Poštnina pUun v goforM. Leto LXTV., št. 272 Ljubljana, sobota 28. novembra 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica 61. 5 Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125 ln 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St_ 8--— — CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL iyu NOVO MESTO, Ljubljanska C, tel. fit. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--^ Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351. HITLERJEVCI »NEDOLŽNI" Državni pravdnik proglaša hitler jevske prevratne načrte za legalne Narodni socijalisti proglašajo svojega ministrskega kandidata za psihopata Berlin, 28. dot. Vsi nemški listi ugotavljajo že sedaj, ko Je preiskava se v teku, da bo ostala afera hesenskilh narodnih socialistov, ki so pripravljali državni prevrat, za krovce brez posledic. V najhujšem primeru jih bo kvečjemu vodstvo narodne soc i ali stične stranke pozvalo na odgovor, ker so grešili proti strankarski disciplini. O kakem kazenskem postopanju pristojnega sodišča zaradii te velei-zdajniške akcije pa po izjavi vrhovnega državnega tožilca "Wernerja, ki je bila včeraj razširjena v neki narodno-socialistični korespondenci, ne more biti miti govora Wer-ner pravd v svojd 'Izjatvj, da v postopanju hesanskih narodnih socialistov ni mogoče ugotoviti niičesar ilegalnega, ker eden izmed zaplenjenih dokumentov izrecno pravu, da hočejo prevzeti oblastva samo za to, da bi zatrli komunizem. Iz tega je po njegovem mnenju razvidno, da so narodni socialista računali, da bodo vrgli vlado in ukini H ustavo komunisti, narodni socialisti pa bi zopet napravili red. To mnenje vrhovnega čuvarja zakonov je za vsakogar, kdor le kolačkaj pozna razpoloženje narodnih sooiadistov, več ko čudno. Narodna socialisti pod izj-azom »komana< vsekakor ne mislijo tega, kar se mu v splošnem pripisuje, namreč komunistično gospodarstvo »in sploh vsako delavsko marksistično skupino, kar dokazujejo vsak dan sodne razprave zaradi nacionalističnih napadov na delavce. Vsak hip se slišijo alarmi narodno-socdaMstičnih udarnih čet, kakor hitro se v njihovu bližti ni pojavi kaka ^komuna«. Vrhovni državna tožilec odklanja v svoji izjavi tudi vsako sodelovanje poLioije na Hesenskem. Izjava državnega tožilca Wernerja je •izzvala v javnosti tako presenečenje, da nesenski notranji minister sprva sploh ni mogel verjeti, da bi mogel kak dtržavni fun.kcijonar podani take izjave, Ln je osebno prosil državnega tožilca Vv'ernerja, naj mu potrdi aventičnost teh izjav. Posebno začudenje je izzvalo dejstvo, da je državna tožilec podaj javno izjavo v zadevi, ki je bila Šele v preiskavi. Tuda nemški državni notranji .mraslster Gromer kaže veliko naklonjenost do narodnih socialistov in je včeraj osebno sprejel Hitlerjevega zaupnulka poslanca Gohringa, ki mu je podal svečano legal-nostno izjavo. Sodnu asesor dr. Best, ki je sestavil narodno socialistični proglas, se je včeraj zopet pojav.iil ter je podal izjavo, v kateri izrecno povdarja, da je sestavil vse zaplenjene dokumente. Pri tem naglasa, da se je splošno računalo z možnostjo komunističnega prevrata, zaradi česar so se narodnu socialisti pripravili, da ga preprečijo. Narodno-soGi aLi stična stranka pripravka izjavo, v kateri označuje dr. Schaferja, ki je vso stvar razkril in prijavil oblastem, za psihopata, ki nI odgovoren za svoje dejanje. Trdi se tudi, da je bil dr. Scha-fer že obsojen zaradii goljufij z menicami, vsekakor pa je čudno, da ga je narodna socialistična stranka kljub temu, da je vse to vedela še nadalje kandidirala in določila celo za notranjega ministra na Hesenskem. Izgredi na mednarodnem kongresu za proučavanje razorožitve Nacionalistična in roj'tfističsia m kong Pariz. 28. nov. večeraj se je sestal v prostorih gledališča Trocadero mednarodni kongres za proučevanje razorožitvenega problema Kongresa se udeležuje nad 5000 delegatov, ki zastopajo 30 evropskih držav. Po otvoritvi kongresa so posamezni delegati podali daljše izjave o stališču do razorožitvenega problema. Proti večeru pa 5e postal položaj zelo napet, ker so navalile v dvorano močne skupine nacijonaLi-etične in rojalistične mladine, ki so začele govornike motiti z raznimi medk&ioi. Hrup jje vedno bolj naraščal in se je naposled razvil v tak škandal, kakršnega v Parizu lađi na onemogočila zborovanje resa že leta niso doživeli. Damom stran ti so razbijali po klopeh, žvižgali, kričali In peli, tako da govornikov sploh ni bilo 6Lišati. Edino Painleveja, ki je zastopal francosko tezo o potrebd jamstev za varnost, so pustili mirno govoriti, nato pa so zopet zagnali tak krik in vik, da je moral predsednik končno zborovanje prekiniti in predčasno zaključiti. Demonstracije so se nato nadaljevale na trgu pred gledališčem, kjer je prišlo do krvavilh spopadov, šele polic j a na konjih je demonstrante raz-gnala. Več ljudi je bik) aretiranih. Proti zaposlitvi inozemcev v ČSR T proračunski debati čsl. parlamenta so mnogi poslanci zahtevati, naj se omeji zaposlitev inozemcev Praga, 28. nov. Ob priliki proračunske debate v poslanski zbornici so se posamezni govorniki dotaknili tudi vprašanja inozemskih delavcev ter zahtevali, naj vlada bolj strogo postopa prj izdaja dovoljenj za zaposlitev inozemcev. Vsi govorniki so ugotavljali, da zavzemajo inozemci nan> boljša mesta, Id bd jih prav lahko zasedli tudi domačini. Narodno^socijaiitični poslanec dr. Soba je pri tej pri litri opozoril, da je mnogo češkoslovaških državljanov zaposlenih v ino- zemstvu, zlasti v Nennčtji, Avstriji in Jugoslaviji. Će bi Češkoslovaška zaibranila zaposlitev tujcev inozemcev, bd gotovo tudi te države storile isto in posledica bi bila, da bi vsi češkoslovaški državijand v inozemstvu prišli ob kruh. Čeprav bi se mogel večji ded teh ljudi zaposliti doma, bti jih vendarle mnogo ostalo brecz posla, ker je ugotovljeno, da je število češkoslovaških državljanov, zaposlenih v BKKemetvu, dokaj večje, kakor pa število inozemcev, zaposlenih na Češkoslovaškem. Uvedba agrarnih carin v Angliji Uvedba kvotnega sistema za žita — Carine na kmetijske pridelke bodo povišane do 100 odstotkov London, 38. novembra. AA. Vlada je na seji spodnje zbornice naznanila, da bo v kratkem predložila zakonski načrt v zaščito domačega žita in o carinah na uvoz luksuznih poljedelskih pridelkov. Zakonski načrt o zaščiti domačega žita ima na-meu zagotoviti domačim poljedelcem trg za njihove pridelke ob prihodnji žitni le* tini. Zakon bo tudi določil maksimalne cene. Konservativni poljedelski odbor, narodna kmetska zveza m slične organizacij« so se vladi zahvalile za njeno obrambo poljedelskih interesov. Poročajo, da bo zakonski načrt v glavnem sledil smernicam kvotnega sistema, ki ga je izdelalo poljedelsko ministrstvo 5« pod delavsko vlado. Ta sistem bo zaenkrat omejen le na pšenico. Pozneje, Če m bo obnesel. ga bodo uveljavili tudi za dn*-ga žita. Ker so žitni mlini racionalizirani, ne bo težko uvesti kvotni sistem. Cenijo, da se bo tako podražilo žito za 10 šilingov pri četrti. London, 28. novembra AA. Vlada bo prihodnji teden predložila spodnji zbornici zakonski načrt o uvoznih carinah na luksuzne pridelke In zelenjavo. Carine bodo uvedene na tele pridelke: črešnje, Bdeče grozdje, Posumijo, češplje, jagode, carina bo nadalje uvedena aa evežo sele- njavo, kakor na belus, zeleni fižol, oveta-čo, korenje, salato, kumare, gobe, zeleni grah, nov krompir, loči ko tal na repo, zatem na cvetlice, rožne grme itd. Carina bo povišana kakor pri industrijskih izdelkih do 100% po vrednosti blaga, Te carinske poviške bo uvajalo poljedelsko ministrstvo s posebnimi odloki. Nove carine bodo v veljavd 12 mesecev. Silen potres v Grčiji Atene, 28. nov. V Ca lama ti na Pelopo-nezu in v okol'ici je bil v pretekM noči za« beležen hud potres. Mnogo has se je porušilo in je katastrofa zahtevala tudi več človeških žrtev. Ranjenih je okrog lOfi ljudi. Podrobnosti še niso znane, vendar pa se ve že toliko, da je škoda zelo veKka. Grška vlada je v prizadete kraje odposlala vojaštvo, da pomaga pri reševanju. Potresni sunki se še ponavljajo. Med prebivalstvom je zavladala silna panika in ljudje v strahu zapuščajo svoje domove ter prenočujejo na prostem. Sprejetje nove španske ustave Madrid, 28. nov. Parlament je v svoji snoonji seji sprejel zadmj-e fllene ustave tako, da je 6edaj ustava v celoti sprejeta. Zaključno glasovanje se bo vršiHo najbrž že danes popoldne. Cien boj ustava sprejeta, bo parlament za kratko ciobo odgođen, oo-enem pa bodo razpteane volitve predsednika, ki bodo 10. decembra. Edfini kandidat za predsednika je bivši ministrski predsednik ALkaLa Zamora, čegar kandidaturo podpira vlada. Njegova izvolitev se smatra že kot gotova stvar. Protihabsburške demonstracije v madžarskem parlamentu Budimpešta, 27 nov. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je izzval veliko razburjenje govor socialno demokratskega poslanca Biickslerja, ki se je med drugim bavil tudi s habsburškim vprašanjem. Citiral je govor Ludvika Kossutha, Id vsebuje zelo ostre izraze proti Habsburgov-cem. Čitanje tega govora je povzročilo na desnici zlasti pa med legitimisti veliko razburjenje. Predsednik je izjavil, da nt smatra za taktno, da se citira ravno to an-tidinastično mesto tz govora Kossutha. Socialisti so nato izjavo odgovorili z velikim nemirom. Mušanov o svojem pose tu v Angori Sofija, 28. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Odgovarjajoč v parlamentu na interpelacijo socialističnega poslanca Bastuhova je predsednak bolgarske vlade M/ušanov izjavil, da potuje v Angoro, da vrne turski prestolnici obisk, ki ga je napravil lani turški minister za zunanje zadeve v Sofiji Gilj bolgarske politike je samo mir in sporazum s sosedi in ostalimi državami. Bolgarska vlada se ne namerava na mednarodnem polju spuščati v nobene Špekulacije. Na kraju je Mušanov dejal, da morata Bolgarija in Turčija rešiti vsa ona vprašanja, ki se nanašajo na gospodar- Protifašistični letalci oproščeni Berftn, 28. nov. Nedavno v Constanci aretirani antifasnstroui letalci in njihovi pomagači so bili izpuščeni na svobodo Ker se je italijanska vlada odrokJa kazenskemu predlogu, so se morali aretiranci kaznovati po nemških zakonih samo zaradi kršitve odredb glede potnih listov in zaradi nošenja orožia. Massanesi je bf! zaradi ponarejanja listin ob°ojen na globo 300 mark, zaradi ponarejenega potnega lista na 100 mark in zaradi naoačnega imena na 50 mark. Roselli je bil zaradi nošnje orožja obsojen na 100 mark globe. Italiian Bachiani in nemški piJot Hessner sta bila oproščena. Ali bodo Italijani izgnani iz Nemčije, še ni znano. Grandi se vrača Newyork, 28. nov. Italijanski zunanji minister Granda se je snočj vkrca! na par-nik »Avguština« za povrat ek v Evropo. — Ob odhodu pa mika je prišlo do velikih protifašističnih demonstracij. Električna cestna železnica v št. Vid Nova proga bo danes svečano otvorjena — Njen pomen Cene in vozni red Ljubljana, 28. novembra Danes popoldne bo slavnostno otvorjena nova tramvajska kroga v št. Vid in izročena prometu. Od 16. ure dalje se bo vršil že reden promet na celil progii Vič—Št. Vid. Z otvoritvijo nove tramvajske proge se prične nova razvojna doba za vse vasi, ležeče ob tej progi. 2e ko je mestna občana sklenila zgraditi tramvaj na Vič in v Šiško, je uvidela, da ta proga za razvoj Ljubljane in okolice ne bo zadostovala ln da bo treba poleg drugrih prog v prvu vrsti speljati tramvaj v št Vid. Ker je postala stara remiza na Zaloški cestri premajhna in je bilo sklenjeno, da se remiza prenese v Zgornjo Šiško, je postala zgradba proge v št. Vid aktualna, ker bi se sicer končala tramvajska proga sredi med Ljubljano in Št Vidom. Nova proga v Št. Vid, kil bo danes izročena prometu, je uresničila želje in gospodarske potrebe občin Zgornja Šiška in Št. Vid, deloma celo občine Šmartno pod šmarno goro, a nič manj ljubljanskega prebivalstva, saj so se gornje občine s tramvajem še tesneje zvezale z Ljubljano, ki je njih gospodarsko, trgovsko in kulturno središče. Neprecenljiva je korust, ki (jo bodo imele vse gornje občine od tramvaja, saj je v teh občinah močno razvita mizarska obrt, ki slovi po svojih izdelkih po ceH Jugoslaviji m so baš ti obrtmi ki štabno navezani na Ljubljano radi nakupa raznih potrebščin, nasprotno pa tudi kupci oziroma naročniki irz Ljubljane ln iz drugih krajev, ki prihajajo z železnico v Ljubljano, Imajo sedaj vedno stalno zvezo s št. Vidom. Veliko korist bodo imeli tudi ostali prebivalca gornjih občin, posebno oni, ki stanujejo v teh občinah, a so usluž-beni v Ljubljani, Nova cestna železmtlca bo tudi omi Lil a še vedno občutno stanovanjsko krizo, ker bo radi pospešenega in olajšanega prometa pospešila zidanje novih stanov anjsMh zgradb od Šiške do št. Vdda, kjer je na razpolago dovolj stavbnih parcel po zmerni ceni. Tudt za ljubljanske prebivalce, ki večino svojega časa prežive po pisarnah, trgovinah, delavnicah itd., bo novi tramvaj izrednega pomena, Direktno ta mesta jih bo za m al denar pripeljal daleč izven mesta, kjer so jim na razpolago krasni sprehodi in izletniške točke. Vsak trenutek jim bo omogočeno posečanje lepdih vasi v občini Zgornji Šdšfel, Št Viidu in šmart-nem im krasnih izletniških točk v okobici Št. Vida, kakor Tosko čelo, Sv. Katarina, Mala in Velika Trata, šmarna dora, Rašica itd. Prevozne cene iz Ljubljane (od glavne pošte) v št. Vid *n obratno so bile določene že ob priliki otvoritve proge šiška- Krafj Affofrz v Monakovem Munchen, 28. novembra. AA. Semkaj je prispel iz Pontainebleauija bivši španski kralj Alfonz. V Munchnu ostane 3 dni. Dve važni konferenci v Baslu Pariz, 28. novembra. Kakor javlja >In-transigeant«, se bo konferenca zastopnikov vlad upnic in ameriške vlade sestala januarja meseca v Baslu obenem z zasedanjem posebnega posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila. Na ta način bo ves material banke za mednarodna plačila na razpolago članom te konference. Po nadaljnji vesti imenovanega lista se bo za 7. december sklicana seja posebnega posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila omejila na ugotovitev, da je v gospodarskem položaju Nemčije in drugih držav nastopilo resno poslabšanje in bo izdelala tozadevno poročilo za interesirane vlade. Devizne omejitve v Rumuniji Bukarešta, 28. novembra. Vlada pripravlja ukrepe za zaščito rumunske valute, ki je potrebna zaradi zvišanih zabtev po devizah. Ukrepi bodo omejili devizni izvoz iz države. Utrditev Cipra London, 28. novembra. Državni obrambni odbor, ki ima nalogo skrbeti za vojaško zaščito angleškega imperija se bavi trenutno s položajem na otoku Cipru. Odbor je sklenil izpremeniti otok takoj v utrjeno postojanko po vzorcu Malte in Gibraltarja. V vseh pristaniščih bodo zgrajene trdnjave, v okoliških vodah pa bo stalno posebno angleško brodovje za otok Ciper. Vse garnizije na otoku bodo močno ojačene. Vač m znašajo: ' za odrasle po • • ■ I>tu ■__ za otroke .....> 1.50 dijaški vozni listki stanejo mesečno za 2 vožnji dnevno Din 50—, za 4 vožnje dnevno pa Din 70--, Delavski tedenski vozni listki stamftjo Din 12._, za 2 vožnja dnevno. V predprodaji se prodajajo red mi vozni listki v blokih po 25 komadov x 30% popustom in so veljavni 2 meseca od dmeva nakupa. Od 1. januarja 1932 dailje ee bodo uSL0VENS1TT N ARO D«, dne 28. novembra i. i ■Im 2751 Komunalne zadeve pred občinsko upravo Redna seja občinske uprave — Mesečne tramvajske karte — Delavski azil — Vprašanje trotoarjev Ljubljana, 28. novembra. Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je takoj po otvoritvi župan dr. Puc v toplin besedah spominjal nedavno umrlega občinskega svetnika g. Aleksandra Kneza, čegar spomin so občinski svetniki počastili s trikratnimi klici: > Slava!« Po odobrenju zapisnika zadnje seje je občinski svet prešel na dnevni red, na poročila finančnega odseka za katerega je poročal obč. svetnik Ivan Tavčar. Na dnevnem redu je bila določitev voznih cen na tramvaju glede na novo št. viško progo. Tarifa maloželezniške družbe temelji na načelu, da mora biti tramvaj uporaben za vsakega, še tako revnega človeka, zaradi česar so bile vozne cene za kratke proge določene zelo nizko. Statistika za čas od 1. junija do 30. septembra izkazuje, da uporablja 92.5% vseh tramvajskih potnikov 2—3 delne proge za vozno ceno 1 Din aH 1.50 Din, d očim štiridelne proge za Din 2 je uporabilo komaj 6.3^, petdelnih prog za Din 2.50 komaj dober 1% in šest delnih prog za Din S pa 0. 