M K^^^^^^£ ^^^^^^^^^^ ^A ^^^^j^^_ H^B JttlLfttl e*fe leio aku$4 Mgcqi 9 « g— I «b tat* up*J . . . . K »-na nesic * 9 «y» 9 2^1 • ol* Mt a^Hf * • « • K J&— "B^^™•^^^■•^ ^B^^^BP ^^^^^^* ^^^BJ^ ^^^^W« Vi^SS h Vk ■W^BH BBaBBAi fcttcjftf VBijBf»t petercslopaa polit vriti bb taksa! p» 9 fftL. si dMqpt p* 8 «&,» trikrit bB rcčkrit po 16 tla. FBrte t& MfcjdTtuti 2ft*U» frakmo vnd 30 »ra. Pri večjib fami pali pa dafjaaajaA. O^cavoStvu naj m nafirjn **jM»*uae, nldBaafltK BBftBBal L14» bj ja'sdmMftetfivt ttvaft Ka plamena caroOla brci istodobne vpoalatra —mftilt flB BjB iBBBV jffara-fra tlaka**" ttlttaa ift, SS» Jtaautt Ifcmđ« vrfja v IfabOa* na do« dastai4ea: « ▼ m*avfBTfcm pcgemiat «!• teto napaj . . . . K 24*— I cd© leia sapeti . . r . fct 3f*» gol Ita . . «, , • » l£— I P* »•* „ • f t T • l£r ™U*i • ; * • • • 5~ 11^-^ • t f * • * Je aa aacaac ^ . • • • ^ • — ■ ■■ ^^k^k * # « • » • »^p DopW na] se fan*fa»)e. Bjahcpiti ae m aailaja. fiajs oralno ptiln. £>U0^ 2S. oktotoa. (Kor. uraJ.) ©radno se razglaša: VZnOĐNO BOJISCE. 'A' r m a d n a fronta generala kaval. nadvojvode Karla. Boji juioo od prelaza Szurduk in V^rosioroave trajajo. Jugo - vzhodno od Predeala so vrgte avsiro - ogrske in nem^ke čete sovrainika 12 moćno utrjetie visinske po&icije v do&feio Par&£zugo. Ob o^rski vzišodfti n?o}i smo zavralU ro-mtmkM protjbunke. V^od&o od Dorne Vatre snio vđrii na 4 kiozi&tre široki fronti v reske počidie. So ražnik je pusti! S časiiukm, 514 tnož in 2 stroini pu-iki v na^ib rokak. Nlegovi posKusi zepet zavsdij iztrgaae mu vjšhie, so ostali orez uspela. Fronta ^fm. prestolona- sledaika Leopolda Bavar* s k e z a. Pri armadi generalobersta von Tersztya5i?kega moćan topovski bol Osamljen ruski sunok južno od Zatureev srno z ve'ikhni izguhami za S^rr?»acfl zavrnilf. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Na k'žnew krilu primorske fronte trsj«io arttjerilski boji in boii z metafi nrio. Sovražrio peboto, kl je prodirala ob cestf Opatte selo, ?mo s svojkn ognjem kkro prisHHi, da se Je vraSa. Na Tirolskern pridobiva so^ rs?-ni topovski ogenj mestoma na sili. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. PfI »a*1b četah ničesar novega. • • • DimN. 29. oktobra. (Kor. urad.) Upadno se razglaša: VZMODNO BOJIŠCE. Armadna fronta gfm. konjenice nadvojvode Karla. Zapadno od Oršove smo vzell v nenađacm napadM kraj ob^ladaloće r&tee. Jmtao od V6r68loronyfkeBja prilaza. seTerno od Campoiunspa in K>Ja» od Pr#dea!a so prklobiie av-£tro - ogrtke in nesr^ke bojne sMe v fejHttfi boflti tad. Ob sedmoicraški v^iodal krmti mčeuar pomemtaesa. fronta gfm. princa Leopolda Bavarske?: a. ZapJrtio od Lučka hi ob Sto-hodu s!!eo sovražni artiljerijski ogeiij. Pri SelTov« posku^en ruski pefaoM napad sno v kali vdušlli. ITALUANSKO BOJISCE. Ob primorski fronti pridobiva sovražoi artilierijski ogenj in ogeni metal min pa siH in obsežnost!« Vzfaodno €>đ Gorice in na Krasu tipa sorraioa iofan^rlhi proH f*a§hn po-zlciJR/iL. Na Tfa-olskem se Je kalliaoski czenl znaoj^aL JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. V AlboHii niteiar iMrresa. Namestnik načeloiai gcneraJn^ga Štaba pl. Hdfer. fmL Đ^roiio, 36. oktobra. (Kor, lK*t) vVolffov arad poroda t VoMri «ki^^ st«« *=St? ZAPADNO BOJb*ČC fronta fcBeralfeldrnar- šala prcstolonaslednika RuprehtaBararskefcra. Na sevarMaB tW SqbbW§ • ea '■j^am^a i^^^^^^^Haa^BBfl a^aH MMat aaaBi ceh. Moćna arth)erfiska priprava Je šla pred napadi, v katerih so v ve-oerntfi urah prodrli Ar 5iJe/i preko crte GuewdecoL»r*-Les Boetsfs. rran-cozi pa tik zraven iz okoTicc Morva-la. Našo čete «o z^vezniske sovraž-nik« krvavo zavroite z artHjerijskim oeniem ki osmJen Mrojo^h pt^k. se-vero - vzhodno od Morvala tuđi z srclftn orožjern. Pozicije smo do zadnjega obđržali. Fronta nemškega presto-lonaslednika. Tuđi Tzbodno od Mo^e so se zop^t otti^ra't silni, za nas uspešni bo*!. Po 5ilncin a^tilieriJ^Ucm e^niu so nasliočilo Iz. gosda Thiaumor!*. na obeh siraneti for^a Dotiaumonž *c iz gozda Furnir! nioču* irancof^ke si'^; naskok? pa ?o »e vs! pred na^im? po-ziciiami z ve!ik?cii lzsubaml za so-vražnlka zlomilt. VZHODMO BO.HŠČE. Armadna fronta ^fm. princa Leopoltfa Bavar. Po dvadfievfletn učinkovitem ognju na odsek zapadno od Lučka je naiMdel Rus včerai pri Zaturčih. Naf>ad se le cr>oohienaa ponesrečil z veiikimi izEib^mi za sovražnika. Armadna fronta generala k a v a 1 e r i j e r a u v o j. Karla. Tostran od Dorne Vatre so vdrVe avstro - ogrsSte čete v ruske pozicije hi vzeie več v*šin v nasko-hu. Osein č3«tn*AOv ki red "00 mo:' smo vjteli. Ob sedmog^ašU vzhodui fronti tra]aio boji v obniefnih doli-nah. Južno od Braševa ro nar3 za-\ezniske čete v presenet'iivem ^trnku vzeie neko romun^ko visinsko pozicJio ter razširlfe v%?eb i>a v do-Hno PafiL'2O. V o&talem se položaj ni bistveoo UpreniCDii. BALKANSKO BO.H*?CE. Armadna skupina g f m. v. Mackensena. V severiri Oobnidži so našli zasleduloči oddelki do sedsj !P3?o odpora. Vse kaže, da se na^protnik v vsi naglici u.n&a. Vjeli smo ^00 razpr^enih, ter \lAen\\i nekai niuni-cijskih kofon in čekaj prffja^e. MAKEDONSKO BOJlSCF. Srbski napadi na ns^^ko - fcol-sarske pozicije v loku Crne so se ponesr^ni, enako tuđi sovmf.ni đel* ■I šunki na vzhodnih pobočii'i Mo-gSene in fugo - zapadno od Dojran- ske^a jezera. Ob Str um i praske pa-irui«. I n Orfauu zivahen artiljerijski ogeni. . • • • ĐćiGiin, 29. oktohra. (Kor. ur.) V\foifrov urad poroda: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina p r e -s t o i on a s 1 e d n i k a Ruprehta Bavarskegi Napada An^lež^v, ki so se po m očne ni ogxiju razvit] med Gaenede-courtom In Les f3oeufsom, snio ▼eči-del s svejo arilllcriio zadaš?H. KSer so pi-ii'l do izvedbe, smo Uh z ?zsru-bzml zavrnili. Tri tom ž£a bila dva ok-opna aviomcb1!a zadeta v polao 5n razbiti. Poznela sla vdrli vzhodno od Les Boeufsa dve sovražni stotnifl v naš najspredni iarek. Boj se tam še vrsi. Fronta nemskega presto-lonaslsdnika. Samo arti^eri^ki tol je dosegel na vzhodacin bre^ru Mose cd č««a do časa precejsnio si!o. VZHODNO BOJTSCE. Fronta jeneralfeldmar- šala princa leopolda Ba- varit e 2 a.' Rasi so drfli skoraf vso crto ob Srohodn pod živahnim ognjem, kl te naraste! zapadno od Lučka do naj-vočle sUe. Ruski napad, izvršen iz; liOzdna^e pokrajine vzhodno od Sel-vov?i, se ]e zlomi! v našem zapernetn ozn\u. Fronta k e n c r a 1 a kavalc-r i j e naavojvodc Karla. Na vzTiođci sedmo^raški fronti riče^ar novegs. Južno od rrelaza pri Tomcjsu smo v napadu dospelf do Az:ixe. Kijub trčovratncrnti sovraž-nemu odporu smo napredovali v smerj na Canipo!un5C in tuđi boli protj zapadu. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Položaj je neizpremenjen. MAKEDONSKO BO.HSCE. Jij^ovzhodno od Kcnalija in ob Ickii Crne snio sovražns napade krvavo zavrcill. Prvi sreneraini kvartirni moister v. Ludendorff. Deveta ofenziva na Primorju. Preiekli teden so pričeli Italijani »ilnejŠe obstreljevati naše pozicije na Krasu, Kotnenska planota je zopet pod hudim ognjem, kakor v osmi ofenzivi m ogenj se stopnjuie do visoke Ijutosti. Čez Komensko planoto vodi pot v Trst in za to pot zopet grme topovi in pokajo mine dan na dan. Pričela ie deveta ofenziva. Naša uradna poročila naznanjajo od 22. t. m. dalje neprestano delovanie ita-lijanskili topov in metal min na Kra-sKo visoko planoto, zlasti na sever-ni del. Naraščajoče italfjansko topovsko delovanje Drića, da so Italijani zapet preskrbljeni z municijo. Ker pa so imeli v osmi ofenzivi ogromne izgube kljub skrajno ljutemu topov-sk«nu ognju in silnim infanterijskim masam, je pričakovati, da bo to pot oj?en] trajal se dalje časa in bo sle-dil Še silnejši infanterijski napad. Deveta ofenziva obeta biti grozna tako, kakor doslej ni bila še nobena. Ako so hoteli-že v osmi ofenzivi na vsak način zavoje vati pot v Trst, se za-ženo brezdvomno sedai še hujše proti Kcmrm, ker imajo izkuŠnje. kako trda je obramba, kako žilavo in trdo-vratno vztrajajo branitelji, tore] iih čakajo novi ogromni napori in najbrže njihovo armadno vodstvo vid! že naprej. da tuđi deveta ofenziva ne prinese za-zeljenega uspelia. dasi bo prav gotovo navduševalo moštvo z zapotovilom, da sedaj priđe Trst v italijanske roke. Včeraj^nje rxrročilo naznanja. da sovražni topovski ogenj narašča na sili in obsežnosti. Torej ne le sevemi de! Kraške planote. ara-pak vso crto oć mori a do vfšin vzbodno Oorice obdelnjejo itaHjansk! topovski izstrelki, zajedno pa sili italiratiska infanteriia proti našim po-zicijaan na tej crti. Lani so divjali ob tern času na Goriskem ljuti boji, krvav je letošnii oktober in obeta se krvav november. [TALIJANSKO URADNO POROČILO. 