Učitelj siti tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. U. — sekci/e za dravsko banovino v Ljubljani K _ _ _ __ "y>T-jr-ing 11 <■»■fi- 5=5 VredmOtmm In mprmvm: Ljmhljmnm, FrmmiUkmmkm milem tli. Mekepltmv me vračam«. Nefrnnklrmnlh pltem ne eprejemmme. tehmjm vemk letrtek. Nmrolninm letnm ■i rlCSCt-UCI priloga y> fl va^ciu« = ¿i» .. Kako stanujemo« izpolnile prav vse šole, če hočemo, da s tem pokažemo vse neugodnosti naših stanovanj. Sprejet je bil predlog tov. Vučanjka: Sekcija naj na merodajnih mestih izposluje, da se popravi krivica vsem, ki so morali čakati na napredovanje, zlasti še tistim iz pripravniške v 9. skupino. Ne zahtevajo ničesar za nazaj, pač pa se naj leta štejejo za napredovanje v prihodnjo skupino. — Isto velja tudi za učitelje in učiteljice, ki so opravljali volontersko službo ali pa službo honorirano iz bednostnega fonda. R. Ivanuš, preds. Rozin-Tomše, tajnica. + JUU, SRESKO DRUŠVO MLJRSKA SOBOTA je zborovalo dne 8. marca 1941 v Murski Soboti. Od 123 članov je bilo navzočih 93, to je 75 %. Tov. predsednik je pozdravil navzočega zastopnika oblasti g. šol. nadzornika Velnarja in predavatelja tov. V. Kunsta. K društvu so na novo pristopili tov. Ferjan Milan iz Bakovc in novinca Verbič Milan iz Serdice ter Verlič Cvetko iz Kancev. Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo in poročilo o seji upravnega ter nadzornega odbora. Poročali so še o tekočih zadevah tajnik, blagajnik in knjižničar. Društvo je nabavilo več novih knjig. Knjižnica posluje pred in po zborovanju v osnovni šoli. Sledilo je predavanje tov. Vilima Kunsta. ki je navzoče učiteljstvo na podlagi mnogo-brojnih preprostih učil, ki jih je deloma sam izdelal, povedel na področje elektrike. Nazorno je predočil pot, kako na lahko razumljiv način uvedemo učence v spoznavanje elektrike. Predavatelj je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Izrekla se je želja, da bi Mladinska Matica priredila ponatis v obliki brošure Kunistovega spisa »Za tri dinarje elektrike«. Soglasno so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Sekcija naj zastavi vse svoje sile za izbojša-nje našega obupnega gmotnega položaja. 2. Obeta se nam nov uradniški zakon. Pozivamo vodstvo sekcije, da ukrene vse potrebno. da se z novim zakonom položaj uradništva ne poslabša, temveč izboljša. 3. Članstvo odobrava, da se vodstvo sekcije vedno in povsod drži smernic deklaracije. Dolgoletni tajnik našega društva tov. Jožko Krambergar, ki je bil 1. dec. 1940 odpuščen iz službe, je zaradi razsodbe državnega sveta reaktiviran, obenem pa premeščen v Rajhenau v kočevskem srezu. Tov. predsednik se mu za njegovo nesebično in požrtvovalno delo v korist društva in učiteljstva iskreno zahvali, želeč mu, da se kmalu povrne med svoje tovariše v Prekmurje. Ker je bilo več članov društvene uprave premeščenih, je uprava na svoji seji 7. marca 1941 podala ostavko. Izredni občni zbor z volitvami bo v mescu juniju. Do tedaj vodi posle dosedanja uprava. Člani, ki še niso poslali društvu anketne pole glede stanovanj, naj jih točno izpolnjene čim prej pošljejo na naslov v Rogaševce. Prihodnje zborovanje bo skupno z društvi: Ljutomer, Ormož in Dol. Lendava v Ljutomeru v mescu maju. Fr. Hajnšek, preds. Kemperle Milka, taj. + JUU, SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo 8. marca ob udeležbi 160 izmed 213 včlanjenih. Tov. predsednik se je uvodoma spominjal smrti' ministra prosvete in državnika dr. A. Korošca. Počastil je tudi spomin Srečka Pečarja, šol. uprav, v Št. Pavlu, dolgoletnega člana. Ob upokojitvi je tov. ge. Jakšetovi, Stantetu in Petraku izrekel najboljše želje. Obravnavan je bil povsem nevzdržni gmotni položaj drž. nameščencev, ki jih je v interesu naroda in države treba ohraniti sposobne za delo in žrtve. Nameščenstvo je v pomanjkanju že dokazalo svoj patriotizem, ki pa ne sme biti monopol le nekaterih slojev in to prav šibkejših. Skupnost v vsem bo najboljše jamstvo za trdno bodočnost domovine. Navajali so se ukrepi JUU in Centralnega odbora organizacij državnih in samoupravnih nameščencev v tem pogledu kakor tudi predlogi sekcije za novi finančni zakon. Podpredsednica tov. ga. Wudlerjeva je poročala o seji sekcijske uprave. Na svojem nedavnem 30. občnem zboru je Učit. gospodarska in kreditna zadruga v Celju izkazala nad 1,890.000 din letnega prometa in naj učiteljstvo tej vedno likvidni stanovski ustanovi izkazuje čim več zaupanja. Ta je namesto venca na krsto tov. Srečka Pečarja naklonila društvenemu socialnemu skladu din 200. Hvala! Prof. Rudolf Kobilica, vodja poskusne šole v Ljubljani, je predaval »V čem je slovenska ljudska šola potrebna reforme«. Poudarjal je, da njena reforma ne more biti le v metodi, ampak ji je treba ustvariti splošne dobre prve pogoje, ki so: gospodarski in moralni dvig slovenske