2*%. Pri uporabi dvodelnih in trodelnih prog se z bloki zniža vozna cena še za nadaljnjih 20%. Nova proga od Ljubljane do št. Vida je dolga približno 6 km in je razdeljena na 6 delnih prog. Zato bo znašala cena po tarifi 3 Din. Ta cena je za potnike, ki se redko vozijo, popolnoma primerna, za one pa, ki so stalno dan za dnem navezani na cestno železnico, pa je na vsak način previsoka, čeprav bi se posluževali blokov z 20To popustom. Potnikom, ki se stalno vozijo s tramvajem, je pač treba nuditi gotove ugodnosti v obliki mesečnih kart, vendar pa samo za vožnje, ki so potrebne, da se pripeljejo v mesto in nazaj. Zato je predi a Tal finančni odsek, naj se sprejme predlog Maloželezniške družbe, da se določijo za mesečne karte nastopne cene: do 6 delnih prog za dvakratno vožnjo Din 100, do 6 delnih prog za štirikratno vožnjo Din 120, nad 6 delnih prog za dvakratno vožnjo Din 120 in nad 6 delnih prog za štirikratno vožnjo Din 160, vendar tako. da se izdajajo mesečni listki samo za določeno progo in veljajo ob delavnikih od 6. zjutraj do 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 6. zjutraj do 12. opoldne. Ko je še predsednik Maloželezniške družbe obč. svetnik dr. Fettich priporočal odobritev predloga, je bil soglasno sprejet. Odprava doklad na uslužbenski davek Poročevalec finančnega odseka ie nadalje poročal o samostojnem predlogu obč. svetnika Kosma, naj se ne pobira doklada na uslužbenski davek od izrednih dohodkov delavcev in nameščencev. Mestna občina je namreč na podlagi odobrenega proračuna za 1. 1931 upravičena, da po določilih čl. 97. zakona o neposrednih davkih pobira splošno doklado 60% tudi od prejemkov, ki jih navaja čl. 96. Brez dvoma bi izvajanje teh določil obremenilo male ljudi, ki prejemajo odškodnino za nadurno dnevno ali nočno delo, zaradi česar je predlagal fin. odsek, naj se odobri amendement k proračunu, da kljub določilom čl. 97. zakona o neposrednih davkih v zvezi z določili čl. 96. mestna občina ne bo pobirala občinske doklade 60% od dohodkov do 1000 Din, za katere se pobira državni uslužbenski davek v izmeri 4%. Zgradba delavskega azila Sledilo je daljše poročilo o zgradbi delavskega azila v Ljubljani, o kateri je poročal naš list že včeraj. Ob zaključku je poročevalec predlagal naslednje: 1.) Mestna občina sprejme od javne Bor-ie dela v Ljubljani brezobrestno posojilo v znesku 4 milijonov Din, da zgradi Delavski azil s prostori za javno kuhinjo in javno Borzo dela v Ljubljani. Brezobrestno posojilo vrne mestna občina javni Borzi dela tekom 35 let v enakih letnih anuitetah, počenši s 1. januarjem 1933. Azil je last mestne občine, ki ^a tudi upravlja Delavskega azila občina ne bo prodala ali uporabljala za druge namene brez pristanka upravnega odbora javne Borze dela v Ljubljani in centralnega odbora za posredovanje dela. *J.) Delavski azil zgradi mestna občina na pan-eli.' kjer stoji sedaj mestni dohodarstve-ni urad na oglu Gosposvetske in Bleiweiso-ve ceste. Mestni dohodarstveni urad se najpozneje do 1. maja 1932 preseli v Kresijo, hiso meščanske imovine. 3.) Z nadzorstvom nad gradnjo Delavskega azila se poveri odsek, ki vodi gradbo zavetišča kralja Aleksandra. O tem predlogu se je razvila obširna debata, v katero je poseglo 15 govornikov. Vsi govorniki so bili soglasno za prvo točko predloga, da se sezida delavski azil v Ljubljani, mnenja pa so se delila v glavnem glede prostora, na katerem naj bi se postavila stavba delavskega azila. Končno je bil predlog finančnega odseka, naj se delavski azil sezida na vogalu Gosposvetske in Bleftveisove cesta, »prejet z 24 glasovi proti 21. Magistratna telefonska centrala N» predlog finančnega odseka je bilo sklenjeno, da se dovoli 15.000 Din iz proračunske rezerve za razširjenje telefonske centrale na magistratu za nadaljnjih 10 številk. Za vzdrževanje mesto« avtomatske telefonske centrale se sklene % Jugoslovansko Siemens d. d. varnostna pogodba, po kateri ima izvršiti vsa popravila proti odškodnini 6000 Dra za četrt leta. Sklenjeno je bik), da se t to avrao m letoa dovoli ii proračunske rezerve potrebna vsota 6000 Din, v prihodnji proračun pa vnese vsota 24.000 Din. Razne; finančne zadeve Za adaptacijo uradnih prostorov mero-izkusnega urada na Grudnovem nabrežju SL 17 se dovoli 7tKK) Din iz proračunske rezerve. Nadalje je bilo sklenjeno, da se premestita električni uri s Frančiškanskega mo-. sta in iz Zvezde na Ambrožev trg in na Karlovski most. za kar se dovoli iz proračunske rezerve 25.000 Din. Sprejeta je bila tudi resolucija občinskega svetnika Freliha, ki jo je podpiral tudi občinski svetnik Rebek, naj se poskrbi za razsvetli-tev ure na Frančiškanski cerkvi. Prošnjam Karla štruklja, Martina Orehka in I. Vadnala za odprodajo mestnega sveta v Koleziji ob Gerbičevi ulici, se je ugodilo, obenem pa se je tudi revidiral sklep o odprodaji tamkajšnjega mestnega sveta mestnemu uslužbencu Plošku v toliko, da se mu proda kakor drugim zemljišče po 14 Din m2. Za napravo podaljšanega pročelja ob glavni tržni lopi na Pogačarjevem trgu se dovoli iz razpoložljivih sredstev 4000 Din. Pritožba proti prirastkarini zadruge rSlužkinjski dom*, Josipa Pretnarja in Franca Bregarja, se je deloma ugodilo in so se dovolile razne olajšave. Poročila gradbenega odseka Za gradbeni odsek je poročal podžupan prof. Evgen Jarc. Na njegov predlog je bilo sklenjeno, da se dovoli kupcem Kos-lerjevega sveta ob Celovški cesti zazidava s trinadstropnimi hišami. Ugodeno je bilo prošnji Rajka Turka za parcelacijo njegovega zemljišča ob Vilharjevi cesti. Glede otvoritve Kotnikove ulice je bil odobren sporazum s posestnikom Terdi-no, ki mu plača občina za odstop potrebnega sveta 40.000 Din. Soglasno je bil sprejet predlog občinskega svetnika Freliha. da se ne izda stavbno dovoljenje za kiosk na vogalu Dunajske in Vodovodne ceste. Pravilnik o napravi trotoarjev Gradbeni odsek ie predložil v odobritev nov pravilnik za napravo trotoarjev, po novem gradbenem zakonu, ki stopi v veljavo 16. decembra. Po tem zakonu mora občina sama narediti potrebne trotoarje. lastniki ob cesti ali ulici ležečih posestev pa morajo občini povrniti vse efektivne stroške za napravo trotoarja ob njihovem nosestvu. Novi pravilnik zato določa, da bo občina po dovršitvi trotoarja prizadetemu posestniku izstavila račun, ki ga bo treba plačati tekom enesra meseca po dostavitvi. Na utemeljeno prošnjo lahko občina dovoli tudi odplačevanje v obrokih do dobe 3 let. ako so v ta namen občinska sredstva na razpolazo ali oa se doseže sporazum s tvrdko, k« izvršuje dela vendar se v tem slučaju zahtevajo tudi obresti v oni višini ki jih bo mestna občina plačevala za najetje zadevne obratne glavnice aH pa proti obrestni meri, ki se določi prav tako sporazumno z dotičnim podjetjem. Obročno odplačevanje se lahko v posebnih izrednih slučajih podaljša do največ 5 let, kar se lahko zgodi samo na predlog gradbenega odseka in s pristankom finančnega odseka občinske uprave. Pa krajši debati je bil pravilnik o napravi trotoarjev sprejet, kakor ga je predlagal gradbeni odsek. Za personalno pravni odsek je poročal obč. svetnik dr. Bohinjec o raznih prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo, ki jim je bilo ugodeno. Nato je župan ob pol 8. zvečer javno sejo zaključil ter odredil tajno. Tajna seja Na tajni seji je občinski svet sklepal o prošnji gasilnega društva za severni del mesta da se mu izda pravica za gašenje ki mu je magistrat ni dovolil. Prošnji oziroma pritožbi proti odloku magistrata Je občinski svet ugodil. Nadalje je bil zagotovljen sprejem v domovinsko zvezo nekemu primorskemu rojaku. Sistematizira se mesto konceptnega uradnika za flnančno-davčno stroko. S polno pokojnino se upokoje direktor mestne elektrarne in vodovoda g. Ciuha, mag. nadsvetnik Fr. Go~ vekar in svetnik mag. knjigovodstva Speli. Vdovi mestnega zidarskega delavca Mariji Babnik se dovoli do preklica milostna preživnina 500 Din na mesec. Upokoji se dohodarstveni sprejemnik Ivan Vončina. Prošnja mestnega arhivarja Vladimirja Fabjančiča za podaljšanje brezplačnega dopusta je bila odklonjena. Pride! rt*" Trtt$ Ko rt nor Jubilej dobrotnika otrok Ljubljana, 28. novembra. Na humanitarnem polju, zlasti pa za varstvo naše revne dece, ima v Ljubljani malo kdo toliko zaslug . kakor g. Viktor Cantoni, ki je včerad obhajal 80-leuniico svojega rojstva še krepak in vedno delaven za svoje varovance, šentjakobske šolarčke. Jubilantov ded se je preselil v Ljubljano ob času francoske Ilirije in .postal najznamenitejši juvelir v deželi, ki j-e zalagal z zlatnino tin dragulji francoske oflioirje prav tako kakor premožne ljubljanske meščane, zlasti pa aristokracijo. G. Cantoni hrani še celo zbirko relikvij na to slavno dobo naše dežele, obenem pa varuje polno spominov na življenje v tisti le^xi dobi. Kot sin premožnega trgovca z manufakturo je mladi Viktor vstopil v gimna-aijo, kjer je bil sošolec pokojnega pisatelja dr. Ivana Tavčarja. V mladostnih letih »ta si bila najboJgša iprrijatelja in dr. Tavčar je sošolca tako spoštoval, da mu je dal ob vsaki svečani priliki na razpolago svojo kočijo. Cenil je namreč v njem njegovo zlato srce, ki je vse življenje utripalo za revno doco. Po absolviranih trgov« ki! h študijah na Mahrovi šoli je jubilant otvoril svojo trgovino s špecerijo, ki je kmalu zaslovela tudi po deželi, posebno radi so pa v njegovo trgovino nasproti Floni-janske cerkve hod/Hi Dolenjci, češ pri *Pri .suhem* kupi. ta je najbolj pošten!« V svetovna vojni je g. Cantond svojo trgovino prodal in se naselil v svoji hiši na Mestnem trgu šnev. 12, kjer je letos obhajal tudi zJaAo poroko s svojo soprogo Leopold i no, ki je hči stare ugledne kamniške rodbdne Ječmoroekove. Krepke starosti svojega predobrega očeta se pa ob jubileju veselita njegovi dve hčeri, od katerih je Hela soproga inž-enjerja v ladjedelnici »»Danubins« v Budimpešti, gospa Ma*rta ima pa za -moža g. KLemenčiča, knjigovodjo pni tvdki Hamann. Njegovega jubileja bi «e pa moralo spomimjarti tudi ognromno odraslih Ljubljančanov, ki jim je bhd pravd krušni oče. ko so bila še majhni. Dobrotnik mladine je namreč vse svoje žrivljenje e največjo požrtvovalnostjo delovaJ v leta 1868 ustanovljenem T) ruš-v u za mladinsko skrb, kri ima še sedaj v lastni hiSi v FSorijanski ulici, kjer ima svode zavetje tudi Šentjakobski g'ledaMški oder, otroško zavebi-tišče. Ko je dniduetnijaiec flMj—i odložil blagajniške posle, je eknb za biaga&no prevzel jubilant, ki te posle vodi % vso požrtvovalnostjo še danes, predvsem pa tn-dil skrbi, da blagajna nd nikdar prazna, saj v zavetišču dobrva hrano po €0 do 80 otrok dnevno. Takega moža so se seveda spomniM tn-dd v svetovni vojni in ga. poklicali v elužno, da je zbiral in razpošiljal darove našim vojakom na fronto. Plemenitemu dobrotniku, ku še danes vse svoje moči posveča lajšanju vsak dan večje socijalne bede, naše najiskrenejše čestitke z željo, da bi bilo našemu mestu njegovo zlato srce ohranjeno do sk raj uri h meja človeškega življenja Komorni koncert Pred svojim odhodom v Pariz, kjer bo nadaljeval svoje violinske studije, je priredil g. Karlo Rupel v družbi profesorja Janka Ravnika včeraj koncert, ki ga moramo z ozirom na svojevrsten program in odlično umetniško izvajanje obeh prirediteljev šteti med najlepše komorno-glasbene domače dogodke. Program je obsegal Mozartovo sonato v G-duru, ki sicer od violinista ne zahteva velikih, zunanjih, tehničnih spretnosti, ker je pianistični part dokaj bogatejši, kot violinski, vendar je treba zanj zelo mnogo poglobitve, izdelanosti tona, zlasti pa odtehtanosti posameznih, mestoma frapantno sodobno pisanih variacij v drugem delu. Princip stopnjevanja programa, ki dokazuje tudi zrelo prireditveno prakso obeh umetnikov, utemeljuje po Mozartu Campagnoli-Cortijev >Andan-tino con varitioni«, ki Je v nasprotju z Mozartom spremljajočemu pianistu odmeril akopejši del, dal pa violinistu stopnjeva je lepo priliko, da Je pokazal točen violinski ton ter čisto izoblikovano tehniko. Skladba sama se drži klatikujočega stila. Poljak Aleksander Tausman nas Je nekoliko razočaral. Ne sicer po spretni kom-po žito mi tehniki, pač pa po svojih glasbenih mi »»ti g ki očitno kažejo močan impresionistični francoski vpliv. Prijatelj Ciril Jo Je izvrstno pogodil, da je imenoval Tausmana malega poljskega Debussvja. Njegova »Sonatina« ima kar pet sicer kratkih stavkov in Je bolj slična mali suiti. Ko bi sliSari v ostalem ljubeznjivo kompozicijo par let prej, bi nas morda bolj zajela, tako pa kaže vsled citiranja fox-trotnih ritmov in že omenjenega impre- sionizma polpreteklo sodobnost, jalca sta ji pa posvetila vso svojo in vse svoje veliko znanje. Najvišja njo uspeha sta pač dosegla s poslednjo točko programa, z Erwtn SchuPaoffovo »Sonato«, ki je vplivala kot odkritje m ki kaže originalno bujno komponistov© invencijo široko razpredenih tem, muziko pestro in brez kratkosapnosti, ki je >moder-nim« tako mnogokrat lastna, in ta zajame ter drži v napeti pozornosti poslušalca do konca. V resnici polnokrona, od izvajalcev najvišjo muzikaliteto in tehniko zahtevajoča glasba. Oba, g. Rupel in g. Ravnik sta s Schulhoffom na mah prodrla m si priborila ogromen uspeh. Aplavza brez konca in kraja! Morala sta dodati, če se ne motim, še kos Mozarta. G. Janko Ravnik je prejel tudi šop cvetlic. Publike je bilo mnogo, čemur sem se čudil, saj je pri nji v zadnjem času občutno otopel čut za lepo umetnost. To naj bo izvajalcema v tehtno potrdilo in bodrilo do njunega nadaljnjega pravega in plemenitega umetniškega dela. —č. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Soboto. 28. novembra. Trije vaški svetniki. Znižane cene. Izven. Nedelja^ 2°. novembra ob 20.: Pri belem konjičku Znižane cene. izven. Ponedeljek, 30. novembra. Zaprto. Torek, 1. decembra: Trije vaški svetniki. Bzven. Znižane ceno. »Trije vaški svetniki« v letošnji sezoni prvič na odru naše drame danes zvečer ob 20. Zasedba običajna, le učitelja igra g. Gregorin, župnika pa g. Drenovec. Cene so znižane dramske. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 29. t. m. je v drami samo ena predstava in sicer ob 30. zvečer. Vjprizorr se veseloigra »Pri belem konjičku« v običajni zasecibf, po znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 2>. novembra: D>ežela smehljaja, opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 29. novembra ob 15.: Viktorija in njen hirzar. Znižane cene. Izven. — Ob 20. Prodana nevesta. Znižane cene. Izven. Fonedeljek, 30. novembra: Knez Igor. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Red D. Torek. 1. decembra ob 15.: Zaromn. Mladinska predstava dmštva Atena. * Operetna premijera. Zvečer ob 30. bo v operi premijera Leharjeve najnovejše operete I>cžela smehljaja. Opereta je izvrstno naštudirana ter bo imela prav gotovo tudi lep uspeh. V glavnih vlogah nastopijo gospe Polič ova. Ribičeva, dalje gospodje Banovce, Peček, Zupan. Prvo dejanje se vrši v salonu grofa Jjicbtcarfelsa na Dunaja, drugo in tretje v palači v Pekingu. Opereto dirigira kapeinišk Neffat, režija in koreografija je Golovinova, Predstava je izven abonsmana. Nedelja v ljubljanski operi. V nedeljo 2S. t m bosta v operi dve predstavi: popokine ob 15. Viktorija m njen huzar po zmžanith cenah, zvečer ob 30. pa Prodana nevesta. Vlogo Marinke poje gdč. Maj-dičeva, Janka g. Banovec, KecaJa g. Josip Križaj hi Vaška g. Kovač. Opero dirigira kapemrk Neiat. Veljajo znižane operne cene. Opozarjamo na slavnostno operno predstavo v proslavo narodnega praznika, ki bo v ponedeljek, dbe 30. t m. Vprrzo-rila se bo Borodmova opera »Knez Igor*. Predstava je za red D. Nedelja, 29. novembra. 930 Prenos cerkvene glasbe; 10.00 Ver-6-ko predavanje; 1030 Reportaža z Narodnega muzeja; 11.00 Salonetkd kvintet; 12.00 Ccs, dnevtne vesti, pflošče; 15.15 Dekliška ura; 15.45 citre in petje; 16.00 K. Zakraj-šeJk: Našim izseljencem; 1630 Oton Zupančič: Duma, recitira M. Stare; 17.00 Ks. Meško: »Mati«, drama; 20.00 Ribniška večer; 21.15 Operetno večer; 22.15 Salonski kvintet; 23.00 Napoved programa. Ponedeljek, 30. nov. 12.15 plošče; 12.45 Dnevne vesta: 13.00 plošče, borza; 17.30 Pevski zbor M. ženske r. gimnazije; 18.00 plošče; 18.30 Predavanje prof. Fr. Pengova: Iz anatomije in filozofije človeškega telesa; 19.00 C^ščina; 19.30 zdravstvena ura; 20.00 Dr. Lojze Čampa: Vzroki brezposelnosti; 2030 Muzika 40. p. p. Tri^lavskog; 22.30 Poročila Z Jesenic — Pomagajte našim revnim otrokom! Na Jesenicah so v torek 24. t. m. osnovali, na pobudo tukajšnjega učiteljstva in jeseniških gospa, odbor, ki ima nalogo pomagati revni šolski mladini v tej težki dobu Odbor namerava prirediti božićnico, kjer bi obdaroval revno, slabo oblečeno in zapuščeno deco. Ker pa je taka akcija in prireditev pretežko breme za odbor sam, prosimo vse naše someščane, da bi mu pri tem socijal-nem delu šli kolikor mogoče na roko ter podprli njegovo delo bodisd s kakršnimikoli darili in prispevki. Člani odbora bodo v drugem tednu pričenšđ e ponedeljkom, po mestu pobirali prispevke za boziSnico. Kličemo vsem, odprite roke in pomagajte na-našim mnogoštevilnim revnim otrokom! Predsednica odbora je ga. lekarnarjeva Justina 2abkar, podporedsednica ga. Liza Sitar, blagajniČarka ga. dr. Marciceva, od-bomice pa ga. dr. Obersnelova. ga. Potra-tova. ga. Vrabec, ga. Rostohar. ga. '*nž. Sapi jeva, gdč. Metka Vidma jer jeva i. t. d. Neodvisen. — Pravkar sva srečala trsrovca Stt-ni'ka. Zafcaj ga rwsi pozdravil? — Saj sem včerau poravnal zadnji zaostanek računa. KOLEDAR i? Sobota, 28. aovemtjra katoličani: Bfcerbatt, Gregor, Sosrten. Le&Ja, pra-voelavni: IS. novembra, M. Oorije. «*«trl: Nedelja, 39. novembra katoličani: Adventna, Saturnin, Skoromdr, pravoslavni, 16. novembra: Mated. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mojo *ena hobatar*leTica. Kino Dvor: Nagrada na glavo. Kino Ideal: Beg fcx legOJe. ZKD: Pwt in Patacnon se uč*ta govoriti! ob 14.30 v kinu Matdci. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva redni očnu zbor ob 20. pri Mraku. x>SočaPrl Ivevu«. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Moja žena hobšlap-lortca. Kino Dvor: Nagrada za glavo. Kino Ideal: Beg iz legije. ZKD: Pat in Patachon se nčrita povo-riiti! ob 11. v kinu Matici. Komemoracija ob tridesetdnevnici dr. Slavikove smrti ob 11.30 v dvorani Trgovskega doma. československa Obec ob 16. v Narodnem domu predstava lutkovnega gledali-šča. SPORT I Mri J a : Slovan na igriSču Ilirije ct* 13.15. Primorje : Svoboda na Agtrh56n TllrU« ob 14.46. DE2URNE LEKARNE Danes In Jutri: Dr. Pdoooii. Dunajska cesta 6 In Bakarčič. Sv, Jakoba trg 0. Danes premiera! Končno je prišla v Ljubljano nagy In t njo sijajni dunajski komik Fritz Grunbaum Njegovim Izvrstnim dovtdpom se boste smejali od vsega srca! Žene in dekleta! Kaj zmore ta kot zaveznika ženska in zid, da napravita lahko iz čisto malega bančnega uradnika visokega m bogatega bančnega ravnatelja, vam bo pokazala Kathe Nagy v tej izborni veseloigri. Kupite takoj vstopnice in oglejte si ta spored! Poslužite se predpro-daje dnevno od 11. do ^ 13. ure. Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave danes ob 4., ^4 8., in 9 H zvečer — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. In 9. uri zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. Malo pojasnila Misli o moderni glasbi niso bile v pomenit u. ki ga je včeraj objavil *S1ov. Narod« točno opredeljene. Moje mnenje o moderni glasbi je sledeče: Glasba ostane glasba, pa naj se nam javi v klasični ali v moderni ofoliki. Pridevek »moderen« še dolgo ni izpričevalo dobre skladbe. Med modernimi skladbami imamo prav toliko slabih, kakor med starimi. Za plaščem modernosti se skriva večkrat pomanjkanje invencije in netalen-tiranost Vsaka skladba, ki je ni skladatelj doživel ne more poslušalcu do srca. Glasba je umetnost in se ne sme nikoli ponižati v deklo mode. Kar je dobrega bo ostalo, tudi brez vsrljive, včasih čifutske reklame. Glasbo moramo soditi po vsebini ne pa po tem ali je moderna ali ne. Zadnji stavek 6. odstavka se mora glasiti: »da se je Grafika izmed zborov kar jih je v zadnjem času posetilo Prago, še najbolj postavila« S tem seveda ni zbor Glasbene Matice prav nič tangiran. Adolf Gr6bming. C+C Pevski kvintet „Ljubljana" na novinarskem koncerta Razgovor z vodjo kvinteta g. Mirkom Premelčem — Kvintet je bil ustanovljen pred letom dni Ljubljana* 28, rjov^mrjra. Ife novinarskem koncertu nastopi tudi pevski kvintet >Ljubljana«, ki so v nJem gg. Grobeljsek, Gril, Premelč, Plevelj in Križnar. Vodi ga in sodeluje kot prvi basist oziroma baritonist-aolist ilirko iPremelč. On in g. GrU sta, na ljubljanski železniški direkciji, drugi trije pa. v privatnih službah. G. Premelč stanuje v Ćmartnem pri Litiji ter se mora voziti da masa nekaj izda ; v kvintetu mora biti prvi kot zadnji samostojen, trden kot skala, v celoti pa vsi kot eden. Zato je treba vaje in zopet vaje! Kdor Je kdaj pel v taki formaciji ali pa še poje, dobro ve, koliko truda in trdne volje zahteva vsaka, še tako primitivna pesmica. Studiramo najrazličnejše starejše to novejše skladbe. Najbolj pri srcu so nam pesmi liričnega značaja in pa narodne. Tudi sam sem jih nekaj sharmonlziral — seveda v prvi vrsti za nas — in jih že Študiramo. Tako si od dne do dne izpopolnjujemo program, ki ga nameravamo ponesti tuđi na deželo med ljudstvo, ki ljub* lepo pesem. S trdnim upanjem v boljšo bodočnost, nesebičnost In trdno voljo hočemo napredovati in dajati narodu vsaj duševne hrane in razvedrila. Varčnjmo na pravem mestu Občinski proračun — Stališče „Saveza gradova44 ter trgovskimi krogov "V zadfiijem času «o prejele mestne ob- I od državne uprave na vodala glede sestave proračunov za leto 1932. V navodilih se veclcrat in izrecno poudarja, da se morajo prejemki mestnih uslužbencev — kjer so le-ti prejcmiki višji — znižati na prejemke državnih uelužbeocev. To kočljivo vprašanje se je že z raznih strani vsestransko razraotrivalo in končno vedno ugotovilo, da s oda nji prejemki občinskuih uslužbencev še vedno niso na višina, da bi zadoščali današnjim ž^ljenskim prilikam ter vsakdaciijtim najnujnejšim potrebama. Tudi občinsko ushižbenstvo se prav do-t*ro zaveda težkega gospodarskega položaja, v katerem danes žive prav vsi sloji — od pridobitanih krogov do najnižjega du» ševnega in ročnega delavca. Nikakor pa na v interesu splošnosti, da bi se posamezne 'tfiralo v popoln obup ter jim odvzelo možnost skromnega življenja. Zastoprid občinskih uprav, zbrani na seja poslovnega odbora Saveza gtradova, kd se je vršila meseca oktobra letos v Ljubljani, so sami uvideli, da se prejemki občinskih uslužbencev nnikeikor ne morejo zniževati še nada j je, ker so šle posamezne občine v tem pogledu že itak do skrajnrih mej. V spocneinfici na pristojna mriTristrsfcva je >Savez gradova« to svoje stališče bud vsestransko podprl ter pojasnil, da so prejemki ob-činrfrih uslužbencev v večin primerih celo nižja od prejemkov državnih osruižbenoev, in sicer zategadelj ker občinski uskrzben»oi ne uživajo olajšav polovične vožnje po železnicah in parohrodih, da* Ije brezplačnega zdravljenja v bolnišnicah, ti^odinoRti razndh nabavi jalnih zadrug ter ♦odi ne prejemajo honorarjev za poslovanje komfisij izven uradnega okoliša. Delo obemskih ueflužbencev je namreč koncen-trkano v uradu samem ter zato nimajo obcinsH uslužbenci nikakih komisij izven teritorija svojih oočftn, katere komisije bi pen donašale k rednim službenim prejemkom se posebne honorarne bonitete. To načelo je sprejelo tudi ljubi jamsko mestno načelstvo pri sestavi novega ljubljanskega proračuna za leto 1932. Načete tvo Ljubljane je bilo že preje znižalo svojim uslužbencem prejemke 6 tem, da je odredilo, da usHrŽbenci samu' plačujejo uskiž-Hendal davek in danuge javne dajatve ter da so 6e jim znižale Todlbinsfce draginfjske dVv klade in ukinil pavšal za pisarniške potrebščine. Splošno znano je, da so prejemfai državnih uskrŽb encev, Jrfju/b olajšavam, prenizki in da žive uslužbenci skrajno sferom* no. Posledice splošne gospodarske krize čutijo vsi pridobitni sftoja, ker državni uslužbenci 6© morajo odirekaifi marsicenau, kar je vsakemu inteHgentu za žrrdjemje toda neobhodno potrebno. To so uvideli brez rzjeme voi načelniki jtB^oslovcne-fci h mest in so štednjo usmerili le na to, da Se število mestnih uslužbencev ne pomnožuje brez skrajne potrebe ter da se zmanjšajo vse investicije, ki ne posežejo v brezposelnost in splošno sodtfatoio bedo. Da je to stališče povsem prav#no, nam natjfoolj jasno pove članek v Trgovskem 15-stu z dne 24. t m., ki izraža nazri Tan je Bjiib-Jjanskih in sploh slovenskih trgovskrih in obče pridobitnih krogov. Članek se glasi: V zadnjem času se je v navo6*fKfi,*fcako naj 6e izvede varčevanje v samoupravnih proračunih, ponovno omenjalo tudi službene prejemike samoupravnih (občinskih) nameščencev. Službena prejemki občinskih nameščencev naj bi se po teh navodilih docela izenači H s prejemki državnih nameščencev. Po besedri'ki navodiiil gre tam, kjer občina plačuje svojim uslužbencem višje prejerr/ce nego država, za znižanje na iz-mero prejemkov državnoh nameščencev. V naši javnosti so posebno gospodarski krogi ponovno zahtevali, da se izvede v samoupTavrtin gospodarstvih skrajno var* čevanje. Gospodarski krogi so v akciji za izvedbo varčevanja stavil tudS konkretne predloge vendar pa ti krogi niso šn" tako daleč, da bi zahtevali znižanje prejemkov občinskih uslužbencev, kjer ti presegajo prejemike državnih nameščencev. Gospo-darskri krogi stoje in bodo vedno stali na stališču, da je v«ak delavec vreden svojega plačila in da mora za svoje dck> prejemati toliko, da more on in njegova družina stanu primerno izhajati. Ah' in v koliko so dr-državnd nameščenci primerno plačani, je pa, če beremo uradniška glasila in čujemo, koliko znaša plača tega ali onega uradnika, vsekakor, da rabimo najmilejši izraz, najmanj sporno. Pevski zbor >Grafikec, ki nastopi na letošnjem novinarskem koncertu 1. decembra v TJnionu. O zboru samem smo poročali obširneje včeraj. Če motrimo razne občinske proračune, pač hitro opazimo, da v večini primerov sLužbtetm prejemki ne tvorijo takih izdatkov, da bi bistveno vplivali na višino občinskih bremen, ako azvzamemo sporadične primere, v katerih je števiilo nameščencev res veliJko. Vendar pa tudi v teh primerih ne gre vedno toliko za hipertrofijo občinskih nameščencev, kakor za dejstvo, da se posti prenesenega deloikroga od dne do dne množijo in morajo okorne imeti pač rolriko namešcenceiv, da morejo svoje posle tekoče opravtl jati. O priliki, ko posfcaya aktualno vprašanje, da se slaržbenri prejemki ob.črnskih name- ščencev reducirajo, smo smatraili za potrebno, da ugotovimo, da gre taka reduks cija preko intencij gospodarskih krogov, ki 6toje slejkopraj na statesču, da bo imela akcija za varčevanje samo takrat popo-len efekt, če bodo občine v smislu navodil v sedanjih težkih časih res prenehale z večkrat vsaj trenutno še ne aktualnimi in potrebnimi dnvesricijami na račun tekočih izdatkov, temveč bodo bremena iz teh investicij krile z dolgoročnimi po^oj:H, kajti o popolni ukintivi investicij pač nc more Kiti govora, če se noče gospodarstvo še boli j izpodrezati. P. Hugolin Sattner 80 letnik K Jubileju nestorja Živečih slovenskih skladateljev — Jubilantova dela Ljubljana, 28u novernJb-na. Jotni poteče 80 let, odkar se je v Kan-diji pri Novem mestu rodil nestor živečih slovenskih skladateljev P. Hugolin Sattner. Na ta dan so mu rojenice in sojenitce po-iožiile v njegovo zoibelko Ifiiro, na kattero je vse svoje živijenjc ubtral strune v čast Bogu in slovenskemu narodu. 2e v nanri mladosti je vzljubil gflasbo: kot Ijudskošollec je prepeval na koru, kot gimnazijec se je začel učiti igre na klavirju, sviiral je na gosi v orkestru kot bo-gosk>vec-famičrSkan se je učdl igre na otf£3e v Gorici in L.jofo#jan4. V Gorici ge do- končal srednjo šoflo fin dve krti bogoslovja. L. 1874. je bil v LjublLjana. posvečen v maš-nika. §e v jeseni tega leta je bil imenovan za organista, učitelja na frančiškanski ljudski šoH in učitellja petja na gimnaziji. Od leta 1890 .dehijc P. Hugoiin Sattner v ijuib-ljanskem frančiškanskem samostanu kot župnik gvardjan, defmitor in kustos. Dasi je že pred 60 leti začel komponnTatii, 6e prav za prav začne doba njegovega inten* zivnega umetniškega ustvarjanja šele z njegovim prihodom v Ljubljano. Cedo če-trtstođetje je upravljal frančiškansko župnijo, obenem se je pa gdasbeno neprestano izpopotojevel, podarjal svojemu narodu skladno za skladbo, v začetku svojega razvojnega pota manjše, pozneje pa večja dela, kaJcršndh do taikrat naša glasbena bi t era-tura — z redfeimri izjemami — ni imela. Kateremu slovenskemu pevskemu zboru ruiso znane njegove pesmi »Pogled v nedolžno oko«, »Na planine«, »Za dom med bJojnd grom«, kateremu solistu niso znani njegovi solospevi »Zaostali ptič«, »Naša zvezda«, »Rfioička«? Število Sattnerjevih skladi) je ogromno. Zhn^k cerkvenrih pesmi ima nad 30 opusov, posvetnih njegovih skAadb je izšlo več zbirk v izdaji Glasbene Matice. Vse njegove skladne odlikuje plemenita melodika: On ljubi blagoglasne harmonije, poslužuje se polnfoničnih stavkov, na- rahlo odpira vrata svoje umetnnske koncepcije modernizmu. Pa ne za vsako ceno. Blagoglasje plemenitost glasbenega izraza sta mu vse. Po študiju fvomtrapunf^ta pri mojstru iMateju Hubadu se je p. Hugolin Sattner posvetili komponiranju koncertnih del vcMkejja formata. Leta 1^10. je uglas* hil S. Gregorčičevo »Jcftejevo prisego«, ki je do danes šla skoro preko vseh odrov in asih zmožne jših pevskih zborov. Leta 1911. je dokončal na besedilo dr. Mihaela Opeke prvi slovenski oratorij »Assumptio« (ArneKovzetje), ki ga jc z velikim aparatom leta 1912. na treh zaporednih koncertih pod vodstvom Mateja H ubada z nenavadnim uspehom izvajala Glasbena Matrica. Ncnjuborno delavni skladatelj je slov en-ffleormi narodu podaril teta 1914. veliko kanta to »Oljki«, -leta 1916. sinfonično pesnitev »Soči«, leta 1921. sinfoniično pesnitev »V pepelnični nočn«, leta 1926. »O nevihti« z orfcestrom, leta 1927. romantično opero »Tajda« na Pregljevo besedilo. Omenjena koncertna dela je izvajala Glasbena Matica, opero »Tajda« pa so uprizarjali v 1 juhffljfl.nrfiJi operi. Letos je p. Hugolin napisal kan ta to za solli, zbor dn orkester »V kripti sv. Cecilije«, ki je poklonjena Glasbeni MfPtici in v njeni založbi povodom skladateljeve osemdesetletnice tudu izšla. I>jševno vodrost jufbilantovo pa še najbolj dokazujejo njegove letos poleti komponi« rane mledinske pesmi m LTr%-ina beeediila, lei so izš?e v založbi »Zborov« peA'Sikega društva »Ljubljanski Zvon« in ki jSh je krt*tika sprejela z laskavo pohvailo, mladinski pevsiki zrboni pa z največjim veseljem. Poleg izTedno obsežnega flcladatelj-skega udejst\'ovanja je na p. Hugolin od smrti p. Angelika Hribarja do danes vodil in vežibal frančiškanski pevski zbor in ga je dv:>gnil na visciko umetnnslvo stopnjo. Bil je vedno pobornik cecfiri.janskega petja in še danes predseduje Cecilijansikemu društvu. Za napredek naše cerkvene glasbe je njegovo delo neprecenljivo. — Plodovitega življcnskega glasbenega efielia z« slovensko cerkveno in posvetno (glasibo prezaslužnega skladatelja »e bo jutri ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu hvaležno spomnjal ves narod, najbolj seveda na-sri pevski zibori, ki jtim je daroval nešteto glasbenih biserov iz svoje bogate umetniške zakladnice. Ljuib'ljanski rnoški zhori Hubadove župe JPS mu prirede dTevi skupno z ^odho Nar. ^lasb. že« Iczničarskega društva »»Sloga« podoknico pod oknom njegove celnce v frančiškanskem samostanu, »Pevska zveza« ga pa jutri popoldne ob štirih počasti z velikim koncertom njegovih del in s sodelovanjem večstoglavega zbora svojih včlanjenih društev v veliki dvorani Union a. Naj ostane česti ti1 ji vi mojster zidrav, čil in živahen rudi preko svoje osemdesetletnice, narodu ohranjen do skrajndh meja človešlkega živJjenja! Z. P. Zakaj ne za rde v a jo. — Dandanes imajo ženske vražje debelo kožo, nič več ne poznajo sramu, nobena ne zardi. — Že vedo, zakaj se Šmim/kajo. Zagovorniki blata in brozge Ljubljana, 28. novembra. — Na dež kaže, kaj ne?! — Upajmo, da ga bo še padlo nekaj. Hm, tu pa ne bo dobro vzdihovati nad vremenom, sem si mislil. Starejša možaka sta sedela pred menoj na nizkih stolčkih. —že prav, da je taksno vreme, zaslužka pa vendar ni. Moramo vedriti skoraj vse dni, kdo bi pa sedel na dežju. — Pravite, da je slab zaslužek ? — Seveda, kratek dan je, pa sploh žive duše ni na cesti. — Kaj boš pravil, — se je oglasil drugi, — zdaj se še prestane, ker je dovolj blata. Poleti nam prede še bolj trda. — Poleti! — je ugovarjal prvi. ■— Te pa vsaj ne zebe, zdaj pa še frakeljček nfC ne pomaga in, če ga še zaslužiš! — No. blata je pa že dovolj v Ljubljani, ne samo zdaj, vedno, zato bi vam morala iti pšenica v klasje. — Ni ga ne, ne zamerite, gospod! Včasih ga je bilo, včasih, vsaj za prvo silo. Posebno tu v Kolodvorski ulici. Saj menda veste, da je bila tu Blatna vas. In takrat ljudje še niso hodili na kolodvor po Miklošičevi cesti. Pa so hodili mimo nas blatni kot pijanci na novega leta dan. Posebno tujci so se umazali, ker niso bili vajeni tako skakati čez luže kot Ljubljančani. Kar cele procesije so čakale, da so prišle na vrsto pod naše roke. Zdaj pa je tako v Ljubljani: če se le malo pokaže solnce, pa so ceste že suhe. Pa sapa, to j« najhujše. I>a bi vsaj sape ne bilo, tako pa pobere še ves prah s cest. — Izguba! — je pripomnil njegov poklicni tovariš s filozofskim mirom. — Kaj pa pozimi? — Takrat je šele križ! Zmrzuje aH pa sneži. Ko je sneg, si ljudje brišejo čevlje z njim, če pa zmrzuje, so itak ceste suhe. Pa zebe nas. Skakati ne morem, da bi se ogrel, sem že prestar, pa noge me -več ne ubogajo. — Človek bi mislil, da v Ljubljani ni lepšega svobodnega poklica kot člscerrjs čevljev! — sem zamrmral. — Kaj Ljubljančani! Ti so vajeni blata, kot star osel batin. še ne zmeni se nobeden, četudi mu blato leze že v ušesa. Hrvati pa že. »Fest« fantje, nič ne lažem. Na snago drže mnogo bolj kot naši in na morejo videti blata na čevljih. — Koliko vas pa je? — Štirje. Tu smo trije, eden pa rta vogalu Miklošičeve ceste. — Torej pozdravljeni in slabo vreme vam želim. — Klanjam se, gospod, m, če bi imeti kaj besede na magistratu.. . da bi nam pustili blato ... In če bi Elijo prosili ... VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presslcer Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Zahvala Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moete-Sv. Peter izreka najiskrenejšo zahvalo vsem dobrotnikom in darovalcem, zlasti ljubljanskim in moščanskim trgovcem, ki so tako rade volje prispevali požrtvovalnim Kolašicam darove za našo dobrodelno tombolo, ki se je vršila pretečeno nedeljo v prenabito polni šolski telovadnici. Dobitke so zadeli sledeči: I. dobitek je zadel neki dijak gimnazijec iz Sela, II. dobitek uradniška vdova iz Sela, m. dobitek privatna uradnica iz Vodmata, četrtega je zadela učenka osnovne šole v Mostah in petega učenec m. razreda osnovne Šole v Mostah. Zahvaljujemo se šolskemu vodji g. Gradu in gdč. učiteljici Vidmarjevi, ki »ta nam šla pri prireditvi zelo na roko. So-kolskemu društvu v Mostah za brezplačno posojene stole m vsem, ki so pripomogli, da se je društvena blagajna gmotno podprla in da bo mogoče prirediti 20. decembra res lepo božićnico. Obenem pa sporočamo cenjenemu občinstvu, da hoče društvo revežem preskrbeti staro obleko, za katero nas vedno prosijo, zato se obračamo na občinstvo \z Most in šentpeterskega okraj s prošnjo, naj daruje ponos eno obleko naj si bo žensko, moško, otroško ali pa čevlje, kar se bo razdelilo med naše reveže. Vse to hvaležno sprejema ga. predsednica, Ciglarjd-va urica 39-L, v Mostah. >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 2S. novembra 1931 Stev. 272 Miklavž pride v kratkem! n Najceneje bo nakupil pri veliki izbiri najprimernejših daril; HHHI gramofone v kovčekib ali drugih lepih, elegantnih oblikah, ^^^■1 gramofonske plošče (vedno najnovejši komadi), nadalje ^^Hl foto aparate in foto potrebščine v trgovini ^^^hI H Jugošport (preje A. Rasberger) HI Wtm LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34 HH1 Dnevne vesti — Napredovanje veterinarjev. Z ukazom Nj. VeL kralja so napredovali za eno skupino višji veterinarski svetniki Pravdo-slav Rebek pri obmejna veterinarski stanici na Rakeku, Franjo Pirnat pri obmejni veterinarski stanici v Mariboru višji veterinarski svetniki: dr. Josip Pege pri sreskera na-čelstvu v Celju, Jo»ip Rihar pri obmejni veterinarski stanici na Jesenicah, Peter Mi-klavšiČ v srezu Maribor desni breg in dr. Bogumil Zavadilik v srezu Ptuj. — Za višje-veterinarskega svetnika kr. banske uprave v Ljnbljani je imenovan dr. Josip Čeh, za veterinarske svetnike: pri sr^kem načel-stvu v Radovljici Alojz Zamik, v Brežicah Janko Vizjak, v Slovenjgradcu Anton Per-suh, v Ljntomeru Alojz Skof. v Ptuju dr. Vilko Jedlička, v Novem mestu, Ivan Van-dot, v Litiji dr. Fran Veble, v Mariboru levi breg Peter Skofic, v Šmarju pri Jelšah Peter Rihteršič, v Gornji Radgoni Fran Lobnik. — Za višje veterinarske pristave so imenovani: v Kočevju Maksi m šri bar, v Krškem Leopold VarL, v Laškem dr. Fedor Jerina. v Gornjem Gradu Fran Samec, v Murski Soboti Josip Šerbec, v Bohinjski Bistrici Filip Pahor, v Morski Soboti Josip Samec, v Preval ju Pavle Kolenc, v Črnomlju Rafael Ipavec, v Konjicah Filip Kolterer, v Kranju Fran Goljar, v Logatcu Fran Prin-čič, pri obmejni veterinarski stanici v Ko-toribi Vinko Desen. — Poroki. V soboto 21. t. ni. se je poročil v farni cerkvi v Lokvi pri Trstu g. Maks Aramel dentist v Ljubljani z gdč. Savo Pra-protnikoTo hčerko trgovca in posestnika iz Lokve. — V sredo 25. t. m. se je poročil v tukajšnji farni cerkvi g. Franc Stolfa. re-st&vrater pri Levu v Ljubljani z gdč. Her-nmio Postojna, oba Lz Sežane. Mladim zavednim primorskim rojakom obilo sreče. — Povišanje brzojavnih pristojbin v tu-zemskem prometu. S 1. decembrom se poviša brzojavna pristojbina v tuzemskem prometu za besedo od 50 na 60 par. Minimalna pristojbina za brzojavko je pristoj-hina za 10 besed, to je 6 Din oziroma 6.50 Din z golico vred. — Inozemske brzojavne in telefonske pristojbine v razmerju 1 zlati frank je 12 dinarjev. Uradno se razglaša, da se je po-čenši s 15. novembrom tako ilzpremenila enakovrednost zlatega franka in dinarja v mednarodnem telegrafskem in telefonskem prometu, da je 1 frank enak 12 Din. _ Izplačevanje kupona štev. 7 obveznic loterijske 21? % državne rente za vojno škodo. GeneraJn a irekcija poštne hranilnice v Beogradu opozarja, da se smejo izplačevati dospel/i kuponi obveznic loterijske 2% % držarvne rente za vojno škodo samo đo 1. decembra vsakega leta. — Prvi kongres jugoslovenskih knjižničarjev. Danes in jutri se vrši v Zagrebu prvri knnsres jugoslovenskih knjižničarjev. Iz Izubijane se ga udeleže gg. dr. Jože Glonar. dr. Jože Rus, dr. A. Pdrjevec, dr J. Pun t ar ter ga. dr. Mejita P-rvec. — Ustanove vdovam in sirotam drž. na-niešfenrev. Hranilni in posojilni konzorcij — kreditna zadruga državnih uslužbrcev s sedežem v Ljubljani. Gajeva ul. 9 razpisuj* za lete 1931 iz sklada Ivana llostana več ustanov po Din 300, za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega urada ali občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsle-i bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje Prošnje naj se pošljejo na upravni cwibor kozorcija do 10. decembra 1931. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 34 primerov tifuznih bolezni, 24 griže, 120 škrlatinke. 129 ošpic, 226 davi-ce, 45 šena. 3 otročniške vročice, 5 dušlji-vega kašlja ter po eden vraničnega prisada, vnetja hrbteničnega mozga in nalezljivega vnetja možganov. — Vič. Gasilni dom je gotov. Poslopje je tako, da se lahko ponašamo ž njim. Rlagnslovljen bo pa šele prihodnje leto, bo ho naše vrlo gasilno društvo slavilo 60-letnioo svojega obstanka. Cestna železnica nam jako dobro služi. Rad! bi pa videli, da bi se podaljšala do Vrtačn-ika. zakaj do tja je še cela vrsta hiš in tudi zaradi pokopališča bi bil podaljšek umesten. Ztvranje prispevkov za podporo brezposelnim uspeva, kar priča o zlatem srcu naših občanov. — Dobuva. K. O. >Rdečega križa« na Dobo vi priredi dne 5. decembra -Miklavžev verert in sicer za otroke ob 16. uri v šoii, za odrasle pa ob 20 uri v gostimi Kramer pri kolodvoru. Vsi prijatelji in znanci te najlepše humanitarne organizacije so najlepše vabljeni.— Na svatbi sdč. Veronike Horvati? iz Mihalovca se je nabralo 100 Din za pasivne kraje, 42 Din pa za revne otroke za Miklavža. Sploh so se pa Dobov-cani v jako iepem številu odzvali z darovi za otročji Miklavžev večer. V prvi polovici decembra priredi K. O. Rdecesa križa na fJobovi nabiralno akcijo za pasivne kraje. Naj ne bo I>obovčana. ki ne bi vsaj z enim dinarjem priponiorii>otnoček za študij moderne vojne tehnike in se priporoča aktivnim in rezervnim oficirjev — Dobi se za ceno Din 80 pri Udruženju rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana. 635-n — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno deževno vreme, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 13.2, v Ljubljani 7.8, v Zagrebu 5.3, v Skoplju 5.1, v Sarajevu 3.8, v Mariboru 2, v Beogradu 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2 mm, temperatura je znašala 2 stopinji. — Zaradi ljubosumnosti dve leti robije. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal študent, čedom ir Rume-novič, ki je pred mesecem dni dvigntil v Beogradu mnogo prahu, ko je z nožem zabodel svojo ljubico Desanko Radovič pred restavracijo »Kolarac«. Na damašnjd razpravi je bil obtoženec zelo zbran ter je izjavil, da so vse njegove dosedanje iz-povedbe lažnive. Skušal se je delati mučenji ka ter je sprejel vso krivdo nase. Sodišče je popoldne izreklo sodbo, s katero obsoja čedomirja Rumenovuća na dve leti robije, plačilo vseh stroškov in plačilo zdravljenja poškodovanku — Pokolj med bratoma. Brata Luka in Gavro Lolič iz Bistrice pri Banja Luki sa se sprla zaradi pota. ki bi ga morala skupaj popraviti. Včeraj sta se ponovno sporekla in končno tudi: spopadla. Luka je pograbil sekiro in kresni! brata po glaivi. Ko je brat že ležal na tleh, je še dvakrat ustrelil vanj in se obrnil da bi odšel domov. Gavro je bil pa še toliko pri močeh, da se je pobral in kres ni 1 Luko s sebiro po glavi. Tako sta se oba vea okrvavljena zgrudila in ležala na bojilšču, dokler ju niso našld sosedje in odpeljali v bolnico, kjer se borita s smrtjo. — Kupujte in razpeeavajte Ciril Metodove razglednice za Božič in Novo leto! — Očarljiv nasmeh je mogoč le pri belih zobeh in to zopet samo vsled upora.' e Chlorodont zobne paste. Tuba Din S.—. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Liablfane —lj Vstopnice za novinarski koncert. Občinstvo ponovno opozarjamo, da so vstopnice za novinarski koncert v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Novinarski koncerti imajo že stalen velik krog posetnikov in vse te opozarjamo, naj si preskrbe vstopnice že v predprodaji, ker jih na dan koncerta najbrž ne bodo več dobili. Jutri bo Matična knjigarna prodajala vstopnice od 9—12. —lj Mestna občina ljubljanska razobesi na državni praznik dne 1. decembra 1931 na vseh poslopjih državne zastave. Vabim someščane, da okrase vsa poslopja z državnimi zastavami. Dr. Dinko Puc, župan. —lj Komemoracija za pokojnim dr. Edvardom Slavi kom. Javnost opozarjamo, da bo maša zadušnica za pokojnim dr. Edvardom Slavikom jutri ob 11. in ne ob 9.30. komemoracija pa ob 11.30 in ne ob 10. kakor je bilo prvotno določeno in kakor je deloma pomotoma objavljeno še v današnjih jutranjih listih. —lj Komemoracija ob tridestdnevnici dr. Slavikove smrti. — Rojaki! Starešinska družina Kluba jugosL primorskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Slavika k maši zadušnici, ki bo jutri ob 11. (ne ob 9.30) v križevniškl cerkvi in na komemoracijo ob 11.30 (ne ob 10. ) v dvorani Trgovskega doma. —lj Klub Primork v Ljnbljani vabi vse primorske žene in dekleta, da se jutri ob 11. uri udeleže maše zadušnice za tržaškim voditeljem dr. E. Slavikom in po maši ob 11.30 komemoracije v Trgovskem domu. —lj Društvo »Soča« opozarja vse člane in druge Primorce, da se vrši v nedeljo 29. t. m. po pok. dr. Sla vi k n v Trstu spominska maša ob 11. v Križankah ter ob 11.30 komemoracija v trgovskem domu. Da počastimo spomin našega velikega borca pok. dr. Slavika, vabimo vas, da se udeležite ne le maše. ampak tudi komemoracije. Odbor >Sočec 632-n —lj Klub jugo-1. primorskih akademikov. — Akademiki Primorci! Pozivamo vas, da se poluoštevilno udeležite maše zadušnice za blagopokojnim dr. Slavikom :n po maši komemoracije v Trgovskem domu. — Odbor. —lj Odbor Akademske podružnice CM D poziva članstvo k maši zadušnici v križevm-ški cerkvi za pokojnim dr. E. Slavikom jutri v nedeljo 29. t. m. ob 11. Po maši ob 11.30 se bo vršila komemoracija v Trgovskem domu. Zimske suknje, obleke In vsa draga oblačila za gospode in deco nadi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. — Društvo >Tabor< in »Zora« pozivata vse svoje člane, rojake in prijatelje, da se udeleže maše zadušnice za pokojnim dr. Slavikom jutri ob 11. ne ob 9.30 v Križankah, pri maši poje pevski zbor >Taboia<. Po maši ob 11.30 je kou.emoracjn v dve-rani v Trgovskem domu. _l»j Pri Matičnem parku bodo gradbena dela končana te dni. Z masivnimi stebri irz umetnega kamna, k.i nosijo balkon nad vhodom hiše Glasbene Matnce, je bilo mno^o dela, pa tudi z balkonom samim. Ta dela so zdaj končana. Pred vhodom še tlakujejo dohod s porfirnima ploščami. Pred monume.ntalnimti stebri bodo postaviM na že zbetonirama podstavka visoka umetno kamenita svetiljniška stebra baročne oblike. _lj Pri čevljarskem mostu so že položili armaturo za ploščo in nosilce. Danes polagajo za težiš-čne nosulce, ka so štirje, svinčene ploščice kot d.iletacijo med zgornjo mostno konstrukcijo in oporniki. Mostišče ne sme biti spojeno z oporniki, ker bi sicer naravne sile same naredale dile-taoi'jo — razpoke — kar bi po v z ročilo resne posledice za mosk>ščrieami. Most bodo zbe-tomirali najbrž že v ponedeljek. —lj Današnji živilski trg je bil v primeri z drutrimi sobotami precej skromen. Dovoz je bil povprečen in tudi kupčija je bila šibka. Slabo vreme je zadržalo prodajalce in kupce doma, pozna se pa tudi, da je zadnja sobota v mesecu. Na sadnem prostoru na Vodnikovem trgu je bilo samo malo prodajalcev z jabolki. kostanjem, hruškami in orehi. Cene so običajne, za jabolka od 2—5 Din, za hruške takisto. Kostanj in orehi so po 2.50 do 3 Din liter. Zelenjave je na triju še vedno dovolj, cene so običajne. Živahno je bilo edino na trgu s perutnino tn jajci. Cene so bile običajne: par piščancev od 25 do 50 Din, jajca od 1—1.50 Din komad. Mes^o je še vedno poceni, več mesarjev je prodajalo davi proveje meso I vrste od 8 do 10 Din, II. vrste od 6—8 Din, povnrečna cena je pa bila od 10—12 Din za kg. —lj Nar« ceste. Cestišče Posavskega ulice, ki gre z Dunajske ceste tostran mrtvega železniškega tira na Vodovodno cesto ter cestišče Herberetednove ulice, ki veže Dravsko in Triglavsko ulico, posipajo z debelim okroglim gramozom. Da bosta cestišči dobro porabni za vozovni promet, bo stopil v akcijo cestni valjar. Nekoliko cestišča je narejenega v Jarnihovi ulici, ki tiče sporedno z Dunajsko cesto onstran mrtvega železniškega tira. Podaljšana je cesta na Prulah od Privoza do Gruberjevega nabrežja. —lj Izprememba po*esti. Dvonadstropno Derendovo hišo (šte>v. 8) na vogalu Emon-ske in Aškerčeve ceste ter sosedno eno-nadstropno Derendovo poslopje na Aškerčevi cesti je kupil g. Ivan JelaSn ml. Pritlične prostore v ejnjonadstropni hiši bo sedanji lastnik rabil baje za skladišče. —lj Z nadih cest in ulie. Zadnji čas so I>osuli i robatim gramozom Cesto v Rožno dolino, cestišče v Žitnikov! In Pred jamski ulici, Vodovodno cesto, Binspielerjevo, Hra-nilniško, Pl.^teršnikovo, Smoletovo in Livarsko ulico. Zadnja tri cestišča so posuli z drobnejšim, okroglim gramozom. Te dni posipajo cestišče na Tržaški cesti. Napravili so naraven hodnik na levi strani rečene ceste in sicer nasproti stare mestne mitnice in nekdanjega gozdnega vrta. —I j Manjše »idave. Akad etnični slikar, Tone Kralj si gradi pri svoji hiši (štev. 11) v Gerbičevi ulici vi sok opri tli čen prizidek za atelje. Zidarska dela izvršuje stavbenik Matko Curfc t— Spored za december v Elitnem kinu Matici. V decembru bo imel Elitnii kino Matica na sporedu zopet sijajne fl-lme, ki bodo publiki izredno ugađali. Pred vaj a In se bodo »Dober grešnik«, pnvi govoreč! film izbornoga komika Maxa Pallenberga, »Nič vec ljubezni« (Fellx Bressart, Lillan Har-vey in Harry L*ie»dtke), »Ljubavni regiment«, naj&ijajiieša Stolzova opereta (Dol-ly Haas, Gnetav Frolich, Tubor Halmav), »Intrige na bivšem avstrijskem dvoru« film, ki prikazuje žnvljenje cesarice Marije Tereodje in tragediijo v Maverlingu; v vlogi cesarice Elizabete nastopil Lil Dagover, cesarja Franca Jožefa pa predstavlja Paul Otto, Preko božiča se bo predvadal veliki flilm Ufe »Bombe na Monte Carlo« v glavnih vlogah Hana AJbers in Ana Sten. Ob koncu decembra pa pride na vrsto najnovejša in najrazkošnejša opereta »Ramy«; tn nastopata v glavnih vlogah Wllly Frrtsch in Kathe Nagy. Skupaj je torej na programu 6 veleflllmov, od katerih je drugi lepši od drugega. Elitni kino Matica vabi zopet državne nameščence, naj tu dri v decembru obnove svoj abonma in poaiva druge, doslej niso abonirani, da čim-prede vstopajo v krog abonentov. Pridave za decemr>erski abonma sprejema ravnateljstvo Elitnega kina Matice od ponedeljka 30. nevembra do četrtka 3. decembra t L Abonenti uživajo ugodnost 35% popusta —I j Jngoslo rensko angleško društvo v Ljubljani bo zopet pričelo to zimo 8 prirejanjem konverzacijskih večerov. Večeri »e bodo vršili v damski sobi kavarne >Emona< ter bodo združeni tudi s kratkim predavanjem enega izmed članov. Članom društva in po njih upeljanim gostom bode serviran čaj. Datum prvega večera bode objavljen v listih. — Odbor. LJUBLJANA imiMiliguMu umna trt zt dr a vo i« —lj Akademska podružuica CMD v Ljubljani. Na občnem zboru izvoljeni odbor se .je konstituiral sledeče: predsednik Iskra Vekoslav, podpredsednika: Oadžić - Popo-vić in Bidovec Stane, tajnika: Jeruc Janez in Grgič Edo, blagajnika: Praček Joško in Ličen Vladimir, odborniki: Puc rkiris, Fer-jančič Slavoljub, Uršič Andrej, Bačič Mili-voj. — Uradne ure odbornikov so v prostorih CMD v Beethovnovi ul. 2 in sicer: ponedeljek 10.30—11.30, sreda: 11.—12, četrtek: 11.—12., sobota: 10.—11. — Odbor. —lj Sokol I, Ljubljana - Tabor proslavi sokolski in državni praznik 1. decembra s svečano sejo ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani na Taboru. Na dnevnem redu so nagovori, prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo, zaobljuba novega članstva in razdelitev diplom tekmovalcem. Sodeluje društvena gođb«. Udeležba vseh novih članov brezpogojno obvezna, v civilu a znakom. Vabljeni so predstavniki oblastev, uradov in korporacij ter vsi pripadniki društva. Uprava. —lj Dvor>ki Miklavž bo tudi letos obiskal svoj okraj. Kdor ^a želi, naj se oglasi v dvorski knjižnici na Borštnikovem trgu 1. ob delavnikih m^d 1. In 10. uro. — Ij Člane Fotokluba Ljubljana opozarjani, da se vrše vsak ponedeljek ob 20. poučni tečaji v k hi bove m lokalu. Kdor še ni bil v njem, naj stori to čim prej zavolio raznih informacij. Prihodnja odhorova seja bo v sredo 2. decembra ob 20. v klubovem lokalu. — Tajnik. _lj Prvovrstno vino, mošt Vinski vrh, 10 Din, razling. Vinski vrh, letnik 1928? Din, istri, letnik 1920, 14 Din, črno vi£k<_. 12 Din. cviček, Gadova poč, 14 Din, toči gostilna JELOČNlK. Rožna dolina. Romba — najnovejši ples edino v Jenkovi šoli v Kazini —lj Miklavževanje Sokola II. v Kazini. Vrši se 5. decembra v Kazini. Popoldne ob 17. uri bo obdaril sv. Miklavž mladino, zvečer pa odrasle, katerim bo po obdaritvi dovolil, da se naplešejo do mile volje ob zvokih >Jonny-jazza«. Darila bo sprejemal istega dne od 10.—11. in od 13. naprej v Kazini. Vstop je pa 'popoldne prost, zvečer pa 10 Din. 639-n —lj Danes in jutri >Pat in Paiaschon matineja*. Smeh in vesela »abava! ZKD predvaja v Elitnem kinu Matici prvi govoreči film kraljev smeha >P*t in Patachon se učita govoriti.« Sijajna šaloigra, v kateri vidimo, kako se komika mučita z učenjem nemškega jezika. — Neznanje in zamen javan je raznih besed povzroča mnogo zabave, skratka za smeh in zabavo je dobro poskrbljeno. Film se bo predvajal danes ob 14.30 pop. in jutri dop. ob 11. uri. Cene izredno nizke tako, da si vsakdo lahko privošči ogled tega filmskega sporeda in s tem urico zdravega veselja. — Film je primeren tudi mladini. —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru ponovi 29. t. m. ob 15. uri zadnjič v seziji krasno uspelo simbolično igro v petih slikah »Poglavar podzemlja«. Priporočamo jo radi zanimive in podučne vsebine. Ne zamudite prilike. —lj Predprodaja vstopnic za telovadno akademijo Ljubljanskega Sokola dne 30. t. m. v Unionu pri br. Lojze Fuchsu zlatarju v Selenburgovi ulici in v društveni pisarni v Narodnem domu. 636-n —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvou. V ponedeljek zvečer se začne pevska vaja mešanega zbora že ob polosmih. Pridite vsi in točno! Pevovodja. —Ij Ljubljanskim moškim zborom Huba-dove župe JPS. Za podoknico se drevi zberemo točno ob tri četrt na 8. pred Ljubljanskim dvorom (Pražakova ulica) odkoder z godbo Sloge odkorakamo pred franč. samostan. Uprava Hubadove župe JPS. —Ij Knjižnica Delavske zhornice ne bo poslovala na državni praznik 1. decembra. Ker je bil obisk ob nedeljah in praznikih sploh premajhen, bo odslej odprta knjižnica samo ob delavnikih vsak dan od 10.—12. ure dopoldne in od 5.—8. ure zvečer. —lj Nocoj premijera na Šentjakobskem odru! Danes in jutri vprizori Šentjakouski oder Mornarjevo anekdoto: Igra v gradu. Komedija je polna izvrstnih komičnih situacij. Polno smeha in zabave. Nastopijo naši najboljši igralci. Pridite v velikem številu! Blagajna se odpre od pol osmih. Začetek predstave ob 20.15. —lj Društvo »Sočo< v Ljnbljani naznanja, da se vrši danes v soboto 28. t. m. ob pol 21. uri v salonu restavracije »pri Levu predavanje g. vseuč. prof. dr. L. L. Bobnu o temi: »0 mednarodnih predlogih za pobijanje svelske krike«. Vabimo na to aktuel-no in zanimivo predavanje vse društvene člane in prijatelje. Vstop prost. 631-n —Ij Angleško pranje Bvetlolikaaja ovratnikov šIMKNt Kolodvorska ulica 8. —Ij Mikla\/t-v večer » režiji spretnih aranžerjev Propagandnega društva bo v srfNio 2. decembra od 30. «lo 2, ure s plesom v veliki dvorani lanorni, > jazz-N**-gode<, darila se sprejemajo (AT 12. ur»- do večera v veliki dvorani l.nona. 6$3-fl —lj Runiha — najnovejši ples !»<> predvajala dre* i mojster Jenko v Kazini pri >Sobotnem tečaju — čajanki ob 20. uri Jutri »Nedeljski popoldanski tečaj« 0b 3. pop. V ponedeljek >Novi začetni>ki tečaj« za dame in gospode. Posebne plesne ure i" informatije dnevno 10.—20. ure. «;:>4-n —lj Za Miklavževa darila priporočamo šolski mladini koledarček Kraljevič Marko, ki se dobi pri Ciril Metodovi družbi, Betho-venova ulica št. 2 in v trgovinah. b*H> i — Ij Udruženje rezervnih oficirjev i r;ii-nika. pododbor Ljubljana naproša svoj odbor, člane in ostale rezervne oficirje, da se na narodni praznik dne 1. decembra BI. v čim večjem številu udeležijo slovesnih bogO-služij v stalnici in drugih cerkvah. Priporoča se uniforma, sicer v civilu z /nakom. — Miklavž na Taboru. V sobolo. dnr ... decembra je na Taboru Miklavževanje in -cer: popoldne ob pol 4. za mladino. z\ ob 8. za odrasle. Po sporedu ples. 620-n —lj Nezgoda pri delu. V delavnici puškar ja Kaiserja je davi okrog V>. puškarski vajenec Edo Pureber. star 17 let, polnil naboje, pa mu je nenadoma ek?j>!odiral naboj v roki in ga nevarno ranil na desnem oce-su. Fant je moral v bolnico. Zvočni kino Ideal Predstave danes ob 4., y% 6., u 8. in 9. zvečer — jntrl v nedeljo ob 8., 14 5., 6. % 8. In 9. uri zvečer Warner Baxter Myrna Loy — Noah Becry v senzacionalnem tonfilmu legije Velenapeti roman o štirih zvestih prijateljih legijonarjih, ki so v družbi lepe ženske bežali v pustinje in tam doživeli najdrznejše pustolovžčine. Ljute borbe z Beduini Film, ki po svoji lepoti presega krasni film t-Beau gest' Iz Celja _c Nj. Vel. kralj krstni boter. Posestniku Alojiaiju Colaričn na Doto, občil na Sv. Križ pa Kosta.njovioi, je bil rojen |vn i tlneivi deveti sin. Oolarič je nanrosrtl kralja, da bi blagovolil biti krst.nl boter novorojencu. Kralj je prošnjri ngodtiJ fin odredil za svojega zastopnrika pri krstu poveljnika celjskega vojnega okrožja g. polkovnika Drag. Purlča. Otrok ho krdcem jartrl dopoldne. _c Svečana proslava praznika ujedinjenja pripravlja sokolsko društvo v Ce-Iju s telovadno akademijo In s svečano zaobljubo novega članstva, naraščaia in dece. Ak ade mri j a, ki se ho vršni a v ponedeljek 30. t. m. ob pol 21. v tukaj&n.v nn mestnem gledaMšču, bo dosegla 10 telovadnih točk rn eno alegorično sliko 5n "sieer: Člani: bradlja, drog, šostorca; članico; 3 bradOje, > Jutro* (gimnastika) In »Po •jezeru«; moški naraščaj: telovadni motivi rz veslanja in plavanja, diskoholos ;n končno ženski narašaj: ples na slovaške narodne pesmi in nove proste vaje. Telovadne točke bo spremljal na klaviirju br. Goninšek, med odmori pa bo igrala celjska železničarska godba. Predprodaja veto] je v knjigami Goričar & Leskovšek. Delna ponovitev akademijo bo v torek 1. 'le-cembra ob 16. za mladino So oko! prebivalstvo. V torek 1. decembra točno oh 10.30 bo v telovadnici mestne narodne Bole slavnostna odborova seja. zaobljuba članstva, predavanje o pomenu 1. decembra, godbene točke in razdelitev diplom od tekem na vsesokolskem sletu v Beogradu in župnem zletu v Celju. Na to društveno svečanost so vabljeni zastopniki vseh državnih uradov. Obenem pa vabi društvo tudi vse svoje članstvo, naraščaj in deco, enako tudi roditelje in vse prijatelje sokolstva, da se v obilnem številu udeleže akademije in proslave v telovadnici. —c Jutrišnji celjski nogomet. Jutri popoldne ob 14. se bo pričala na Glaziji nogometna tekma za prehodni pokal LNP med SK Celjem in SK Olimpom iz Gaber-ja. Kakor znano, Je preteklo nedeljo SK Olimp porazil v slični tekmi celjske Atletike. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 4. decembra lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Smrtna kosa. Na Blagovni je umrl v starosti 87 let posestnik Anton Tekh-meister. N. v m. p.! —c Obnovite srečke II. razreda drž. razredne loterije, ker so že prispele v celjsko podružnico >Jutra«. Danes ob l'> 3. popoldne in jutri ob 11. dopoldne Pat in Patachon matineja Smeh, zabava, dovtipi, veselje! NAJNIŽJE LJUDSKE CENE! ZKD v Elitnem kinu Matici jWCOVFrTSXT N A H O *><, etee 28. novembra Sv. Miklavža cerkvica Kostanjeviško cerkvico je krasno poslikal naš mnogo obetajoči slikar Jože Gorjup LJubljana, 28. novembra. r>a so v Kostanjevici postav*li cerkvico patronu mlinarjev in voda ter zaščitniku pred povodni jo Sv. Miklavžu, je čisto naravno, saj teče potuhnjena Krka okrog in okrog mesteca in mu vedno preti s poplavo. Najprej je gospodovala v stari cerkvici sv. Neža, att devica je zbežala pred večnimi poplavami na visoki Kom, kjer je tudi najvišja voda ne more doseči Vsakih 7 let romajo pobožni Kostanjevčani k u bežna devici in ji licso enkrat novo zidano obleko, drugič nove zlate uhane, tretji novo tančico itd., da A kad. slikar Jože Gorjup avtoportret je vsakih 30 let svetnica vsa tova. Prazno cerkev je prevzel sv. Miklavž, ki brzda divje hudournike po planinah in po ravninah miri naraslo vodovje, da ne trga jezov, ne odnaša mlinov in ne trga njiv. Dolgo Je bila cerkvica sv. Miklavža zapuščena in le pogrebi so ostajali v njej, prodno so mrliča pokopali. Pa se je rodil v Kostanjevici umetnik Jože Gorjup, ki se je v solncni Firenzi nasrkal lepot stare umetnosti. Poleti je zapuščeno cerkvico očedil in ji poslikal prezbitorij, da je cerkvica danes med najlepšimi umetninami naše dežele. Kopar zanese pot v slikovito Kostanjevico, naj ne pozabi stopiti tudi v to cerkev, kjer ga bo prevzela čudovita harmonija, kakoršne pri nas drugje ne občuti nikjer. Kakor bi bil barve naJil iz slikanih gotskih oken, tako žare freske in imajo tako moč in prozorno globino kakor dragocen bizantinski emajl. Sočne modre barve in zelene se prelivajo kakor v oče-.-i h pavovega repa na plemenito rdeči poinpejski zemlji. Vseh 75 kvadratnih metrov okrog 9 m širokega, 12 m dolgega in 12 m visokega prezbiterija je Gorjup poslikal na presno v pompejanski tehniki tako, da je rabil le prozorne lazurne barve brez dodatka goste bele, ki krije. Zato so barve tako žareče in tako sočne ter mnogo bo>j nematerijalne kakor n. pr. oljnate, ne zaostajajo pa za oljnatimi barvami v svežosti in briljanci. Posebno harmonija teh barv dela vso slikarijo in prezbiteri j za umetnino, ki z njo lahko primerjamo le naše gotske freske. Kakor odsevi dragih kamnov se prelivajo in kakor pisane lučke gore te barve, ki so se mogle poroditi le v mehkem, mladem STcn, prepojenem e staro italijansko umetnostjo. Bujno renesančna in baročna je skala barv. risba je pa moderna, a je zrasla iz velikih monumentalnih risarjev Gnotta tn Michelangela. Na ljubljanskih razstavah smo 11 o r ju pa poznali kot prijatelja blestečih, a tihih harmonij, tu nam pa v dušo done svetli akordi mogočnih orgeL S tem delom je Jože Gorjup skočil visoko med naše največ obetajoče slikarje. Stara cerkev je arhitektonsko prav zanimiva poznogotska stavba, kakorsnih smo zidali v XVI. in tudi še v začetku XVII. stoletja, ko je bila najbrž šele zidana tndi ta cerkev. J z 8 vitkih stebrov rasto v obok vitka rebra, ki se jih 6 strne v sklepniku z "interesantno stilizirano glavo bradatega ftoga očeta, na svodu se pa štiri križajo v sklepniku s preprosto rožo. Med rebri je 7 trioglatih visokih polj, ki so izrezani kot lastovic ji rep, in 4 trioglate podolgaste kape, ki jih je Gorjup poslikal s freskami prav tako, kakor tudi stebre, kjer ni oken. V trikotu nad oltarno mizo, kamor pride razpelo iz terakote, ki ca tudi modelira slikar Gorjup. kroti cerkveni patron sv. Miklavž vihar na morju ter varuje čolnarja, ki ga na obali čaka žena z dekletom. V odseku ob sv. Miklavžu krsčuje sv. Janez Kritni k Kristusa v Jordanu, v tretjem trlkobi je pa naslikana nekdanja cerkvena patrona sv. Neža med pastirji in pastirica m i, ki prednja pestnje jagnje, atribut svetnice, na vrati v zakristijo pa sv. Frančišek Asiški pridiga ptičem, ki mu sedajo na roko. Na drugi strani streljajo pogani sv. Boštjana, ob njem pa sv. Elizabeta, ki cerkev letos slavi njen 700 letni jubilej, tolaži turinške berače, a poleg nje sv. Anton Padovanski pridiga ribam. Na nizkih kapah na stropu je ob slavo-•okii naslikana ljubka Mati božja z Jezuščkom med angeli, na sredi stropa pa Oljska pora m prizor, ko Magdalena Kristu mazili noge. Pod Marijo ie v oščipku na eni strani prerok Izaiija. na drugi pa Sibila. V poljih pod odsečki je Gorjup naslikal Rvrstno komponirano življenje Janeza Krst-nika. Na levi strani pod 9r, Antonom oznanja angel Zabariji,, da dobi sina, v drugem polki pa Marija sprejema Elizabeto, ki jo je prišla obiskat. Na tretjem polju je rojstvo Janeza Krstnika, ki ga dekla pravkar koplje, zadaj v postelji pa leži njegova mati Ana. Na četrti sliki so prinesli dete Janeza mutastemu očetu Zahariji, ki piše: Janez bodi njegovo ime. Pod sv. Nežo je krst v Jordanu in zraven pred svojo materjo Herodi-jjado in gosti plese zapeljiva Šaloma z Janezovo glavo, na zadnja sliki pa Janezovi učenci pokopavajo njegovo truplo. Pod temi izvrstnimi slikami so na onih štirih stenah prezbiterija, kjer ni oken, še štirje trikoti s stvarjenjem Adama, stvarjenjem Eve, z grehom v raju *u z izgonom iz paradiža, v onih poljih, kjer so okna »o pa trije mali trikoti in sicer je na trikotu pod sv. Miklavžem njegov svetniški atribut, namreč jabolka na knjigi, v ostalih dveh trikotih pa deklica s snopom in deklica z grozdom, torej simbola evhardstije. Na stenah brez oken so še štiri pravokotne slike s prizori iz Kristovega življenja. Pod sv. Antonom je naslikan 12-letni Jezus v templju, na drugi steni Krist obuja Lazarja, torej slika, ki je posebno primerna cerkvi, kjer ostajajo pogrebi, prav tako kakor tudi tretja slika Kristovega vstajenja, a na zadnji sliki Krist med ribiči izroča Petru oblast nad cerkvijo. Razen teh slik je pa umetnik modeliral in vzidal v slavolok tudi dva sijajna reliefa vorani gla,IMm -djaž.Tk janivx e»Ljubl čjS in Sicer na desno stran angela s flavto, na levo pa angel i co s kitaro, a nad oltar vzida, kakor smo že povedali, tudi veliko razpelo iz terakote. Ze na objavljenem avtoportretu vidimo, da je Gorjup tudi dober kipar. Ogromno delo je šele 24-letrtf navdušeni umetnik zgotovil v silno kratkem času. S pravo strastjo je poslikal 75 m5 veliko ploskev in na njo naslikal 150 figur, ki ao z večine naravne veilkosti. V svoji vnemi za uemtnisko izražanje je slikal dva in pol meseca po 18 ur na dan, čeprav je bilo zarad] nizkega oboka, ki ni v njem nobene luknje Strop prezbiterija cerkve sv. Miklavža v Kostanjevici: Sv Neža s pastirci in sv. Boštjan Sv. Elizabeta Turinška med berači in sv. Janez Krstnik in ventilacije, pa tudi zaradi bližine razbeljene strehe večkrat po 32 stopinj vročine. Delati je pričel 8. junija in slikal vse dni v cerkvi, ponoči je pa doma sproti komponiral in risal kartone. Le za 14 dni je prekinil delo in prišel v Ljubljano, nato se je pa zopet lotil svoje velike in častne naloge ter delo dokončal že 13. septembra. Marsikdo je radoveden, koliko je stalo slikanje cerkve, saj bi tudi drugje radi imeli podobno umetnino. Za delo goreči umetnik se ni z nikomur pogajal in tudi ničesar ni zahteval, doslej je pa imela cerkev le 100 Din stroškov za barve. 150 Din so pa veljali čopiči. Informiral sem se pri naših slikarjih Ln strokovnjakih, ki vsi hvalijo za tako mladega umetnika čudovito uspelo delo, kolikor bi jih drug umetnik računal, če bi poslikal tako cerkev. Vsi so mi odgovorili, da bi bil najnižji honorar za tako dc-k) 50.000 Din, gotovo pa še več, ker je delo v resnici prvovrstna umetnina. S tem delom smo dobili v Gorjupu prvovrstnega cerkvenega slikarja, ki se uspešno meri s Kraljem, duhovščina pa naj omogoči, da nas bo zopet lahko razveselil s kakim novim velikim cerkvenim delom, za sedaj pa samo čestitamo Kostanjevici in pa njenemu ambicioznemu, talentiranemu rojaku Jožetu Gorjupu. Ante Gaber. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Junak vseh junakov Tem Mix v najnovejši senzacionalni pustolovščini Nagrada na glavo Dopolnilo sijajna Saloigra. Predstave danes ob 4., % 8., ha 9. — jutri v nedeljo ob 3., % 5., 6., % 8. In 9. zvečer. Najnižje cene 4 in 6 Din. Lya de Putti umrla Podlegla je včeraj v Newyorku pljučnici — Iz njenega bornega življenja NTcvyork, 28. m^embra. FUmska igralka Lya de Putti je včeraj umrla na pljučnici. Lya dc Putti je bri&a več dati bolna v harbourški bolnici v Newyoiku, kjer se je morala podvreči težki operacija v grki, ker je pogoltnila kokosn jo kost, ki se ji jc zataknila v grlu. Po operaciji je zbolela na pljučnici in oslabljena ni imela več moča, da bi bila še pljučnico premagali*. Življenje slavne igra&e Lya de Putti jc bila 1. 