2fi. oktobra Tekom včerajšnjega dne artiljerijski boji v zoni Logažnoi v dolini Travenanzes - Boite, vzhodno Goric« tu na Krasu. Pop«!dne Je ojačil sovraftnlk o^enj na naSe Crte vzhodno Gorice, ali pii-čel ni r.ikakega napada, »kaj Izstrelkov je padlo v mosto ter provrročilo rekaj žrtev. ?7. oktobra. V La^aricskl dolini je tiničil točen ogenj naših baterij bivali§če »OTražnega poveljstva in vojaške nastanit-ve v J«sri zapadno Rorereta s tem, 3* so provaročile požar. Na fronti v Juiijskili pla-ainaii velika d«lorania sovartna aitUj«rt|e oC Vrtojbic« do morja; nma* j« odgovar^ttla učinkovito in provwočlla, ekaplosUo dv^h munlcijskih aklađiS« v eovraAnili vrstafi*. Jeden načih oddalkov i« vdri v sovratan streiAki jarck na Kraj« Ln sa Je vćkrntU metala min z TeUiim Ka.li^ron\. BissolattL Curili, 29. oktobra. »Neue Ziiri-cher Nachrichteo« poročajo dbširao. da je general Cadoraa brzojavno «•-htevai aretfranje ministra Bisiolattl-fr radi veleizdaje. Ker Je Bluolattf že zapusti! vojno zono, je brzojavu Cadonra Boseltija, naj se konstituira za Bissolattijev slučaj državnoaodili senat, Bo6dli je odklonii ra sedaj se trudi, đa bi poravnal spor imd Ca* dorno m Bissotattijem. Cadornova obtožba se nanaša na intrigo Bisso-Iatti)a proti Cadornl. katereffa od-stracitev je skuSd dosoči pri kraljp. Bissdatti se )% potegoval za to, da se pošfie 50.000 i talijanskih vojakerv na fronto proti Verdnim. Italija odreka pomoč RommOL Italijanska vlada razširfa članak, katerega }e pricbcft v bnkar«%«m »Adeverulu« Koostantin MiBe. Cfe-nek pravi, da je Italija stortta svojo dolžnost napram Romu ni ji z bofl n0 svoji fronti. S tem je zavrajena mi-sel, da bi se odposlafe §e nadaljs^ italijanske čotc na Balkan. V ntinistr-skem svetu se H ponovno racprarv^ ljaio o zahtevi zav©2nfkovf imi ItaK-ja ofači sehinsko armado, đa bi mo-Sel Sarrail z moČnejgjmf sUami razr bremeniti Romnnijo, ali vojni mini-ster }e preČita! Cadomovo izjavo, da bi moglo nadalfnje pošiljanje ftallf&n-skih č&t na Balkan strateeični položaj na i talijanski severni ra severo-vzho!itiki. Še danes me strese groza, če se tega časa spomnim. Dancs iščem samo umstveno odlične može, in kamor pridem, iih tuđi najdem, jaz sem jih silno vesel in oni so tuđi mene nekoliko veseU. A če že ne na?dem kakega človeka. sem zadovolren tuđi z vsakim drugim. V vsaketn človeku je namreč nekai do-bregra tn zanimivega, samo poiskati je to treba. Tn kako radi pokažejo liudje svoje dobre In zanimive strarf, če le vidijo. da f* hoče kdo priznati. Ali hoćete slišati Se već izgie-dov. kako se znam ubranttf viakega nadicgovania, dasi ie slavna tatnoet vseh Uadi. da so nadležni. Na obrat vsAera otroka prKaram mMJal; to jfe iako lahko in mi napravi vsefei veseUe. Rad presiedufem ritb# ta sMka, po tisočkrat se znam wrtopftt v kraeoto kakesa kipa; vsak dm gledam t veseljem, kako poskakujemo soinčnf žarki po vejah in cvetlicah, po hfSali ta travniklh; opagigc«, ka-ho zori na potfih io na vrtovfh, iiina- tovih in si ogledujem vse, kar je mlado in elegantno, ponosno in fino; ozj-ram se po lepih ženskah, po krasnih konjih in ponosnih možkih; grem v gostiino in si dan prinesti kako iz-redno jed ter jo uživam počasi; v mraku, ko ni nič \ideti, razmiš4jam dostikrat ćele ure, kakšen je razloček med različnimi vrstami cagaretnega tabaka; hodim, jasem, plavam in te-lovadim; čitam znamenite knjige, polne si jaja in novih misli: jaz — jaz — ahf kaj bi še govori!; veselim se ves dati in pol noČi in dasi ljubim pre-membo, najdem vendar dovol} vzro-kov. da se veselim. Gospod Germain — vi ste sibarit! Recimo, da sem sibariL Zakaj bi to ne bi? Veliko bolje je in veliko težje je, imeti ukus, kakor žfveti življenje brezukusnega čknreica. Tn — ali ni pošteueie, če prizna človek od-kritoarčno, da ljubi življenje in oeni njega užitak, kakor če sam sebi laže, da vse užitke zaničoje in da inu za življenje nič nL Povejte, gospod Oenaain, ali se tega enotfčnega razveselievaiija ai-kotf ae naveličaie? Ali vas mkoM ne trtnfci. aii se vam nikoli ne pristudi? NUcofi! To pa vsleđ tega, ker airvam vse zmerno. Pilem le toHko, da pogasim želo, jen samo toBko, maram preveč, ker ta preveč razdere harmonijo med tdesom in med dušo. Rekel sem že, da Ijabirn pre-membo. Zato mi je vsak dan nova slast in vsaJca noč. Nisem mogočen čk>vek in bi tuđi to ne mogel biti, ker ne vera, čemu naj bi porabil svojo raogočnost; nisem veiik umetnik, niti majhec, a si tuđi ne želim umet-niskega daru, ki stvarja v človoku le samoljubje in zavest; jaz sem le pri-leten človek, ki je bil tako doigo ne-umen, da je bil žo zadnji čas, da se je izpametovaT; prileten mož, ki se je pa končno vendar dokopa! do spo-znttnja, da j# življenje krasno, da je žrvljenje najveća dragocenoet, s ka-tero se ni igrati kakor z žo*o; pri-ieten mož sem, ki svo)e modi šted-rjivo porablja in se zadnjega dela: svojega žiyij«fija veseli na svoj način, Iđ ljubi smeh in otrokt, solnce ili vino, Iepoto in užftek in vse, kar nađi svet; prileten mož, kat erom u so začela cvetefi rože, ko je bfl 3e petđeset let star, pa se ie zna omam-tjri njlhovecra vonja ra id je tako sročen, da sam ni nikđar verlef. da more biti Človek tako srsčeo. A če se vas opomjn|a, da se w| pred smrtlo nfiiče ne proglaia 2a srečnega? $tran 2* *SLOV£NStU NAKOD\ dne 90. oktobra 1910. 250 štev. Boji z Romuni. V Ddbrm&i ie mastai\ oćmot. Sovr&žnik se izogiba zaanfcnt ▼»* kemu nadaljn«nu spopada tor se jto vedno Jadrno mnika proti sevmL Mackenssnovt čete so ma za petami ter stoje približno 50 km južno Tul-čc in 70 km južno OflUca. Ti đve važni točki boč^io braniti Rusi in Romani % novo sila informacije voia-ških strokovnjtkov pravijo, da so pfispela od severa sein moćna niska ojačsnja, ki so se noporoćila pri Babada^n (?5 km južno Tulče). Tam se bo scrrrainllt ziiova koncentrira! in tara prius naibrie že v kratkem đo novih V8iilc!h bojev. •Ob TransUvansk^h preiazih se trdovratni bol BiKUljtifejo. Naše in nemske čete, iti prodlrajo proti Cam-polungn in če» Predoal, si krčfco z občudovanja vradao žilavosrjo pot v vaiaško ravnina V smeii na Si-tjaio so napredovale v opasnom defi-lein devine reke Prahove ter so do-spele v soboto do Azuge. ki leži ne-kai Jeilometzvr južno Predeale. Vojažki strokovnjak »Pester Llovda« piše o boiih na seđmogra-Ško-romttnsfci meji, da so težkoče terena na tei frcati iako velike. Tuđi se ne more ie ratvideti. a!i je naše vrhovno annadno vodstvo že za sedaj zasrsovalo dalekosfcžneišo akcijo proti Romuniff ali pa rmajo dosedanji strnki čez meio le nameti, da si dobro »vanijemo obmetao gorovje. Doeočki na sedmograSki fronti so ćaH ćetverozveznlm generalom povod, da kuiejo razne rešilne nacrte za R^munijo. Poroca se, da je general Berthelot v nisko - romunskem voinem posvetovanju predlagati, da naj romunska armada opusti vse ozemlje zapadno reke Sereta. Ta obrambna crta bi nudHa Romumji vse iwećnosti sitne pozicije ter omo-goćila romunski armadi popolno reorganizacijo. Romunsko desno krilo bi ostalo naslonjeno na Ruse v Bukovim, levo krilo pa bi se opiralo na Doeavo. Naši vojaski strokovrnaki priznavano* da Je nacrt generala Ber-thelota na sebf prav dober in zapc-tfjv, đvomijo pa, da bi ga Romurn sprelelf, ker vendar zahteva, da prepustilo več*t det svoje države so-Tražnfkn... Skrbi četverosveee r«di Romu-aije še vedno narančaK> in zlasti fran- §e đo6#đoi wi bik) motfoCe «ftv«t i 2 drnf e strani »• poraća, daioM- 1 vezni«e čote vplenile zlasti toliko 1 UvO, da bodo balkaMfct auidt za ćelo leto prcrftrbltcne. EVAKUIRANJE *UKARC»T1» Berlinjki listi poroGaJo: f* petro- ( grsdFkih i—ft«h m Je pričao sploteo «▼*- v kulranje ĐakareM«. Drtarml ur*41 »nulte- c io glavno B«sto tm i njtaol M mUJo mMgi r premožnej3l floJL Vsl odhaj*)oei Tleki »o | prenapoinjeni. r NOV POVELJNIK V DOBRUDtl. ^ Francoski lirti poročajo, đe bo prerzel f vrhovno pOTeljstTO t DobraUii general . Aie^sejer. številae roak« čete •• baje - nahftjajo n.« potl r Rom unijo. | JUŽNA BESARABUA — BOJNO i OBMOCJE. r šricarski listi poro^4«^« I« Milana: Rusko annadno vodstvo je proglasilo južno Bettrmbijo z mesti Izmajlo in Remjem Jtat vojno območje. DONAVSKI MOST PRI CRNIVODI. Zenova, 28. oktobra. »Petit Parisien« javlja: Veliki most Ce* Donavo pri Crnl-vodi ni popolnoma uničen temveć je le pretrgan. Bitka za Bitolj. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 28. oktobra. Makedonska fronta. Južno jezera Presba siabi spopadi med Doizvedovalnimi CKldeiki. Zapadno železniške proge Brtolj-Lerin žrvahno artiljerijsko de-lovanje. V loku Crne smo odbili ne-kaj napadov Srbov. Ravno tako so ponesrečili slabejši napadi sovraž-nika na polju Ck>bro in na vaši Tu-šin in Monte. Ob obeh straneh Var-darja neznatno artiljerijsko delova-nje. Z vznožja Belašice-planine in s fronte ob Stnimi ni ražen posamez-nih artilierijskih strelov nič poseb-nega javiti. Na obrežju Ege^skega mori a ]e mir. FRANCOSKO URADNO POROCtLO. 27. oktobra. Orijentska armada. Nobenega đogodka ni poročati. Slabo vreme ovira neprestano operacije. 28. oktobra. Orijentska armada. Slabo vfeme traja. Ražen Zirahne-ga obsireljeTanja okolic« Crne ni poroćati ničesar. ANGLESKO URADNO POROCILO. 2S. oktobra. Solunska fronta. Sovražnlk je poskušal vzeti Onnauli; b uspeh om smo ga zavrnllL Zaiostne razmere v Sarrailovi armadi. Berofio, 28. oktobra »Berliner j Tagblattc objavlja vsebino nekega 1 pisma generala Sarraila, ki ga je či-tal neki nevtralec, ko se je nedavno mudtf v Parizu. General Sarrail na-vaja vzroke, zakaj ne more pričeti s spk^no ofenzivo. Fronta je predolga, zdravstvene razmere so preslabe, njegova armada je v vojaskem oziru manj vredna. »Poslali so mi, kakor se zdi, najslabŠe elemente vseh ar-mad. Največja sodrga so Angleži, belokožni in temnopolti. Tuđi malo- Ištevilni Rusi so me zelo razočarali. Ako ruske armade, ki se borijo na I severu, ne obstojajo iz boljše^a materijala, jih obžalujem. Strahopetna cođr$ra so večinoma italijanske čete. Portugalci ne napravijo dobrega utiša. Kdino sposobne čete so ostanki srbske armade, ki se borijo na levem I krilu. Sarrail toži nadalje, da ga Gr- I ki za hrbtom ovirajo in da so apro-vizačne težkoče jako velike. Koneč-no želi Sarrail, da naj bi se njegovo pismo razširialo med prijatelji, da bo Fraccija spoznala, kakšne težkoče se stavijo makedonski ofenzivi na-sproti. Nov povelioik italijanske Infan- terije v Solunu. Rim, 29. oktobra. (Kor. urad} Kakor poroča »Agensa Stefani - iz Soluna, je dospel tja nov poveljnik italijanske infanterije in bil prijazno sprejet. OtvorHev bolgarskega sobranfa. Sofija, 28. oktobra. Danes popol-dne ob 4. je bilo otvorjeno redno jesensko zasedenje bolgarskega sobra-nja. Ministrski predsednik je prečital kraljev prestoini govor, ki slavi izvojevane zmage v Dobrudži, ki so osvobodile v romunskem suženjstvu se nahajajoči del bolgarskega naroda, ter zahteva od sebranja odobri-tev trimesečnega proračunskega provizorija. Po predlogu predsedni-ka Vačeva je skienilo sobranje poslati generalisimu 2ekovu in poveli-niku 3. armade v Dobrudži pozdravne brzojavke. i Balkanska kooferenca ▼ Parim. : Bern, 27. oktobra. (Kor. nrad.) ; Posvetovania različnih partamentar-. n* kornisij v Parizu o vpraSan)Iht ki . so v »vezi z balkansko volno. se Ja- * ko množe. Tako je komisija za zuna-' n|e zadevo sklenfla, da vztme skup-1 no z oefeakom a armado in za Mornarico v pretres poročRo iz Soluna vrnivšegft se seneraia Chaanetm. Mi- • tristrski pređsednflc Brianđ Je đanes i pofasnil ođseko za zunanTc zadeve nninskem t*r vedno anora kliče ea-j^rto na ponioč. BOLGAFSKO URADNO POROCTLO. 28, oktobra. Romanska Ironta. Na obraflu Crnega morla vlada mir. V Dobraćfl nadaljnjefno zasledovanic scvrražnite. Naši odde*-kS so dornaff. da se irmiVa sc^vražriik povsod prf«ajdieno fe hm reda na pontooske mostove pri Hirs^-u, BraftL izmSŠZ m TiiKSI. Most pri Hir-scmi je bil mč%\n. Nal5 naprel potnuknj^l odddki so doseffi mUJo pri Ostravi južno Babađaea. 2UwnJa dva (taeva so vlefi nad 800 mož m sap1en!fi 4 tope, 5 munid^Kih vozov, 1 mtmicijski park in mnogo vozov. Vzđolr Donave ine6toina streljanje u pušfc. Zas«Ui smo otok vzhođno SDSstre. ROMUMSKO URADHO PO«O6H-O. 26. oktobra. Severma la seie-EOzapađBft froita. Zapadno PuleHeaa artflierijsM boji. Za-rali «»o goro K«r«k-naTO JwS»» reiae BAas. V dottai Trotnsa }e položi w*9rm*mai*n. V doto! Vtn Je bil *crrr*ž&ik rr**a. frotl »■>••■> v *>•« Olt«£ ie nadaljnie boj oiMtrma nefe. T)eii ■bo »ega ofloirJa toi 1CT vojakov. Na za-psrtri meji MoMaTc je eovražmfk po hnđth hofSh por«od Čm mei« vrt^«. Zd«1 drži to fe koAAek oaemlja »ed SpUico in Tfotn-&om im Malo, broapomeoasbtto pozicijo ▼ do-Uni TTru. rf)«f'' tei^be eo Jako velike. V 4oHmi Bum« wi T%bVa*m*H- Bratoaci to Tr*drt*tn h4* »^Tmž«fk zapadno do-Him aavreAovaL Artnadni vedja gen«ral Dmjmlitjt je bS pri vodatvn operacij v tem okOl«xi Mcjen. Pri Ortovl artiljerijski boj. •^ Ju)ie froite: Ofe Domaji nekaj Btreirr tz tepov. V Dobrad« nič aovega. RUSKO URADNO POROČILO. 36. okttbra. Raaaiikt fronta. Ob serereMpAami frtmti se je posrećilo romuiMkim «^taci aa^rteti sunek premoć-nili sovrafcih aiL Dobrudža. Sovražni iunek Je prihajal nekoliko Bla^otnejii. 2T. ektofcra. Bonnniki fronta. Sorwna ali Bedmografeka fronta. Ob «a-padni meji Malarije »• iavrtlli MomTiM ne> ■aden na^ad Ur tpbM va» PTaswfr I Eftiar« javlja, da ie v DobrniB Vojna z Rušio. Zadnje rake tagnbe. Baraln, 28. oktobra. (Kor. urj Glasom zadnjega izkasa kijevskega centralnega urada so Rusi od 1. Junu a na 1916 skupal na padlih. pogre-šanih in ranjenih izgubili 1,787.522 mož ter 85.981 oficirjev. Stevilo izgubljenih letal se Je zviSalo na 49. Med imeni padlih oficirjev so: dva generala, 6 polkovnlkov-brigadirjev in 8 polko'.'nikov« oziroma podpol-kovnikov. Najhujše so trpeli sibirski kori in kavkaski jezdeci. ODMOR V BOJIH V OALICIJI. Iz Petrograda poro^ajo, da pripravlja-jo rufeki %oj&š>i kritiki javnost na daljšo pavao v Galiciji. »Djen« pravi, da je aneg v Gozdnatih Karpatih ?reprečil, da Rusi niao mogli pra-vočasno in Ud at no pomagati Romunom. Enako sreCo so baje Imeli NemcI tu31 na zapadu. RUSKO URADNO POROCILO. 26. oktobra. Manjšl eovražni oddel-lti so lzrrštM r okolici Zvlžina ▼ sm^ri na Zločov napade, bili pa bo vsakikrat zavrnj-*-al. V GczdnatiJa Karpatih je napađel »o-vražnik, mooan kaki 2 stotniji neko visino 8 vrst Beverozapaclno od gore Capul, nafi ogenj pa ga je zadrtal. 27. oktobra. Zapadna fronta. Majhnl nezni!ki oddelkl. kl so na#e pozicij« južne od Rige napadli, so bVA odTiti. Pod zaščlTO FilDesa artiljerijskega ognja je izvršil nekako en sovražni bataljun napad na naše oddelke. ki bo prcdrli v okolici vaši Goldovioi preSli na zapadni breg ščare, t^r jih prisilil, da so se umaknili na vz-hodni breg. V Gozdnatih Karpatih smo z osrnjt-m prei^re^ili poskušene sovražne napad« južno od Rafajlove in vzhodno In zapadno od Vorohte. Pomanjkanje municije pri Rusik. Lugano, 28. oktobra. »Popolo df Italia« omenja. da govore nemška armadna poroCila o ruskih infanterij-skili napadih, ki nišo bili pripravljeni z artiljerijo. List se boji. da je to znak pomanjkanja municije pri četvero-zvezi. Ce je tako, potem je Romunska izdubljena, a če se centralnima državama posreći, se polastiti ro-munskih žitnih zalog, potem so uni-čeni vsi uspehi, ki jih je dosegla če-tverozveza z dveletno gospodarsko vojno. _________ Separatni mir z Rusijo] Oficijozni ^Pester Lloyd« javlja na prvem mestu s posebno vidnim tiskam, da je inozornsko časopisje že večkrat poročalo, da želi Avstro-Ogrska skieniti separatni mir z Ru-sijo, zdaj pa. da pišejo nekateri ino-zemski listi, da želi Rusija z Avstro-Ogrsko skleniti separatni mir. »Pe-ster LloydT pravi, da so bile vse vesti, da je želela Avstro - Ogrska skleniti separatni mir z Rusijo, popolnoma neutemeljene in nišo bile niti eno sekundo resnične, dalje nravi, da ne verjame, da bi Rusya hotela skleniti separatni mir z \vstro-Ogrsko in da na merodainem mestu naDu-naju ničesar ne vedo o kaki pozitivni podlagi za ta-kegovorfee. DunaL 29. oktobra. (Kor. urad.) Današnji »Fremdenblatt« javlja: Ze nekaj dni se razsiriajo govorice o se-paratnem miru z Rusijo. Kakor smo na merodajnem mestu izvede!!, so te govor i ce brez vsake pod-I_a sr_e._______________________________ Bitka ob Sommi in boii pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROČ1LO. 27. oktobra po pol dne. Na fronti ob Sommi ođ («fisa do časa profinjeno stre-ijaDJe franeoske artiljerije. V okolici Ge nermont - Ablainconrta smo poznali nem-iko municijsko -kladile v irak. Sev^rno od Ver.luna eo izvrhil1 Francozi Cez doC đeln^ ope-nrije. V oflseklb zapadno in Ju2-no od forta Va«x smo rjell kakih 100 mož ter nekoliko napredovali. Nemci so obstre-ljevali francoffke pozicije ▼ okolici Douau-mont - Chenois. Z ostale fronte ničesar po- ročat!- ^r *- ♦« 27. oktobra z v e č e r. Na fronti ob Sommi precej živahno delovanj^ cb^h artiljerij v odsekih Sailly - Failllzel. Bou-ehavesne. Seremo od Vorduna nr.merja »ovrežnik neprestano lilen bombarđement na naše naeprednje Crte, »lasti na sotoske Hau^romont, fort Douaumont In baterijo Dam!oni». PosknSen sovražni na^ad zapadno od vaši Douaumont smo z zapornim og-Q«n ^ladko sadržali. Na ostalih d«llh fronte nobenesa vatnega đogodka. Slabo vrem« prepreftuje ▼ splo&nem bojno đeloranje. 28. oktobra popoldn*. Na fronti ob Sommi obstreljevanje » presledkL Artiljerijski boj Beverno od Verduna t okolici Douramoata j« le v^no t«to lirmben. Fraaooai at> r sUaJncv boju s roftnimi grm-notu* smn^i od Komoor vtrjeni kano-x*jm MTororzliođiio od ntrdbe Douaumont. •loer jo potekla no6 por»ođ mimo. •CUGUSKO URADNO rOROČILO. 1T. oktobra. V ^oknjtal torono ođ DboittldM te t okoUol loga mwta jo bila arUloriJa aa oboa otraBoa dolaru. ANOLUKO UKAPNO PO ROČILO. U. oktobra iToiar. Daaeo aja-tra| jo bD aapod ooirratalto aa ifJ^jgg 9 oiML Mala artiljerija je bila jako dotaraa. Sovraina artiljerija jo bila dcLavaa jutao Aere in v oko li* u Loos. Vzlic neugođDenM rcomoau so aaSa Wtaia obimetavala, nokai oorraaaih aklađišč s bombami. Trojo natfh lotal oe ni Trailo. 28. oktobra popoldne. Sorraino artUjerijiko delovanjo r tosedttru Loa Đoenfea. IZroVEDI VJETN1KOV. Borotlnt 29. oktobra. (Kor. nrad.) Wolffov urad porota: BrezŽičaa postaja y Ljronu jo sporočila 24. t. m. dopoldne poro-čilo poročevalca •United Press Associa-tion«. ki konca si aro na franeosko artiljerijo x beseđami: Francuske izgube ob Sommi eo ottale na stopD;:t, kateji ti se svet čuđll, <~e bi izvedel Stevilke.« Poslušajmo temu naeproti tepoveđi fiem so znašale izdube 20^5-, pozneje vsega skupaj najmanj £Q%. VjfHi lovci 127. divizije bo mnrnja, da ao ti napadi naravnost klanje. Kmalu Francoska ne bo več imela mož. Neki sergeant "fi. di-vizfie je izjavil. da je iz^ubil njeg >v po1]! Famo med maržt m in v poziciji za fronto v^led str<:ljanja nemšlie artiljerije po ?.O do 50 mož pri vsaki stotniji. Zla^u v*» ko so izgube pri poljski artiljeriji. Neki lovre 47. divizije je pri^el k nam kot prebežnik ter r«'kfl. da je zbežal zaradi glada, k?r Cere f.e 2 dneva nišo dobile ničesar jesti. Semški artiljerijski osenj je ubil 7 mcž izuicd 10, ki bodljo po niLiiažo, Vsltd tež'< n izgub njc.-rov polk ne more vec nnpadtti- Neki drugi vjetnik je povedal: Moja stotuija jo imičena. bilo nas je 220, danes nas i*i %e 40 in še ni konca. Ob Sommi Je pravo klar*e. Berolin, 29. oktobra, i \or. urad) Wolffov iirad poroča: Sovraštvo napram Angliji so kaže zlasti silno v lzpovedih franeoskih prebežnikcv in vjetih. častnllci 47. divizije so izjavili, da vlada ▼ franeoskl vojbki proti AngHji samo še nezaupanje in ocrorčenje. Neki kirasir 3. konjeniške divizije je rekel, Nieuwe Rotterd. Courant« poroča, #a je lulo z nemSke strani dolo^eno, da ee na Ni-zoztirskem ne smejo delati popravila z Že-lpzom iz Nemčije na norvoškili ladjah. K temu izve Wolffov urad: Ta odredba velja tamo za take In^je, ki so zaposlene za so-vražnike Nemčlje. IZPREME.MBA V PRUSKEM MI-N1STRSTVU. Berolin, 30. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 29. oktobra: Cesar je poveril voinemu ministru genernllajtnantu Wildu von Kohcnbornu vodstvo enega annad-nega zbora na zapadu ter imenoval voditelja XIV. rezervnega zbora ge-nerallajtnanta von Steina za kraljev-skesa pruskerra vojnoga in državne-ga ministra. To izpremembo je pro-vzročil.i potreba, da mora biti o vo-jašklh korakih v domovini r>d!očujo-či minister podučen o potrebah vojske na bojišču, ki se vedno večajo, z izkiTšnjami kot voditelj čet. Boii na mor!u. Nemško brovdovje v KariaSu. Franccsko uradno poročilo ponavlja porocilo franceske admiralite-te o pomorskih bojih v noči na 27. t. m. ter dostavlja, da ie 5 r.emskih ru-šilcev srečalo dva franeoska nbiska P^VJl ^ao^?aDiI(°ko, ^aa.) * morski potruđnlk »Time^« rahteva « ozi-rom na op-racije nemSklh torpedork v noći od četrtka na petek, naj se polože mm« kar mogoče go«to do Zebiiisga in Oatende. POTOPLJEN ANGLESKI ISKALEC MIN. Lcndon, 26. oktobra. (Kor. urađ.) Neki aAflelki iskalec min je bil ođ c»vraiaega pođmorske^a f«lna torpediram In p«t©p-ljea. V«t CMtniki in 71 mol Je utoollo, 11 mol Je retenih. ZAPRTO VZHODNO MORJE. ti Kođanja p«r«čajo: Zađaji čas •© jft ■daj pa Uaj zgodilo nekat«rira parnik*«. ki •• pHIH mirna Drofhđ«na ▼ morski ail-ai med ftvedsko in Dansko), đa aa ia4«U ob skala pod vodo, kl jih praj nico pavaali. Sada] ja uganka reSena. fivedski parnik »Nor- sm*« Ja aadeU na pcM ls Angille ▼ Vitod- no morje pretoMl ponedeUek lata uaoda ter se ni mosel već oprostiti. NatančnejSa proiskava je dognala ▼ splošno začuđen je. đa je parnik obvisel t velikaaskl Jeklenl mrati, U so jo Nemci položili pri »vetilni ladji Drocbđen. Parnik ja bil s propalerjem tako zapleten v rareto, da se sam ni motel oprostiti, pozneje ga je z velikim naporom eprostilo nakaj nemdklh ladij. Gre tn za mrata, r katere naj bi ee vjell podmorski čolnL POTOPLJENE LADJE. Berolln, 27. oktobra. (Kor. urađ.) N'emfcki podinorBki čolnl eo potopili te-le so-vraine parnike: Dne 2. oktobra anglefiki parnik »Lotusmere« (Sdll ton in 7000 ton premoga na kroro) na poti v Arhangelsk; dne 4. oktobra ruski pamik »Krika« (2430 ! ton s 3500 tooami premoga) U Laitha v Lrhangelsk in anffleski parnik »Brautiug-Lam<( (2617 ton % lesom) iz Arhangelska na uigleibko. Kristijanija, 28. oktobra. (Kor. nrad.) Aftenposten« javlja, da je nemškl pođmor-kl Coln prienel včeraj ob 4. uri zjutraj v locningsvaas in pripeljal toboj 23 mož po-adke ar.gleškega parnika »Pola«, ki je btl r Ce ^*tek ob 3. popoldne potopljen. »Pola« 3500 ton) je peljala premog v Aleksan-trovsk. London, 29. oktobr. (Kor. urađ.) Lloy-lova agentura poroča: Norveški parnik .Dan«, norveška Jađrnica »Katlnkac, šTe'đ-;ki parnik Jonkoping in angleški parnik »Sparta« eo potopljeni. Posadke so rešene. Potopljene so bile: Angleški parnik .Tramfield«, angleški trijambornik »Lon-lon« (984 ton), parnik ^Siđmouth«, danski )arnik »Alfe (2175 ton), angleška laćja >TweedU, belgijski parnik »Comtesse de riandre« (1810 ton), norveška parnika »Sola« (3057 ton) in »Da^« (963 ton) ter mgleški parnik »Twig« (128 ton). IADRŽANA ĆILSKA DREADNOUGHTA. Anglija baje aahteva od države Chlle, 3a ji odstopi oba đreadnoughta »Cechrane« in »La Torre«, ki jih građe v angleSklh lad-jedelnicab, ter ponuja za to podmorske Colne. Turska vojna* TURSKO URADNO POROCILO. 29. oktobra. Kavkaska : r o n t a. Na desnem krilu smo so-rražni napad z bombami s krvaviml z^ubami za sovražnika zavrnili. Na levem krilu streljanie. Na ostalih frontah ničesar pornembnega. RUSKO URADNO POROČ1LO IZ AZIJE. 26. oktobra. KavkaBko- perzijska fronta. Naše čete bo po Ijutem boju zasedle mesto Biđzar, severozapađno ođ Hamađana, vjele nekaj mož in Tplenile dva topa. RazpoSovicenje Grške. Pogodba med kraljem in četvero-zvezo. London, 27. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« javlja iz Aten 25. t. m.: Na podlagi dobrih informacij se da reci o položaju sledeče: Franeoski poslanik je v svoji včerajsnji avdijenci krtalju izjavil, da oni del države, ki se ie odtrgal, ne name-rava korakati proti ^lavnemu mestu. Po tej zagotovitvi je kralj opustfl nadaljni odpor proti ukrepom, ki jih zahteva franeoski admiral. Prišlo je do sporazuma. Kralj je obljubil, da bo izvedel vse ukrepe, ki bi pripomogli k temu, da se odpravijo pomislekf en-t e n t e. Zato pa se kraija v bodoče nebo več nadlegovalo ter se ga bo postilo v mirni posesti vlade in onega dela države, ki mu je ostal zvest. Dano mu je popolnoma na prosto voljo, danadalju-je svojo politiko nevtral-n o s t i, pri kateri vztraja. Odcep-ljeni del države pa smat-rajo aliiranci za svojega zaveznika, ki ima pravico biti udeležen dobrohotne nevtralnosti,' katero je grška vlada ententi opetovano obljubila. List »Hestia« piše. da se bo po no-vem dogovoru smatral vsak poskus zatreti gibanje, ki ga je pričela pro-vizoričiia vlada proti Bolgariji, z a kršenje pogodbe med Grško in entento. Rotterdam, 28. oktobra. (K. ur.) »Daily Chronicle« piše, đa se more soditi. da se je izvršila uredi te v grške zadeve na nastopni način: Kralj se boji vojaškega napada s strani re-volucijonarcev v Solunu. Z garanci-jami pa so ga aliiranci baje pripravili do tega, da odpusti večji del svoje armade. Venizelos ie izjavil, da nima namena porabiti svoje čete za napad na kakega drugega, nego samo na Bolgare in on ni nikdar mislil na to, da bi jih porabil za roeščansko vojno. Na podlaci te izjave morejo aliiranci posoditi denar Venizelosu, ne da bi s tem provzročili vojaški spopad s kraljem. PoročevaJec »Timesa« v Atenah poroča ćelo, đa je položaj sedaj jako zadovoljiv in da pri avdijenci admirala Fourmeta so bila izražena odkritosrdna zagotovila % obeh strani. Posvetovanie ▼ Bovtocm. Curih, 28. oktobra. »Petit Parl-sienc pravi, da se je na posvetovanju franeoskih in angleških minktrov in toneraiov v Bouloenu pretresalo tucfl grško vprašnje. Storjeni so bili sklopi, ki se krmi u vresničajo in bodo kralju pokazali edinstvo in enefr London. 28. oktobra. (Kor. nrađ.) t>o- i posoditi denar Venizelosu, ne da bi morski potruđnik »Timf1?1« rahteva « oz!- I _ A— --------. — x:i: •.**\~r\r\ ^Ani^ c 2^0. $iev, .SLOVENSKI HAROP*. one 30. oktobra AM*. Stran 3. Veolzelosova artnada. Venizelistična »Patris« objavrja, da sta od vetiizelističnih čet organizirani dosedaj đve divtatji in sicer solunska in sereška. Diviziji Stejeta 250 častnikov. Prvi maršbatalion solunske divizije je že odšel na fronto. Zapovednik artiljerije poikavnik Ma-sarakis izjavlja, da bodo imeli Grki svojo lastno fronto in da bo Venize-iosova armada popolnoma enako-pravna armadam drugih cntentnih držav. Prve sovražnosti med Venizesolcvo Grško ki centralnimi državami. Angleški listi javijajo: Dne 25. oktobra so napadli nemški letalci otok Kk>s, ki se je pridružil Venizelo-sa. Ena oseba je bila ubi ta, ena ra-njena. Od makjazfjske obali so isto-časno obstreljevale turske baterije nekatere stavbe na otoku. Ta napad pomeni prvo sovrazno dejanje centralnih držav proti venizelistični Grški. Postio naredni vladi v Solunu. Lonđoc, 29. cktobra. (Kor. ur.) Reuter poroca: »Observer« naznanja iz A ten: Aliiranci so sklenili, da po-dele narodni vladi v Solunu posojilo 400.000 funtov šterlingov. Odpust nezve?tih urednikov. Zečeva. 2£. oktobra. (Kpr. ur.) »Matfru tx>roča fz A ten: Sinoči je predložila vlada kralju v podpis naredbo, ki ndpušča iz državne službe vse uradnike, ki so se izjavili za re-volucijonamo gibanje v Solunu. Demorsiracih k'31!? Konstantlaa proti It^litanom. Litgano. 29. oktobra. (Kor. ut.) Italijanski listi poročaio. da je kralj Konstnntiri sprejel grške^a metropolita iz Argvrokastra, katerega je ita-lijarrko vojastvo preenafo radi so-vražne prop^gtinde. Vse uradnike. ki so ?e izjavili za revolucionarno gibanje v Solunu, je kralj v zmislu sklepa min is trske ga sveta odstavil od službe. iz nevfraf nih ff r lav. Norveška tie misi! na vojno. Novi norveški poslanik v Rimu Bru^horst je izjavil v »Giornale d' Italia«, da noben človek na Norve-Škem ne misli na vojno. Armada fn broJovje sta tu v obrambo. Dežela prfdobfva. če ostane nevrralna, ker kunet^e n-n obe strani. Če h^ n^sto-paia Nemčija napram Norveški, ka-\cor nastopa napr.Tm Švedski, bo iz-Wručen vsak kor.fl-'kt. Nemšk! ultimatum Norveški — laž. Christfnlfa, 27. oktobra. (K. u.) Da nastopi proti raznim vestern o nejnškem ultimatumu Norveški, piše »Afteitposten« pod naslovom »Govo-rice«, đa bo norveška vlada odgovorila sele prihodnji teden na nem-žko noto in da se do takrat re more zgoditi nič, če ostane javnost mirna jn pretTdama. NORVEŠKE IZGUBE PARNIKOV. Koctafij, 27. oktobra. (Kor. urad.) RI-»avov urttd poroča: Vsega skupaj je izdubilo do sedaj norveško trgovsko brodovje 258.134 reglrtrsklb ton, zavarovanih na 102,015.190 K. Pri tem je izgubilo 140 po-morSčakov življenje. KANADSKA POMOĆ NORVEŠKI. Iz Montreala poročajo, da boce Kanada pomagati Norveški, da zopet izgradi evoje trsrovsko brodovje ter đa se tozadev-na pokajanja že vrte. Do seda] ao bile skle-Djene že pogodbe za 700-000 fnntov ter se vršo po&staoja za Iađje v Tređnosti 4 roili-onor fontov. Kanadske larabo artiljerije in municije tuđi tu ali tam malo tal. prebiti ne bo mo-pel fronte nikdar. Morali bi napadati še 30 let. če bi imeli dosti ljudi. Na Sedmograškem. Je rekel, ?re izborno. Rornuni se umikajo in se jim plačuje.Vesel sem bil. Ko so udarili, vsaj smo prišli iz pozicijske vojne. Neva vlada. V Ljubljani, 29. oktobra 1916. Dr. Ernest pl. Korber je imenovan za ministrskega predsednika in najbrž izvemo že jutri, kake može si je iz-bral za svoje sotrudnike. Dedšdna, ki jo prevzame novi ministrski predsednik, je jako težka, ne samo zaradi vojne, nejjo tuđi zato, ker je obremenjena z velikimi problemi. Prva in najnujnejša skrb bo pač preskrba živil za prehrano prebival-stva; treba bo velike eneržije, da se popravi, kar se je zamudiio. Predno ie bil dr. pl. Korber imenovan za niinistrskega predsednika, je imel opetovano dol^e konference z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Prlhodnje leto je namreč treba novič urediti razmerje z O^rrsko in je znana stvar, da sta se skromni grof StOrgkh in moeočni grof Tisza v tej stvari že porazumela in je prav zaraditega grof Tisza z vsem svojim izrednim vpiivom držal grofa Sturgkba. Predmet posvetovanju med grofom Tiszo in dr. pl. Korberjem so bila brez-dvomno nagodbena vprasanja. Tedaj, ko je bil dr. pl. Korber prvič avstrij-ski ministrski predsednik, je bilo na dnevnem redu tuđi nagodbeno vpra-šanie in slučajno je bil takrat ravno grof Tisza ministrski predsednik na Ogrskem. Nasprotje med njima je bilo zaradi nagodbe tako oštro, da je grof Tisza iz o.^rskega parlamenta vrgel na dr. pl. Korber ja provokantne imenovanje ^distingvirani tujec*. Kako sta se dr. pl. Korber in grof Tisza sedaj porazumela glede nagodbe, se pokaže pač sele sčasema. Mnogi pričakujejo, da zapusti dr. pl. Korber stališče svojega prednika glede parlamenta. StOrgkh se ga je branil z vso silo, zdaj tpajo zlasti nemški krogi, da odneha vlada in se izreče. Ker \t ob sebi umevno, da bi parlament med vojno ne mogel ničesar koristiti, sploh ne vezno, kaki javni interesi bi zahtevali, da naj ljudski za-stopniki zdaj postanejo soodgflMSii iz vodstvo driave. f Včemj so bila objavljena cesarjevi lastnoroCaa frfaam glede premembe v »inistTstvtt. Cesir je sprejel demisijo celoknpnega ministrstva in je doseda-nje ministre pooblastil, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne bodo imenovani* novi ministri. Za ministrskega predaednika je imenovan dr. Ernest pl. Kdrber; ta je bil doslej skupni finanč-ni minister; vodstvo skupnega finanč-nega ministra je za časno poverjeno ministru zunanjih del baronu Burianu. O osebnostih, ki vstopijo v Kčr-berjevo ministrstvo, se doslej ne čuje mnogo. Listi lancirajo različna imena. Gotovi listi bi radi imeli dosedanjega trgovinskega ministra in bivšega glav-nega ravnatelja „Kreditnega zavoda" na Dunaju za finančnega ministra, drugi kandidirnjo ?a la portfelj sekcij-skega šefa Karla Maroka. Čehi so ra-dovedni, če bosta v novem ministrstvu zopet dva Ceha, spominjajoč se. pri tem nekdanjeva ostrega boja med Čehi in Korberjevo vlado. Vprašanj* nagodbe. Budimpešta, 29. oktobra. V političnih krogih se trđi, da je prišlo med grofom Tiszom in novim min predsednikom Korberjem glede nagodbe do sporazuma. Ker Korber ni hotel prevzeti od grofa StUrgkha že odo-brenega osnutka za novo pogodbo, sta se oba državnika zedinila, da se zaenkrat stara sedaj veljavna nagodlba provizorično podalj-ša in sicer za eno leto, ozir. za dobo vojne, medtem pa se naj pričnejo med ogrsko in avstrijsko vlado nova nagodbena pogajanja. m Novi ministrski predsednik dr. Ernest pl. Korber je bil rojen 6. novembra 1850. v Tridentu iu je, dosegSi v starosti 22 let doktorat, vstopil kot pravci praktikant pri dež. sodišču na Dunaju, a je priSel ie leta 1STS. t trgovinsko rrsinistrptr^. ilobil Itta 1885. Franc Jožefov red in postal leta 1893. Fekrijski r.nčelnik. Leta 1825. je Kiir-bor prcvezel vodstvo drž. železnic in postal leta 1896. prvi sefccijski načelnik ▼ ministrstvu notranjih dol ter tajni Rvet-nik. Leta 1897. je vstopil v Gautschevo vlado kot trgovinski minister ter je bil pri odstopu te vlade leta 1898. odlikovan z redom železne krone 1. razreda in vpokojen. A ie leta 1891». je zopet \*stopil v Clarri^vo vlado kot minister notranjih del in je po vstopu Claryja ter po prehodnem ministr-etvu 'SVittekovein sam postal 18. januar ja 1900 ministrski predsednilc Načelu vlade je ostal do 21. decembra 1904.. vodil časoma tudi ministrsvo notranjih del in pravosod-no ministrstvo ter bil v tem času odlikovan z Leopolđovim in Stefanovim redom ter imenovan za člana gospodske zbornice. Po odstopu od micistrskega predsedstva ee Korber enajst let ni prikazal v politični javnosti, dokler oi bil po od stopu dr. viteza Bilinskega imenovan 31. januarja 1915. za skupnepa finančnega ministra. Razne pomične ve^ti. = Sporozum med nemškimi racijo-nalct in krščanskimi socijalet. Med rem-žkim Nationalverbanđom in kršćansko soci-alno stranko je bil 6klenjen dopovor za skupno postop2nje v vseh narodnih in važnih gospodarskih vpražnrjih. V to svrho bo izvoljen skupni odbor, v katerega posije Xationalverhand 5. kršćansko socijalna stranka 3, dunajska občina pa !> fljnov. Prvn seja tepa odbora se vrši 0. r.n-, imb-*a. — Zadcva praškeoa nadškefa. Kakor znano je vlada imenovala doseđanjega brn-»ke^a »kofa gTofa Huvna za naslednika praškega nad^kofa kardinala Skrhenskoga, ki je postal nadškof v Olomoucu. Računalo se je, da bo grof Kuyn, kl Je Nemec. na Vs^h svetih, že slovpsno vstoličon. Naen-krat pa so se pojavile v Vatikanu nepriča-kovane težlco^e. Papež je odklonil izdati breve, s katerim bi kot vrhovni cerkveni poglavar odobrit imenovanje grofa Huvna ter je otTr^dil. da naj o ćeli zadevi odlofi kardinalski konzistorij, ki se zbere koncem mr>seca novembra. Kaj Je vzrok temu nenaravnomu koraku rimeke stolice ni znano. Imenovanje (errofa Huyna je bilo izvršeno po pravu tkzv. nominatio repis, posebne prarice. kl pristoja cesnrin. Papcž^-vo potrdilo ima le formalen cerkveni značaj. Dosedaj je dajal papež taka potrdila v navadnem brfvo. = Hrvatski sabor se sestane. kakor porojajo iz Zagreba, koncem novembra h kratkemu zase-danju. = Italijanske zahteve po vojnf. "Posla-nec Nitti. poprej tninister v Giollttijevem kabinet',:, je imel govor, v katerem je po-udar^il, da Italija m^ra gledati posebno na to. da »klene vrsto pogođb, ki bodo varo-vale italijanski narod pred novim! konflikti. Londonska pogodba mora dobiti pozitivno vsebino, na trsrih zaveznikov se mora dati Italiji prednostno pozirfjo. tedanje carinske me> morajo pasti, ako se ie ne doseže rartnrke sveze. = Otvoriiev rsr-ike iole v VarSsvi. V Varšavi so otvorili v četrtek nem&ko solo. ki je nastanjena v palači nekđanje^a poljskega finančnrpa ministrstva. Otvori-tev se je izvršila z veliko svečanostjo v na-vzoCnoeti generalne^a subernatorj« Boae lerja. = Tunel pod Kanalom. lfinl«ter ?eift-bat pravi v intervivu t »Daily Chroniclu«. đa Francoeka »plošno pozdravlja projekt predora pod Kanalom. Treba bo ta/tunel v kratkom zaraditi, ker teli Italija iovo <1to-tirno fetesnleo ls Calalaa trn Bordeattx& pre-ko^Ljona, Mođane. Sererne Italijo, Trt* a trn B«l«nu9a t OImo »JBelair« porote. 4m je Asqu1th selo blagonotno sprejer komite za ■Sradbo tega tunela. = Amerikansko • francoaka pabrati-mlja v Parisu. V Parim m j* vrtila pret 'kl! frmBcoakemii bratvtm. Pri alavnovtl to go-▼orlU ainlater Pateleri, Mril mlaiater I t T9 aleer neTtralne, osronma ▼efilna njih pr«biTalstva pa da Jt i tso duio na strani alUrancftv in mnod Amerikanci smatrajo sa poaebes privUeg, ako se smejo sa Frao-cljo bojevati in sanjo umreti. M«iriioKtiii mai. V rusktm vjetniitvu se naaajijo po •esnamu št. 445: Ivan Humar, korporaU is Soriskesa glavarstva, v Nižjem l^ovgorodu, Andrej Kanalec b Tolminskega t Rjezanu, Alojz i j Kapun iz Trsta v Irbitu, Josip Kav-či* ia gorižke^a glavarstva v Harkovu, Ivan Kenda v Tomsku. Alojzij Koren v torarnl Majltar, okrošje Soliliamsk, Alojzij Kova-čič, kraj ni naveden, Fran Lapanja v Slo-bodakojetn, Ignac Rijavec, kraj ni naveden. lvaa> llufar v Nižjem Novgorodu, Andrej šuligoj, kraj ni naveden, vsi Tolminci, dalje Leopold Ličar v Tažkentu, Viktor Rlaraž v Voronežu, Anton Nardin, kraj ni naveden, Joi:;p Podbršček v Simbirsku, Ludovik Pre-gt-!j v Voront-žu, Av«ru«t Rust:'a v Harkovu, Josip Trpin v Taškentu. štefan Trpin, kraj ni naveden, Anton 2bogar v Berezovlti, vsi iz goriškega grlavaretva. Vsi navedeni so služili pri 1*7. polku. Tr«t. V času ođ 21. do 28. t. m. je bilo v tržaški olicini 24 BluCajev leparja. Umrlo je za legarjem 5 Obeb- — Tr2aSka kmetijska družba je imenovala za svojega strokovnega tajnika g. Josipa Streklja. — V svoji sobi. ki je stuiila tudi za kuhi-njo, je umrla 73ietna Rozina Karlič. živela jf revno in vsakčo je mislil, da Je uboga. Ali po smrti so našli v njeni sobi v om a ran sbrit denar v gotovini 2000 K in hranilno kn.iiico, glaaečo na 18.000 K. Dnevne vesti. — Namesto sveč — spominske Hstke na grobove naših dragih! V soboto smo priobcili poziv gosp. žu-uana dr. Tavčarja. ki poziva ljubljansko občinstvo .naj se o Vseh svetili z nakupom spominskiii listkov spomni padlih ljubljanskih junakov ter s tem na najlepši način počasti spomin svojih dragih. Vsa Ljubljana bodi ob teh dnevih ena veHka družina, ki se v najlepši složnosti in v plemeniti požrtvovalnosti odzove klicu svojega župana za dobro stvar! Vsak naj po svojih premoženjskih razmerah kupi kar n^ajveč spomin-?kih listkov! Preplačila se pri prodaji llstltov ne sprejeinajo. Vsak li-stek velja samo 30 vinarjev, kdor želi dobri stvari več uspeha in na grobove svojih dragih položiti toliko listkov, kolikor je rTavadno prižgal sveč, naj kupi več listkov. Vsak spo-minski listek na grobeh bodi svetel žarek človekoliubja! — Deželn! predsednik grof At-tesns je obiskal 28. t. m. Logatec. — Odlikovanje bivšega kranj-skega deželnega predsednika barona Schwarza. Njegovo Veličanstvo ce-sar je podelil vpokojenemu deželne-mu predsedniku baronu Schvvarzu vojno dekoracijo k velfkemu križu Fran Josipovega reda. — Odlikovanja. Drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo TI. razreda pri 26. domobranskom pešpol-ku: praporšcak Ivan Hrovat; četo-vodje Leopold Kisovar, Mihael Goj-čič in Josin Kos: korporal Ludovik Jugf in poddesetnika Mihael Zimček ter Alojzij Krope]. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili pri 26. domobranskem pešpolku: praporščaki: Adalbert Braž. Viljem Križanič, Martin Čuš, kadet Božidar Oajšck; četovodje: Josip Sever, Ju-rij Ocvirk, Alojzij Ferenc, Alojzij Domajnko, Anton Zorko in Josip BraČič: korporali: Ivan Soper, Sil-vester Struc. Ivan Brus. Rudolf Glin-sek. Franc Odlak, Franc Ižek, Josip Muhič; poddesetniki: Albin Kopušar, Mati]a Klakocar, Srećko Podsroršek, Franc Mesiček. Josin Omerzel. Jurij Ciaber. Franc Cmok, Franc Rep, Franc Vadnfal; padli infanterist Lud-vik Podgoršek ter infanteristi: Josip Jazbec, Josip Oumzej; padli Šte-fan Vidovič: padli Valentin Cigler; nadla Franc Jank, Franc Bele; padli Ivan Kumer, Jakob Kavčič. Josip Just, Franc Murkn. Pudolf Blatnik, padli Kare! Ledenik, Ivan Flis, Ma-tija Šnlek. Josin Zobovič, Ivan Kri-stan, Fortunat Prinčič, padli Anton Kolšek. padli Josip Pobratinšek, padli Matija Tapajner, Ivan Polak, Franc Svensek in Franc Slapnik. — Ćela dolga vrsta slovenskih vojakov je dobila bronastno hrabrostno svetinjo. — Vojna odlikovanja v poštni službi. Odlikovani so sledeči uradni-ki tržaškega poštnega in brzojavne-ga ravnateljstva: z vitežkim križem Fran Josipovega reda r>oštni tajnik Josip F i s c h e r, z zlatim zaslužnim krfžcem s krono na traku hrabrostne svetinje poštni višji oflcn^l Fran Kali s t e r, z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje poštni oficffaJ Alojzij Schmiđt, poštni asistent Trankvilij M a z z o 1 i n i, noSttil adjunkt Josip Rehar in po-Štarica Emilija V u i c i c fe, s srebrni« zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje poštna ofid-janta Mihael Lažner in Peter Nt-dižar. — Vpoktid Mnlkov 1866. do 1871. pod omili. Dunalski listi ob-Jivtjaio razRias, da se moralo črno- tek, dae 3. novembra, javiti za na-stop prezenčne vojaške službe pri svojih dopolnilnih poveljstvih. Vesti, da bo vpoklic starejših Črnovojni-Ških letnikov znova preložen, so to-rej neresniČne. —Osebne vesti s pošte. Poštna aspirantinja Marica S i g o v i c h je imenovana za poštno oficijantinjo v Krku. Premeščene so naslednje pošt-ne oh'cijantinje: Ernestina A1 j a n -č i č iz Lovrana v Opatijo. Marija H 1 a dni k iz Opatije v Škofjo Loko ter Dora Ropotec Iz Buzeta k c. kr. poŠtnemu urad u Trst 1. Umri je poštni ofieijant Svitoslav Pavič. — Vojni davek na železniške vozne listke bo, kakor poročajo z Dunaja. v kratkem uveden. Davek bo znašal toliko, da se bodo vozne cene zvisale za približna 20%. — Otvorffev c. in I(r. etapne^a pcštnecra in brzoi^vnefra nrada Be!-erad II. za zasebni promet, V ozem-Iju Srbije, zasedenem po avstro-ogr-skih četah, se Je otvori! zasebnemu prometu c. in kr. etapni postni in brzojavni urad Belgrad II. Posiljati se smeio od tega urada: dopisnice, odprta DJsma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci, posrne nakaznice, postno-hranilnične položnice in od-prto predana pisma z označeno vred-noetjo. Ta urad bo poslova! samo kot nredV'ni urad. Razvente^ra se morejo predaiatl na imenovem uradu tudi zasebne hrzniavke. __ Prisilna ponudba za surovo In be- Ijeno bombaissto blsgo v težf 20 do 160 „ranov za kvadratni meter. TrpoTinsKo ml- Tlt^trStVn Je tPmcliem ministrsiceRa Tikaza Z dne* 13. ar>rila 1916.. đrž. zak. St. 100 « ra^lsom s dne 1?. oktobra 1910 odredilo prMlr.o ponudbo 7a vse vrste surovih m beljenih glaflklh. t-7 3e nerzorcastih nomba-žastih t^anin v tezi od 2 ^ do 10 kg na 100 kvadratnih mrtrov ne slede na širino, način tkanja in Stevllko prele. Pod prisilno ponudbo ne padejo tkanine iz sufcanca, Kakor na rrimor tuli. Kanin, rrenartin, mar-ltlzrt. Kdor ima r celotl man.1 neew> 1000 m blaga, W ie podvrZeno tej prisilni ponudbi,. ea ne zadenc dolžnost prisilne ponudbe. Kdor ima 1000 m prijavi podvržene^a blaga ali vo? je do'žan do C. noveinbra 1916 Centrali za bombaž (Baumvollzentrale, DunaJ I., Maria Thcresienstra«*»e 32—42> ponuditi vso svojo zaloso tovrstneg-a blaga. Od vsa-ke ponujene kvalitete je poslati istočasno 8 ponnđbo 15 cm dolg vzorec v ćeli Širini blasa. Naznaniti je dalje množino in kraj zalome. Kđor ima spravljeno ponudbl pod-vrženo blaeo. je prav tako zavezan prijaviti Centrali za bomba! VSO množino blaga, ki Je pri njem spravljena, Ceprav množina ne dosega 1000 m In ne glede na to, kdo je lastnik. NatanCnejSe podatke glede te prisilne ponudbe dobe interesentje pri Centrali za bomba« in pri krajevno priRtoJnih tr^ovskib in obrtniških zbornicah. Prestop-ki'tega ukaza zlasti tuđi zapoznitev po-nudb se kaznujejo po določilih minlstrske-ga ukaza z dne 13. aprila 1916, Če ne spada jo pod stroSja ka ženska določila*. — Dobavni rarpis. C. kr. ravnateljstvo državne želrznice v Beljaku razpisuje dobavo materijali] za razsvetljavo, snaženje i. dr.: dalje dobavo vrvarskega pozamen-teri;"ske??a in ščetarskega blaga za čas ođ 1 Januarja do 30. junija 1917. Dobavni po-gojl se dobe. ako se poštnina vpošlje pri IV. ođdelku navedenoga ravnateljstva v Beljaku ali pa pri c. kr. obratr.em ravnateljstvu v Gradcu. Ponudbe, ki jih je sestaviti po pređpisanih vzorcib, jo vloziti pri ime-novanem ravnateljstvu v Beljaku ali pri obratnem ravnateljstvu v Gradcu najKasne- je do 18. novembra t. 1. 12. ure opolu dne. Odtis dobavnega razpisa je v pisarni tr-gorske in obrtniške 2bornice na vpogled. Iz 8ava pri Lancovem so potegnili truplo 37, letneea de?ka Ivana Mlekuža iz Koroške Bele. Deček je bil 26. pr. m. pađel v Savo pri Javorniku. Vinska kupčija na Spodnjem štajer-skem je letos kaj zanimiva in draga reč. Te dni je fiel znani celjski gostilničar po vinski kupčiji v Poljčane. Ne more se baS trditi. da raste po tamošnjih vinskih, gri-čih nektar in ambrozija; se letos, ko ja pri-delek precej dober, se tresejo najmoenejši možje, če pijejo izabelo in šmarnico iz te okolice. A podjetni vinogradniki prođajajo to pijačico po — 2 K in ćelo po 2 K 40 v. Kar je pa belega vina, zahtevajo zanj do 3 K; nekateri pravijo, đa bo stalo novo vino po zimi 4 K, jeden je trdil, da bo dose-gel spomlađi zanj 6 K. V tej smeri nekako se giblje vinska kupčija po ćeli dežell: do tični, kl so dali svtjj mošt pod 2 K, prelivajo sedal bridke solze spoznanja, da so jih na-vihani krivonosl vinski preknpci z Dunaja in drugod tako presleparlli. Domaćim go-stllnl^arjeim zaplrajo pred nosom vrata najstarejši znanci po vinskih krajlh, ker pričakujejo iz Izraela naravnost besne cei ne. Kc.ko bodo morali plačevati po gostil-nah oni, ki so navezani na njo, koatarec vina, tega Bi đanes skoraj ni inogoče domisliti. Letošnji pridelek je ie po mnogih kra-jih popolnoma prodan. Senzacijonelna filmska sari ja Ta! ar-to . Ideal - Kino. Kinematografija mora veđno iskati nova pota, da s maso svojih izdelkov zanimanja posetnikov ne otopi In uniči. Radi tega se lotevajo filmski režiser-ji snovi, ki publiko naravnost osupnejo ter vzbuajo pri njej vsleđ vsestranosti oživljeno zanimanje. Tak poskus te vrste »ta od nas nabavljeni seriji >Talarso« in »Homun« kulu««. (Homunkulus-serija priđe čez 2 teđ-> na na spoređ) »Tatarso« serija se predvaja Jutri, torek 31. t. m. do četrtka 2. novembra. Junak te serije *Ta!arso«#e telepatič-na uganjka, mož z zelen imi očmi. ki svojo umetnost stavi v službo, da razkrinka tolo-vaje. Vrsta napeto zanimivih đogodkov, nanizanih v tem filmu bo zbndila v vseh krogih filmskega občinntva najintenzivnejSe zanimanje. »Talarso« serija tvori privlačnost prav posebne vrste. Kino - Ideal. * Pozivi V petek po dnevi je bilo v Sp. šiški štev. 66 (hiša PogaCnik) odpeljanih B sodOT bodlsi pomotoma ali v đrugem na-menu. Dotičnik se pozivlje, da jih takoj vrne, sicer ga bodem policijsko sasledoval — Jos. Mtček. Žrsbanje razredns loterlje (5. razred, li. <3«n). 10.000 K dobi 19.523. 10.000 K doW Stijg 4. »SLOVENSKI NAfcJOD*. dne 30. oktobri 1910. 250. Stev. 1000 K dobe 9fl€, 203*5, 31OJ*, 4#Ja4, &.1S9. &T.S6^ ^4.0», «$j0at, S&JU4, 17.670. S7.#55, 92.736. 97JJ66, 101.164. 103.26«, *11~S4«, 113.366. Po 1000 K dobe 6056, 16J97. 1&546, 23.875, 32.079, 32.403. 34.7*2, S4.n&, »JOŠ, 57.582, 3S.851. 41.306, 43.911, 49.232, 9t.*03, «1.23«, 62.#5T, 62.621. «3.292, «4-912, «4.954. 70.113. 75.719. SO.552, SI. 123. «4.244, 85.156, 90.212. 9A.651, 95J209, 97.575. S8.&58. *J3-S3i, 102.715. 105.J96, 107.2:5, ^§/.226, 113:173, 114.5??. Aprovšsacšla, -f- Odđaja krotnpirja za V. okraj se začne |ucri, v torek. Na vrsto pri-^cjo od 8. do 9. ure doooldne st. 1 do 120, od 9. do 10. ure št. 121 do 240. qd ia do U. ure št. 241 do 360. od 2. cfo 3. ure popolđne št. 361 do 480, od .1. do 4. ure št. 481 do 600. od 4. do 5. re. It. 601 do 720. — V četrtek, dne 2. ikv .inbra. pridao na vrsto: od 8. 1 • :r? dopoldne št. 721 oo &40, od 9. du ' . ura št. 841 do 960. qd Kl do 11. u.-e št. 061 do 10S0. od 2. do 3. ure popoldne št. 10S1 do 1280, od 3. do 4. ure št. 1201 do 1350. od 4. do 5. ure popoldne zamudniki B. okraia. 4- Izvoz prašičev iz Osrske v AvstrHo. Glasom listov ie me3 tiu-naisko m budimpeštanskd vlado dogo vorieno, da bo za nekaj časa sploh ttstavljen izvoz pra-š ie e v iz Ogrrske in bo dopuščen sele po i ne je po posetniti pred-pisih. -f Vesti o uredbi nakaznic za meso so neresnične. Aprovizačni posvevovalni odbor na Dunaiu je skienil irvredbo takih rukaznic opustiti, ker najmanj polovica prebival-stva itak ne ie več mesa. Zato pa pređiagajo sedaj nekateri dunsjski listi, da bi se naj uvedle kombinirane karte za živfia. Kcor bi ne kupovni mesa, ta naj bi imel pravico nakupiti več drugih veg;etaričnib živil. Ker pa so množine naj važne: si h z\v\\ (moke, kremroirja itđ.) že itak strofo odmer-jene in se ne da}o zvišati. je malo verjetno. da bi se ta predlocr mo^el vresničiti. ne da bi se istoeasno reducirale dnevne množine za tište ose-be, ki kupuje]o ali ki bi kupovale meso. '+ Prodaja kreha v CeVHi. V Ce-]]u peki krufea ne smejo prodajati sara*, temveč ga morajo oddati mest-rri prodajalni za kruh. ki pos'uie v đveh lokali h ter razdaia kruh na krušne karte pn vrsti števUk in sicer vaćno 7i dvo dm s!n*oaj, -f Pomanjkanje sladkorja v Mariboru. V Mariboru primanjkujc s'.ackorji. "f^r.je dni se je ra.Sirila rovorica. da ea imajo posamecni trgovci Še velite zalome, ki pa jih zađrž'ijejo. Vsleđ tega so nastala pred posamesnfmi trgovinami zbiranja in Ijudje ro zahtev*!i. da p<» jim IzToči sladkcrja. Sedaj razglasa m»str.i magistrat v 1 istih, »va( kf jo t:v«»del ms«sri-strat, pa je doanala. da so mnoet peki r>o-■rabill belo moko 1a skrirno iKdelovaa> be-le^a kruha in so tako Emanjšaii kvantum, %1 je za prehrano Eerlina na razpolago. Same stoiirL • 20.OOO ^a4>ikth Umetskih drttiin ni-raa, strehe ki namerara ae sanje zgraditi j«M)O posiopij. Kia te kđaj, to še ni znano. • Sott v©»«nie««rjcv »a zaprfc t bu ^impešti, Izmt so z vsakovrstaliol zrvj>a^a.mi •idražili mesa • V VariUvi co ifemel ustanovili n«m« Jko osemrazreiiiio Solo. Ka&tanill so jo r pOSlopjU ncKdaBJega poljskeg* finanCnega ministrai va. • Devetieten samonaorilec- V T**rpitz-ac^.u na >iftinšlte«n ee je devetleten iolar obesH, ker }eUli hraao n«sadorot|«a te sa crroje godmjanje pokarmn. * NaJsUrejU Ud ja nm «v«tii. nerv«« ska ladja »Gotha C»on« m j« te dal potopila na potu li Stoekholma mi Finsko. Ta ladja je bila zgrajeiia leta 171«. in tore) stara 200 tet * Pieaalka vohunka. ftvicaraka vlada j« isgnal^ bavarsko Tarittd - pltsalk^ Cliristoff i3 bvirp. Tr p!esa!ka Je ivečer na Oviru kazala pvo'c ud*\ Cez tlaa pa ee je ba-▼Ua s vohuustToin. Pri sodnl obraTnmvi je bila sicer oproščena, a izenali ro jo vendar. * Eksplozija v Turinu. Trč«nj« dveh vlakov pri Pizi. Ln^ano, 27. oktobra. (Kor. urađ.i Vsled eksplozije v turioski torarni Mi-julin je bilo veliko sklatiišfe kemi^aih \ojnih materijalij in velik del tovirne fteme porušeno. 4 de-avci bo ubiti. J0 ranjenih. Pri Pizi je zadel brzovlak. ki j<» voiil mnogo TOjakov na dopust na jug, na blagovni Tlak. 27 vojakov je ranjouih. • Vojni liferantje. živinozdrarnik St^iner v Karan .eb^pu ;e pri nakupovasju konj ia gored za armađo prefz^mal Ie konje iu govrdi, katerih lastniki so rau sa to po^abe nekaj plaćali. Tuđi je sam kupoval konje in jih po drugih ljudeh dal aamemu s©bi predstariti In Ih dosti predrago prevtel ta armađo. Obaojen j« bil sa pet let Ječ-e. Zaradi podKupoTanja je bil tuđi obsojen rue«tni sretnik v KaranaeUesu KdTard fiati^tlni na oseci meseter, već ±i-▼inorojcev pa od 7 ni^soc-ev do emv.a -eta. • Matto v Maribor v Turdijc. ?ođ trn nasloTom peroćajo mari borik i UnU, Ua M ?e imela vriiii v Mariboru t bližnjem < asu po to val na razsUra za varstvo dojen^-kov. Mestna oLJina j« vse potrebno pripravila ter j«» hotela z razstavo sdniiiti ludi breiplaCno ambulatc: ično zđrarljfnje doj«"-čih n:at";\ PretI par Unevi pa j© doiio od razitaTncpa vodstva obv*'Rti!o. da »m rac-stava t i; ari bon; ut* more vršiti, ker ro jo poslali na iiru&cjo tur^kefa Rdečega polu-iues-^a v — i'aris:ri»t?, • O romunskih grozovttostih na Sed-mograškem. Poroda se, ni!i, lski roditelj r p. 20 K, me-sto vene* na krsto bla^opokojn«" gdm. Marice Cirnpermanove* na Polzeli. Hvala! V. ceznamek porodom dni darovanja došliii daril. Nabiralne pole gosp. An--; Kresse. Ma^đe Pchleimcr, Avguste Kri-sper, Jakobine Navlas in N^uberger. Ne-imcrioran in Josip Krisper po 200 K. kre-roSkof dr. Jeglič. de-it Ini predseinik Hea-rik grof Attems. Mari;a grofica Attema, Ivan Krisper. dmžina dr. Mahr. komerri-jaini sretnik Woschnagg v šoštanju po 100 kron: Viktor Gartner. S. Gruškar A. Lx>-rant. I. ljubljanska skladovnfra in kreditni zavod po 5f> K; Schnetlitz 40 K: dr. pl. HIeiw€-is 25 K: pclhorni!: pl. Holl^ffha. Hanna pl. Zhuber. Ivan Krosse. Peter Schleimer, Marija Janesch, Josip Mayr, Hamraerschmiflt, Av^unt Jagodic. V. Har-manc. Hilcla Nell - Mahr po 20 K; H. Pe-ters. Jos. Vesei. Pf-tcr Krisch. dr. T^eo p. žužek. KremenŽek. Leo vitea Grasselli. Seb. grrof Giovanelli, okr. glarar Friib 2npnek, vladni sretnik *1r. Bexj?k, dež. selski svet-nik dr. Opeka, Rubbia, Kaltenecser, vlađni svetnik dr. Pr»imarer. Holl<»^h«. Bloudcl:. Sehonberger. Kot>var, L. M. Ecker, G. Terci ina, Bernsrđ Polak. Mary OHto. Koru, Adolf Kordin, Schantel po 10 K; daril« po« KiK = 113 K, skupaj 2773 K. Pri šteti morajo s« 5e čisti donesek od ^.Glasbene Mi- ! tic^r v koriit dai darovanja prirejpne£a koncerta v znesku 402 K 04 v in darilo go- ■podiđa« Aat Đvmlka ▼ MmAnwlUei t saackn llK.tk ishrasiHl dar« ▼ »caka S7.5t€ kr©a 03 r. Ur«j ikapaj 4t.771 K 07 t. Umrli so v Ljubljani: Dm 27. okt*bra: Ivana Rihtar&ić. rai^arjera rđova, 72 let, Marije Terezije t:e*;a li). — Tčfeiijn PavletiC, zasebuica, SS let, Ciizabctna ocata 5. — JoMp Jagfer, bivši ključavničar, 58 let, JapLjeva ulica 2. — Fran Kalister. hiralec, 83 let. Radeckega ce*ta f». — Bogomir Brozovtf, ein pregled-nika okrajne bolniške blagajne. 1 leto. Ma- j rije Terezije resta 13. — Marjaoa Deinšar, I Blužkinja, 48 le^, RniV-ćkosa cesta 5. j V deielai bolnlšniel: * , Dne 2ii. oktobra: Stanislava Poglajen. delav?eva hči, S dni. — Marija Golja. ;>o- ' »Mtnikova ti»n», 36 let. — Ivana Bolčma, i •lužkiDja, 42 let. l/A2]fL{»\\ In odcovor;i! urednik: Valentin KopUar. Lastoina in tUk »Narodne tiskarne«. VIltBllifll tura« trc »• i:;ve pri la^tnlci ?. :?anl Trao( Cssta bi Sh- ___^_^_^____________ ___ ._____r___________________________ ) WFW H*» m€ m«B9sl{ivo I knjigovodkmf o z Te&Seta« prakso. ^505 - Pisiner.e poimčbe «» upf-vn. »S!ov ! Naroda* pod „ajrafcaa 3S05". pod ogocinimi pogoji. Kupr.e ponudbe ; je podati paj! ?.sr«e!> d"> fv ro^crribra ; na cssti na Rtžfiik, vila 41, Ljub^sna. SfflT* USe S3 ve£je, euho | • ^l?E4#_t^i>A «_3e I^lf^l • • SlliiviSii« alt \QKul • lahko tuđi par malih prostore*, ako i so sLupaj, za iakoj. 3482 Pooudbe na fP«St_it predal tU 4*1. 1 Trsovine z pošfninii kartami debe zaatonj cenik o krasnih povostih po bre?.lconknrenčnih cenab. 3151 j penger, Dur.p] XV, Lfihrgasse 4. ; Knpnlem les 1| smrrirof in Iio;ct, ekro^ci m &m ; deskr, ko?unjcv les (hlodi ali SIm cep!jen), bukova drva prot* <^o- ^ tcivini. — N?*7rr\črr por-u !be z n?*- ^| ▼cdbo cen, doT?ioc, prereza, roka BE oddair naj sr *pošl>e tvrdki E» ( Vinko Vsbič, Žaiec, ' Južmstaj. || : **£? PIAHIHO. Ccojene ponadbe na opravn. »Slor. Naroda« pod fyPlmnlno *U 12/3451". __________________345__________________2 t S 9__r __f__!__k__MQkj|________i___P ____ za mehaniško obrt, se sprejme« Kje, pove upravništro »Slor. Narodi«. i ijS|es|A od medu« v K. MILKOVIC, Moite pri UuMiml Poro Ča naj se : ali so madftoe ali suhe f Množi aa in cesa. 2493 ■^ trgovski pomoćnik starejŠa mač, vojaSČIne prost, idli masfo Kfivfati v kako većf« rnaamfaktaree ali ; meiano tr^ovlao. Pismene ponudbe na upravništvo »S!ov. Naroda« pod „J. WL 3^ft3"._________3463 Lcli! ali DlBIlaJalKB sažetnico, ki je zmožna obeh dežcJfinS jezikom se sprejme v nakl to« kajšnji trgovini. 3484 Kje, pove upravni&tvo »Slov. Naroda«. .tapfi--8».ia s-i-s: — Novski pomoćnik mS5liiW t B^n|4> bruar z 2 ali stareiSa mač, vojaSčlne prost. i«tt ma«to # 3 sobami fer «««!*** v kako većf« Mamfafctara* »JI pritiki-nami. — Ponudbe pod „taLko} meiaa0 ^^^a«; BaMto inbifesa gospa vesća Stirib jezikov, ioli •pravila 1a piaipolilt. 3507 Ponudbe pod „AkadMtitoa 3507" na upravn. »Slov. Naroda«. nemSko. 3506 Puntidbe n.T upravništvo »51ov. Nar.« pod „Farfe^t 35G8*'. Pt*^wi*» (ifa!ari«) bukove in M|jl| krasto.c /i držnvno illSb^ žeieznico k^JTOjO po *■* najviši ceni in pri več-jem ^tevilu pre^krbi tu dl ćelavce Bo-doli Der_fanf Lai^i trg, zSia.er.iko. 3502 £Pii.Wt U<^ji* braar z 2 ali 3 sobami ter pritikiinami. — Ponudbe pod „teko} ali tebmar 35£68U na uprav. »Slov. Naroda«. 35L8 Si2!10Van{£ z dsetna ali več sobami ter kuHnjo za tekiii. 3503 Kdrt, pove epravn. »Slor. Nareda«. H^fr^ ^*'■?P %tIdihn If a * ^ f^ajvedii izberi pri poroda ' MINKH H©HVAT. modistka ' P JOl^f ^-^^M« S^ai^i ♦■••« frt-ptif 21 i UsAr!0 Oka/ »nd> Slano. ^ - &l -j^ _r*«A 3 ^_^ %k4CS ■ ■ & ■ p>_[ ^V ■> V5 ^m ■ JHb B■ j Fopraii^a r.arcsnejc« 2954 Popravila najoe«»«J«- I *_________________________________________________________________________________________________________________________________________ . .vetttcni salon VEKTOR BflJT: USJOUgNS, Selenburgova ulica št 6 = zrnv&rs glavne pošte : sq pr^-aro^a o ^r«!fki e»tl^9|oie||a praznika Vseli sveiRr^ov za napravo Icrasnlli s^ežih in suhih Cer>3 r^zsra2. Post?ežftMi toCfia. Rodbina Eberl se iskreno zahvaljuje za mnoge dokaze blagodejnega sočutja povodom prebridke izgube, za obilo darovano krasno cvetje ter za mnogoštcvilno časčeče spremstvo pri pogrebu. 3511 Vrizntmo najni&je cene 1 Zp fii^^kfi Qfi7nnn priporoča tvrdka Gr i čar & Mejač Ljubljana, PreSernova nlka St 9 svojo bogato aalogo za gospode in dečke ter mične novost 309 y MM la ta ii Mm. Ceniki zastonj in franko. _________________________r__r__;_________________________________________________M_______H ' ~ "' ~ ---------------——---------------------------------------------------->---- _l^^_Baiai^aawBBaaa»iaa^a^BBa^aia«a™aaawip™a^B^aaaiaKaa«iw^a^aBa^aaiaa^a»HBa^aaaB ^»™ ----------------------------- ZiBonska ulica sr. 8 tl * ,. ^ „ odprto skladišče nasproti štev. 7 -*————— odprto skladište nasprott stev. 7 priporoča cenjemm damom in gošpieam svojo bogato izbero najakitsneje nakitenih khbukov, vedno novUt thmajtkih modeiov, pra&mk oUik prvoprštmk tovaru m najmodernejšega nakita. Velika izbera v velaur klobukih. Ž,alni klobuki čedno v zalogi. ■i^hmmbhmmb Z*****)* MOTOČUa *brđiom p&Ue. wi^~—mm—mm——mim^~ 1__ Popravila po ielju -