družine, reforma vsebinske in metodične strani vzgoje in pouka, izhajanje iz krajevnih in slovenskih vidikov k jugoslovanskim in slovanskim. Šola mora voditi iz življenja k znanju in k z družbenega vidika etično vrednemu dejanju. Dobro poznavanje otroka in njegovega okolja, stik s starši in delo za otroka so bistvene važnosti. Notranje življenje šole je važnejše od njene zunanje oblike. Učitelj bo samo kot svoboden, samostojen človek, ki se ne more poniževati v orodje strankarskih računov, lahko poln optimizma, ki mu je za uspešno delo neobhodno potreben. Pri tem bo mogel biti poln strokovnega zanimanja, precizen v delu in dober poznavalec ljudskih potreb. Za temeljita in tehtna izvajanja, ki so plod iskrenega in širokega gledanja v bistvo problema, je žel predavatelj ponovna burna priznanja. Tov. Pogačnik je informiral članstvo o značilnih potezah načrta novega zakona o ljudskih šolah, ki ga je izdelala Kmetijska zbornica v Ljubljani. Tov. ga. Zupančičeva je podala rezultate društvene ankete o učiteljskih stanovanjih v okraju, ki pričajo, da je to stanje ponekod skrajno nezadovoljivo in nujno potrebno ureditve. Ob vprašanjih iz vprašalne skrinjice se je obravnavalo izplačilo razlike med vrednostjo stanovanj in stanarino. Zavračal se je neumestni očitek o nezanimanju učiteljstva za sadjarstvo. Iz društvenega socialnega sklada je bilo nakazanih din 500 prispevka k prehrani revnih učiteljiščnikov gojencev Učit. doma v Mariboru. Društvo želi zborovati ob gostovanju »Trboveljskega slav-čka« v Celju, ko bo diregent tov. Šuligoj predvajal tudi praktičen učni nastop, kar pa pred majem ne bo mogoče. Fran Roš, preds. Josip Kotnik, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO LAŠKO je zborovalo in opravilo občni zbor v soboto, 15. marca t. L, v Laškem. Navzočih je bilo 79 članov. — Ker se po navodilih sekcije zahteva, da se kandidatne liste vlagajo pred pri-četkom zborovanja, se je otvoritev istega precej zavlekla. Po šolah je že prej bilo izvršeno tajno glasovanje, vendar pa je odbor stal na stališču, da sam svoje liste ne bo vložil, če bo vložena katera druga lista. Dobljeni rezultat tajnega glasovanja bi služil le za nekako osnovo in pregled, kateri člani uživajo v društvu največji zaupanje. Ob 8,20 je tov. Pahor vložil svojo listo. Skupina okoli tov. Kimovca se je čutila inekako izigrano, ker ni bila vložena »oficielna« lista. Tovarišica Bezeljakova je hotela vložiti svojo listo, nakar jo je tov. predsednik pozval, da to še vedno lahko stori in da bo počakal z otvoritvijo zborovanja. Tovarišica Bezeljakova pa tega ni storila in tako je ostalo le pri listi tov. Pahorja. Po poldrugo uro trajajočem, deloma precej burnem posvetu, je tov. predsednik otvo-ril zborovanje. Pred prehodom na dnevni red je prečital izjave Mencej :Kumelj in Debevec: Kumelj, ki so bile vposlane društvu. Ker je bil tov. Kimovec kot predsednik verifikacij-skega odbora zaposlen, je tov. Rihar prebral njegovo končno izjavo, ki rodi soglasen sklep: konstruktivno delo. Verifikacijski odbor je ugotovil stvarno in formalno pravilnost kandidacijske liste, nakar se je ob 10. uri izvršilo glasovanje. Proti predloženi listi je glasovalo 11 članov, en član pa ni glasoval. Lista je bila z veliko večino sprejeta. Po končanih volitvah je tovarišica Kun-čeva prečitala svoje predavanje »Med mejniki«, kjer je orisala življenje učit. abiturientke od klopi učiteljišča preko neskončno dolge dobe brezposelnosti do težko pričakovane namestitve. Iz njenih izvajanj so se določno razbrale vse težave in bridkosti, ki spremljajo mladega inteligenta ob vstopu v življenje. Za svoj trud je bila deležna splošnega priznanja. Situacijsko poročilo in tekoče zadeve, kar smo oboje še imeli na dnevnem redu, so morali odpasti zaradi pomanjkanja časa, pač pa pridejo na vrsto prihodnjič. Prav tako se je do prihodnjega zborovanja odložilo sklepanje o obveznem članstvu pri SŠM. Hospitacijo na poklicni svetovalnici bo organiziral tov. Dolfe Prešeren. Takoj po končanem zborovanju se je novoizvoljeni odbor sestal k seji, da se konstituira. Na predlog tovarišice Plavšakove se je odbor sestavil sledeče: predsednik: Mahkota Milan, podpredsednik: Hofbauer Lojze, tajnik: Hameršak Emil, blagajnik: G rožnik Jože, odborniki: Prešeren Dolfe, Plavšak Marta, Čekada Miroslav. Nadzorni odbor tvorijo: Su-šnik Mirko kot predsednik. Jesih Adolf in Kune Metka, kot člana. Mahkota Milan, preds. Hameršak Emil, taj. v Zene ki se ne starajo vedo čemu to zahvaljujejo ELI DA KREMA IDEAL + JUU, SRESKO DRUŠTVO KRANJ je zborovalo v soboto, 15. marca 1941, v Kranju. Navzočih je bilo 61 članov in članic. Tovariš predsednik Rant je pozdravil članstvo, sres. šol. nadzornika g. Rupreta in predavatelja g. prof. Kobilico Rudolfa. V predavanju »V čem je slovenska ljudska šola najbolj potrebna reforme« je g. predavatelj poudarjal, da se je o tem vprašanju že mnogo razpravljalo, a vse preveč ozkosrč-no, nihče ne pogleda šole s totalnega vidika. Danes je ljudska šola bojno polje raznih organizacij, ki si hočejo pridobiti v njej prevladujoč vpliv. Za učiteljstvo in tudi za upravne oblasti je jasno, da šola mora služiti narodni izobrazbi. Zato je treba zboljšati pouk in vzgojo. Da se to doseže, je potrebno zboljšati stvari, ki direktno vplivajo na učiteljstvo, kakor personalne zadeve učiteljstva, standardiziranje razredov in potrebni učni pripomočki. Najvažnejša naloga šole je še vedno pouk in ne vzgoja, ki je glavna naloga družine, in zato se mora doseči tudi moralni dvig naše družine, da se bo bolj zavedala svojih dolžnosti. Obširno je govoril o reformah, ki zadevajo vsebino pouka. Vzgojiti je potrebno zavedne Slovence in nato dobre Jugoslovane. Pouk pa se mora prilagoditi novim pridobitvam mladinoslovja. Učni načrti naj bodo primerni kraju, duševnim zmožnostim ter interesu otrok. Reforme, ki se tičejo metode pouka, morajo vedno izhajati iz izkustva in razumevanja, ki mora dovesti do takega znanja, da otrok zna tudi presojati. Od učencev smemo zahtevati le toliko znanja, kolikor zmorejo. Potrebno pa je tudi več svobode v občevanju z otroki. Zato mora učitelj spoznavati otroka, delati zanj in spoznavati starše ter okolje. Učiteljstvo pa mora imeti več razumevanja za praktično in strokovno delo. Biti mora borbeno ter se zavedati, da je njegovo delo narodu potrebno. Vse reforme pa je treba gledati s širokega vidika in naj bodo življenjske. Obširno in zanimivo predavanje je vzbudilo živahno debato. Tov. predsednik Rant je poudarjal, da je glavna skrb organizacije posvečena zboljšanju naših prejemkov. Pomoč naj bo hitra! Nova knjiga Slovenske šolske matice „Navodila za opazovanje učencev11 Iz razgovora z avtorjem prof. dr. Fr. Žgečem. Celje — »belo in veselo« — je v marsičem pravo nasprotje naši metropoli in obmejnemu Mariboru. Že večkrat je bilo izpričano, da so manjša mesta z ugodno lego kaj primerna za tiho književno snovanje. V Ljubljani n. pr. ti klepetava kavarniška omizja vedo vse o ustvarjanju domačih umetnikov in piscev, prav tako ti tudi v Mariboru pri rujni kapljici dobrega vinca vse povedo. V Celju molče kakor grob ... Le če se potrudiš v skrivne domove celjskih javnih delavcev, ti bo ta ali oni pritajeno priznal, da — piše . .. Vendar vsak še desetkrat pretehta, preden stopi na plan! Slov. šolska matica je že pred mesci napovedala svoje nove publikacije, med njimi novo delo celjskega pedagoškega pisatelja prof. dr. Žgeča. Redek gost je v kavarni, kajti muči ga bolezen, vendar je duševno svež, čil in prožen. Stanuje v velikih sobanah Narodnega doma, kjer ga najdeš dan za dnem pri težavnem znanstvenem delu, čeprav ima bolezenski dopust. Skladovnice knjig ima okrog sebe: francoske, nemške, angleške in seveda tudi vse jugoslovanske iz področja psihologije, pedologije in sociologije. Našel sem ga prav dobre volje, kakor je pač zdravje, vreme in — vse ostalo. Pa sva se pomenila o njegovem delu. Beseda je dala besedo, da vendar enkrat zve javnost tudi nekaj o pedagoškem snovanju v Celju! 1. Kaj te je privedlo k pisanju nove knjige »Praktična navodila za opazovanje učencev«? Odbor SŠM je spoznal, da so za temeljito proučevanje učencev nujno potrebne posebne popisnice s komentarjem, ki bi naj dal navodila za opazovanje otrok, ter za postopno vglabljanje v otroško duševnost. Pri SŠM so se spomnili, da sem pred več ko 10 leti izdelal take popisnice, zato so me naprosili, da napišem navodila za uporabo takih ponisnic. 2. AH ti je znano, da je učiteljstvo že delalo na podlagi tvoje popisnice? Kakšne so njihove izkušnje? Res je nekaj redkih učiteljev začelo proučevati deco na podlagi moje popisnice, vendar je bilo delo brez točnih navodil zelo težko, neenotno in nesistematično ter je zahtevalo od učitelja preveč znanja in študija. Zavzeti ni moglo širšega obsega niti doseči tiste globine, ki bi jo dosegli, če bi popisnico spremljala izčrpna in točna navodila. Sama popisnica ni mogla dati dovolj trdnih smernic za potrebno samoizobrazbo učiteljstva. Izkušnje so pokazale, da je za širšo organizacijo nujno potreben komentar. Zato sem rad prijel za pero in napisal, kar sem smatral za potrebno. 