1901. rojena v Budimpešti. V mladih letih je prišla v Berlin, kjer je nastopala v revijah in operetah kot plesalka L. 1920. jo je Joe May odkril za film, kjer je prvič nastopila v njegovem največjem fiirmi »Indijski nagrobnik«. Pozneje jc nastopala v dolgi vrsti manjših filmov z vVegencrjem, Abelom in Korfom. dokler ni Wha L 1925. angažirana pri LTfi. Tu je dosegla svoj naj* večVpi uspeh z Emilom Jann in^gsom v filmu »Variete«. Pozneje pa je sodelovanja tudi pri veJefilmu »iManon Lesoaut«. Istega leta je bila angažirana v Ameriko, kjer je pa nastopala le še v manjših fiilmriih, dokler ni zvočni ffim končai njene kariere. Ker ni zna1 a do3ti nrti nemškega, niti angleškega jezika, da bi bifla v zvočnem film« govorila brez pogrešk in brez dialekta m" mogla nikjer več dobrti angažmana in se je udej-stvovala le še na športnem polju, zlasti jc bila pa zmana kot letalca. Pred dai^šim časom bi ©e biita moraila Lva de Pot ti poročiti s prominentnim noHywoodisikirn prodocentom Mmov. vendar sc je pa že-nttev razdrla. Poslednje leto svojega življem* ja je ŽTV>e*a v Ne"wyorku. Njene semzacijoname aifere: Strastna žena, ki je bila zaradi svojega temnega južnega topa kakor ustvarjena za vloge vampirsfain žena. je i. 1926. v samomorilnem, namerni v BenHnu skočila ekozd okno. kar pa ni «rrelo resnejših posledic, pač sa je pa e tem oapnaviOa imcndtno reklamo. Posebno pozornost je pa v fa&nekem svetu pred letj vaobtocRl proces proti f*kn-iskomu agentu Samu Raehmannu, kjer so se odknMe v storisočake dola-njev segajoče gaze 'tepe ignalfce. Emil Jarmings o pofcofBi Igralki Lva de Putti $e bčla dete naglega življenja našega časa m tipičen povojni pojav, ker je hitro prišla na jpovnffe, naenkrat postala slavna in prav tako naglo fcudfi pozaJb-Ijena. Pokojna rw imela potrebne irvtjenske sile. da bi bila izkoristila dosežene uspehe in jih oibdržala, pri tem je bila pa dobrosrčna kakor redko kdo drugi. Ogromne vsote denarja je zaslužila in jih razdelila mod svoje slaibše situirane kolege in kolegice. Svoj svetovni uspeh je dosegla v fid-nru »Variete«, kjer jc igrafla 5 mesecev v najboljšem razumevanju z menoj. Za fikn znača 5 mesecev ogromno dobo, a bili so prav iepi časi. Veliki dolarski anga»žmani so jo pripeljati k Paramountju v Ameriko, kjer so računali lastnika (podjetja z njenim v Evropi pridobljenim slavtnirn imenom. Z ameriško nagfeoo so producirali film za filmom, a niso znali na^ti njenih igralskih znači/lno-sti. Lya de Putti je morala tako hitro na delo, da ni imela časa vživeti se v miisei-nost Američanov. Pet fitlmov so vrteli z njo, ki ©o biila v pričetiku dobna kupci«ja. ki je pa počasi jela padati in je končno popolnoma propadla. Če bi >o bili imeli Lubitsch, Vidor ali Stemberg kot režiserji, bi bili gotovo mnogo napravili iz njenega velikega talenta, tako je pa na žalost prišla v neprave ro> ke. Ko je pozneje nastopil zvočni film svojo zmagovito pot, je bilo kr»j njenega delovanja. OdSla jc v Nle^vvvork, kjer bd 6e brlta morala poročiti s filmskirn producentom in Hanonik-om Blumenrha«lom, a smrt je ugonobila ta zadnji naert Lye de PottL. — Ja, res je to, — se postavi s škafom v rokah pred njo, ki je prav vstala izpod krave, da nese mleko v kuhinjo in pripravil skromno večerjo. V pozi pridigarja ji zastavi pot in nadaljjuje: — In prav nio md nd žal, da sem pomagal k dolu post« nim ljudem, odriniti pa v pozabljen j o vse one, kd so krivi naše revščine. Za pošteno dek> hočem tudi poštenega življenja! Postavljali smo Jih za poslance, da oni na« postavijo za Itfudi! Jaz — za vrati _ sem si mislil; pa prafvijo, da je kmet za luno?! K n;im nad se pirddejo učit. In tako mislim so danes! V. J. TELOVADNA AKADEMIJA Ljubljanskega Sokola 30. XL 1931 »UNION« OB 20. URI i i Pozabljeni ? o imajo v« vo _ _ nas* cttatelft Kdo? To so davkoplačevalci na Jurčičevem trgu tn pod Trančo, tam, kjer se zida novd most. Prometna Žida, kd je že od pajntivaka tekla po tem mostu, je r,wti gradnje tega mostu prekinjena, trgovoi v tem delu mesta hodijo obapovat in jokat k mostu kot Judje nad Jeruzalemom: >Kaj bo, kaj bo!« ObJJnjbJdalo se je, da bo most v 6 tednih gotov, a sedaj se govori, da 1<^-tos sploh še ne bo dograjen. Krivo je temu deževno vreme, to vsak sprevidi, a treov-ci so naročiM blago za jesensko oz. zimsko sezono, kupovaicev ni, blago se mora p!a>čat3, dohodkov nd, d»vek in stananlna morata biti plačana, ker sicer nas zar ubije, a odkod naj oe vzame, to nihče ne vpraša. Menda ne misli mestna občana uničiti toliko tngoTOe*. ki tmado družine, ki hočejo žSvo«? Obopand prosijo prizadeti narj mestno sterrbno vodsnvo okrene vse potrebno, da se most vsaj —Map % dieakamd pokrije čea zimo. afeo ga d mogoče v najkrajšem času doraditi, kajti erla je ped nekaterih prdzadorin že zelo velika. Sad se Jahkc apo-mlaKfl, ko je vreme iboljse, a delam nadatjar je. Javno mnenje $e toda, da saaflnl rooat dtak ne bo dolgo odgovarjal temn c^ome* ta. ker se ob viaokj voda te gnga ter jo dostop nanrj skrajno neroden. Na sedanjo že obstoječe leseno ogrodje novega mosta bi pa po našem skromnem mnenju n« star Jo mnogo stroškov, oe se po tem ogrodju % doskamd konstrolra jiaaUen prehod do ugodneosesra časa. Poehišajte ktte obonae-cev tn ne oa(ka^bs a pomočjo, da ne bo ne nikar se ne razburjaj, ga miri žena; saj si prejšnjo nedeljo rekel, da si šel zato volit, zato, da bo boljše. Pa tudi drugim si prigovarjal, naj gredo voiit. Iz Ribnice Ribnica, 27. novembra. I>a ne boste morda mislili, da imate samo v Ljubljani senzacije naj vam povemo, da jih imamo od časa do časa tudi pri nas. Tako je bila v nedeljo zares prava senzacija v znana gostilni Urše Arko. Tam so 6e že popoldne zbral« ribniška fantje, bolje TeČeno naraščaj fantov, pili so rujno vince m se mastili s pečenim jancem, ki jim ga je pripravila gostiiničarka menda kar celega. Ko so okusili dišečo pečcrfrlu. Okrog pol 10. ure je pripelo v gostilno nekaj fantov iz Brež, med njimi je bil pa tudi splošno spoštovani detnaoi gospod. — Peli 6o menda ono novo pesem »Tobak Me nam podražili, zato pa vas tudi ne bomo ...... Ko so prisili Brežani v gostilno, jc kmalu nastal prepir in nazadnje splošen pretep. Frčati so začele stekleni jc. kozarci, ropotale so mize in stoli, da >e bilo joj. Govori 6e, da je bil pri tem tudi p reče; podjeten sam gospod in da je bila zmešnjava še večja, je deloval pri tepe ž u tudi nežni spol. Hujših posledic navsezadnje pa ni bilo, kakor te, da je bilo zdrobljenih nekaj naočnikov, en Kibniranov ima več ugrizov na obrazu, drugi so dobiJii pa neznatne praske in bunkc. no pa se bodo že kmalu zlizali, saj so večinoma taki, ki *e imajo čas zdraviti. Zadnjo besedo bo imelo seveda 6odisče. Xaj pripomnimo Sc to. da so go9tilnicarki napravili precejšnjo škodo, ker so razbili več steklenic kozarcev m stolov. Druga senzacija je bila pa pred dnevi. Neki nepridiprav — morda jih je bilo tudi več — je sunil lepo rojenega purana i/ kur* niče ravnatelja opekarne g. E. — Purana so nesli baje v ugledno hišo. ga tam spek!:. potem zanesli v neko gostilno in ko so se pričeli mastiti s pečenko, so vstopil možje potave v gostilno m jim pokvari!: ves apetit. Okradeni ravnatelj je brl namreč med tem zvedeL, kaj se godi z njego\ »n puranom in je obvestil orožnike. Birao 0 SLOVENSKI N A R OD«, dne 28. auvgmliia 1031 Stev. 272 Na obedu pri bivšem kitajskem cesarju Bogat, a čuden jedilni list — Evropski plesi — Kitajci ne nosijo več kit Soproga Šef zdravnika nemške bol* niče v Tiencinu dT. Edmunda Aixa je potovala s svojo hčerko 14 dni s par* nikom, po železnici, z avtomobilom in kmečkim vozom skozi južno Sibi* rijo in sovjetsko Rusijo ter se je pre* ko Kitajske vrnila v Evropo. Zdaj po* čiva po napornem potovanju na Sem* meringu. Ko je bila še v Ti encimi, ni prišlo nikomur na misel, da namerava bivši cesar Hauan Tun v kratkem po* skusiti zopet zasesti cesarski prestol v Mandžuriji. V svoji vili v franco* skem delu bencina se je bivši cesar pridno učil petja in bil je najbrž sam zelo presenečen, ko so mu kar na le* pem ponudil mandžurski prestol- So* proga nemškega zdravnika se je mu* dila devet let na Kitajskem. Njen mož je tudi osebni zdravnik bivšega kitaj* skega cesarja in njegove soproge. Za* to zdravnikova žena osebno pozna Hauana Tuna in bila je nekoč pri njem tudi na obedu. Za mizo je sede* lo poleg bivšega cesarja in njegove so* proge pet gostov, nemški zdravnik in njegova soproga, neki avstrijski zdravnik, asistent nemške bolnice in pa kitajski zdravnik, ki je študiral na Dunaju. Gospa Aixova pripoveduje o bivšem kitajskem cesarju zanimive reči. Od svojega bega iz Pekinga, pri katerem mu je pomagal angleški po* ročnik sir Reginald Johnston, je živel bivši cesar v tiencinskem zatišju pod francosko zaščito. Kitajci v Tiencinu niso vedeli, da živi v mestu njihov bivša cesar. Star je 30 let, je evropsko naobražen, govori gladko angleško in francosko ter je redni Član Countrv kluba v Tiencinu. V tem klubu se zbi* ra samo odlična družba in celo žene rednih članov morajo biti posebno sprejete. V klub je prihajal vedno elegantno oblečen in z zelenimi očali na očeh in je rad posečal klubovo plavalnico, igral tenis in hodil na vse športne pri* redrtve. Najbolj je pa navdušen za gledališče. Petja se je učil pri franco* skem profesorju, v svoji vili ima kino in rad gleda najnovejše filme. V Tien* cinu hodi k vsaki gledališki predstavi, pa naj bo angleška, francoska ali nem* ška. Baje je hotel postati filmski igra* lec in odpotovati v Hollywood. Baje se je neki diplomat v njegovem imenu že pogajal z znano filmsko družbo Metro*Goldwin. Ni res, da ima bivši kitajski cesar več žen. Guverner Han*Hai*Lyan ima tri žene, bivši cesar pa samo eno. Nje* gova žena je zelo elegantna dama in zahaja v najboljšo družbo in najele* gantnejše lokale. Zelo rada pleše, po* sebno tango, toda nikoli z evropskimi plesalci. Oblači se po najnovejši mo* di, toda njena eleganca je zmes vzho* da in zapada. Tako nosi n. pr. visoke stoječe ovratnike in rokave do ko* molcev, a vse toalete so iz prvih pa* riških salonov. V ročni torbici ji ni* koli ne manjka rdečila za ustnice, niti pudra. Biti povabljen k bivšemu kitajske* mu cesarju pomeni visoko odlikova* % VV. Aramis: Kvalifikacija Pozno v noč se je vrača] tovarnar Šolski z ženo od znancev, kjer so igrali brktg-2. Komaj je Šolski sedel v svoj avto. je zatisnil oči in že je zadremal, ko ga je žena zdramila iz blaženega mara. — Da ne pozabim, Mela bi te rada nekaj prosila. — No? — Hotela te je sama prosM, pa sad ;veš morala je skrbeti za goste. In tako je zaupala to zadevo meni... Meli vendar ni mogoče odreči prošnje... — Seveda ne. Zakaj pa gre? — Danes je bil pni njih med gosti njen daljni sorodnik. Imeniten dečko baje, z najboljšo kvafifrtacfjo, pa že ped leta zaman iSšče službe... : ^— Takih je zdaj vse potoo, draga irioja. — Toda Mela me je #epo prosila... Morda v naši tovarni . _ — NHS govora ne more brti o tem! Saj začnemo kmaru odpuščati še te, kar jih imamo. — Pa morda kje oVtrgje. Saj imaš dro* znance*. Č« bi bateU^ nje, kajti Kitajec je sicer vljuden, to* da Evropca povabi k sebi na dom le v izrednih primerih. Gospodje so bili v frakih, dame v večernih toaletah. Ser* virali so nam najfinejša jedila, o ka* kršnih se nam niti sanjalo ni. In ni jih bilo ne konca ne kraja. Na mizo so prišla tako zvana tisočletna črna jaj* ca, pekinške race, lastavičja gnezda, somove plavuti, sekljana prašičeva koža s čebulo, redke gobe pestrih barv itd. Mnogo jedil niti po imenu nisem poznala- Najprej so nam servirali rde* če kuhano vino, ki mu pravijo samsu, potem smo pili francoski sekt. Evrop* ski jazz*orkester je igral najmodernej* še komade. Kadili smo cigarete, kajti Kitajec nikoli ne kadi cigar. Po obedu je cesar sam navil radio, hoteč ujeti to ali ono nemško postajo, pa se mu ni posrečilo. Morali smo se zadovoljiti z angleško godbo, ki smo jo poslušali preko neke azijske'postaje. Na gostija so nam pravili, da nosi v Tiencinu, ki šteje 2 milijona prebivalce*; kito sa* mo še 432 Kitajcev. Zbližan] e povzročilo ločitev Da ne bo nesporazuma, moramo takoj povedati, da ne gre za politično, temveč za pustolovsko zbližanje nekega Italijama in neke Madžarke. Madžarski listi poročajo, da sta se seznanila letos na rtvijeri neki italijanski častnik in neka poročena lepotica iz Budimpešte, čije mož, bogat borzijanec, je sedel kot slamnati vdovec lepo doma v trdnem prepričanju, da mu je žena zvesta tudi na rivijeri. Italijanski častnik in madžarska lepotica sta se seznanila na plaži, zbližanje se je pa nadaljevalo v lepo opremljeni hotelski sobici. Vse bi bilo šlo gladko, da ni prijatelj lepega italijanskega častnika fotografiral njegove ljubice in pokazal fotografijo njenemu možu v Budimpešti, kjer se je slučajno mudil. Seveda ni imel niti pojma, da sadi v restavraciji z njenim možem. Nezvesta žena je najprej zahtevala, naj jd mož odpusti, češ, da se bo sicer obesila. Toda mož ji ni hotel odpustiti, pa tudi obesila se ni. Varani mož je pisal italijanskemu častniku, naj takoj prispe v Budimpešto po njegovo ženo. Častnik je pa odgovoril, da tega ne more storiti, ker je že poročen. Mož se ej obrnil na sodišče s tožbo za lo* čitev zakona in podjetna žena se se* daj že ozira po drugem možu. Prismuknjena markiza V Parizu se mnogo govori o ločitvi markiza de Setalliera, ki zahteva, naj oblasti njegov zakon razveljavijo. Kot glavni razlog navaja abnormalnost svoje žene. Markiza pa zatrjuje, da je normalna in sklicuje se na izjave naj* boljših zdravnikov, ki so potrdili, da o duševni zmedenosti pri njej ne more biti govora. Njen advokat ugovarja, da ekscentričnost ne more biti razlog za ločitev zakona, kajti markiza je bi* la že kot dekle ekscentrična in markiz bi moral pač vedeti, koga poroči. Mar* kiz pa ugovarja, da bi kapric njegove žene noben moški ne mogel prenašati, da pa ne vztraja na tem argumentu. Če ekscentričnost res ne more biti razlog za ločitev zakona, se lahko sklicuje na zakonolomstvo svoje žene. Markiza pa odločno zanika, da bi bila možu kdaj nezvesta. S'užinčad, ki prihaja na sodišče pričat, omenja, da je prirejala markiza v moževi odsot* nosti doma prav čudne večere. Pred* stava »Salome« v veliki operi jo je ta* ko prevzela, da je potem doma služin* čadi pokazala, kako Šaloma napol na* ga pleše. Služin čad je morala gledati in ploskati, markiza je pa plesala naj* prej zavita v tančico, potem pa čisto — V sedanjem kritičnem položaju je to zalo težko. — Meli na ljubo moraš nekaj storiti. Posije ti ga kar v pisarno, da se osebno seznaniš z njim... Sicer ga pa nekoliko že poznaš. — Jaz da ga poznam? Kdo pa je? — Tisti svetlolasi, visoki, ki je nocoj igral s teboj bridge . . . — Ah, tisti!? Ta naj se pa le nikar ne trudi... _ Kako to? Baje ti hoČ3 predložiti svoja spričevala, da spoznaš njegovo kvalifikacijo . . . — Saj jo že poznam. Zaman bo ves njegov trud. — Kako jo moreš poznati? Morda že od prej?... se je začudila gospa Šolska. — Ne, ne. Toda zadostuje mi, kakor sem ga spoznal danes. Le pomisli: igra z menoj in izbije najinemu nasprotniku pfkovega kralja. Čeprav dobro ve, da jaz nimam asa. Mar more resen Človek storiti kaj takega? A?! — Ne vem, toda... — Zato pa jaz vem. Človeka s tako kvalifikacijo ne morem nikjer priporočiti. Saj vendar ne bom protežiraj naga. Ko Jo je markiz nekoč zasačil pri takem »plesu lepote«, se je izgovarjala, da je navajena nastopati pred občinstvom, ki ga predstavljajo zaen* krat komornice m komorniki, pozneje bo pa že nastopila pred pravim občin* stvoru. M. Weungton Koo, bivši kitajski ministrski predsednik, je postal zunanji minister nankinške nacijonalne vlade Nova ležišča radija Vest, da sta našla Gilbert Labins in R. Gragg pri Velikem medvedjem jezeru v Kanadi bogata ležišča radija, odpira zdravniški vedi nove izglede na zatiranje raka. Lečenje raka s pomočjo radija je bilo mogoče doslej le v omejenem obsegu, kajti vse svetovne zaloge te za moderno medicino tako važne snovi cenijo samo na 600 gramov in zato je radij tako strahovito drag. Z novimi viri bo strt monopol, ki ga ima od leta 1922 na polju pridobivanja radija belgijski Kongo. V kanadski uranovi rudi pride na vsako tono 3 do 4 grame radija. Ker je pri Velikem medvedjem jezeru več tisoč ton uranove rude, je upravičeno upanje, da se bodo zaloge radija v dogi ednem času izdatno povečale. Doslej so pridobili v Kanadi 20 ton rude in jo poslali po reka Macken zii, kjer bodo pridobivali iz nje radfj. Vsak fant te rude stane nad 6000 Din. Najdražji smaragd stane približno 250.000 Dm gram, gram radija se pa ceni na dobre 4 milijone Din. bencem na teden nad 1300.000 dolar* jev plače in honorarjev. Okrog 30.000 ljudi živi v Hollywoodu samo od fU* BUL Proletarizirana bolgarska inteligenca Hude skrbi dela t>xgarski vladi vprašanje proletarizirane inteligence. Bolgarija, ki šteje samo 6 milijonov prebivalcev, ima zdaj nad 10.000 viso* kosolcev; približno poiovica jih studi* ra v Sofiji, druga polovica pa v ino* zemstvu, posebno v Franciji, kjer je okrog 1200 bolgarskih študentov. Po zadnjem izkazu brezposelnih je v Bolgariji nad 6000 brezposelnih z aka« demsko izobrazbo, s srednješolsko nad 12.000, brezposelnih učiteljev pa 2000, a učiteljišča pošljejo vsako leto v praktično življenje 1600 novih uči* tel jev in učiteljic. Ti podatki so tem bolj presenetlji* vi, ker Bolgarija pred 50 leti svoje in* teligence skoraj sploh ni imela in je bila prisiljena vabiti v službo tujce, posebno Čehe. Zdaj pa dela mnogo bolgarskih intelektualcev z višjo iz* obraz bo po rudnikih. Prosvetni mini* ster Muravjev namerava otvoriti 600 novih ljudskih šol v krajih, kjer jih je prejšnja vlada zaprla, in s tem bi bila brezposelnost med učitelji deloma od* Stranj ena. Iz državne službe namera* vajo odpustiti vse nad 60 let stare uradnike. Poleg tega odpuste tudi 5000 mlajših uradniških moči, v prvi vrsti vse ženske, če s svojim zastuž* kom ne preživljajo rodbine. Večina bolgarske inteligence živi v zelo sla* bih razmerah in je dostopna komuni* stični propagandi. Od tod tudi velik uspeh neodvisne delavske stranke, ki je dobila pri zadnjih volitvah nad 170.000 glasov in ima v parlamentu namesto prejšnjih štirih 31 poslancev. Spominska plaketa, ki so jo podarili francoski veterani v Ameriki maršalu Peta inu. Na marmornati plošči so vrata trdnjave Verdun, spodaj počez maršalsko geslo in razni napisi. Kitajski general Ma-ean-šan, ki je bil v Mandžuriji s svojimi četami poražen. Boj proti spalni bolezni Skupina učenjakov univerze v San Fran ci scu se pripravlja na zelo zanimive poskuse, ki bo od njih odvieno uspešno lečenje ene najstrašnejših bolezni, kar jih pozna Človeštvo. Gre za zatiranje spalne bolezni. Poskuse bodo delali s krvjo krokodila, ki ga je pripeljal prof. Torrance iz tropičnih krajev Afrike. Učenjak je ujel v Afriki dva mala krokodila in jima takoj cepil zarodke spalne bolezni. To je bil edini na-čim, da je lahko varno prepeljal v Ameriko zarodke te strašne bolezni. En krokodil je podlegel spalni bolezni, drugi, ki jo je srečno prebolel, bo pa shizH učenjakom za eksperirnen tiran je. Poskuse bodo delali v zavodu za fcropične bolezni pni univerzi v San Francdscu. V krokodiilovi krvi ohranjene zarodke spalne bolezni hočejo vzbriz-gati v žile drugim živalim. Obolela živali bodo potem ločili s pomočjo posebnega sera in potek bolezni bodo točno beležidi. Namen teh za znanost zelo važnih poskusov bo ugotoviti, aH je sptah serum, ki se lahko z uspehom ca-bd svoti spalni bolezni. Dober želodec Viktor Hugo je trfl tudi odličen sladokusec; ki bi ga sedaj te malokdo prekosiL Pojedel je lahko naenkrat velik kos pečenke in jo žalil z dvema ali tremi steklenicami dobrega vina. Na svojo okolico se ni prav nič oziral in večkrat je bil kriv, da so se povabljene dame priporočile in odšle, ker so se njegove požresnosti naravnost prestrašile. Morske rake je jedel kar cele, posebno rad je pa imel račje klešče, ki jih je razgrizel kar na kašo. Njegova najljubša jed je bila pašteta gribouiHis, ki si jo je sam delal in jo tudi sam krstiL Sestavljena je bila iz najrazličnejših jestvin, ki so bile tisti dan baš na jedilnem listu. V njo je stlačil pečeno, kuhano in p raženo meso, najrazličnejšo zelenjavo in Soči vi e, krompir, omako itd. Končno je prišlo v pašteto še jajce, potem je pa vse skupaj dobro premešal, polil z oljem in kisom, posul s poprom in z veliko slastjo pojedeL Marsikomu bi se obračal želodec že pri pogledu na to kolobocijo, Hugo jo je pa z največjim užitkom jedel. Po taki pašteti je pojedel še v vino namočeno pomarančo in želodec mu ni nikoli protestiral. Aforizmi Sleherni Človek absolvrra življerrsko šolo nekoliko prepozno, vendar pa dovolj zgodaj, da lahko še spozna, kako se je vse življenje motil. ★ V vsakem človeku je nekaj dobrega, a samo tako dolgo, dokler v to dobro veruje še kdo drugi. * Ce bi vsi ljubili defo, bi cenfli človeka bob* kot denar. * Posameznik smatra doržnost do družbe za posebno zaslugo, družba pa zasluge posameznika za dolžnost. ★ Vsak hoče veljati za najpametnejšega, nihče se pa noče ravnati po nasvetu, naj bo pametnejši. ★ Slava je marsikomu zmešala glavo, dočim je ponižanje in trpljenje izmodri-lo že cele narode. * Hinavca spoznaš po izbranfh besedah, resnicoljubnega človeka pa po sd* rovosti. Vsak človek je že po naravi slepar. Največkrat slepi samega sebe. ★ Starci smatrajo starost za čast, mladina pa za onemoglost. * Pravijo, da je ljubezen bolezen, je pa tudi univerzalno zdravilo. * Kdor hrepeni po svobodi, se ne sms preveč potegovati za njo. Časi se izpreminjajo. Mati: V teh letih sem bila že zdavnaj omožena. ti pa še vedno čakaš! Hčer: Časi se izpreminjajo, moram še nekoliko počakati, da se pomladim m saj veste, da, imamo ženske zdaj že bolj profinjen okus kot so ga imele naše mater« ter je izbira težavnejša. Mata iiari, slovita nemška vohunka in lepotica, je bila takale nekaj dni pred usmrtitvijo, I 20 letnica Hollywooda V oktobru je minilo 20 let, odkar je bil v skromni kalifornijski naselbini ustanovljen prvi filmski atelje. Našel* bina se je imenovala prvotno La No* palera po kaktusih, ki jih je v tem kraju zelo mnogo. Naselbino so usta* novili španski frančiškani, ki so širiH pod vodstvom Jimiperra Serre med Indijanci krščanstvo. V štiridesetih letih preteklega stoletja je dobila na* selbina ime HoUywood in sicer po gozdičku z ogromnim kamenitim kri* žem, ki ga je postavil španski guver* ner iz Los Angelesa. Še pred 30 leti so prevladovali med prebivalci Kitajci, napol divji mehi* ško*indijanski mešanci, pastirji in lovci. Mesto samo sploh ni bilo zna* no. 20. okt 1911 je postal za Hollv* wood zgodovinski dan. Prvi filmski atelje je bil pa zelo primitiven, kajti filme so izdelovali med zaprašenimi varijetetnirni kulisami pod starim kozolcem. Na istem kraju stoji zdaj ogromen filmski atelje podjetja, ki je tako skromno začelo svoje delo. Toplo podnebje je kmalu privabilo tudi dru* ge pod j etnike. Južna Kalifornija je idealen kraj za filmsko industrijo. Tu je vse polno romantičnih kotičkov, morje, gore, pustinje, ledeniki, reke, gozdovi, skale, skratka vse, kar se rabi v filmu. Hollywood ima 345 somčnih dni v letu tako, da lahko iz* delujejo filme nepretrgoma. Skoraj neverjetno je, kaj je napra* vfl razmah filmske industrije iz tega mesta. Leta 1911 je štel Hollywood 35.000 prebivalcev, ob koncu leta 1927 pa že nad 150.000. Zdaj je v mestu 20 velikih študij, last 250 filmskih družb. Te družbe plačujejo igralce** in usLui' Premoženje Alfonza XIII španska ustavodajna skupščina je sklenila zapleniti vse premoženje bivšega kralja Alfonza XIII. Grof Roma-nones je izjavfi, da je ta del obsodbe najtežji. Čeprav je bilo takoj po revoluciji zaplenjeno vse premoženje bivšega kralja, kolikor je bik) oblastem znano, še zdaj ni mogoče dobiti točnega pregleda o kraljevih premoženjskih razmerah. Zadnjo cenitev imetja bivšega kraljevskega doma je objavil 31. avgusta 1929 takratni španski finančni minister. On je cenil kraljevsko imetje na 84,974.171 pezet, ali v našem denarju skoraj 400 milijonov Din. V tem je bilo zapopadeno imetje med tem umrle kraljice matere m vseh drugih članov kraljevske rodbine. Osebno premoženje kralja Alfonza so cenili na 26,188.850 pezet. Večina tega premoženja je bila naložena v inozemskih papirjih v francoskih, angleških, holandskih in švicarskih bankah. Kralj Alfonz je imel večino delnic Ban-co Hipotecario Argentine, deležev argentinske vlade na Shell Transport Company, Union Pacific Railroad. rudnikov Rio Tinto, mednarodne družbe spalnih vozov itd. Ta del kraljevega rrnetja je ostal v republiki nedosegljiv. Pač je pa lahko zaplenila kraljev delež na madridski podzemni železnici in njegove gradove,* zlasti grad Magdalena v Santadem, grad Miramare v San Sebastianu m grad na otoku Cor-tega v provinci Pontevedra. Samo kraljeve gradove so cenili na 35 milijonov Din. Na plesu. — Strašen okus ima ta ženska! Tako se je oblekla, da b* je ne mogel spozna*: niti lastni oče! . <— Saj ie že dolgo več oe pozna. Stev 272 >SLOVENSKI NAROD«, dne 28. novembra 1W1 Tečaj moderne prehrane Poskusna večerja je pokazala, da bit! za okusna Ljubljana, 28. novembra. V popotnem raz um ovan ju potrebe, da je naši prehrani potreba reform, je Nabav-Ualea zadruga uslužbencev drž. železnic za železnicarske žene in hčere priredila ▼ modem! kuhinji nekdanje restavracije v Ljubljanskem dvoru tečaj, ki se je pričel 12. oktobra in bo trajal do pričetka januarja, ko se prične drugi tečaj. Udeležuje se ga 18 gojenk, a vodi ga prvobori-teljica za pametno in nepretirano reformo se da soči v je in sadje s pridom pora-in tečna jedila vzbuja apetit In pospešuje prebavo ter je zlasti priporočljiva z zdravstvenih oz-irov. kakor se je strokovno izra&ila gojenka-mediainka pri kritiki, kil je sledila večerji kakor manevru. Izvrstna je bila pesna juha, ki sem se je pa hudo pre&tra&il, ker sem mislil, če ni morda iz rdecila za ustnice, pri pokušnjil se je pa izkazala za osvežujoži ruski boršč brez zelja in svnnjime. Ker je tečaj po svoj^nn koledarju vedno dan naprej, smo i moli snočri petek Med gojenkami sede od leve na desno: g. Ponikvar kot zastopnik Nabavi jalne zadruge drž. žel., g. Seher, predsednik Društva za rejo perutnine, voditeljica tečaja gdč. ravnateljica Jerica Zemljanova, učiteljica Gospodinjske šole na Mladiki gdč. Marjeta Prašnikarjeva in vodja železničarske menze g. višji kontrolor Jože Furlan. prehrano, naša prva strokovnjakinja gdč. Jerica Zemljanova, ravnateljica Gospodinjske šolo na Mladiki, ki je obenem upravi-tedjica ilivorne kuhanje, pomaga Ji pa pri poučevanju gdč. Marjeta Prašnikarjeva. nčO'telj-i<-a Gospoinnj-ske šole na Mladik": in strokovnjakinja za sladice, ter g. Seher. r-reisedn.fk Društva za rejo perutnine, prav posebno pa vse podpira višj-i kontrolor g. Jože Furlan kot vodja železničarske men-z«\ ki (je tečaju gostoljubno odstopila lepe *wn udobne prostore. Tečaj i o prava kuharska š"'a. kjor se gojenko seznanijo pri teoriji tudi z vsemi novodobnimi problemi in pn'ncipi prehrane. <1a bodo mlade gospodinje poučene točK o vseh vp-rašan.iih Mg^ene in kuharske kemijo, obenem bodo pa izvrstne in tudi praktične in varčne kuharice, ki bodo male pripravljati najbolj zdravo in tuii okusn-o hrano. Omeniti moramo, da se vo-d&teftfica bečarja srdč. Jerica Zemljanova nr vpema za okstrem.no. takorokoč špitalsko moderno prehrano, ki skoraj popolnoma i-zkljnč':nv^so m zahteva le su-rovo hrano, temveč priporoča -v rosnioi zdrava :n tndi okusna jedtila. Da je temu res tako, so se snoei pre-vonili in z največjim zadovoljstvom tudi pohvalno konstatirali gostje tečaja gg. direktor Irž. žel. dr. Borko s soprogo, Fran Gregor5ć, višji svetnik ge.ner. direkcije v Beogradu, višji svetnik Fran Planinš^k. načelnik mariborske postaje Jože Mohor-ko. đarektor Anton Jug za Mladiko in nekaj drugih funkcijonarjev Nab. zadruge 'v, menze, ko so jim gojenke tečaja pripravile kot ?:'■•: poskus svojega znanja po modernih principih pripravljeno večerjo, ki i o pa za erojenke pomenila le potrebno praktično rajo. Same mlade .in luštne gojenke, z večine vsem korajžnim fantom z vsemri znanostmi gos podom j-strva podkovane in zato najtoplejšega priporočila vredne kandi-datinje za zakonski stan. so najprej serviralo sadno ploščo, na prv.l pogled garniranemu n z gorčico začinjenemu Iriptavou podoono 'z samega surovega sadca priprav';—'.-! in z medom osla^eno Jed, ki in zato namesto mesa sijajno ribo z majonezo, za njo so se pa prozaična koleraba zaradi svojega primissima pikantnega nadeva odkrile za pra.vo pesem kuharske umetnosti, špinačni zrezki so zelo zdravi, a ne zelo dcbri. pa tud: malo preslani so bi'M naravno... Preveč kuharic jih je solilo i.n pa seveda — saj veste, kaj izdaja preseljena jed. Sirova pita kapitalna, ampak gospodrična voditeljica jo je vendar raztrgala, češ, da sir ni dobor, ker ga naše kmetice pripravljajo le ;z kislega mleka, k-i se ga sedaj malo rabi in je zato star. s»> pa grenak, še vodno nimamo Splošno prvovrstnih mlekarn :,i rabimo mnogo premalo mleka in mlečnih izdelkov. Kritika vina — gojenke še enkrat, priporočamo za gospodinje! —je morala odpa-sti, ker so gospodje niso mogli odločiti, kdo je večji strokovnjak, a vsi so enako pohvalili zlato kapljrico in temno črnino, prav posebno pa tudi osrmijivo drišečo kavico. Nad vso zadovoljni gostje so si ogledali Se od snage se bleščečo kuhinjo in ostalo prostore z najvzornejjišim rodom, nato so se pa morali poslovtlti z najsrčnejšo željo, da bi bili kmalu zopet povabljeni h kritiki In res so nam ljubeznive gostiteljice obljubile, da strokovnjake povabijo k izpitu pred drugim tečajem, k«! so je zanj prijavd.lo že presenetljivo ve-iko število obiskovalk. Nefsaf receptov Ker sc naše gospodinje /a ta modema, zdrava in okusna jedila gotovo zanimajo, smo naprosili gdč. ravnateljic Jerico Zem-1 Jamovo, ki nam je prav rada dala nas-eci* nje recepte. Pesna juha-boršč. Na masti prepraženi zrezani čebuli pršdenemu oiupljenc in na tenke rezance zrezane rdeče pese, zalijemo nato z zelen jadno juho ter parimo. Ko je pesa napol mehka, pridonemo nefcaj žlic Sadnega fclsa in nekoliko na debelo zreza-nih listov zelja, ki smo jih skuhalj posebej. Posebej napravljenemu lahkemu prežganja pridenemo mehko peso. ouvv-'.vimo juho po okusu, pridenemo paradižnika in prevre-mo. Tik pred serviranjem pridenemo juha dobre ki-s-le smetane in toliko pesnega soka, ko'ikor t>ilja. ki smo vse prepražali s kosek-cm masla. Nato pridenemo eno na kocke z rezano in pasirano korenje, neko-liiko pari enega sesekljanega ohrovta ali zelja, za okus tudi žlico gobic, po okusu osolimo in postavimo na hladno, da se strdi. Nato oblikujemo zrezke, paniramo jih in ocvremo na olju ter jih serviramo s salato. Nadevane kolerab«. Kolerabice izvotli- mo in skuhamo v osoljenem kropu. Med tem prepravimo na 5 dkg masla aH dveh žlicah olja in 2 dkg zrezane filanane precej zrezane čebule, peteršidja, česna in sesekljanih gobic, ki jih zalijemo z nekoliko mleka ter parimo do mehkega, da se zooet /goste. Ko pridenemo še 1—2 žlaoi drobtinic in se to zgosti, ohladimo ter uanešamo 1—2 jajci, 2 žlici kisle smetane ter s tem nadevamo kolerabice. Nato prepražimo na žiicj olja 2 dkg moke, zelenega peteršiHja, zalijemo z zelenjadno juho toliko, da stoje kolerabice v tekočini, v katero jih posta* vimo tesno drugo poleg druge in jih parimo pokrite. Pred serviranjem jam prilije-mo nekaj Mic smetane. Veliko radost vam oznanjamo Ljubljana v pričakovanju največje senzacije zadnjega časa Ljubljana, 3S. novembra. Njega dni sta žirvela Adam in Eva v raju. Monda sta se kar dobro počutila, četudi jima je dišal še prepovedani sad. Nekoliko pozneje, ko zemlja ni bila več raj, vendar so pa še Izvoljeni jedl-i kruh v potu svojih obrazov, tudi ni bilo baš napačno na zemlji, okrog katere se je moralo vse vrteti, ko je bila pokrita s prekrasnim, z zvezdicami okrašenim krožnikom, in je bilo vse vesoljstvo le zaradi človeka. Toda človeštvo je do današnjih dni preživljalo ■zlate čase. Med svetovno vojno so bili sicer železmi — papirnati, vendar si nismo še preveč .pokvaril! z njim želodcev. Tako smo srečno doživeli 20. stoletje. Na Adama in Evo smo že zdavnaj pozabili, da o raju niti ne govorimo, ostal nam je samo še prepovedani sad, okrog zemlje se vrhi samo še luna, okrog človeka pa mhčo več, pač pa se je začelo vrteti njomn. Časi so so temeljito izpremenili. niso več ne zlati, ne železni pač pa moderni. Toda jeaik se mu naj posuš\ črnilo mu naj izhlapi, kdor bi se hotel spod-tpkn.it.i nad moderno dobo. Veselite se in radujte, vam kričemo. kajti veliko senzacijo vam oznanjamo. Kaj tisto njega dni. . Le počakajte _ prihodnje dni. Torej zopet lahko govorimo o raju. o praivem raju na zemlji!, ter posvetimo nekaj besed še Izubijani, kajti raj so nam obeta v naš»! prestolnici. O naš-i preljubi Ljubljani zadnje čase malo govorimo, kot da je popolnoma zaspala. Ne o blatu, o megli, kultumin bojiih, žegnanjih. regulacijah, senzacijah, kanalizacijah — sploh o ničemur se nihče ne soozabi, ile o n en ravnosti! se kolca nekaterim še vedno od časa do časa. časopisje, ki je prej igralo svojo najčastnejšo vlogo, da je tolažilo ljudstvo ter bobnalo o napreSkn, se zdaj bav<' predvsem z raznimi akcijam: lin ptičjimi pomen kri. žalostno, kaj ne, da se nihče ne zaveda veLičine časa in še dmejnitnejših degodkov, ki neizprosno slede. Nihče noče proslaviti pocenitve mesa na našem trgu. Nihče še nJ znanstveno ugotovnl. da so se želodci Ljubljančanov skrčili za dobrih 80%. čeprav je na dlani, da večini meščanov nri treba več jesti, saj ničesar več ne kupujejo. Nismo še razodeJi tega epohalvao važnega dejstva svetu, ki je vendar neprecenljive vrednosti glede na gospodarsko krizo. Biologi bi naj ta pojav dobro proučil«!, da bi tudi ostajli ljudje po svetu lahko obesili želodce na klin. In še drugih senzacij je -toliko, majhnih j.n veiikih, debelrih >in mastnih — pa jih n zavreči svojega plemenitega poklica. Osrečevatn moramo človeštvo še vnaprej — mag ari z racami ali molkom in čeprav bomo pisali na vso večne čase le po notah. Na koncu koncev vam moramo torej •razodetii preimenitno senzacijo, največjo radost zadnjega časa, nuditi vam najslajšo tolažbo — in sploh. kaj bi vam pravili, nikomur ni treba niti cediti slin po njega dneh, zlatih čaaih. prepovedani!h sadovih in zemeljskem raju. Tako daleč je prišlo, da se bo zopet začel vrteti ves svet okrog nas, čeprav ne bodo igrali novinarji lastnoročno, Ijjnbtjano bo prevzelo takšno veselje kot bi vserm zmešal tiskarski škrat gl ave. še posebej naglašatri kaj, kaiko 'ln kdaj. je pa po vsem tem gotovo odveč ter je vse že nedvomno prevzela blaženost velikega trenutka, ki ga tako težko pričakujete, da vas ne smemo Tiič več vznemirjati. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. da vitko in elegantno linijo! V zalogi Ivrdke A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Slovenci v Ameriki Poročali smo že o avtomobilski katastrofi, pri kateri se je smrtno ponopreč'1 Janez Kastolilc iz Puebla. 30. oktobra sta se brata Janez in Josip Kastelic z Josipom žnidairšlčem in Antonom Bizjakom odpeljala v Canon Citv, Colerado. Vsi štirje so iskali dela V temi so se vračali domov, sredi ceste je pa stal velik tovorn«. avto brez luči, ki ga niso opazili rn so zn-vozdili vanj. Janez Kastelic se je ubil. ostale tri so pa morali prepeljati v bolnico v Puebm. 26. septembra so v kraju Ely, država Minnesotta, pokopal! Ivano Mrhar, roj".n,> L 1868 v Dolenjo, vasi pri Ribnici. Zapustila je pet sinov in tri hčere. — V JoiLMetu so je v žicami smrtno ponesrečil 58-letni France Gtregoraš. — V Indiianapolisu je umrl 2S-letnti Paul žani. 2rtev avtomobilske nesreče je pos4.aJ tudi Anton Mlinar. Pri rambolu dveh avtomobilov ga je vrglo z voza in je pni letel z glavo na tla, si prebil lobanjo in je pozneje v bolnici umrl. Pokojnii je bil do ma iz žiro v, star je bil 3-9 let V Amenlkt je brval že 22 let. Zapustil je ženo, hčerko in sina. — V Midwayu je pijan wvto-mobilist zavozLl v Ivano UrbančJčevo, ki se je vračala z možem in sinom % obiska pri sorodnikji h. Nesreč nlc a je Ml a takoj mrtva. Pokojna Je bila doma ti Stare Sošice na Primorskem. V starem krajn žVv« še njeni roditelji t^r več bratov to seeter. V kraju Yerlow Jacket, drtaiv-a MkihV gan, se je v rudniku težko ponesrečil Josip Weiss. Prepeljali so ga v boLnico. kjer so mu amputirali nogo. — V Johna-townu je umrl Jakob Baje, star 73 leC Pokojni je bil doma z Unca pni Rakeka. Za njim žalujejo žena in drva sinova. _ V New Yorku je umrl Josip E. Pogačmdk. tajnik Slov. samostojnega društva Star je bil 30 let, v Ameriki je bival 29 let. — V Caiumetu, država M.lchlgan, je umrla Marija Slmca, stara 49 let Zapustila i© moža ln 9 otrok. — V Ghicagn je umrla 31-letna Aloj-zlja Meden, ki je podlegla Je-tifci. Zapustila je moža in otroka. — V kraju Manistiqne država Michigan, je 39. oktobra umrla Helena Prankovič. »tara 67 let. Zapustila je moža, šnirvl hčerke in dva sina. Pokojna je bila doma Iz vasi N->~.i Lipa, fara Viniica pri Črnomlju. V Mani-stique je živela 40 let. Emile Gaboriau; y& Roman Na drugi strani pa potrebuje vsaj .joiiko denarja, da se bo mogel preživljati, a izposoditi si ga od barona de Breulha bi ne hotel... Poleg tega, če bi naenkrat pustil delo na stavbi, bi se sdelo ljudem sumljivo. Andre je spoznal, da bo še najpamet-neje povedati vse Gandeluu. Bilo je ob devetih zjutraj, ko je prišel Andre k bogatemu podjetniku. Prvi, ki ga je zagledal na dvorišču, je bil mladi Gaston. Stal je držeč obe roki v žepu naslonjen z ramo na vrata staje in opazoval hlapca, kako se suče okrog konj. Andre se je spomnil na večerjo pri Rozi in ni si mogel kaj. da bi ga re pozdravil. Mladi Gaston je bil baš dvignil glavo. — Oho! — je vzkliknil s svojim tenkim glasom, — evo ga našega umetnika I .. . Ste namenjeni k mojemu očetu ? — Da ... Če je doma ... — Seveda je. In če se vam posreči govoriti z njim, imate več sreče nego jaz, edini njegov dedič! . . . Papa je zelo slabe volje .. . Zaklenil se je in noče mi odpreti! — Gotovo se šalite ... — Jaz ? Kaj še! Govorim resno ... Papa ni zadovoljen .. . Ah, ali bi mi ne mogli posoditi deset tisoč frankov? Dal bi vam za nje na dan svoje polnoletnosti dvajset tisoč. — je pripomnil hitro, da bi podprl svojo prošnjo. Andre ga je presenečeno pogledal. — Moram vam priznati, gospod, — je začel... Toda mladenič mu je brž segel v besedo: — Razumem! Odveč bi bilo karkoli priznavati... Pa sem res tepec! Umetnik. Če bi premogli deset tisoč frankov, bi ne stali tu... Toda meni je ta denar nujno potreben in moram ga dobiti. Podpisal sem Verminetu menico, a on ne pozna šale .. . Poznate Verrnineta ? — Ne, to ime slišim prvič. — Ta je pa dobra! ... Od kod pa prihajate, da ga ne poznate? Verminet je ravnatelj Eskomptnega zavoda, prijatelj. Dober človek. Denarja mi je bilo zmanjkalo in takoj mi ga je dal... Sa- mo to me malo jezi, da sem na njegov račun vpisal ime nekoga drugega. Pri t tem naivnem priznanju se je Andre zdrznil. — Kaj ne veste, da je to ponarejanje podpisov? — je vzkliknil. — Meni se ne zdi, ker bom plačal . . . Sicer pa, denar sem potreboval za Van Klopena .. . Upam, da poznate Van Klo-pena. Ah, kako zna ta človek obleči žensko! Naročil sem pri njem tri obleke za Zoro . . . Sicer je pa vsega kriv papa ... Zakaj me pa nasranja v to? Ta čas je prišel iz hiše sluga. — Gospod, — je dejal Andreu, — gospod je vas videl skozi okno svojega kabineta in prosi, da pridete k njemu. — 2e grem, — je odgovoril Andre, Segel je mlademu Gastonu v roko, rekoč: — Ne smete obupati! Toda Gaston ga je zadržal. — Cujte, — mu je zašepetal, — če boste govorili z mojim papanom, mu omenite, da ste me videli. Vas ima rad, visoko vas ceni. Povejte mu, da si nameravam pognati kroglo v glavo... Naj le pusti Zoro pri miru in mi da toliko denarja, da bom lahko plačal Verminetu, kar sem mu dolžan, pa bom storil vse, kar bo hotel. XXII. Ko je prišel Andre h Gandeluu je ostrmel nad njegovim prepadenim obrazom in potrtostjo. Videti je bilo, da je plakal. Oim je pa vstopil Andre, se je podjetniku zjasnil obraz. Vstal je in izpre-govoril z otožnim glasom: — Ah, to ste vi! Vašega prihoda sem vesel. Blagoslovljeno bodi naključje, ki je vas privedlo k meni. — Prihajam k vam s prošnjo, gospod, — je dejal Andre tiho. — Ah, spomnili ste se me! ... To me veseli... Dajte mi roko, Andre, iskreno, prijateljsko roko rad čutim v svoji... Govorite! Andre je za hip obmolknil. — To je tajna mojega življenja, gospod, — je dejal končno nekam svečano; — da, tajno vam hočem zaupati. Gandelu ni odgovoril, temveč se je potrkal s pestjo po prsih in to je pričalo o diskretnosti glasneje od vseh priseg. Andre ni več okleval, zamolčal je samo imena, vse drugo mu je pa povedal brez prikrivanja ali olepšavanja; pravil mu je ganljivo in preprosto zgodbo svoje ljubezni, svoje častihlepnosti, svojih nad in nazadnje mu je pojasnil svoj trenutni položaj. Ko je bila njegova povest končana, je Gandelu vprašal: — Kaj morem storiti za vas? — Dovolite mi, gospod, da odstopim poverjeno mi delo enemu svojih prijateljev. Na videz obdržim vodstvo dela in nadzorstvo nad njim, v resnici bom pa samo delavec. Ta kombinacija mi omogoči svobodno razpolaganje s prostim časom, obenem pa zaslužiti z dopoldanskim delom baš toliko, da se bom lahko preživljal. — In s to prošnjo prihajate k meni? — Gospod! — Molčite! — je dejal podjetnik. Hitro je vstal, odprl veliko železno blagajno v kotu kabineta, vzel iz nje sveženj bankovcev in jih položil pred Andrea. -— Za vojno je treba denarja, mnogo denarja, — je dejal. - Evo ga .. O, le nikar ne delajte kislega obraza!... Vrnete mi ga, kadar boste hoteli. Postrežljivost tega dobrega in poštenega moža, ki je pozabljal na lastne križe m težave, da je skrbel zanj, je Andrea do solz ganila. — Ne potrebujem denarja, gospod, — je začel z ginjenim glasom, — saj sem nekaj prihranil, Gandelu je pa zamahnil z roko, rekoč: editni zavod za trgovino in industrijo EjJVBLJMJSJk9 Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanle vlog. nakup ln prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut borzna naročila, predujmi In kredit) vsake vrste, eskompf in bi kaso menic ter naka zUb v tu- fn Inozemstvo *afe - depostta Itd. K& Itd. Brzojavke: Kredit, Lfnbljana. — Telefon «t. 2040. 2457. 254» Tnterorhan 2706. 2806. Bil &D ^ »SEOVENSKT NAROD«, dne 28. novembra 1931 Stev 272 >*A£a1i og1asi< Vsaka beseda SO p&r« Plača me tanko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brei i futffovariama. - Najmanjši otflo* IMi ČISTOKRVNEGA PSA braka-jazbečarja, 4 mesece starega kupim. Cen j. ponudbe z obširnim opisom in zadnjo ceno na naslov: Rudolf Zupan, Mojstrana. 3310 ČEVLJARSKEGA VAJENCA X 1 ali 2 mešcanskošolskimi razredi, pošten i b staršev, z vso oskrbo v biši sprejme Ivan Jazbec, Radeče, 3309 MED cvetlični in jelkov, domači pridelek, prodam. Pišite dopisnico, da vam prinesem vzorec. Naslov: Gašperlin (pri Dolinšku), Bovca 5, Ljubljana, 3312 HIŠO ALI VLLO visokopritlično, s 4—6 sobami, kopalnico, vsemi pritiklinami ln večjim vrtom kupim v centru Ljubljane ali v Šiški. Ponudbe na naslov: R. Zaje, Sevnica ob Savi 118. 3308 VSE ČASOPISE ln mserate naročate najugodneje pri Hinko Saxu v Maribora. Časopisi se dostavljajo na dom takoj po prihodu. 12l/L UGODNO NAPRODAJ razno pohištvo, kakor: postelje m modroci, omare, mize, stoli, zrcala Itd. Ogleda se: Marija Derganc, Komenskega ulica 16, pritličje, 3305 JUTRI in 1. DECEMBRA Gašper gledališče. Začetek ob 6. uri popoldne. Tudi Miklavž, parkelj in angel ji bodo prišli v prostore 9 Tri bune« izbirat — >Tribuna« izdelke. Kdor pride, vidi zastonj! — »Tribuna«, tovarna dvokoles, otroških, in lgračnih vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3315 FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, Ilustrirani tedniki pri Sinko Saksn v Maribora. — Podružnica > Slovenskega Naroda« in >Službenega Usta«, 116/L Gospodje! Moderni, praktični za zimo m potovanje so kratki suknjiči (rnikado). Iz vaše stare suknje vam ga za Din 300.— napravi in obrne VALLET EXFRES, Mestni trg 5 II 3244 250 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovan zjem ljudi v Vasem kraju! — >Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! ČE RABITE DOBRE INŠTRUKTORJE, prevajalce iz vseh jezikov, risarje, prepisovalce, reklam ska dela in podobno, se obrnite takoj na AKADEMSKI URAD DELA, univerza - Ljubljana. — Preskrbe! vam bo takoj točno in zanesljivo moč. 3316 LEPE JASLICE cenen domač proizvod, posamezne sv. družine, sv. 3 kralje, pastirčke, ovčice, razne lipe iz žgane gline dobite letos pri — M. Mihelič, Ljubljana, Selen-burgova ulica (nasproti kavarne > Zvezda«. — Is t o tam cenena izbira Miklavževih dariL 3311 Modroce otomane, divane, fotelje In vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16 (pri Levu) 114/L URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. L STANOVANJE obstoječe vsaj iz dveh sob z vsemi pritiklinami, sigurno snažno, išče boljša družina, najraje v Spodnji Šiški v bližini osnovne šole. Stalen in točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Cisto stanovanje 3254«. čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kino Matice) 29/L ŽIMO za modroce >d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg stev. 2 POZOR! NA OBROKE! PRE SKRBITE SI ZA ZIMO predpečnike in štedilne grelce pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica 5. 113/L POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare > 450.— Postelje > 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > L000.— Kuhinjske kredence > 500_ Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pn mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA* Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400«— prve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Steinvvav, Forster, Petrof, Holzi, Stingl original, iti so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro-iaja jih izključno le sodni Izvedenec to bivši učitelj Glasbene Matice AlSonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) za dame in gospode z uredbo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker spleteno blage prevzemamo, plačujemo za pletenje to dobavljamo prejo za pletenje. Pi-Pišite še danes na: Jugoslavenska Rudolf Mosse d. d., Zagreb, br. 34, Je-lačičev trg 5. 3161 Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda 9 veliki izbiri priporoča tvrdka A.<$E. SKABERNE, LJUBLJANA B Dai Dam «8 Hočete si sami postreči? Ali Vas postrežemo mi? Kje? V našem najmodernejšem higijenično urejenem bifeju si cenjeno občinstvo lahko postreže samo avtomatično ali pa pri odprtem bifeju, kjer so na razpolago najizbra-nejša vina, pivo, likerji, delikatese, slaščice, pecivo, sandwichi itd, ter celo cigarete in cigare. Sprejemajo se tudi naročila na sandwiche, večerne plošče, hors d' oeuvre za veselice, koncerte, plese, domače prireditve, poroke, krstne slave itd* Za obilen obisk se vljudno priporoča Avtomatični bufet Daj - Dam ALEKSANDROVA CESTA — PALACA »VIKTOKIA«, 0 Daj Dam dnevno sveie PRAIENA 'Z"™™™ VCAVA ___________ A. NI- -VODNIKOV TRG ST.g.— Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji to motorjL Velika izbira Najnižje cene. Ceniki franko, »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških "vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4* Moderne plese se lahko naučite doma Aleksandrova cesta 5 ako si pri nas izposodite ravnokar dospele plesne komade, Dobite lahko tudi gramofon, Izposojevalnlna je tako nizka, da se boste čudili! OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Lovske puške, floberte, brovntng pištole, lovske tn ribiško potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Pred tiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milio itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš« Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. 1000 Din plačam ako vam >Radio Balzam« ne odpravi: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Prosim še 1 lonček R. B. Z učinkom sem zelo zadovoljen, S spoštovanjem: Demetrius Glumac, kotlar stvo, Maribor, Aleksandrova ulica 33. — Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. — Po pošti: 1 lonček Din 10 (predplačilo) na povzetje Din 18.—. 2 lončka Din 28__, Z lončki Din 38.— pošlje: R. COTič, Ljubljana VIIn KAMNIŠKA ULICA 10 a. Bombažna finopredilnica v inozemstvu (10.000 vreten) se prav ugodno odda proti ustrezni soudeležbi in hipotekami varnosti. Zeli se event. priklop k že obstoječi tkalnici Vsa naprava ie pa tudi proda proti gotovini ali zavar-ščini kupnine. Interesenti naj se javijo pod šifro W 12942 na Publicitas (Zurich) Schweiz. 3188 bms/ei hlapovi Zsfamien« čisto volnene moške ln damske blago ve isdnjili n«v«tti mm jesensko In zimsko sezijo razpošilja starorenom i rana zaloga tvornice sukna SIEGEL-I9IHOF, BRNO Falaekćho tir. 1*. Češkoslovaška. Največja izbira, — Najnižje tvormake cene. — Najso-lidnejaa izvršitev vseh naroefl. — Na zahtevo vzorci zastonj ln poštnine prosto. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG •lomači to Inozemski za domačo kurjavo to industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™£ If/f^irc* hvamiški, plav-žarski to plinski BRIKETE PKOMETNI ZAVOD ZA PREMOG D, D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št 15 X ZANATSKA BARKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Uaftljana Telefon Stev. 80—90, DUttajska Cesta ŠteV. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Račun postne hranilnice stev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: Sarajevo Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, . Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje to prodaja devize m valute za račun obrtnikov j vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtni- O t var j a tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije ln garan- ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne j kom, in lombar dira državne vrednostne papirje. 334 cl jska pisma. posle. f Mnfrfr Josie KnjuinAfrfv B za »Narodno tiskarno* &san Jezezflek. — Zrn upravo ln maermrnl dti lista; Oton Chrtotof« mm Val y Ljubljani.