POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POŠTNO	CEK.	RAČUN	ŠT.	10.850
OBRTNI VESTNIK
mm
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBETI IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
XX. LETNIK.	v	LJUBLJANI.	DNE	1.	FEBRUARJA	1937.	ŠTEV.	3.
 .  11.1	mir"	——TIT-"-™—l™llllgl—™"—1,1,1neBBM	»n......... lili!«
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 10
Najnovefši gospodarski in stanovski vestnik
X 15- t. m. je bila v Beogradu zaključena konferenca zbornic TOI z razpravo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem poslovnem prometu, o spremembah in preosnovi novega državnega zakonika itd.
X O kmečki zaščiti pri nas in drugod je predaval priv. dlocent dr. Murko ter je med drugim dejai, da ne smemo gledati s prevelikim pesimizmom na to novo vrsto kreditiranja. Naši denarni zavodi so po vojni že doživeli slične težave, ko so izgubljali pri vojnih posojilih, pa so si vendar opomogli. Seveda pa je glavno pri proučevanju cele stvari v tem, v koliko bo uspelo dobiti lombard na kmečke obveznice in bone državne in Priv. agrarne banke.
X Mestna hranilnica ljubljanska je znižala obrestno mero pri čistih meničnih kre-diiitih od 9 na 8%, pri hipotekarnih posojilih od 8 na 7%, za občinska posojila pa od 8 na 7%.
X Minister Cvetkovič je pri otvoritvi nove delavske zbornice v Nišu izjavil, da se bo boril proti sedanji zbornični birokraciji v okviru sindikalnih organizacij. Do-sežeina uredba o minimalnih mezdah je osnova njegovega uzakonjenja in ureditve vprašanja brezposelnosti in socialnega zavarovanja.
X Radi pospešitve turizma je ban dravske banovine predpisal na podlagi <S. 7 tozadevne uredbe pravilnik o sestavi posebnega banovinskega turističnega sveta, ki je dodeljen tukajšnji banski upravi kot po; svetovalen organ.
X Uredba o ustanovitvi Kmetskih zbornic se bliža svojemu uzakonjenju, člani novih zbornic bodo posestniki, ki so obvezani plačevati zemljiški davek. Prostovoljni pripadniki pa so zakupniki zemljiške posesti. Vsi bodo plačevali 5% doklado. Zbornični svet se bo volil potom občinskega sveta, ki bo volil iz vrst gospodarstvenikov toliko oseb, kolikor ustreza sorazmerju katastrskega dohodka dotične občine v primeri s celotnim katastrskim dohodkom sreza. Tako ustanovljeno telo voli po enega svetovalca. Predsednik volilnega odbora za vsak srez je starešina sreskega sodišča ali sodnik. Naloga kmetijskih zbornic je slična drugim zbornicam v državi.
X Iz Beograda poročajo, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo odlok uprave mesta Beograda o prepovedi ustanavljanja velikih magazinov. Gre v tem slučaju za tvrdko Ta-Ta. Sedaj ima še možnost pritožbe na državni svet. S tem upamo, da bo to vprašanje tudi prišlo na dnevni red.
X Na podlagi finančnega zakona za leto 1936/1937 je uveljavljena nova uredba o izvajanju avtorske zaščite. Posamezne posredovalnice bodo morale imeti koncesijo ter bodo pod stalnim nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Dosedanja avtorskopravna posredništva prenehajo delovati po 4 mesecih. Podrobnejše pojasnilo prinašajo Službene novine od 25. t. m.
X Bivši gen. dir. Suizor-a, g. Glazer, smatra še intenzivnejšo centralizacijo socialnega zavarovanja (kot nujno. Pravi, da bi se v tem primeru moglo izvesti tudi zavarovanje obrtnikov, trgovcev, rudarjev, dirž. prometnega osobja itd. Kdor pozna upravo teh zavodov po južnih banovinah, ta bo mirne dluše pritrdil, da je to nemogoče, ter dia simo še daleč od realne prakse.
X Naša zunanja trgovina Je bila v novembru pret. leta aktivna za 115 milj. Din.
X Roosevelt je ob priliki nastopa nove predsedniške dobe imel govor, v katerem je dejal: »Sklenil sem, da bo moja skrb blaginja slehernega ameriškega državljana ter da bo vsak ameriški državljan predmet državnega zanimanja in skrbi.«
V zadnji številki smo priložili ček. položnico. Ako ste to doslej prezrli, poslužite se je še danes.
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU — STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, 'POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU — NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO — ROKOPISI SE NE VRAČAJO — PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA
Prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo
Dr. Peter Zenkl, načelnik praških socialnih ustanov se je mudil v Ljubljani ter je ob tej prilikii podal nekatere izjave, po katerih bi se morali ravnati, ako bi si lastili načela najprimitivnejšega socialnega skrb-
1 naziranje se brez dvoma ujema tudli s krščanskim naziranjem in ni dvoma, da bi se moralo tudi pri nas izvajati na ta način javno skrbstvo, čeprav ga mnogokrat politične okoinosti znatno okmejo.
Kmetica iz okolice Plovdiva
Bolgarski in jugoslovenski narod se zavedata, da morata nastopati složno, ker le na ta način je zajamčena njihova gospodarska in nacionalna bodočnost.
Prijateljski pakt med dvema slovanskima državama pomeni nov čas, ko bomo lahko rekli, da pripada Balkan v resnici balkanskim narodom. Ta pakt naj bo izhodišče za nadaljnje delo ne samo med nami in Bolgarijo tudi med ostalimi narodi.
Ob tej priliki se spomnimo besed, ki jih je izgovoril sedanji predsednik Zbornice g. Jelačin na banketu v Sofiji ob priliki po-seta slovenskih gospodarstvenikov leta 1934.: »Nas vse je rodila slovenska mati, med vami se počutimo kakor doma. Nekdaj v mladiiih letih smo iz Slovenije prišli na Kalemegdan v Beograd in tam zapeli Karadjor-djevo himno, pa so nam rekli, da smo fantasti. Lahko da hoče danes nekdo ravno to reči za pionirje jugoslovensko-bol-garskega bratstva. Vendar tudi tega bo zgodovina demantirala. Mi Slovenci smo bili že pred vojno enakii srbofili kakor bolgarofili. Mišljenja sem, da je rešitev obeh držav v slogi in skupnem sodelovanju. Boga prosim, da ta današnja sloga
Pogled v lepo urejene prostore Vajenskega doma v Ljubljani pred 20. febr. 1936.
stva. Prvenstvena skrb gre osnovni celici človeške družbe, to je mladini. Danes, ko se poznajo slabi vplivi povojne dobe, ko družina ne more prevzeti garancije za dobro vzgojo, tedaj je poklicana socialna ustanova, da prevzame skrb za otroka. Takšno
Obrtno-nadaljevalna šola v Sofiji
Te idealne osnove privatne inicijative socialnega skrbstva nam stopajo pred oči, ko se te dni govori o uničenju s tolikimi gmotnimi in fizičnimi žrtvami ustanovljenega Vajen, doma v Ljubljani. Radi tega vprašanja je sklicalo Obrtniško društvo v Ljubljani anketo, na katero je povabilo nacionalne in socijalne ustanove mesta Ljubljane ter obrtne organizacije.