3. Kakšnim vodilnim mislim si sledil pri pisanju? Pri svojem pedagoškem delu sem spoznal vedno jasneje, da tiči osnovna napaka našega vzgojnega in učnega postopanja v nepoznavanju konkretnega otroka ter njegove zmogljivosti v danih okoliščinah. Šole vseh vrst zahtevajo od otrok samo znanja, ne da bi se pri tem vprašale, kako živi in kaj trpi izven šole, katere so njegove prave duševne potrebe, kako pomagati vsakemu posameznemu učencu, da tem notranjim potrebam zadosti ter se povzpne do čim popolnejšega razvoja danih možnosti. Načelo vzgojitelja bi moralo biti: pomagati pri razvoju vseh pozitivnih razvojnih zmožnosti in ne samo zahtevati znanje. Da se to načelo uresniči, pa je potrebna poglobitev v otroško duševnost, potrebno je proučevanje splošnih zakonitosti njenega razvoja ter konkretne duševnosti pri poedinih učencih. V najširšem obsegu se da proučevanje otroške duševnosti izvesti le na podlagi po-pisnic in potrebnih navodil. Vendar bo moral učitelj pred pričetkom dela proučiti krajevne razmere in sociološko strukturo šolskega okoliša. 4. Slutim, da bo tvoje delo imelo za učitelje praktike velik pomen. Kaj pričakuješ d sam od tega proučevanja? Ce se bo delo organiziralo, kakor si jaz to predstavljam, se bo pričel široko razpreden študij slovenskega otroka. Praktičnemu proučevanju bo nujno sledil teoretičen študij v vedno širšem krogu. Posledica bo, da se bo raven našega pedagoškega tiska dvignila. Bodoča reforma vsega našega šolstva bo dobila trden, soliden temelj na sociološki, biološki in psihološki osnovi. Takrat bomo šele mogli sistematično graditi novo šolo. 5. So ljudje, ki podcenjujejo opazovanje dece, češ da ne rodi eksaktnih uspehov? Kaj porečeš k temu naziranju? Meni ne gre za nikake zunanje blesteče uspehe, temveč za boljše razumevanje otroka ter njegovih potreb v razvoju. Ce hočemo otroku pomagati v njegovem razvoju, ga moramo razumeti in ga poznati. Za to pa je potrebno sistematično opazovanje ter proučevanje njegove duševnosti in okolja a tudi fizičnih zahtev rasti. Pa čeprav mi ne gre za eksaktne uspehe, so lahko sociološka, biološka in psihološka dejstva, do katerih se bo učitelj s trudom dokopal, prav tako eksaktna kakor dejstva katere koli druge znanosti, ki do njih prodre raziskovalec znanstvenik. Odvisna je eksakt-nost edinole od načina dela in tudi učitelj je lahko eksakten. Dokaz: Učiteljski pokret, kateremu so znanstveniki to že priznali! 6. Res opažamo v učiteljskih vrstah močno hotenje po proučevanju otroka in njegovih razmer. Ali bo vsebina knjige ustrezala vsem potrebam? Kaj praviš o testiranju otrok? Dobro mi je znano, da je v najboljšem delu učiteljstva jako stremljenje po poznavanju otrokovih zmožnosti in življenjskih razmer, vendar preveliki optimisti ne smemo biti. To stremljenje se še ni razširilo na vse učiteljstvo, kakor bi bilo potrebno. Tem, ki že stremijo po izboljšanju, pa bi jaz rad po svojih močeh pomagal. Zbral sem v navodilih najvažnejša poglavja iz uporabne psihologije, ki sem jih na kratko obrav- naval. Posebno dolgo sem se zadržal pri merjenju inteligentnosti, ker smatram to poglavje za važno. Žal pa nisem mogel obdelati enako obširno tudi ostalih poglavij, zlasti ne tistih iz sociološkega področja. Po nekaj letih bo mogoče napisati veliko popolnejša navodila, saj bodo v tem času nabrane dragocene izkušnje. Nekaj časa se že vrši gonja proti testiranju, ki bi ga vršilo učiteljstvo. V ljubljanski »Sodobnosti« je A. N. napadel vse tiste, ki se zavzemajo za prepotrebno slovensko standardizacijo Termanovih testov. Taki napadi se mi zdijo brezmiselni! Pojav vsakega proučevanja je razveseljivo dejstvo. Saj se tudi naši učitelji ne plašijo študija, ki je spojen s testiranjem. Učiteljski pokret hoče delo organizirati vestno in tako sem mnenja, da so pomisleki proti temu res neumestni. Res pa je, da samo testiranje nikakor ne zadostuje za poznavanje učencev. Nudi nam le prerez duševne sposobnosti na dani točki razvoja v najboljšem primeru. Merjenje inteligentnosti je pač le pomožno sredstvo pri stalnem opazovanju in ni samo sebi namen. 7. Kaj snuješ za bodočnost? Da bi k izboljšanemu vzgojnemu delu doprinesel tudi teoretični delež, pripravljam po naročilu SŠM že dalj časa slovensko pedagoško psihologijo za potrebe učiteljev in staršev ter vseh, ki se za vzgojo količkaj zanimajo. To delo bo predvidoma pripravljeno za tisk do leta 1942. Socialni ekonomski institut pa namerava izdati še v tem letu mojo celotno strukturo Haloz, to se pravi 52 kat. občin. S tem delom bi rad dal nekaj konkretnih smernic za proučevanje socialne strukture kakega kraja. Rokopis sem že odposlal. « # # Poslovila sva se z željo, da bi se načrti izpolnili ob zdravju in zadovoljstvu nas vseh. Kljub vsem težavam in oviram je Celje ugoden teren za važna znastvena snovanja — s tem spoznanjem sem se vrnil ob bistri Savinji proti domu. Na anketo o stanovanjskih razmerah je odgovorilo le 9 šol, ostale prosimo, da odgovorijo. Po službeni potrebi premeščenemu agilne-mu članu in odborniku tov. Twrdiju se zahvali za delo in mu želi vrnitve. Zadnje zborovanje bo v mescu maju, naj-brže v Naklem. Časi so resni in je potrebno strniti vse narodne sile, zato bo zadnje predavanje posvečeno domovinski vzgoji. Rant Franc, preds. Žumer Anton, taj. + JUU, SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LITIJSKI OKRAJ je zborovalo v soboto, 15. marca 1941, v Ljubljani v hotelu Metropolu. Predsednik tov. Jože Zupančič je otvoril zbor in pozdravil vse navzoče, imenoma pa predsednika sekcije JUU tov. Metoda Kumlja iz Ljubljane, sreskega šol. nadzornika g. Dolgana Josipa. Predstavil je nato tov. Kodre Mileno iz Štange, ki je vstopila v JUU na dan zborovanja. V društvo je vstopil od zadnjega zborovanja tov. Menard Viljem, ki je premeščen iz Zusma v Hotič pri Litiji. Okraj je zapustil tov. Kotnik Konrad, šol. uprav, v Sv. Križu nad Litijo, ker je premeščen. Tov. predsednik je omenjal uspele hospi-tacije na banovinski poklicni svetovalnici v Ljubljani. Napovedal je tudi okrožne pedagoške sestanke, ki jih bosta v aprilu sklicala uradno oba sreska šolska nadzornika. Projekt novega šolskega zakona, ki ga je sestavila Kmetijska zbornica v Ljubljani, je v rokah posebnega odbora iz vrst naših članov, ki ga bodo pregledali in nato stavili izpreminjeval-ne predloge. O delu v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju je podal pregledno sliko sekcijski predsednik tov. Metod Kumelj. Podčrtal je težavno stanje državnega uradništva in upokojencev. Prikazal je prizadevanje organizacije za izboljšanje položaja. Predstavniki JUU so bili tudi pri vodilnih ministrih. Omenjal je sodelovanje vodstva JUU s člani, ki se obračajo v raznih osebnih zadevah na organizacijo. Omenil je, da so med člani žal tudi taki poedinci, ki zahtevajo od sekcije vso pomoč, voljni pa niso nuditi potrebnih informacij in moralno podpirati lastno organizacijo. Svoj izčrpni referat je zaključil z besedami, da smo učitelji velika sila, ki čuva državo z moralnim orožjem, ki vcepljajo in dvigajo ljubezen do naroda in rodne grude, da jo bo narod pripravljen braniti tudi s krvjo! Tov. Kumelj je žel za svoja izvajanja toplo zahvalo. Sledila je razprava o stanovanjskih razmerah učiteljstva v našem okraju. Prvi pogoj za urejeno življenje je primerno stanovanje. V litijskem okraju službuje trenutno na 35 šolah 166 učiteljev in učiteljic. Sledeča tabela naj pojasni stanje učiteljskih stanovanj: Primernih naturalnih uprav, stanovanj 18 Neprimernih naturalnih uprav, stanovanj 8 Ustreznih učitelj, naturalnih stanovanj 8 Neustreznih učitelj, naturalnih stanovanj 13 Primernih učiteljskih zasebnih stanovanj 66 Neprimernih učitelj, zasebnih stanovanj 48 V kraju služb, ne dobijo primer, stanovanj 7 Z navedenimi podatki, ki so uradno preizkušeni in potrjeni, je dovolj zgovorno povedano, kako neurejeno je stanovanjsko vprašanje za naše učiteljstvo. Prav iz tega je razvidno, zakaj je v učiteljskih vrstah tako visok odstotek obolelosti in čemu je danes tako razvit »beg z dežele«. Merodajni činitelji dobo morali pristopiti k reševanju neustre-zajočih učiteljskih stanovanj, saj so taka določila tudi v šolskem zakonu iz leta 1929. in bo treba samo črko zakona prenesti v življenje. Nato je zbor razpravljal še o raznih tekočih šolskih, vzgojnih in učnih vprašanjih. Ob zaključku je bil iznesen poziv, naj bi učiteljstvo sodelovalo za dvig čim večje kmet-ske proizvodnje. Za praktične nasvete se bo vršila v maju poučna ekskurzija v mestne nasade, kjer bo vodil ekskurzijo in imel strokovno predavanje ravnatelj mestnih ljubljanskih vrtov g. Lap Anton. Za zaključek je bila izglasovana resolucija, ki glasi: Članstvo iz litijskega okraja, zbrano na rednem marče-vem zborovanju, se soglasno pridružuje spomenicam, ki jih je poslal akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev kraljevskemu namestništvu, predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ, ministroma dr. Kulov-cu in dr. Kreku ter banu dravske banovine, tičočih se zvišanja prejemkov državnim in samoupravnim nameščencem in upokojencem. Ob tej priliki poudarjamo še posebno: 1. da je naše gmotno stanje vsak dan obupnejše in da je izdatna pomoč zaradi naraščajoče draginje in naše prezadolžitve, ki nam še omogoča životarjenje, neodložljiva in takoj potrebna. 2. V zvezi z nameravano pomočjo preko aprovizacij je pripomniti, da je namen sam sicer dober, v praksi pa v toliki in taki meri neizdeljiv, da bi pomenil rešitev iz bede, v kateri tonemo, ter da je edini učinkoviti izhod samo zvišanje prejemkov na osnovi indeksa naraslih cen ter v bodoče reguliranje prejemkov v razmerju z naraščanjem draginje, dokler se ta ne ustavi. Jože Žuoančič, preds. Danica Demšar, taj. + JUU, SRESKO DRUŠVO MARIBOR, LEVI BREG, je zborovalo dne 8. t. m. ter je od 93 članov bilo navzočih 79, t. j. 85 %, od 14 odsotnih se jih je 9 opravičilo. Ob otvoritvi se je tov. predsednik najprej spomnil zgodaj umrle tov. Rožice Gsellma-nove. Pozdravil je nadzornika tov. Močnika ter v društvo vstopivše tov. Pavlo Korbarjevo, Anico Primožičevo in Marijo Šumanovo in pripomnil, da bi se rad poslovil od dveh tov. članov(-ic), ki