161. številka. Ljubljana, v torek 16. julija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike,^er velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge r ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnistvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zopet narodna slavnost Devetnajsti vek nazivlje se z raznih stališč s prikladnimi imeni: vek proBvete in napredka, železniški, električni vek, pa tuli vek jubilejev in res vsa ta imena zaslužuje. Koliko jubilejev svetovnega pomena se je zadnje čaBe praznovalo! Jubilej osvobojeni Zjedinjenih držav, francoske revolucije, pokristijanjenja Rusije, slovanskih apoBtolov sv. Cirila in Metoda, priklopljenja notranjeavstrijskih dežel in Trsta k prvotnim habsburškim deželam, poraza Turkov pred Dunajem, Kosovskih junakov in dr. so znaki, da se današnji rod veseli onih slavljenih osob in dogodkov ter njihovih posledic. Brezštevilni pa so jubileji, ki se vedno in vedno prirejajo v čast posameznim osobam, duševnim velikanom na polji znanosti in umetnije, prvoboriteljem in nositeljem krasnih in človekoljubnih idej. Vsak kulturni narod tekmuje z druzimi, da po tvojoj moči preslavi in pred svetom povzdigne svoje može. Dežela z deželo, mesto z mestom se pravda za čast tega ali onega slavljeuca imenovati smeti svojega rojaka. Slaveč svoje može kaže vsak narod, da ve ceniti vrednost njihovih del, da mu je sveta pro-sveta kot zvesta voditeljica k svobodi. Tudi Slovenci ne zaostajemo za drugimi narodi. Skromne bo naše moči, skromni spomeniki naših mož in skromne naše slavnosti, a vselej nap-nemo vse svoje moči in pred svetom mora to toliko veljati, kolikor ono, kar stori narod imajoč raz-umništva na stotisoče in gmotnih sredstev po milijonih. Pokazali smo že Slovenci, da smo vredni bratov Slovanov, da smo i mi kulturni narod, delujoč po splošnih kulturnih načelih. Kolikor ima narod slavnih mož — toliko ima svetlih zvezd na svojem nebu, ki mu razsvetljujejo pota skozi povest nico. Zavidati moramo nekatere narode za krasna njih solnca, ki s svojim bliščem celo tuje narode privlačujejo. Naše slovensko nebo nam kaže še le malo zvezd — večino njih nam prikriva megla ne-poznanja, prozorna le učenjaškemu duhu. Kolikor svojih mož preslavimo skupno kot cel narod, koli-kerim ovekovečimo spomin v celem narodu, toliko svetlih zvezd prižgemo na našem slovenskem nebu, ki nam bodo vedno migljale ter našemu narodu svetile v boljšo prihodnost. Prižigajmo torej svojemu narodu takih zvezd voditeljic, razkrivajmo mu one, z meglo, prozorno le učenjakom zakrite zvezde in vedno lepše in milejše bo naše nebo in vedno bolje bo ljubil naš narod svojo slovensko zemljo. Slavnosti, kojih predmet je spomin odličnih rojakov, podobne so mogočnemu Nilu, ki, presto-pivši svoje bregove, oplodi celo veliko deželo, ka tera bi brez tega že dolgo bila puščava. Ob slavnostnih dneh vskipi rodoljubje v srcih posameznikov, ter se iz središča, s slavnostnega prostora liki mogočnim valovom razlije po celih pokrajinah, se-gaje do skrajnih mej, do zadnje koče, kjer bijejo sorodna srca ter oživljajo in oplodno napoji z na-udušenjem in ponosom tisoče in milijone src. Na tako pripravljenih tleh se lahko ukoreninijo lepe narodnostne in posvetne ideje, usehle se ožive, že klijoče pa poženo, najbujnejši cvet in obrode zlati sad. Kako imenitno in z« slovenstvo koristno je bilo slavlje, ki se je bilo priredilo še živečemu, sedaj pokojnemu Bleiweisu !, da navedem le jeden primeri je j. Ne vara se, kdor si od ravno minole Vodnikove slavnosti obeta najlepšega sadu v narodnostnem oziru. Vodnikove pesni so peli že dolgo — a Vodnika pozna večina našega ljudstva Se le od slavnost- nih dnij. Se se zibljejo po vsem slovenskem svetu valovi narodnega naudušenja, narodni duh se je zopet oživil in okrepil, česar je posebno treba v sedanjih časih, ko je pritisk tujskih navalov nekoliko ponehal in ko je vsled tega, posebno ua Kranjskem, tudi narodna zavest in delavnost nekoliko odjenjala. Razumništvo naše, ki je voditelj narodov, naj skrbi, da kakor žejnemu krepilnega požirka narodu uavdušu-jočih ga slavnostij podaje. Bliža se čas, ko bodemo slavili novo slavlje, ko se nam bode slovesno odkril v Velikih Laščah spomenik Fr. Levstikov. Narodna požrtovalnost omogočila je dotičnomu odboru po kratkem delovanji (pol leta) izvršiti lepo misel: Levstikov spomin uzida se na njegovej rojstnej hiši v Dol. Retijah spominska plošča od lepegu kararskega marmorja in postavi se lep 5V* m visok spomenik od repen-taborskega kamna, ki bo stal v Vel. Laščah, tam, kjer je bil Levstik dobival prvi pouk, kjer se ga je bil dotakuil prvi dih prijateljice modrice. Nadejamo se, da Vodnikova slavnost ni prenasitila z na-udušenjem src naših rojakov, temveč da bodo tem radostneje porabili novo priliko in se zbrali dne 11. avgusta t. 1. okrog novega žrtvenika in nanj položili svojo ljubezen in spoštovanje za moža, ki ie z Vodnikom vred J8den naših prvakov, uzor pravega slovenskega narodnjaka in učenjaka. Slavnost se bode vršila kolikor mogoče sijajno in bode ž njo združena tudi ljudska veselice. O sporedu se bode nadrobno sporočalo na drugem mestu. Slovenci! z gmotno podporo, ki ste jo dali odboru, dokazali ste, da radi žrtujete po svojej moči za narodno stvar, pokažite sedaj to tudi v duševnem oziru dne 11. avgusta t. 1. Na sviđanje! —nc. Tridnevna slavnost Vodnikova. (Dalje.) Kostanjevica: Slava vekovita Vodnikovemu spominu, živeli slavitelji! Bralno društvo v Kostanjevici. Novo Mesto: Zbranim častilcem Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika, kličejo goraovit živeli ! Vsa narodna društva Novomeška. Novo MeBto: Dala nam usoda še mnogo Uko plemenitih src, ko Vodnikovo. Bog živi Vas odkritosrčne častilce njegove. Sturm, dr. Slane, Rosina. Črnomelj: Mesto Črnomelj kliče slava prvemu pesniku slovenskemu, Valentinu Vodniku, bratsko pozdravljajo vse častilce. Šusteršič, župan. Št. Jernej: Izpod vznožja Gorjancev kličemo prvemu narodnemu učitelju in buditelju: večna mu slava! Dragotiu Trost, Janez Leveč. Št. Jernej: Večna slava Vodnikovemu spominu. Rodbina Majzelj. Črnomelj: Črnomeljska čitalnica kliče: Slava Vodniku., slava častilcem! Vodnikov duh prešini duhove, da združeni, složni posvete" svoje moči narodu slovenskemu. Šetina, predsednik. Metlika: Baduj se, ves slovenski svet, vele-častnega uarodnega slavlja! Ponosna bodi bela Ljubljana na svojega Vodnika, slovenskega velikana! Prvi narodni spomenik pa bodi vsem Slovencem ust raj en nauduševatelj za složno delo in porok srečne bodočnosti! Čitalnica. Gornji grad: Danes odkriti spomenik naj kliče in pripelje vse Slovence k složni delavnosti, da ne postanejo podlaga tujčevi peti. Gornjigradska podružnica Cirila-Metoda. Gornjigrad: Vodnikov spomenik naj opominja in vodi Slovence k slogi in jedinosti, kajti sloga jati, a nesloga tlači. Čitalnica. Gornj igra d: Častiteljem Vodnika gromoviti živio iu slava! Požarna braraba v Gornjem gradu. Ribnica — Brezovo: Slava Vodniku, prvemu novičarju. Drzčnik. Ljubno: Z blagimi častilci zasluge v duhu združeni Ljubenci kličejo prvobuditelju slovenskega naroda: Večno slaven mu spomin. Ljubno na Štajerskem. Št. Juriji na južni železnici: Slava Vodniku buditelju, „Orat vidiš Štajerca", naprej slavitelji njegovi. Praunseis, Wolf, Šuklje, Hren, Kukovic, dr. Brenčič, Kavčič, Jarc. Ljutomer: Ob globokem brezdnu je spala Slovenija, prišel si ti, vzbudil jo in ji zaklical: Ustani Slovenija! zbudila se je in šla je za tvojim praporom. Ljutomerska čitalnica. Gornjigrad: Vekov veke doni naj Vodnikovo ime v slovenskih srcih. Fantje Gornjegradski. Sevnica: Srčen pozdrav vsem častilcem Valentina Vodnika, prebuditelja Slovencev. Lenček. Maribor: Očetu Vodniku, neumrjočemu pesniku in velezasluženemu probuditelju slovenskega pesništva tisočerna slava. Čitalnica Mariborska. Vuhred: Slavimo slavno slavo Slovanov slavnih. Živeli! Bralno društvo v Ribnici. Strajhar. Gornjigrad: Večni spomin bodi Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku iu probuditelju naroda našega. Gornjegradski Slovenci. Pliberk. Večna slava probuditelju narodnega izobraževanja in narodne zavesti. Ćirilska podružnica za Pliberk in okolico. Šmarje pri Jelšah: Vsem zbranim Slovencem Vodnikove slavnosti srčni nazdar! Mlakar, Snudrl, Zupančič. Gradec: Kder Mura zelena valove drvi, Nam misel le ena v Ljubljano hiti: Tu zdaj se odkrije Vodnika pomnik, Naj slava ti klije Slovencev Vodnik. Ti naše očine bil dičen si sin, Nikoli ne mine del tvojih spomin; Iz tujega mesta pošilja pozdrav Mladina ti zvesta, pošilja Triglav. Sevnica: Danas, ko slavimo narodnjaka, probuditelja Slovencev, velja opomin: Deluj svaki v svojom krogu, krstom, perom, plugom, pod zastavom svaki svojom veslom, svi pak pod narodnim geslom. Sevniški rodoljubje. Trst: Moška podružnica sv. Cirila-Metoda Tržaška pozdravlja presrčno častilce narodnega velikana kličoč njemu slava častilcem gromoviti živili! Mandič, načelnik. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. julija. Pri banketu delegacije se je cesar razgovarjal z razoimi poslanci. Kakor so Dunajski listi poročali, je s Fanderlickom govoril o letošnjih deželno-zborBkih volitvah na (e^kem. Kaj natančnejega pa mi uesmo čitali v Dunajskih listih. „Moravska Orlice" je pa objavila ta pogovor. Cesar se je baje izjavil, da je iziti volitev ga presenetil, kajti ubožno spričevalo je za inteligenco prebivalstva na Češkem, da se je s samimi frazami dala zavesti v take skrajnosti. Zares čudna družba prišla je na površje. Proti temu se mora energično delati. Ko je opomnil dr. Fanderlik, da vlada ni storila dolžnosti svoje ter ni dovolj podpirala čeških poslancev, odgovoril je cesar: „Prav imate, marsikaj se je prezrlo". Dr. Fanderlik je na to opomnil, da se hočejo prizadevati, da se pri volitvah na Češkem kaj tacega ne pripeti; cesar je pa izrekel nado, da ondu ne bode več tak izid. Tudi „ Politik" je objavila ta pogovor, kakor ga jej je brzojavil Dunajski dopisnik. „Narodni Listy" pa oporekajo, da bi bil cesar to govoril, ker bi bili tudi Dunajski objavili pogovor, de bi bil res naperjen proti Mladočehom. Mi seveda ne bomo preiskovali, kdo da ima prav. MezlJNkc Slovane pač jako zanima, kdo bode bodoči deželni predsednik. „Opavsk^ Tydennik" piše o tem, da novemu deželnemu predsedniku ne bode treba dolgo proučevati deželnih razmer. Zakon zagotavlja vsem narodnostim jednako pravico, in to zahtevajo šlezijski Slovani. Lahko je izvesti jednako-pravnost pri politiškili uradih. Kako veliko število je Slovanov v Šleziji in toliko imajo državnih srednjih šol, to pove gospodu predsedniku statistika brez globočejših studij. Kaj želi narod češki v Šle-ziji, je že brezšieviinokrat javno izrazil na taborih in v peticijah, katere so spravljone v registraturi deželne vlade. Vun ž njimi iz pisarniškega prahu in v jednem dnevu dobljene so vse potrebne informacije. Šlezijski Slovani se nadejajo, da vlada ne zmatra Slezije za Čisto nemško deželo, temveč za meševih) pokrajino, kakor jo uči statistika, in da bode poslala za predsednika moža, ki bode tudi češki umel. Od novega predsednika pričakujejo, da bode imel dovolj energije, da da Čehom, kar jim gre. Prosili ne bodo več, temveč zahtevali svojo pravico in to za btevanje bodo podpirali tudi Čehi s Češkega in Moravskega, ki ne bodo pustili, da bi Šlezijski Slovani poginili. Češki listi pa zagotavljajo, du bode ves češki narod podpiral opravičene zahteve moravskih Slovanov. % nanje države. Angleški listi so zvedeli, da je bivši kralj srbski Milan v najstrožjem incognito prišel v Be-ligrad in se ustanovil v nekej zasobnej hiši. Iz Belega grada pa o tem še ni nobenega poročila in je torej še treba počakati, Če se ta vest obistini. Milan pa ne bode ostal dolgo v Belemgradu, če je tudi prišel. Odpotoval bode kmalu v inozemstvo. Zauj ni več mesta v Srbiji. V Carigradu bije se hud diplomatični boj. Anglija iu Nemfija bi radi pregovorili Tnrčl|o, da pristopi k tripelalijanci. Ruski veleposlanik jo pa odgovarja in jej preti, če se uda željam Evrope, da bodo s silo izterjali zastalo vojno odškodnino. Sultan in ministri njegovi pa na vse strani ka-žtjo veliko prijaznost, a določnega nečejo nič obljubiti. V ni mu ii Nko prestolnico prišel je član ruskega trgovskega sveta Buhtjejev, da uredi v Bukureštu razstavo ruskega blaga in stalni bazar ruskih manufakturnih izdelkov. Razstava bode v poslopji ru>kega poslaništva. Kakor se kaže, hočejo Rusi razširiti trgovino svojo proti Balkanu. Zadnjikrat smo bili omenili, da je La Herisse v zbornici fVaueoMkej tako razsajal, da so morali zaradi njega sejo pretrgati. Danes nam je še dostaviti, da La Herisse ni hotel potem iti s tribune, če tudi ga je poprej za nekaj dnij bila izključila zbornica, dokler ga neso z vojaki s silo odgnali. Za predlog, da uikdo ne bode smel kandidovati v več okrajih, je posebno dobro govoril Brisson. Zbornica je na to ta predlog vsprejela in sklenila, da se Brissonov govor po plakatih razglasi po vsej Franciji. — Zatožna komora državnega sodišča je sklenila, da general Boulanger pride pred to sodišče 1. zaradi hudodelstva proti varnosti države, 2. zaradi hudodelstva zarote, 3. zaradi izneverjenja 252.000 frankov. Dillon in Rochefort prideta pred državno sodišče kot sokrivca. Dopisi. Iz Losk«(ra okraja na Gorenjskem 14. julija. [Izv. dopis.] Za časa hude agitacijske borbe pred volitvami v naš deželni zbor, očitalo se dr. Vošnjaku, da se nič ne zmeni za svoje volilce, kor nobenega volilnega shoda ne skliče itd. Oči-talec je pozneje zvedel, da se je moglo uprav temu možu najmenj kaj tacega očitati. A da se istinito ne zmeni za svoje volilce, to je gospod kanonik K lun. Baje da je že trinajsto leto poslanec kmetskih občin v Kranjskem okrajnem glavarstvu, a nobenkrat ga nesmo videli mej seboj kakor so na pr. Notranjci svojega Vošnjaka. To, — zdaj že lahko povemo — bilo je krivo, da se je tudi pri nas kružila „disciplina" ob volilni borbi. Nasprotni kandidat K luno v, župnik Golobic se ni usiljeval za poslanca, kakor na pr. kapelan Kalan, marveč so ga volilci sami prosili, naj prevzame kandidatstvo. Imel je v 4. dan t. m. trdno večino zase, a sp potem odpovedal ter dokazal s tem početjem neumestno nebrižnoat Klunovo. Da bi bil ostal Golobic kandidat, jedva bi bil ujel Kalan 30 glasov, a zdaj so mu jih bili nekaterniki nekaj navrgli, ko ni bilo že nobene opasnosti za Kluna. Deteljo bili bi potem najbrž volili jednoglasno. Všeč nam le ne more biti to, da se ni nihče spomnil gospoda K ar lin a, ki je tolikanj trpel ko je agitoval za svojega tovariša Kalana Zaslužil je vender vsaj dva glasa, ker je nerad sam. 0olu štirih zjutraj. Pogorele so petim gospodarjem hiše in gospodarska poslopja ter troje goved. Škode je nad 3030 gld. Zavarovalnine dobe" pogorelci 1500 gld. Škode bilo bi mnogo več v vasi, ki šteje 82 hiS, da vse vodstvo v gašenji ni vodil veščak, orožniški postajovodja iz Cerkljau, g. M. Oswald. Vse priznanje in zahvala mu na tem! Mnogokrat izvestil je nas z dejanjem, da umeje izvrstno opravljati službo svojo. Itak zopet zdaj, ko je takoj pogodil pravega zločinca — požigalca, Janka Me ž a na, ter ga od vel okrajnemu sodišču v Kranj, kjer se je v zaporu obesil — torej samega sebe obsodil po zasluženji. Iz Žalea 14. julija. [Izv. dop ] Gotova resnica je, da ima vsaka stvar svojo svetlo in temno stran. Silna vročina, katero imamo že par dnij, nam Žalčanom ui nadležna — nego dobro došla, ker je hmelju zelo koristna. Navzlic ugodnemu vremenu bodemo letos vender nekoliko manj hmelja imeli, kakor minolo leto. Skušeni hmeljarji pravijo, da ga bode le a/8 lanskega pridelka. O ceni pa se danes še ne da nič gotovega reči; upamo, da ne bode preslaba. Rani hmelj bode v kratkem goden; nekateri hmeljarji pa so ga že otrgali — a le na pol zrelega. Taka roba se v Norimperku in Zateči nazivlje „steiriBches Gras," ter spravi naš hmelj ob dobro ime in ceno. Hmeljarji, bodite torej previdni! Po munificenci tukajšnega umirovljenega nad-učitelja gosp, Fr. Kovača dobi naša iarna cerkev nove zvonove iz avetovnoznane tovarne gosp. Samasse v Ljubljani. Gosp. nadučitelj Fr. Kovač poklonil je v to potrebno vsoto z motivacijo, da naj bi harmonija, kojo bodo novi zvonovi razdevali izza visokih lin, tudi mej Zalčani vladala vse čase. Zvonovi se bodo v Ljubljani blagoslovili in 28. t. m. ali pa 4. p. m. potegnili v tukajšnji zvonik. Tiste, ki poznajo naš prijazni trg, utegne zanimati, da se ravnokar tukajšnje pokopališče razširi za toliko, da bode cerkev sv. Kancijana prosto stala in da se bode od velike ceste navpično na ograjski zid napravila nova cesta na nov ubod na pokopališče. Meseca septembra bodemo imeli v našem trgu premiranje konj in dan pozneje pa konjsko dirko. Dirkališče se je letos po posebnem prizadevanji tukajšnjega dirkarskega društva zagrajilo. Zagrajeni prostor bode nekako letovišče za žrebeta. Sredi prostora je velik izvir in precejšnja jmša; postavila se bode tudi lesena koliba, katera naj žrebeta varuje slabega vremena. Brez dvombe je takšen kraj za žrebeta velike važnosti za konjerejo. Dirkarsko društvo imelo bode za vso pripravo precejšnjih stroškov ; pa kakor smo slišali, sme se nadejati državne podpore. Tako je tudi j)rav I V velikih počitnicah bode se šolska izba v prvem nadstropji adaptirala, ker postavnim zahtevam ne zadostuje. Ker se je v poslednjih letih število tukajšnjo šolo obiskajočih otrok zelo pomnožilo, prosil je krajni šolski svet za 4. razred. S časom si bodemo Žal-čani pač tudi omisliti morali novo šolsko poslopje. Vsa navedena dela vrše se pod vodstvom našega vrlega župana g. Janeza Hausenbichlerja. Čudno se nam zdi, da se naša požarna bramba navzlic veliki vročini ne zbudi iz zimskega spanja. - n—. Domaće stvari. — („ Politik") priobčila je v nedeljski številki članek o Ljubljanski volitvi, v katerem z izredno strastjo in surovostjo napada novoizvoljenega deželnega poslanca g Ivana Hribarja. Članek spisal je „odličen slovensk poslanec", ki se je s tem žalostnim proizvodom pokazal pristnega pamfleti s t a. Ne da bi kaj stvarnega povedal, suče se „odlični poslanec" v samih psovkah in frazah ter se strastno zagauja v g. Hribarja, očitajoč mu nevednost, nespretnost, ekstravagance itd. In zakaj to? Kaj je gosp. Hribar zlega napravil? Prav nič druzega, kakor da je bil pasiven in da je prevzel mandat, s katerim so ga volilci Ljubljanski počastili. „Odlični poslanec" ne more prenašati, da bo volilci Ljubljanski brez Njegovega dovoljenja izbrali si poslanca, zato toliko žolča in srditosti. Zato pa omenjeni pamflet v vseh treznomislečih či-tateljih »zbuja le nevoljo in pomilovanj*1, zato vsakdo pravi, da je to podla pisava in da je pač žalostno, da kdo poslancev naših daje tako slab vzgled. „Slovenec" seveda vsled tega kar veselja plava. Kdo bi se temu čudil? Kdor je pisal članke „Narodni humbug", „Omikani Samojedi", kdor ponatiskuje Mahničeve članke, tacemu je nedeljski članek „Politike." najdelikatneja naslada, kajti „Sitnilis simili gaudet". — (W poročilu o volilnem shodu gospoda Hribarja) vpraša „Slovenec" kdaj je „neka stranka1' obrtnikom predbacivala revščino in nepoštenje. V odgovor bodi Vam, da se je revščini rokodelskih volilcev jako glas no govorilo na dan volitve pred rotovžem, da je mnogo Vaših volilcev spodtikalo se nad volilno pravico petakarjev zato, ker ti „nič nemajo" itd. Tudi pisava Vaša o češnji, smoli in salu, po katerem navadno ne dišijo bogataši, kaže nam nekako Vaše mnenje, da je le s posestvom združena zavednost! Proti temu naperjen je bil govor gosp. Kunca, in rekel je: „Če smo obrtniki tudi revni, a pošteni smo!" Zategadel terjamo, da se tudi naše mnenje spoštuje, kakor tudi mi nasprotno mnenje spoštujemo!" Da bi kdo trdil, da je Vaša stranka obrtnikom nepoštenje očitala, tega ni nihče slišal. Pač pa poudarjamo, da ni na nikako stranko pala kaka razžaljiva beseda, čeravno je dajal Vaš Članek „o Samojedih" v to dovolj povoda. — („Slovenec") v včerajšnji številki trdi da je „Narodova" stranka proti uredniku Žitniku postavila dva kandidata. Temu nasproti javljamo, da naša stranka proti g. Žitniku ni postavila niti jeduega kandidata, ker nesmo hoteli delati proti nobenemu kandidatu, katerega je centralni volilni odbor proglasil. Ko bi se ne bili mi držali discipline, bil bi g. Žitnik Bijajno propal ne pomagali bi mu bili niti stotaki, katere je po svojega sotrudnika izpovedbi pred odhodom na Dolenjsko soboj vzel. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta v torek dne 16. julija 1 88 9. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Vodovodnega odseka poročilo a) o pogodbah z nekaterimi pod- jetniki; b) o zahtevi Poaavcev, da se mestna občina Ljubljanska zaradi vodovoda zaveže skrbeti za vodo, če se posuše vaški vodnjaki III. Personalnega in pravnega odseka poročilo h) o Viktorja Withalma prošnji, da se izbrišo služnoat uknjižena na kolizeji v korist mesta; b) o zahtevi Kranjske stavbinske družbe glede odškodovanja zaradi tlaka v novi mestni vojašnici; c) o dopisu vodstva otroške bolnice glede odpisa nekaterih parcel; č) o prestauku pogodbe s tovarno za plin. IV. Stavbinskega odseka poročilo a) o makadamizovanji ulic sv. Florijana; b) o deželnega odbora Kranjskega dopisih zaradi gledališkega stavišča; c) o računu za napravo pnevmatičnih aparatov. V. Šolskega odseka poročilo o prošnji za podporo obiskovalcu tečaja o deških ročnih delih na Duuaji. VI. Policijskega odseka poro čilo a) ob odgovoru c. kr. deželne vlade zaradi ustanovitve šeste lekarne v Ljubljani; b) o računih za zdravila mestnim ubogim 1888 leta. VII. Poročilo odseka ad hoc o premembi imen nekaterim trgom, cestam in ulicam. VIII Volitev odseka 5 članov za električno razsvetljavo. IX. Sprejem občanov in me ščanov. — (Izlet v Divačo.) Ker bode, kolikor se že sedaj presoditi more, dne 4. avgusta sešlo bo v Divači okolu tisoč izletnikov iz vseh krajev Krasa, Notranjskega, Trsta in Goriškega, važno je za odbor „Sokola" vedeti že sedaj, za koliko osob je potreba naročiti v gostilnicuh hrane. Zato opozarjamo vsa društva, ki se udeleže izleta korporativno, naj kar najpreje mogoče — vsekakor pa do 27. julija — naznanijo odboru „Sokolovemu" število izletnikov ter povedo, koliko teh se bode udeležilo banketa in koliko zadovoljilo s hrano po jedilnih listkih. Tudi posamezniki, ki se ne bodo pridružili nobenemu društvu, oglasijo naj se pri odboru „Sokola". — Kdor se bode udeležil banketa, pripošlje naj takoj tudi l gld. in dobil bode potem izkaznico za couvert pri banketu. Izrecno naglašamo, da se bode priredilo le toliko couvertov, kolikor bode plačanih do dne 27. t. m. — (Zaročil) se je včeraj grof Leo Auer-sperg, posestnik graščine Turjaške, deželni poslanec in c. kr. deželni komornik, z gospodičino V a-lentovo, hčerjo c. kr. vladnega svetnika, profesorja dr. V a 1 e n te. — (Južno-štajerska hranilnica v Cel j i) je dovoljena in bode prva seja upravnega odbora v ponedeljek, to je 22. t m. ob Val 1. uri predpoludne v Čitalnici, popoludne ob 1. uri pa bode v proslavo otvorjeuja v dvorani Koscherjevega hotela banket, h kateremu se rodoljubi uljudno vabijo. Da se pa zamore pravočasno potrebno pripraviti, naj vsak svoj prihod k banketu nemudoma g. Maksu Veršec-u naznani in ob jednem pošlje 1 gld. 50 kr. za kovert. Le za tiste, ki se o pra vem času oglasijo, se bodo prostori pripravili. — (I. mestna peterorazredna deška ljudska šola) imela je začetkom leta 427, koncem leta 407 učencev. Po narodnosti bilo je 419 Slovencev, 8 Nemcev. Za višji razred sposobnih bilo je 324, nesposobnih 82. Poučevali so na tej šoli gg.: Janez Smrek ar (veronauk), Ivan Bele, Josip Maier, Val. Kumer, Audr, Praprotnik (nadučitelj, vodja), Josip Trav nar, Maks J o sin, Jakob Furlan. — V pripravljalnici za obrtno šolo bilo je 181 učencev, po naroduosti 178 Slovencev, 3 Nemci. — (II mestna peteroraz redna deška ljudska šola) imela je začetkom leta 633, kou-cem leta 598 učencev, mej temi je bilo 624 Slovencev, 8 Nemcev. Za višji razred sposobnih bilo je 390, nesposobnih 201. Na pripravljalnici za obit-nijsko šolo bilo je posebej 145, oziroma 112 učencev. Poučevali so na tej šoli: Bel ar Leopold (nad učitelj in voditelj), Srn re kar Janez (katehet), Armič Leopold, Kruleč Ivan, Ž u mer Andrej, Bahovec Fran, Hribar Josip, K o kal j Fran, Razinger Anton, Rak tel j Fran, Pavlin Fran. — (Dnevni red) učiteljskega zborovanja Loga takega okraja dne 30. julija t. 1. v Cerk niči točno ob 9. uri dopoludne. Po navadnih oficijelnih točkah, poročal bode gospod Jakob Zebre, učitelj v Planini: „Kako naj učitelj poučuje spisje" v ljudski šoli, da doseže postavni smoter. Gospod Leopold Božič, nadučitelj v Žireh, poročal bode: „Kako naj se učiteljstvo na dvo- in večrazrednicah mej seboj obnaša, da bode sebi in šoli koristilo." Potem so volitve v knjižnični in stalni odbor ter konečno posamezni nasveti. Skupni obed bode na pošti v gospoda Frana Zagorjana gostilni. Vsled sklepa c. kr. okrajn. šol. sveta Logatskega končajo se vse šole tega okraja dne 27. t. m. — (»Tolminsko učiteljsko društvo") ima svoj glavni občni zbor v četrtek 18. dne t. m. ob 9. uri zjutraj v Kobaridu. Vspored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Zapisnik zadnjega zborovanja. 4. O kolegijalnosti — govori tovariš A. Vrtovec. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Poročilo blagajnikovo. 7. Volitev 3 pregledoval-cev računa. 8. Poročilo in razgovor o prvem glavnem zhoru „Zaveže slov. učiteljskih društev" — poroča tovariš Ivan Krajnik. 9. Volitev novega odbora in dveh namestnikov. 10. Razni nasveti. Poslali smo to vabilo našim domaČim časnikom, pa nobeden ga ni priobčil. — Ker je vspored važen in zanimiv vabi vse tovariše k popolni udeležbi — odbor. — (Iz Št. Jurija ob Tabru) se nam piše: Včeraj (dne 14. t. m.) ob 7. uri 45 minut zvečer čutili smo tukaj precej močan potres, trajajoč 2—3 sekunde. Mer sunkov se ni mogla določiti. — (Dobava sena) Dne 22. julija 1889 dopoludne bode se vršila pri c. kr. vojaški oskrbo-valnici v Ljubljani razprava pismenih ponudeb zaradi nakupa 740 meterskih centov sena. Pojasnila daje tudi trgovska in obrtniška zbornica, natančni pogoji zvedo se vsak dan pri c. kr. vojaški oakrbo-valnici, na željo pa se tudi pošiljajo po pošti proti plačilu 4 kr. za tiskano polo. — (Obravnava) v zagotovilo sena, slame za steljo in postelje, drv, premoga in šote, oziroma ljubljanskega koaksa za postaji Ljubljana in Toplice vršila se bode pri c. kr. vojaški oskrbovalnici v Ljubljani dne 19. julija t. 1. Pri tej obravnavi sprejemajo se le pismene ponudbe. — (C. kr. deželna vlada) javila je trgovski in obrtniški zbornici, da je izjavilo c. kr. ministerstvo notranjih reči z razpisom od 24. aprila 1881), štev. 17821, da ni smeti uporabljati iz anilina ali iz sestavin degta (katrana) izdelovanih barv za barvanje jajec, ker je po ministerskem ukazu od lega marca 1886, drž. zak. št. 34, prepovedano uporabljati vse barve brez izjeme napravljene iz anilina ali pa iz sestavin degta za pripravljanje vsakovrstnih užitnih stvari. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Bad Gastein 16. julija. Cesar ob 7*/i uri pri krasnem vremenu srečno semkaj dospel. Na Straubingerjevem trgu zbrano mnogobrojno občinstvo vsprejelo ga je z naudušenimi klici. Sevnica 16. julija. Pridobitev hranilnice pomenja rešitev slovenskega &tajerja od tujega kapitala in upliva. Radostno čestitamo Maksu Veršecu, ki je hranilnico shodil. Okrajni zastop. Dunaj 16. julija. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent, b katerim je deželni zbor dalmatinski sklican na 20. dan julija, — dalje podelitev dostojanstva tajnega svetnika koroškemu deželnemu predsedniku baronu Schmidt- Zabierovvu in deželnemu glavarju v Sleziji, grofu Larischu. Pariz 16. julija. Zbornica odobrila predlogo ob amnestiji s popravki senata, na kar se je prečital dekret o zaključku zasedanja. Senat imel je ob lOVa izredno sejo, da bi dovolil kredite za mornarico. Predsednik pa je izjavil, da ker se je v zbornici prečital dekret o zaključku zasedanja, ne da bi se bil senat o tem obvestil, se senat ne mo:e dalje posvetovati. Ko je notranji minister proti temu protestoval, skliceval se je predsednik na ustavo in več govornikom ni pustil govoriti. Več senatorjem nasproti, ki so zahtevali, do se mornarični krediti dovolijo, ostal je predsednik pri tem, da seja ne sme dalje trajati. Naposled prečital je poljedeljski minister dekret o zaključku zasedanja in seja bila je končana. Razne vesti. * (Svetovna razstava v Londonu.) Velikansk uspeh svetovne razstavo Pariške udihnil je Angležem v glavo misel, da bi 1891. leta napravili tudi v Londonu svetovno razstavo. Poslednja razstava v angleški prestolnici bila je 1851. leta. * (Požar.) Iz Krakovega se 13 t. m. javlja: Ogenj upepelil je vas Zagorec pri Erzanovem. Zgorelo je 160 hiš iu mnoge govedine. — Pri požaru v Haburtovicah pri Kalvariji dne 12. t. m. zgoreli so tudi trije otroci. — Isto tako uničil je 4. t. m. strašen požar ves zahodni del švedskega mesta Kopinga ob Melarskem jezeru. Škoda je prav velika, ker je zgorelo 150 hiš. * (Poroka princa Joahima Murata) bode letošnjo jes^u. Kakor se javlja iz Pariza, poročil se bode z mično Američanko Mis Gvvedeline Caldwell. Princ je 55 let star, unuk v Pizzu v Ka-labriji ustreljenega kralja Joahima Murata. Bil je že oženjen in ima iz prvega zakona 3 otroke. Njegova žena je jako bogata in goreča katoličanka. S svojo sestro je osnovala katoliško vseučilišče v VVa8hingthonu, za kar je izdala milijon dolarjev. * (Previden tast) Kakor poroča „Pali Mali Gazette" se je bogat plemeniti Anglež nedavno zaljubil v priprosto norveško dekle ter je poprosil za njeno roko. Oče mu je pa odgovoril, da hoče iti ž njim, da se preveri, će ima res tako premoženje, kakor govori. Koje v Anglijo prišedši ogledal posestva ženinova, je privolil rokši: „Da, vam že dam hčer svojo". Da pa njegov bodoči zet pripada najvišji aristokraciji, napravilo ni nanj nobenega utiša. Bratje Sokoli! Dne 4. avgusta t. I. priredilo bode naše društvo veliki izlet v Divačo, da si ogleda tamošnjo čarokrasno podzemeljsko jamo, ki je bila odkrita še le pred štirimi leti. To priliko porabiti hočejo narodna društva z Notranjskega in s Primorskega, da Bkle-nejo z nami ožje pobratimstvo in zato se pripravljajo, da prihite z zastavami svojimi mnogoštevilno v Divačo. Bratje! Izlet v Divačo obeta postati veličastna narodna veselica, ki bode gotovo imela blagodejne nasledke. Vabimo Vas torej, da se dne 4. avgusta /berete polnoštevilno pod častitljivo društveno zastavo in da se z domoljubnim žarom v prsih podaste na kamenita tla našega Krasa, pod katerega površjem je Božja roka ustvarila taka čarobna čuda. Železnični listek za vožnjo v Divačo in nazaj stane za drugi razred 7 gld. 10 kr. in za tretji razred 4 gld. 80 kr. Shajali bodemo se v dan 4. avgusta ob štirih zjutraj v Čitalnici, od koder odidemo o polu petih za društveno zastavo na kolodvor. Vse oBtalo povedal Vam bode vspored, kateri se bode tiskan pravočasno razdelil mej Vas. Na z d a r ! V Ljubljani, dne 15. julija 1889. Odbor „Sokola". Trajui zdravilni vnpeti. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih tor bolečino v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moli-o vi m „Francuskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Duuaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—9) m toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. tipu ; Ne Zahvala. Blagorodni gospod Fran Stajer, c. kr. notar, podaril mi je o priliki Vod ikovo slavnosti petnajst gld. v nakup raznih knjižic najpriilm-jšiiu učencem tukajšnje čveteroraz-redniee. Za ta velikodušni dar se blagemu dobrotniku v svojem in v imenu obdarovane šolsko mladino na ttuu mestu najsrčnejšo zahvaljujem in kličem : »Bog stotorno poplačaj" ! V Metliki v 10 dan julija 1889. Andrej &Ofeit9 nadučitelj. it j p i : 15. julija. Pri .muli«-i x Reha z Dunaja. — Donath iz Reke. — Ivančič iz Pazina. — lleiss z Dunaja. — VVasserman iz 1'ulja. Pri Slomi: Domladiš iz II. Bistrico. — Benedik z Brezovico. — Krausz iz Siofokn. Pri Južnem kolodvoru: Zupan, Grineiaen, Kel-lernian, E)ohweh)a z Dunaja. — Pogačnik, Potočnik, Eržen iz Gorice. — Sirnik iz Oseka. — Bolhar iz Reke. — Za-nec iz Maribora. Pri ltn\aisn<-iii dvoru : Ludstiilter iz Domžal. — \Vedau iz Trsta. Meteorologično poročilo. 1 Ćaa opazovanja Stanje harometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 15 jnlija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735-0 mm. 785*1 mm. 786*5 mm. 166'C 23 4" C 18-4° 0 Sl. BVZ. hI. vzh. sl. vzh. o bi. ja». obi. 0 00 mm. Srednja temperatura 195°, za Q'5< nad fionnaioin. ZDia.aa.aJsl'ia. borza dne 16 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna rente.....gld 83-85 Srebrna rente..... .?? «° - gld 109 85 9965 906--302 75 119 15 Zlata renta ..... B°/0 marčna reuta . . • Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke .... 4°/ft državne srečke it 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata rente 4°/0 .... Ogerska papirna rente 5°/c . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5° 0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4*/i"/o zlati zast- 'isti Kreditne srečke.....100 gld Rodolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. 9-4« 5-64 S8-3<> 260 gld. 100 . 133 «ld 173 „ 96 „ 122 118 „ 183 „ 19 „ 125 „ 230 „ danes 84 05 81-80 109-75 9975 906 — 304-— 119-15 <)-46 5-64 58 27'/, — kr. 95 20 25 7r> 75 50 Zahvala zavaroval u <>j družbi za življenje ,,T11K «.icimii ji- v Londonu« Strijc moj, gospod Fran Virile, zavaroval se je bil pred treini leti v korist mojo pri omenjenej družbi. Generalni zastopnik v Ljubljani, gospod Ciuido Zesehko, plačal mi je znatno vsoto, ne da bi mi bil kaj utrgal. Izrekam za posebno kulantno postopanje njemu in zavodu ..'lili: 4; Iti:* HA 'I" javno najtoplejšo zalivalo in priporočam ta jako solidni zavod slednjemu, ki si hoče zagotoviti prihodnjost rodbini svoji. V Ljubljani, dno 13. julija 1889. (549) -A_ra.ton ZDecSmsin. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) -g brez uspeha. Ravno tako sigurno pri ;■;■] pleftah, izpulili in onI>c1IU laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji r zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. ""i '-' '•■ 50* kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld J. Cari-olioli v Brnu. Wr Mijutotjani se dobiva pri g. M&ivaviiu IfWnhw-u t v Trstu A. Prarmarer, P. Prendini; v Gorici lokar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Roth, Mm plat/. 1. Tam so tudi dobi: orijentalsko lepotilno sredstvo, ki nareja nežnost, belino tu obilnost telesa, odstranuje pege in lise — cena 85 kr. 19" NI Bleparlja! ~«nj (651—19) Eau de Hčbč, L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti hradovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. — HV Cena škatljici 60 kr. a. v. ^mj Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingn pri Duuaji. Pristnega imajo vl.juMjiini J. Swo-boda, tr.pl. Trnkoczv; v Itutlolfovem D. Rizolli; v Kamnika J. Močnik; v Olovci A. Egger, W. Thuntwald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trga na Koroškem) 0. Mennor; v Beljaka F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Wolfi»hergu A. Huth; \ Gorici G. B. Pontoni; V Kranj i K. Šavnik. Ta obliž dobiva »e le v jeflne) velikosti po 60 kr. Pristen sumo. če imata navod in obliž varstveno znamko in podpiB, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahtova: I;. Luserjev obliž (flaAter) ma turiste". (449_5) ♦ w♦ »w♦ »w* »»«*Mt* »w.«w* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Zitruili prekidanja prostorov v mestni liisi premeni iti sta se morala za rasno urada mestne blagajnice in davkarije v meščansko bolnico (kresijo) Mestni magistrat Ljubljanski, dne 16. julija 1889. (550—1) Št. 12.081. Razpis natečaja. (547—1) Pri vodovodu deželnega stolnega mesta Ljubljane je oddati službo maSinista z letno plačo 800 goldinarjev, prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prošnje s spričevali o popolni sposobnosti je do 31.