Da se omili težak socijalni položaj obrtne mladine, nudi siromašnim vajencem nujno potrebna oskrba ter nravna, verska dn narodna vzgoja, je Obrtniško društvo v Ljubljani ob sodelovanju in podpori kralj, banske uprave, Mestne občine ljubljanske, Zbornice TOI, obrtniških organizacij in so-cijalno čuteče javnosti leta 1933. ustanovilo prvi Obrtniški vajenski dom v Ljubljani.
Z velikimi materijalnimi žrtvami ter požrtvovalnim in nesebičnim delom in trudom udeleženega obrtništva, ki je pravilno cenilo in pojmovalo veliki socijalni, kulturni ta humanitarni pomen in namen te lnsti-
Nadaljevanje na 2. strani
Kar je bila želja jugoslovenskega in bol- | igarskega naroda že mnogo prej, to je bilo potrjeno med zastopnikoma obeh narodov I 24. januarja v Beogradu. Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov in predsednik jugoslovenske vlade g. Stojanovič sta podpisala pakt o večnem prijateljstvu med. obema državama. Ta dogodek smemo imenovati nov mejnik v bratskih odnošajih med obema slovanskima državama na Balkanu. Naš pokojni Veliki Kralj je prvi navezal stike ob priliki svojega potovanja v Bolgarijo. Ves svet bo priznal, da bo prineslo to prijateljstvo na Balkanu novih nad miru in sreče ter boljšega življenja v Evropi. Popolnoma prirodno je, in že na navadnem zemljevidu vidimo, da je predpogoj naše lepše bodočnosti čim boljši stik s centralnim delom Balkana, t. j. Bolgarijo.
Posebno se veselimo tega prijateljskega pakta mi jugoslovenski obrtniki, ki nam bo ■sedaj dana možnost, da svoje stare prijateljske vezi obnovimo in utrdimo. Čakajo nas v tem pogledu Se velike naloge, ki smo jih doslej zamudili.
ostane tudi iskrena in trajna ter želim, da skoro pride dan, ko bomo brez potnih listov mogli potovati iz Bolgarije v Jugoslavijo in obiratno ter da nas o kupčijskih zvezah poveže čim preje carinska unija.«
Kar se doslej še ni uresničilov mora postati dejstvo v najbližji bodočnosti.
Medtem se v Sofiji živahno pripravljajo k ustanovitvi gospodarske zajednice med obema državama. Bolgarski trgovci, delavci in obrtniki
pričakujejo gospodarskega napredka in tesnejših vezi z Jugoslavijo.
Zveza bolgarskih obrtnikov pravi v svojem proglasu: »Kot gospodarski faktorji in bolgarski državljani smo inteTesdrani na trajnem mednarodnem miru, ker le tako je mogoče naše mirno ustvarjanje. Vemo, da vsa Jugoslavija praznuje. Naše duše so ravno tako polne radosti.« G. Ivan Vekilov, krojač iz Sofije in predsednik Zveze je izjavil povodom tega dogodka: »Mi obrtniki smo v splošnem ljudje reda in dela. Radi tega smo si vedno obrtniki mnogo prizadevali, da dosežemo z vsemi sosedi trajen mir, osobito še z jugoslovenskimi brati. Leta 1932. ob priliki obrtniškega kongresa v Jugoslaviji so nam jugoslovenski obrtniki dali prvo priliko, da srno spoznali tudi mi
njihove težnje. Udeležili smo se nato vsa leta manifestacij, ki so jih priredili jugoslovenski obrtniki. Vselej so nasi sprejeli s tako iskrenostjo, da tega ne bomo nikoli pozabili. Tudi iz Jugoslavije so prišli obrtniki k nam. Vselej smo razpravljali tudi o praktičnem sporazumu ter o ustanovitvi medsebojnega obrtniškega predstavništva. Tako je na primer že na mednarodnem kongresu v Frankfurtu na Meni, 6. junija 1936. leta predstavljal jugoslovenske in bolgarske obrtnike Milan Stojanovič. Prišlo je med nami do konkretnega izmenjavanja vajencev in brezposelnih pomočnikov. Na seji dne 26. t. m. smo sklenili, da nas na Lip-skern velesejmu zastopa skupna delegacija. Z gospodarskega staluča mislim, da bi konkretno korist od tega pakta imeli obrtniki od medsebojnega izmenjavanja obrtniških izdelkov. Ni govora o kaki konkurenci, kajti imamo obrtniške -izdelke, ki so čisto bolgarski in narobe. Treba je predvsem olajšanj v carinskih tarifah ter raznih formalnosti pri tranzitu. Toda čais bo tudi to dovršil,« je zaključil g. Vekilov.
Bolgarska Obrtniška Zveza šteje preko 100.000 članov. Združuje okoli pet sto zadrug za proizvodnjo, nabave in razpečavanje s 40.000 člani zadruga rji.
Ostanimo &oc iaitte ittAtitueije, ki so J a u&tvoihne
tucije, se je Obrtniški vajenski dom v teku 4 let kljub pomanjkljivim sredstvom uredil in opremil tako, da je mogel nuditi 120 vajencem zdravo stanovanje in prehrano, duševno in telesno razvedrilo ter dostojno in skrbno vzgojo.
Kljub vidnim dokazom lepih uspehov in razveseljivega napredka, kljub temu, da je na zavodu našlo preskrbo, vzgojo in zaščito veliko število najbednejše naše deiav-
kultuma institucija uničena, uničeni vsi lepi sadovi požrtvovalnega dela in skrbstva in zastonj ogromna in težko pridobljena denarna in materijalna sredstva, katerih vrednost gre v stotieoče. Ubita je volja in veselje nesebičnih obrtniških soci-jalnih in humanitarnih delavcev do nadaljnjih žrtev truda in dela.
Mladina se poslavlja od svojega doma s težkim srcem in razočarano dušo ter ne
Razdejanje ob priliki prisilne izselitve Vajenskega doma v Ljubljani
ne obrtne mladine, je Obrtniški vajenski dom zadel težak udarec. Mestna občina ljubljanska je odpovedala s svojim odlokom od 20. februarja 1936. vse prostore, pa odredila (odvzem pretežnega dela gospodinjskega in drugega inventarja. Z enim samim sunkom, ki ga niso mogle preprečiti niti prošnje in opozorila socijalno čuteče javnosti, je ta krasna in vzorno se razvijajoča socijalna in
more pojmilti, zakaj in odkod ta udarec po onih, ki so Ji izkazovali očetovsko ljubezen, skrb in vzgojo.
Velika pogreška in nepopravljiva-moralna in materijalna škoda bd bila, ako v zadnji uri, ko stoji Obrtniški vajenski dom pred izsiljeno likvidacijo, ne pokažejo merodajni činitelji pravega razumevanja ter preprečijo, da pride do takega žalostnega konca te lepo uspevajoče institucije.
SCoven&fti ornament — tjudsfti in oGttnii&i t$deC&i
Na vzorčni sejem v Lipsko!
Poleg svetovne razstave v Parizu, ki se bo vršila od maja do oktobra t. 1. se pripravlja večja skupina slovenskih obrtnikov, da poseti Lipski sejem, ki bo trajal od 28. februarja do 8. marca. Zato bo prav, da spregovorimo nekaj besedi v svrho pojasnila in navodil.
Pomen lipskega sejma je za obrtnika, ki hoče izkoristiti najnovejše tehniške pridobitve velikanski. Priporočamo, da ga po možnosti obrtniki tehniških strok brez odloga poselijo. Na tem sejmu bo obrtnik videl najmodernejše priprave, orodje in stroje potrebne za delavnico. Videl bo ureditev vzgledne obrtniške delavnice, najmodernejšega tipa. Videl bo predvajanje obrti, ki pri nas še ne obstojajo ali pa so šele v razvoju. Prisostvoval bo neštetim poučnim predavanjem, filmskim predstavam in poučnim instrukcijam.
Posečanje takih važnih mednarodnih razstav je danes v času, ko kaka zaposlitev v tujini v »vrho ispopolnitve strokovnega znanja ni mogoča, edino možno in priporočljivo. Vse zbornice v državi bodo na ta zbor poslale po nekaj obrtnikov. Posamezni obrtniki se lahko pridružijo tej ekskurziji ter bodo na ta način deležni istih skupnih ugodnosti. Stroški za to potovanje pri skup nem posetu so predvideni sledeče: vožnja 800.— din., sedemdnevna preskrba, razne vstopnice, vožnja po mestu in k spomeniku bitke narodov itd. stane 300.— din.
Priporočljivo je, da se obrtniki skupno udeležijo te ekskurzije, da potujejo iz Ljubljane skupno tar se šele v Leipzigu pridružijo ostalim obrtnikom iz naše ter ostalih bratskih sosednih držav. Na ta način se bo udeležencem nudila prilika, da se medsebojno spoznajo ter si izmenjajo misli. Od omenjene vsote bi posetniki dobili v
tem slučaju še -znaten popust Vsem udeležencem je zagotovljena brezhibna organizacija ogleda vseh zanimivosti s posebnim brezplačnim vodstvom v slovenskem jeziku. Ogled razstave priporočamo lončarjem, pečarjem, keramikom, kovačem, stavbenikom in strojnim ključavničarjem, livcem kovin, medi in cinka 'ter obdelovalcem kovin, mehanikom, preciznim in avto- elektro-mehamikom, izd. muzikalu, kolarjem, karo-sijerjem, mizarjem, izd. rož. predmetov, usnjarjem, čistilcem in barvarjem, tapetar-jem itd., predivcem, čevljarjem, klobučarjem, mesarjem in klobasičarjem, krovcem
Stroje In strojno orodje
kupujte vedno le tam, kjer dobite vsak čas tndi nadomestne dele
31 izarske »troje in najmodernejše strojno orodje od prvovrstnih
svetovnih specialnih tovarn kupite edino le v trgovini r<S5sfc\. strojev in orodja
ggm DOVŽAH I V A IV
1WI nJUjeSSrf Ljubljana, Frančiškanska 4
ki Vas vedno točno postreže
Prepričajte se!	t
Reference na razpolago! ♦
itd., fotografom, inštalaterjem, bandažerjem itd. Hvalevredno bi bilo, ko bi posamezna združenja delegirala vsaj po enega sposobnega obrtnika na to razstavo, kii bi potem prevzel dolžnost, da poučuje ostale obrtnike. Vsa ostala pojasnila prejmete pri upravi lista oz. pri krajevnih zastopstvih (glej današnji oglas). Prijavite se čimprej.
Majolika (delo tvrdke »uesor«;
vonja narodov med seboj vplivati. I fe./ knjigi avtor smotrno kaže, da je naš slog povsem prvobitno slovanski, brez kakršnihkoli tujih vplivov. Naša ornamentika se tako v barvi kot v kompoziciji razlikuje od tujih velikih slogov. Za svoje prvo delo je prejel avtor laskava priznanja in pohvale iz vsega znanstvenega sveta (Amerike, Češke, Anglije itd.)
Prva knjiga je imela namen, da uvede naše domače motive in vpozna obrtnika z njegovo tehniko. Izpopolnitev temu namenu služi druga knjiga, ki je izšla pred par dnevi. Ta knjiga obdela glavno gradivo o ornamentu, njegovo praktično uporabo od najsiarejših do najnovejših časov. Pisatelj je zbral vse vire iz posameznih panog naše ornamentike: Posamezne motive, Srednje- j veški rokopisi, Leseni stropi, Zlati oltarji, | Skrinje, Preslice, Mali kruhki, Pipe, Panj- j ske končnice, Ljudsko podobarstvo, Kožuhi j Prtički, Mašni plašči, Avbe, Peče, Čipke, j Papirnati prtički, Keramika, Steklo, Tiskar- j ska umetnost, Pirhi, Stavbeni okraski. Sli- I Are. To so glavna poglavja te bogato ilustri- |
rane (deloma v barvah) ter zanimive publikacije. Obrtniki, ki so prvi poklicani, da črpajo iz domačega narodnega blaga, ako hočejo ustvarjati nekaj svojstvenega, popolnoma našega so dolžni, da se ozirajo in segajo po našem domačem zakladu. Ni prav, da posnemamo tuje vzorce, ko imamo toliko svojega lastnega bogastva. Le na ta način smemo upati, da nas bodo tudi drugi narodi spoštovali, cenili in uvaževali.
ADVOKAT
Dr. KIMOVEC IVAN
PREJ V KRANJU
JE ODPRL SVOJO PISARNO V
LJUBLJANI, Wolfova 10-1
Obrtniški koledar ste prejeli po pošti. Menda niste med onimi, katere je treba opominjati na plačilo.