sta bila premeščena žal brez razsodbe dis. sodišča, proti čemur gre v vsakem primeru že dolgo borba JUU, a prizadeta nista bila navzoča. Spomnil je tudi na svoje-časen sklep glede odobravanja zbor. in sejnih zapisnikov ter z ostro kritiko javil, da še 'A učit. zborov ni predložila anketnih pol »Kako stanujemo«. Sledilo je objavljanje važnih dopisov in situacijsko poročilo ter je članstvo že uvodoma sprejelo resolucijo: Glavna sodobna naloga JUU ostani in bodi, brez odnehanja in izogibanja do vseh instanc in naslovov, voditi borbo za reševanje materialno obupajočega in propadajočega učiteljstva v zvezi z ostalimi stanovskimi organizacijami. — Za rešitev vseh javnih nameščencev! Siti smo obljub in zgolj priznavanja našega obupnega stanja, lačni pa — dejanske pomoči! Smo in ostanemo pripravljeni za domovino na vse, z nepotrebnim pomanjkanjem pa se ne sme slabiti sile naše pripravljenosti! — Članstvo so zanimali predlogi JUU za fin. zakon ter poročila o obiskih naših predstavnikov pri gg. ministrih i. dr., razen obljube, da pride do zvišanja naših prejemkov — po stabilizaciji naše valute in ustalitvi cen! Članstvo je izrazilo tudi svoje pre-senečnje nad tistimi izvajanji ob zasedanju ban. sveta, ki so izdonela proti izrednim do-kladam obmejnemu učiteljstvu! Blagajniško poročilo je podal tov. Zida-nik in ugotovil, da letošnji dohodki znašajo din 8317,50, izdatki pa din 6585,82, članarina se plačuje dokaj redno, redke izjemneže bo pri bodočem zborovanju javil imenoma; predlagal je začasno črtanje članov z nad 200 din dolžne članarine, proti čemur ni bilo ugovora. V točki »Razgovor o aktualnih stanovskih, pedagoških in službenih zadevah« je učiteljstvo zavzelo stališče glede predčasnega odpusta šolobvezne dece iz šole ter so iz svojih izkustev dajali zadevna pojasnila tov. nadz. Močnik, tov. Andrejčič, Vauda i. dr. Nato je kot zastopnik PC podal tov. Kopriva sklepe mariborskega učiteljstva glede načelnega dela osnutka ljudskošolskega zakona Kmetijske zbornice, omenil kot njegove svetle točke decentralizacijo in demokratizacijo šolstva, katerih obeh pa osnutek vendar še dosledno povsod ne realizira. Vnel se je živahen razgovor, po katerem se članstvo ni moglo povsem sprijazniti z glavnim pogojem za čin nadzornikov — z nadzorniškim izpitom, za kar je posebno tehtne utemeljitve stavil tov. Andrejčič; tov. predsednik, tov. Židanik i. dr. so ugotavljali zopetno degradacijo vaškega otroka za mestnim z uvajanjem le 6 letne ljud. šolske obveznosti, s čimer je degradiran tudi vaški učitelj. Posebni del tega osnutka pride v razpravo prihodnjič, članstvo je tov. Koprivo nagradilo za temeljita izvajanja z glasnim ploskanjem. Sledilo je predavnje tov. Borkota o »Teoriji in praksi strnjenega pouka na višji ljudski šoli«. Predavatelj je v glavnem prikazal načelne smernice strnjenega pouka in to v kratkih, a jedrnatih potezah. V debati je tov. Horvat naštel številne ovire koncentracije pouka, kakor preveliko število in razcefranost danes predpisanih učnih predmetov, neprirodno raz-poredbo in prenatrpanost učne snovi v sedaj veljavnih učnih načrtih višje ljudske šole, neprimernost predmeta »Praktično gospodarsko znanje«, odpad lepopisja v zadnjih 2 šol. letih ter druge hibe v zunanji in notranji ureditvi zlasti vaške ljudske šole, v kateri si je težko predstavljati učitelja umetnika, ki bi od današnjih 16 učnih predmetov, od katerih odpadeta iz koncentracije le vedenje in verouk, povezal v koncentracijo ostalih 14 predmetov; napačno pojmovana koncentracija pa privede nehote do površnosti. Zato je v svrho uspešnega izvajanja koncentracije ob reviziji šolskega zakona in učnih načrtov odstraniti vse ovire! Predlogi: 1. Učitelji s polno službeno dobo in doseženo 5. skupino naj se upokoje! 2. Proučevanje narodnega blaga ob meji naj preide v akcijo uvajanja narodnih šeg, noš itd. 3. Sekcijo prosimo, naj izve o razdelitvi 81.600 din za »Pospeševanje narod, prosvete v obmejnih krajih«. 4. CMD in vsem darovalcem za obmejne božičnice izrekamo zahvalo, podprli bomo zbirko pirhov. 4. zborovanje bo 3. V. 1.1. Mirko Vauda, preds. Rečnikova, tajnica. + JUU, SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER je zborovalo 8. marca 1941 v Križevcih. Navzočih 60. Uvodoma je tovariš predsednik apeliral na članstvo, naj ne bo preveč mlačno. V sedanjem času je sveta dolžnost, da se strnemo v močni organizaciji. Povabil je tudi še ne-včlanjene tovariše in tovarišice, da se včlanijo v našo močno organizacijo. Pozdravil je tov. sreskega šol. nadzornika g. Karbaša, na kar je tov. predsednik prešel na dnevni red. Zadnji zapisnik se je soglasno odobril. Dopisi so se prečitali in vzeli na znanje. Sledil je referat o projetku novega šol. zakona. Referirala sta tov. Kocbek in tov. Lovšin. Oba tovariša sta v svojih referatih seznanila članstvo o važnih spremembah v projektu novega šol. zakona in ugotovila mnoge pomanjkljivosti ter poudarila, da sliči revizija šol. zakona po tem projektu na hišo, ki je v temeljih nepravilno grajena. Grajala sta tudi spremembo, da se zniža šol. obveznost od 8 na 6 let. S to spremembo bi naše šolstvo nazadovalo in ne napredovalo. Tov. Lovšin je v svojem refratu zahteval, da bi v bodoče tudi učiteljstvo smelo sodelovati pri ustvarjanju novega šolskega zakona. Novi šolski zakon naj bi temeljil na načelih depolitizacije, decentralizacije in demokratizacije. Potrebno je, da bi se vsi stanovi zedinili in zgradili celotni prosvetni in gospodarski načrt in šele na podlagi tega načrta naj bi se zgradil tudi novi šolski zakon. Članstvo zahteva, da se po novem šolskem zakonu ustanove tudi disciplinska sodišča pri upravnih sodiščih. Končno je članstvo soglasno sprejelo sledeči sklep: Izprememba obstoječega šol. zakona bi pomenila zaradi vladajočih nestalnih razmer le poslabšanje veljavnega zakona, zato je nujno potrebno, da se s tako važnim zakonom, kakor je šolski, počaka na urejene razmere. Učiteljstvo pa želi, da se z raznimi odredbami ministrstva decentralizira sedanji šol. zakon in se s tem določi večje kompetence kraljevski banski upravi kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom. Sledila so poročila raznih društvenih funkcionarjev. Tov. blagajnik je sporočil, ela so tri članice izstopile in je sedanje stanje članstva 111 včlanjenih. Prihodnje zborovanje bo prvo soboto v maju v Radencih. L. Ivančič, pretiš. Janko Jordan, tajnik. -{- JUU, SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ - METLIKA je zborovalo v soboto, 15. marca, v Metliki ob dokaj številni udeležbi članstva. Gotovo pa bi bila udeležba še večja, ako ne bi učiteljstvo bilo v tako slabem gmotnem položaju. Društveni predsednik g. Vilfan Maksimilijan je uvodoma pozdravil zborovalce, zlasti sreskega šolskega nadzornika g. Vončino Dra-gotina, in nato podal pregled dela učiteljske organizacije v dobi od zadnjega zborovanja. Izčrpno poročilo o situaciji, zlasti o težavnem položaju državnega uradništva, je seveda živo zanimalo vse navzoče učiteljstvo, prav tako pa tudi vsi koraki, ki so bili storjeni pri odločujočih činiteljih v zadevi regulacije plač učiteljstva in ostalega državnega uradništva. Nameravana pomoč državnemu uradni-štvu preko aprovizacij kaže sicer dober namen, ki pa je v praksi neizvedljiv in bi tako taka rešitev neodložljivega vprašanja nikakor ne mogla rešiti tega problema in ne položaja, v katerem se trenutno državno uradništvo nahaja. Preostaja edina možna pot, t. j. nujno zvišanje prejemkov na osnovi indeksa o porastu cen življenjskim potrebščinam in vzporedno z naraščanjem draginje vselej regulacija prejemkov. Sledilo je poročilo o napredovanjih in v zvezi s tem o napredovanju v V. pol. skupino. Osvojil se je predlog društvene uprave, da naj bi se učna oseba prevedla v 5. skupino s 24. leti službe, vse učne osebe z dopolnjeno predpisano službeno dobo pa bi morale biti upokojene. Nadalje se je razpravljalo o stanarini z neučitelji poročenih učiteljic, učiteljski stalnosti, spremembi uredbe o draginjskih razredih, rednih napredovanjih, dopustih zaradi odslužitve kadrskega roka, ukinitvi uslužbenske-ga prispevka itd., v zvezi s prejemki pa je bil prečitan tudi otvoritveni govor g. bana ob priliki zasedanja banskega sveta. Sledilo je nato predavanje banovinskega zdravnika g. dr. Omahna o delu in boju proti tuberkulozi, zatem pa se je obširno razpravljalo o projektu zakona o narodnih šolah, kakor ga je pripravila ljubljanska Kmetijska zbornica. Zborovalci so k osnutku zakona iz-nesli precej stvarnih pripomb, ker predlog posega daleč v bistvo šolskega učiteljskega življenja in je v mnogih točkah prav nejasen. Končne kritične pripombe bo zato izdelal poseben odbor. V pogledu novih predpisov in v zvezi z novim proračunom je bil iznesen in sprejet predlog, naj bi kraljevska banska uprava dovolila, da se za zimo potrebna količina drv nabavi sedaj in ne v času, ko cene dosežejo svoj višek, novi predpis pa naj bi veljal šele po preteku leta. Blagajnik je podal nato poročilo o blagajniškem stanju in zlasti opozoril na sklep izrednega občnega zbora, po katerem se ima vsa zaostala članarina iztirjati, in je bilo zaradi tega tudi črtanih devet članov. Pred zaključkom je spregovoril tudi sre-ski šolski nadzornik g. Drago Vončina, ki je zlasti grajal zadržanje dela učiteljstva, ki ne čuti potrebe po organiziranju. Toplo se je zavzel tudi za dobra predavanja, ki naj bi se vršila ob priliki vsakega zborovanja, ter dal tudi druga navodila za učiteljstvo, na kar je bilo zborovanje zaključeno. Vilfan Maksimiljan, preds. Turk Stane, taj. Šolski radio —r Torek, 1. aprila 1941, ob 14,15 uri. Prvoaprilske šale; dialog. Vodi g. Miroslav Zor. Petek, 4. aprila 1941, ob 11. uri: Pokrajinska oddaja »Iz Ptuja po ptujskem polju in Halozah v Ptuj«. Izvajajo učenci V. a razreda ljudske šole pri Sv. Marku niže Ptuja; vodi g. učitelj Edvard Rdssner. — Razpored: 1. Popis krajev in vasi; krajevni običaji, zgodovinske znamenitosti. 2. Dialogi v dialektu. 3. Petje ob spremljevanju harmonike. — Potovanje je zamišljeno kot avtobusna vožnja. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri predaval g. inž. Karel Tavčar: Dvignimo gospodarstvo gozdov. Naša gospodarska organiszacifa ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI V marcu 1941 sta umrli: 552. Paulšek Marija — Maribor. 553. Ekel Gizela — Novo mesto. Prispevek za ta dva smrtna primera znaša: g za enega zadružnika . din 11,—, za dva zadružnika . . „ 21,—, za tri zadružnike . . „ 31,— itd. Zamudniki naj h gornjim zneskom dodajo tudi vse zaostanke! — Nekateri zadružniki pri nakazilih samovoljno zmanjšujejo prispevke za poštnino. Pripominjamo, da so z mesečno poštnino din 1,— (vsak četrti mesec pa zaradi povečane poštnine din 2,—) poravnani le resnični stroški za znamko, ovitek, položnico in pristojbino pri poštni hranilnici. Zadružna uprava. Novosii na knjižnem trgu —k Zofja Kossak; Križarska vojska. Zgodovinski roman v štirih knjigah. Založba »Naša knjiga« Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1941. Cena v platno vezani knjigi din 110,—. Zofja Kossak, poljska pisateljica epopeje Križarska vojska, je slovenskemu občinstvu znana po svojem romanu Legniško bojišče, ki ga je izdala ista založnica 1. 1933. — Snov epopeje Križarska vojska je prva križarska vojska, na katero je papež Urban II. leta 1095. pozval vse narode. Notranji smisel gledanja Kossakove na križarsko vojsko je nekako tale: človeka vodijo tri glavne prvine: glad, sla in oblastiželjnost. Tem trem prvinam pa je hotel papež napraviti enakomočno četrto: težnjo po Bogu. Iz te je nastalo križarsko gibanje. V obliki vojnega romana so v tej knjigi opisane mnoge dobre in slabe strani*prve križarske vojske in razni pustolovski doživljaji vitezov, ki so iz daljnega zapada šli osvajat sveto deželo. —k Dr. Janko Pretnar: Dictionnaire fran-?ais-sIovene. Francosko-slovenski slovar, III. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1941. Obseg 624 strani. — Cena din 120,—. Da je izšla že tretja izdaja tega slovarja, je najbolj jasen dokaz, kako zelo potreben in uporaben je. Iz obsega 624 dvo-kolonskih strani je razvidno, da je v tem priročnem slovarju žepnega formata mogoče dobiti prav vse besede, ki so potrebne pri prevajanju iz francoščine in pri učenju francoskega jezika. In prav bogati besedni zaklad dviga vrednost vsakega slovarja. —k Ruža Lucija Petelinova: Resnična pomlad, mladinska igra v treh dejanjih. Naša znana mladinska pisateljica, učiteljica Ruža Petelinova, ki študira sedaj odrsko umetnost v Zagrebu, nam je podarila novo mladinsko dramatično delo, v katerem kot dolgoletna izkušena kulturna delavka na deželi v polni meri upošteva zmogljivost naših podeželskih šolskih odrov glede igralcev in opreme. Vsebina je sledeča: I. dej. V nekem predmestju so sirote izročene v oskrbo kuharici Marjeti. Sama siromašna ta ženska nima volje, da bi bila tej deci ljubeča skrbnica. Ko deklica Majda zboli, je ne neguje. Toda država je pravkar dogradila nov Mladinski dom in komisija, ki pride k deci v barako, odloči, takojšnjo zdravniško pomoč Majdi. II. dej. Majda v vročici vidi svojo otroško družbo kako se igra na cesti, pod zidom, oblepljenim s plakati in reklamami. Nenadoma prideta dva glasnika iz bajne dežele in javita, da išče princesa Zarja vrtnarja, ki bi ozdravil njene nasade pogubne bolezni. Majdin brat Jurko se javi, a hoče povesti vso deco s seboj. Glasnika se temu upreta in Jurko zato ne sprejme vabila. Ko glasnika odideta, se prikaže deci Vesna in ji pokaže pot do Zarje. III. dej. Majda se prebudi v sobi novega Mladinskega doma. Sledi proslava njenega okrevanja. Nastopajo: Majda, njen brat Jurko, štirje dečki, tri deklice, kuharica Marjeta, zdravnik, bolničarka Cirila, gospa in smetar. Osebe iz Majdinih sanj: Vesna in dva glasnika. Delo našim podeželskim odrom toplo priporočamo. Igro lahko šole naročijo na naslov: R. L. Petelinova, Zagreb, Zrinjski trg l/III. Izvod igre obenem s tantjemo za poljubno število predstav na isti šoli stane 50 din. FR. P. ZAJEC izprašan optik in urar LJUBLJANA sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu Vaakovrttaa očali, daljnogledi, barometri, toplomeri, kyp-o- metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in irebrnine. Ceniki brezplačno. Kvalitetna optika. FABIANI & JU RJOVEČ LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 priporočata veliko izbiro damskega In moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna!