, poleg tega pa seznanjajo tamošnje prebivalstvo z našo milo donečo slovensko pesmijo, kar našemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju zelo >	koristi
Zgoraj ruska kapelica na Vršiču pri Kranjsi« gori, kjer je pokopanih mnogo ruskih vojnih ujetnikov, daleč od svoje domovine. Ptreteklo nedeljo se je vršilo-pri kapelici veliko slavje, katero so priredili naši ruski begunci
Na levi: Nekdanfi ctetercijanski samostan pri Kostanjevi^
Prostovoljno gasilno društvo v Sebeiovcih je praznovalo letos svojo tridesetletnico. Gasilska društva so po naših krajih zelo važna, saj varujejo dežetene pred! najhujšo £ nesrečo — pred požarom
Nesrečni morilec Nace Na-.j glič iz Prebačevega pri Kra- j nju, ki ga sedaj opazujejo) zdravniki, ako ni morda sla-., boumen
Na desni: zadnja ruska carska rodbina, katero so pomorili boljševiki
Na levi: Alojz} Neudauer, glavni zaupnik SLS in oblastni poslanec je uporabil poW drugi milijon posojilničnega denarja v lastne svrhe in neznano kam odšel
Spodaj: Nobilova posadka odhaja iz Kygsbaya, kamor se ni več vrnila
Voditelja makedonstvujočih: Zadaj pred leti umorjeni A. Todo-rov in te dni umorjeni Protogeror.
Na desni: Belgijski milijonar Ldvenstein, ki je na dosedaj nepojasnjen način padel iz aeroplana
s Rožna dolina pri Ljubljani je y preteklo nedeljo praznovala svojo 301etnico. V teku tridesetih let se je v tem prijaznem kraju zgradilo lepo število hiš. Zlasti lepo napredovanje je pokazala po vojni, ko je mnogo ljudi zaradi stanovanjske bede zgradilo v tem kraju enodružinske hišice
Na levi:
Stari kostanjevski grad