Te dni praznuje naš znani obrtnik in obrtniški organizator, meščan Ljubljanski in .častni član »Udruženja brivcev in frizerjev v Ljubljani« in »Saveza damskih frizera Jugoslavije v Beogradu« gospod Engelbert Franchetti 40 letnico svoje samostojnosti.
Dne 7. februarja 1897 je otvoril na Jur čičevem trgu v Ljubljani štev. 3. svojo | brivnico, v kateri je bil do 1. maja 1906, na kar je moral slediti preselitvi sodnije, odvetniških in notarskih pisarn ter svojo delavnico premestiti v bližino sodnije. Dobil je v palači bivšega župana Hribarja, sedaj last gospe Salaj, Tyrševa cesta št. 20 — nasproti kavarne »Europa« — lup prostor, v katerem še danes izvršuje svojo obrt. Pred desetimi leti je svoje podjetje izpopolnil tudi na damsko frizersko stroko, katero vzorno vodi in je veliko število obiskovalk in obisko.valcev s postrežbo vsestransko zadovoljno.
Poleg bivšega udejstvovanja v obrtniških organizacijah je bil naš jubilant 17 let član ljubljanskega občinskega sveta in dolgo vrsto let član in predsednik »Trgovske, obrtne in industrijske zbornice«. Bil je ustanovitelj mnogih strokovnih udruženj in Zveze obrtnih zadrug. Zveze obrtnih društev in soustanovitelj »Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske«, Obrtne banke, Zanatske banke in ljubljanskega velesejma.
Zal, da ga danes muči neozdravljiva bolezen (naduha), ki ga ovira pri rednem
cvetjem. Naš jubilant, brivski mojster Ma-. lija Podkrajšek je premagal s trdno voljo i vse začetne težave in ovire. Z neumornim i delom je dvignil svojo obrt do današnjega
ugleda. V tujini se je izpopolnil v svoji obrti, da je lahko z bogatimi izkušnjami pripomogel do izpopolnitve svoje stroke.
To njegovo stremljenje dokazuje krasno izložbeno okno (glej sliko), v katerem vidimo razvoj raznih pričesk tekom zadnjih
Že s prvo knjigo o Slovenskem ornamentu je avtor teh pomembnih publikacij, stavbenik g. Karlovšek, izpolnil pomanjkljivo vrzel v tej panogi. Prvi del zbirke Slovenskih ornamentov je izšel pred letom dni. V njem je opisan slovenski ornament od vseh zgodovinskih početkov. Prvotni izvor ornamenta moremo deliti P tri glavna področja: na južno (Egipet, Grčija itd.) na severno (germanske in normanske dežele) in'na vzhodno (mongolske, slovanske in druge pokrajine). Podonavje tvori nekako središče teh kultur, kjer
Jože Karlovšek
železna ograja z narodnimi motivi iz 18. stoletja.
(Otta pomembna jubileja
ebrtnisGega dela
*
V januarju leta 1897 je odprl splošno znani in ugledni ljubljanski obrtnik, g. Matija Podkrajšek, rodom Ljubljančan, svoj prvi obrtni lokal, že takrat na Sv. Petra cesti. Baš te dni poteka štirideset let obstoja te domače tvrdke. Nobenemu slovenskemu obrtniku ni bila življenska pot posuta s
Pošteno obrtniško delo je danes dovolj cenjeno, tem večjo pozornost zasluži, da se spomnimo obrtnikov, ki so a svojima trdim delom pokazali kod vodi pot do ugleda in samostojnosti.
udejstvovanju v svojem poklicu in pri drugih raznih ustanovah, v katerih še z veseljem in zanimanjem sodeluje.
Jubilantu, ki je znan po vsej Jugoslaviji, kakor tudi izven meja naše domovine, želimo iz srca potrebnega zdravja in zadovoljivega življenja, miru, počitka in oddiha, ter mu kličemo:
»Se na mnoga leta!«
40 let. Bil je med prvlimi, ki je otvoril v Ljubljani damski frizerski salon in prvi, ki je uvedel trajno kodranje. Pozorno in vestno zasleduje vsako novost v svoji stroki, ter ga lahko omenimo kot vzgled, kako se mara obrtnik vsega posvetiti svoji stroki, ako hoče uspevati. S tem ko čestitamo jubilantu k dosedanjemu delu imamo v mislih tudi vso slovensko samostojno obrt, ki je laihko ponosna, da more šteti v svoje 'vrste g. Podkrajška.
Novi grobovi
Ivan Dachs f
19. t. m. je po kratkem bolehanju umrl v Ljubljani g. Ivan Dachs. Pokojnik je bil dolga leta člain uprave Obrtniškega društva v Ljubljani. Pozneje je delovail v vseh nacionalnih in humanitarnih društvih. Kot član ljubljanskega občinskega sveta se je odlikoval radi doslednega zagovarjanja obrtniških teženj in pravic. Njegov blagi spomin bo živel še dolgo med nami. žalujočim naše iskreno sožalje.
X V Šmartnem pri Litiji je umrl 17. jan. mesarski mojster Ivan Robavs. Bil je več tet načelnik mesarske in gostilničarske zadruge Dvignil je nacionalno am gospodarsko svoj okraj, za čigar blagor je posvetil vse svoje življenje.
X A. Kode, f tiskarnar v Celju. V nedeljo 24. t. m. se je vršil v Celju pogreb pokojnega tiskarnar ja A. Rodeta. Pokojnika so spremljali na zadnji poti mnogi prijatelji in stanovski tovariši ter zastopniki obrtnih združenj. Svoje podjetje, ki je slovelo širom vse Slovenije, je vzgledno vodil pokojni od ustanovitve.
OGttni&fce oxgani$acije potacajo
OBRTNIŠKI PLES V LJUBLJANI Že trinajstič se je letos vršil v Ljubljani
Obtfjniiški ples, ki ga prireja Obtffcniško društvo v Ljubljani. Ta tradicionalna prireditev postaja iz leta v leto bolj priljubljena, kar po svoji odlični organizaciji tudi zasluži. Kot vsako leto, je tudi letošnjo prireditev iposetilo mnogo odličnih prijateljev našega obrtništva. Poleg najuglednejših predstavnikov obrtništva so počastili to prireditev s svojim obiskom g. dr. Kramer, dr. Marn v 'zastopstvu banske uprave, g.
Zupan Miroslav v zastopstvu mestne občine ljubljanske, predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, tajnik Zbornice g. Mohorič, g. dr. Pretnar, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, dr. Ploss, tajnik Zbornice, ■poslanca dr. Fuchs in Rajko Turk, upravnik Zanatske banke g. Ogrin in dr. Dvorana je bila dekorirana po osnutkih slikar, mojstra g. Speletiča. Mnogo uglednih obrtnikov s celotnim odborom obrtniškega društva so vložili ves svoj trud, da je ta družabni večer kar najodličneje uspel, upamo, da tudi gmotnii uspeh ni izostal.
X 24. t. m. so celjski obrtniki člani Združenja pekov zborovali v hotelu Pošta. Zbora se je udeležilo 85 obrtnikov, ki so zahtevali boljše izvajanje nadzorstva obrtnih oblasti pni nelojalni konkurenci in šušmaratvu. Volitev ni bilo. Občni zbor je vodil predsednik g. Kirbiš, čigar zasluge so, da je pekovska obrt v Celju tako vzorno organizirana.
X Združenje mesarjev v Celju je imelo 22. t. m. svoj letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Zbora se je udeležilo 95 članov. Tudi v tem primeru ni bilo volitev. Razprava je tekla v pogledu lastne or-ganiizacije o davčnih zadevah ter o pomožnem osobju.
X Slov. obrtno dr. v Mariboru je poslalo na merodajna mesta inteipeiacnjo v zaaevo. neupravičenega dela po kaznilnicah. Prejelo je od ministrstva za trgovino in industrijo siedeči razpis: »U vezi akta br. 3514/35 u gornjem predmetu saopštava Vam se, da je pitanje obavljanja zanatskih rado v a u kaznenim zavodima svestrano ospitovano te je u tom cilju izmenjena opšima prapiska sa Ministarstvom pravde. Medjutim po ovom pitanju ipak nije došlo do kompro-misnog stanovišta oba Ministarstva z bog kolizije propisa zakona o radnjama i Zakona o izvršenju kazne lišene svobode kao i zbog faktičnog stanja u kaznenim zavodima, koje je zatečeno stupanjem na snagu pomenutog zakona. — Kao je pak ovo pitanje s gledišta zanatstva od velikog značaja, pristupiče se u tom pogledu nove-laciji zakona o radnjama, kako bi se rad kaznenih zavoda utvrdio u onom opsegu, u kojem ne bi bio predmetom slobodne trgovine te kao takav dolazi u sukob sa inte-resima zanatstva.« —• Kakor je torej razvidno, je predmetno vprašanje že dolgo na mrtvi točki, ker je rešljivo samo po zakonodajni poti. Ker bo novelacija zakona danes ali jutri vendar postala aktuelna, nastaja nevarnost pri reševanju tega vprašanja, da bi se noveliral samo obrtni zakon v svojem § 1. t. 8, ne pa zakon o izvrševanju kazni lišenja svobode. Kajti vzrok za današnje nevzdržno in škodljivo stanje v tem primeru ni pomanjkljivost obrtnega zakona, marveč navedeni kazenski zakon v zvezi s toleriranjem nadaljnega obstoja faktičnega stanja v kazenskih zavodih, kakor je bilo ob času, ko so stopili naši novi kazenski zakoni v veljavo. Te zakone je treba prilagoditi predpisom obrtnega zakona in ne narobe.
X Ormož. Dne 17. januarja se je vršil pri nas obilo obiskan sestanek obrtništva. Na sestanku je poročal naš stari znanec, zborn. svetnik Jakob Zadravec o delovnem .programu novokonstituirane zbornice z posebnim ozirom na nerešene probleme obrtniških teženj in interesov. Zanimivemu predavanju je sledil prijateljski razgovor, povodom katerega je dobil naš zbornični zastopnik obilo lepih sugestij in nasvetov, tikajočih se reorganizacije združenj fundacije okrožnih zborov in ureditve obrtniškega davčnega pavšala. Zborovanje je po-
teklo mimo in dostojno in dalo ponoven dokaz, da je tudi ormoško društvo v spretnih in zanesljivih rokah predsednika stavbenika g. Stuheca. Bodi tako i dalje.
X Mojstrski izpit so napravili pri Okrož-
nem odboru obrtniških združenj v Celja
kandidati: steklar Ivan Rezar iz Leskovca pri Celju, tapetar in dekorater Rajko Nikolič iz Celja ter krojača Alojzij Kovači® iz Celja in Ivan Reš iz Gornje Radgone.
•Vasi stanevs/ei parlamentarci
Josip Ambrožič
nam pripoveduje:
Rodil sem se leta 1880., ter sem že pred dosluženim vojaškim rokom, radi smrti očeta, prevzel vodstvo obrti, to je izdelovanje gredež za kmečko predelovanje ovčje volne.
Že v prvih letih prevzema obrti sem stopil v krog onih obrtnikov, ki so hoteli že nekako od leta 1904. ustanoviti za okoliš Radovljice svojo zadrugo. Spoznal sem že v onih letih demagoštvo, ki hoče vedno maso zaslepiti z raznimi frazami in nemogočimi obljubami, zato sem vedno zastopal stališče, da je za obrtnika edina rešitev v združenju, ter sem propagiral po prevratu ustanovitev gospodarskih nabavnih in prodajnih zadrug in tudi nekaj takih pomagal ustanoviti.
Zal, da ta miselnost ni prodrla v mase obrtništva, v kolikor pa je, so pa po večini prevzeli vodstvo nevešči ljudje, ki so to idejo diskreditirali. Bili so tudi slučaji, da so take zadruge likvidirale navzlic lepim doseženim dobičkom, tako »Čevljarska gospodarska zadruga v
Ljubnem« in še nekaj takih, in to deloma vsled politične razdvojenosti, največ pa vsled omamljenosti povojne konjunkture in neupoštevanja, da pride za dobrimi vedno sedem suhih let.
Bil sem skoro ves povojni čas podpredsednik Obrtnega društva za okraj Radovljica ter delal za prospeh obrtnega šolstva in raznih tečajev za obrtnike in pomočnike. Od leta 1923. do zadnjega časa sem zastopnik obrtništva v davčnem odboru in od leta 1903, član obrtnega odseka zbornice za TOI.
Kakor do sedaj, hočem tudi v naprej pri zborničnem delu zastopati vedno koristi obrtništva; skupno z ostalimi člani zbornice bom delal za reformo pridobnine (pavšaliranje), odpravo rent-nine od iztoženih in neplačanih zaslužkov obrtnika, odpravo zgradarine od zgradb malih obrtnikov, dalje za omo-gočenje prevzema vojaških in državnih dobav po malih obrtnikih z načinom razdelitve na male dobave.
Kot zastopnik srezov Laško in Šmarje hočem biti glasnik obrtništva teh srezov za njih lokalne zadeve in zahteve, ter se bom skupno s člani obrtnega odseka potrudil, da obrtništvo teh srezov ne bo v ničemer prikrajšano, četudi nisem iz njihovega sreza.
Jta$ne oCjave
■ti
Opozorilo mojstrom in mojtsricani oblačilne stroke.
Pred dvemi leti, v času od junija do septembra se je mudil v Dravski banovini neki g. Bernstein v zastopstvu tvrdke Stein Sigfried, tvornice etiket z Dunaja. Omenjeni je nabiral naročila pri krojačih, krznarjih, čevljarjih, modistkah in izdelovalkah perila. Pri naročilu je stranki na-tvezil, da se bo njena želja upoštevala šele na izrecno in stvarno naročilo. Na ta način je marsikateri obrtnik nasedel ter podpisal naročilni list. Kako so se pa ti reveži začudili, ko so prejeli kmalu nato celokupno naročilo dostavljeno na njihov naslov, kateremu je sledil prav masten račun.
V naslednjem poročamo o nekem takem slučaju. Vendar se je obrtnik, ki je naročilo samo pogojno podpisal v dobri veri, da ima poštenega človeka pred seboj, zavaroval še tako, da sta skupno z zastopnikom podpisala izjavo, da bo obveljalo šele ono naročilo, ki bo sledilo temu, torej na izrecno zahtevo obrtnika.
Tvrdka je seveda kljub tej klavzuli naročilo izvršila in odposlala. Sledila je tožba, pri kateri je seveda tvrdka Steiner propadla. Ker je temu obrtniku ta zadeva povzročila mnogo sitnosti, in ker ta slučaj ni osamljen, opozarjamo obrtnike in
obrtnice, naj bodo pri takih akviziterjih zelo previdni, predno kaj podpišejo. Kljub temu, da imamo polno domačih brezposelnih, so ti potniki običajno tujci, ki niti našega jezika ne razumejo, tako, da je pri obrtnikih, ki tujega jezika ne razumejo kmalu možna slična neprevidnost. Zadnje čase se pojavljajo razni zastopniki modnih listov, za etikete itd.
Prosimo torej v interesu posameznikov, da se poslužijo domačih zastopnikov in trgovcev ter naročujejo domače blago; predrzne in vsiljive tujce pa postavijo pod kap.	F.	I.
X Ministrstvo gozdov In rudnikov je poslalo vabilo k udeležbi pri razstavljanju na posebni jugoslovemski šumarski razstavi, ki se bo vršila letos v Parizu. Seznam razstavljenih predmetov je treba poslati kr. banski upravi najkasneje do 15. februarja, gradivo za razstavo pa do 15. marca. Prevoz blaga je brezplačen.
X Trgovinski muzej ministrstva trgovine in industrije v Beogradu obvešča, da se bo naša država tudi letos udeležila mednarodnega velesejma v Milanu. Sejem se bo vršil od 12. do 27. aprila 1937. V jugoslovanskem paviljonu se bodo razstavili vsi naši proizvodi, za katere se zanimajo italijanska tržišča. Domači razstavljalci bodo dobili v jugoslovenskem paviljonu razstavne prostore brezplačno na razpolago. Izvozniki, ki hočejo razstaviti v našem paviljonu, naj se obrnejo za podrobnejše in-
Strokovni svetovalec
Na tem mestu bomo priobčevali odgovore na strokovna vprašanja naših naročnikov.
Letni zaključek malega in srednjega rokodelskega obrata
Mnogi skrbe ob koncu leita, kako bi si naredili enostaven poslovni zaključek. Lepo število naših mojstrov si pomaga s tem, da prenesejo ta dela na knjig«vodstvenega strokovnjaka, za kar ga morajo seveda nagraditi. 1 ako postopanje bi moralo biti nečastno za rokodelskega mojstra; vsakdo bi moral biti ponosen, da si sani napravi svoj letni zaključek. Ne more se tudi zahtevati, da bi tuj človek vložil vso ono ljubezen in skrb v naročeno mu delo, kakor mojster sam, ki mora posvetiti tej dolžnosti svojo največjo skrb in pozornost.
V nastopnem Vam podajamo nekaj pojasnil in enostaven vzorec letnega poslovnega zaključka ter upamo, da bomo s tem svetovali marsikateremu našemu stanovskemu tovarišu.
Letni poslovni zaključek je nastavek premoženjskega razmerja na osnovi dela enega leta. Pri tem razlikujemo:
1. Aktivo ali premoženjske vrednote.
2. Pasivo ali poslovne obveze — dolgove.
3. Bilanco aili premoženjsko ugotovitev.
4. Dobiček ali zgubo.
Ako bi hoteli poslovni zaključek vračunati do pare natančno, potem bi morali ob letnem zaključku ustaviti obrat za en ali
dva dnii lin med tem časom popisati stanje celokupne zailoge blaga, polizdelkov in izdelkov, ter ugotoviti njih vrednost. Mnogi obrati tega gotovo ne bodo naredili in se bodo zadovoljili z ocenitvijo posameznih postavk. To sc tudi mirne vesti lahko izvrši, kajti oceni se itak ena postavka nekoliko prenizko, druga nekoliko previsoko, da končno ni nihče oškodovan, saj so vrednote vedno tu in se izkažejo v kakršnikoli obliki v knjigah.
Za poslovni zaključek si kupimo povsem navadno računsko ali kontno knjigo z dvema razpredelnicama in vnesemo po vrsti poslovne opravke: najpreje aktivo ali premoženjske vrednote. Sem spadajo:
1. gotovina v blagajni,
2. denar, naložen na poštnem čekovnem računu,
3. denar, naložen na tekočem računu Zanatske banke ah kakega drugega denarnega zavoda;
4. odprte terjatve pri naročnikih,
5. vrednost opreme (inventarja) delavnice in orodja,
6. vrednost blaga na zalogi.
K temu bi še pripomnili, da se ne sme upoštevati pri odprtih terjatvah naročnikov onih terjatev, ki se jih ne bo moglo izterjati
Pri upoštevanju vrednosti opreme ne smemo pozabiti, da odbijemo vsako leto gotov odstotek. Naše takoimenovano drobno orodje: svedri, pile, ročne škarje itd. v obče ne vodimo v Inventarni ali bilančni knjigi, pač pa jih knjižimo samo v blagajniški knjigi ln sicer pod kolono za režijo.
Tudi kratkotrajno uporabne stroje in večje orodje se lahko na ta način vknjiži. Ostale svoje predmete in opravo delavnice knjižimo v navaden zvezek in vstavimo nabavno vrednost za vsakega. Znesek se sešteje; na koncu vsakega leta odštejemo od te vsote 10°/o. Tako smemo tekoče odbijati po 10% od vsote, lahko sc tudi odbija 10°/o od nabavne vrednosti. V poslednjem slučaju se odbije nekaj več; potem so stroji v 10 lotih amortizirani. V nato sledečih letih ne vodimo dalje v knjigah vseh strojev, pač pa samo vsoto vrednosti vseh strojev in oprave tor tudi od te odbijam o- po 10% letno.
Ne sme se pozabiti, da se mora vpisati ves materijal in vse blago lastne cene, oziroma po nabavni ceni.
Slede nato pasiva, torej naši obratni dolgovi in obveze. Tu navedemo po redu vse noplaičane račune. Tem slede tudi ostali posamezni dolgovi, posojila itd.
Čim smo navedli obe poziciji, tako pride kot tretja pozicija bilanca. Če odbijemo dolgove od vrednosti, nam ostane dejansko premoženje.
Čisti dobiček obstoji v tem, dai primerjamo izračunano premoženje zadnjega leta s predidočim letom in ugotovimo razliko. Razlika lahko pokaže znižanje premoženja, odnosno povečanje. K tej izračunani vsoti premoženja moramo prišteti vsoto, ki smo jo odtegnili v preteklem’ letu obratni blagajni v gotovini (denar za gospodinjstvo in osebne izdatke).
Celotno razpredelbo premoženjskega stanja moramo podpisati z dnevom, mesecem.
letom, priimkom in imenom.
Naj v nastopnem navedemo primer inventarnega popisa srednje velike kovinarske delavnice:
Vrednost oprave in orodja:
1 veliki vrtalni stroj	Din	12.000	
1 mali vrtalni stroj . .	n	9.000	
1 stružnica 		tt	24.000	
3 elektro motorji 2.400.—			
1.800.—, 1.500,— .	ti	5.700	
1 poljska kovačnica	w	800	
1 ventilator		tt	1.200	
1 velike škarje . . . .		9.000	
1 made škarje ....	tt	4.500	
3 stiskalnice 4.800.—,			
3.000.—, 1.200,— . .	w	8.000	
1 delovna miza . .• .		2.200	
8 primožev a 450.—.	n	3.600	
3 nakovala 			1.500	
6 omar za orodje . .		450	81.950,—
2 omari za obleko			
delavcev		n	400	
1 pisalna miza ....	tt	800	
1 pisalni stroj		tt	4,500	
J mizica za pisalni .			
stroj		w	200	
1 predalna polica za			
spise			120	
2 stola		tt	120	6.140.—
	Skupaj Din 88.090.—		
manj 10% Din			8.809,—
Din 79.281,—
Kraj, dne 31. 12. 1935.
Podpis.
(Konec prihodnjič.)
formacije na: Trgovinski muzej min. trgovine in industrije, — Beograd — Miloša Vel. 29.
X V času do 28. februarja t. 1. je treba prijaviti pri upravah policije vsa kolesa.
X Odbor akcije za razširitev ljubljanske bolnice je pozval celokupno slovensko javnost k delu. Zgledi so, da se bo treba zopet boriti za vsak groš, ki naj bi bil •namenjen temu prepotrebnemu objektu. D& so pričeli graditi univerzitetno knjižnico, je bilo treba prositi in hoditi iv Beograd celo desetletje. Sedaj, ko -e nam obetajo boljše železniške zrveze z Beogradom upamo, da bo šla ta zadeva hitreje naprej.
X Beograjska sekcija avtom, kluba je
poslala na pristojna mesta spomenico, da se razvoj motorizacije v državi pospeši. Glede števila avtomobilov smo zadnji, glede davčne obremenitve pa prvi. Motorno vozilo se ne sme smatrati za luksuz. Država z nerazvito motorizacijo in s slahimi cestami danes ne more misliti na uspešno državno obrambo.
V TISKOVNI SKLAD
OBRTNEGA VESTNIKA
SO DAROVALI: g. Majcen Ciril, ‘restavrator Din 20.— g. Miklič, rest. Metropol . .	,,	40.—
»Slovenija« Transport ...	„	40.—
g. Berlič Joško, rešit. Ptuj .	„	50.—
g. Bureš Franjo, urar. mojster Maribor ................   „ 100.—
Skupno Din 250.— Prosimo posnemanja! S pomnilno se in podprimo ob vsaki priliki obrtniški tisk!
Zahtevajte povsod Obrtni Vestnik!
Davčni svetovalec
Na tem mestu bomo priobčevali odgovore o na davčna vprašanja naših naročnikov.
Tleka) va\n\Vi dotočil tf davčne $afconodaje
Zemljarina ali zemljiški davek.
Plačuje se od vsakega zemljišča, ki se kmetijsko obdeluje ali bi se moglo obdelovati in izkoriščati za poljedelstvo, živinorejo aM gozdarstvo. Zeanljamina spada, med najstarejše davčno vrste. Ko se je uveljavila zasebna lastnina, je spadala zemljarina med poglavitne davke, ker je bilo posestvo najbolj viden znak bogastva in blagostanja. Da si država zagotovi stalen vir trajno enakih dohodkov in da se davek kolikor mogoče pravično razdeli med zemljiške posestnike po velikosti in kakovosti njihovih zemljišč, so se popisala in razmerila zemljišča že v 18. in 19. stoletju. Te popise so imenovali zemljiške katastre. Hkrati se je ocenil povprečni čisti možni donos posameznih parcel. Po vrsti obdelovanja so se zemljišča delila na njive, vrtove In v sadovnjake, vinograde, travnike, pašnike in planine, gozde, trstičja, močvirja, ribnike in jezera. Ta razdelitev se je ohranila do današnjih časov. Vsaka od navedenih vrst šepa deli v naši državi še po kakovosti zemljišča največ na osem razredov.
Davčna zavezanost nastane 1. januarja prihodnjega leta po letu, v katerem nastopi pogoj davčne zavezanosti ali spremembe posestnega stanja oziroma bonitete zemljiške poseisti (na primer ko ®i kupil njivo). iPremelhia pa davčna zavezanost konec davčnega teta., v katerem j:e davčna zavezanost prestala, na primer oe prodaš. Spremembe med davčnim letom se ne upoštevajo.
Načeloma so zavezana. zemJjarini vsa. po-
sestva^ ki se lahko kmetijsko obdelujejo. Vendar so nekatera zemljišča radi njihove-namembe ali iz drugih razlogov, kakor tudi zaradi elementarnih nezgod (uim, povodnji itd.) trajno ali začasno oproščena zemlja-rine.
Trajno proste so med drugimi vzorne trtnice in drevesnice države, občin in zadrug, napravljene zaradi pouka, a. brez namena zaslužka,; zemljiški davek se tudi ne plačuje za javne ceste, pota, ulice, trge in javne parke države in samoupravnih teles. Potoki, reke, jezera in močvirja so prosta, če ne dajo nikakšnega dohlodka; popolnoma nerodovitna in kmetijsko' neporabna zemljišča, zazidane površine in dvorišča, če •se ne oddajajo posebej v najem ali ne uživajo ločeno od zgradbe.
Te oprostitve prestanejo, brž ko se nehajo zemljišča uporabljati v namene, zaradi katerih so bila prosta davka; ali ko postanejo primerna za kmetijsko obdelovanje.
Začasno prosta zernljarme so:
1. Za 15 let zemljišča, ki so bila prej za kmetijstvo neporabna, pa so se kasneje z izrednimi stroški izboljšala, tako da so- sposobna za kmetijsko obdelovanje.
2. a) Obnovljeni vinogradi z domačo trto na odobreni podlagi — za, 4 leta,
b) Novi vinogradi z domačo trto na odobreni podlagi, na kamenitih ali peščenih tleh — za 10 let.
Oprostitev po tej točki velja predvsem za Primorje, Hercegovino in kraški svet.
3. Zemljišča, na katerih se zasade novi sadovnjaki sliv, jabolk, hrušk, breskev in drugega plemenitega sadja — za 6 let.
4. Zemljiška, ki se pogozde po navodilih in pod nadzorstvom1 državnih gozdarjev — za 20 let, Če pa se zasadi gozd na tleh, ki niso za nobeno drugo obdelavo primerna, se more podaljšati oprostitev do, 40 let, po stroških in težavah, pogozdovanja.
Če pa se zasadi gozd na zemljišču, kjer se je gozd posekal ali skrčil, se ne dovoli, oprostitev.
o. Zemljišča, katera n. pr. hudourniki1, re-ke ali potoki zasipljejo s peskom in kamenjem, tako da so za dalje kakor leto dni nesposobna za kmetijstvo. Oprostitev velja za dobo, ki jo določi finančno ministrstvo.
Prošnja za začasno davčno prostost se mora vložiti pri davčni upravi, pri kateri se plačuje zemljarina za zadevno zemljiščci do konca leta, v katerem so nastopili navedeni pogoji za oprostitev.
Oe jo bila prošnja vložena prepozno, se odpiše zemljarina šele z naslednjim letom. N. pr.: Pogoji za davčno prostost so nastopili1 leta 1936. Lastnik zemljišča vloži prošnjo do konaa 1. 1937. Davek se mu odpiše Sete s 1. januarjem 1938. Oe bi bil vložil prošnjo pravočasno, t, j. v 1. 1936, bi se mu bil odpisal davek že s 1. januarjem 1937.
Zemljarina se odpiše tudi zaradi vremenskih ali elementarnih nezgod, deloma ali v celoti, če poškodujejo letino za več kakor eno četrtino naslednje nezgode;
a) ogenj, voda. toča. poljsko miši, rastlinska uš in kobilice, ne glede na površino;
b) drugi izredni a neodvmljivi dogodki, brez lastnikove krivde, če so zadeli dogodki ne samo posamezne parcele, ampak cele krajine, n. pr. izreden mraz, vihar, orkan, izredna suša.
Za davčni odpis je pogoj, da je ljastopM elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli, če je nastopil elementarni dogodek (povodenj, nevihta, požar, rušenje zemljišča, itd.) takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti, toda so bili še na. polju (v snopju, kopicah itd.) pripravljeni, a ne še popolnoma spravljeni pod streho ali shranjeni (n. pr. v st.ogih).
Dopisujte v,Obrtni Vestnik*
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana •— Telefon št. 20-80 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
MESTNAlHlRANILNlCA 0 LJUBLJANSKA
Nove vloge	Din	50,000.000.
Oproščene vloge, prenešene
na nov račun	Din	60,000.000.
Skupno stanje novih vlog Din 110,000.000^
Nove vloge vsaU čas izplačljive.
OBRESTNA MERA DO 5%
Za vse vloge jamči mesina občina ljubljanska.
0
0
0
0
0
0
0
- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiti>uiiiitiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiillffiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiliiiii>iiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiii>iiti<iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiii>iiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii=
Pomladni lipskl sejem 1937)
Začetek 28. februarja
60% popusta na vozovnicah nemških železnic.	1
znatni popusti na železnicah drugih držav.
Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika:	|
Ing. S. Tdnnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33, tel. 27-62 | Jožef Bezjak Maribor, Gosposka ul. 25, tel. 20-97	|
in Zvanični Biro Leipziškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlova 1 1	ulica	33/1	—	Telefon	24311.	|
1 1 INSERIRAJTE V »OBRTNEM VESTNIKU«
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. —' Telefon interurban št. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRST Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
Sukno iz prvovrstnih angleških, čeških in domačih tovarn za moške obleke in površnike nudi v veliki izbiri in po nizkih cenah
M. PŠENIČNIK
manufaktuma in modna trgovina CELJE
Kreditno društvo
Skromna prošnja
X Prosvetna oblast premešča v zadnjem času baje tudi učitelje, ki so usposobljeni za poučevanje na strokovnih nadaljevalnih šolah in imajo predpisane tečaje, na podeželske sole, kjer sploh ne obstojajo in nikoli tudi obstojati ne bi mogli strokovni tečaji, še manj pa take šole. Tak postopek nikakor ni v interesu strokovnega nadaljevalnega šolstva, ker manjka na teh šolah strokovnih moči. Nasprotno bi bilo potrebno, da oblast strokovne učitelje celo prisili, da poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah, tudi če tega ne bi hoteli. Denar, ki ga je izdala država in tudi obrtniške korporacije za vzdrževanje učiteljskih tečajev, je v takih slučajih brezplodno naložen in končno izvira ves ta denar iz žepa. davkoplačevalcev. Prosimo in trdno pričakujemo, da se bo tudi prosvetna oblast ozirala na te naše upravičene želje in nameščala take učitelje le tja, kjer obstojajo strokovne nadaljevalne šole, in da z nepotrebnimi premeščanji ne bo motila uspešnega .pouka na teh šolah.
IVAN BONAČ
trgovina
priporoča vse pisarniške potrebščine gg. obrtnikom.
Zaloga
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam In tvrdkam
B
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d.
STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
[ Avgust Agnola [
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10 E — Račun pošt. hranilnice 10.940, tel. 2478
i	s
m
i
Odg. urednik Rudolf Lav«!enčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani