Številka 21 d. Trst. v četrtek 10. avgusta 1905. Tečaj XXX. ir Izhaja vaakl daa. r»dl ob neoeliah in praznitih od 5. uri. od ponedeljkih OD on ziutraj. fciiBl/Ef *te»11ke »e oroamirnjo po 3 ootć. (0 rtottnk) * m lotin tohaE&rn&n v Trflu in okolici. Ljubljani. Gorici, >1; . Eraniu. Mariboru. Celovcu. Idnii ?t. Petra. Sežani. Sabrežini. Novemmestu iid. f(la«e li naro^bf soreifini urravi lista -Edinost". likt J trii* Galatti it. IS. — l radne are 4o od 2. pop. 4« ». ne^>r. — Cene oeiannm 16 rt na vrevi petit: poslanice, »na rtu m*, javne zanvaie in domaći olgiaai po pogodbi. —r TELEFON «tev. llaff. Edinost Glasil« ptlitičMoa iruitva „EdiMtt" za Prinarsk«. V edinosti je moć I Saro&nina znala m vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brez dooosiane naročnine se uprava ne ozira. Vri doDisi naj se pošiljajo na uredništvo liata, Kefranko^ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glor*io Galatti 18. (Narodni dom-l ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koaaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „iMinont" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. iS. PoStno-hranllnični račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Lineviča. PETROGRAD 9. General L nevič je dne t. m. poročal 11 kraja vztočno od mandarinske ceite : Dae 5. t. m. je bil proti eoteak» biiio vasi Hsgov potienjen naprej oddelek armade. Približno 35 verat južno od Ttu?u so Japonci stopili v ofenzivo ter so obšli obe ta Si krili. Naš oddelek se je vsled tega »oral urtakn ti preti severu. Blizo ao-teeke Medovlin so Japcnei naleteli ne dele tega oddelka. Ko so se isti ustavili ter Be je unel boj s streljanjem, ee je sovrsžnik v južni emeri umaknil. BrZOidVn6 VGSti Bindikatov, edr bp, da zastopa ekupina Mor- J " gan stališč*, vla b; krčila pot boljim odnaša- Morilka Sykore pomiloščena. jein mej Zveznimi državami in Kitajsko. DUNAJ 9. Fran6ieka Klein, ki je bila Francozka eskadra na Angležkem. radi umorstva na starcu Svkori obsojena naj PORTSMOUTH 9. (Reuterjev biro.) smrt aa vešal.h, je pomiloščena. Smrtna Edvud je dan(ja parado nad kazan jej je spremenjena v 20 letno ječ.. | Bdruženima eskadrama. Francozki pomorščaki Druga obletnica kronanja papeža eo kralja pozdravih s klici. Kralj, valeški Pija X. priče in vojvoda Connaught so nato z admi-RIM 9. Povodom druge obletnice kro* j ,aiom Caiilaidjm zajutrkovali na admiralski sanja Pija X. je približno tieoč oseb priso- iadiji »Massena«. Nato je francozka priplula stvovalo zahvalni s užbi božji. Navzočih je v portsmoutsko pristanišče, kjer bs je MIROVNA POGAJANJA. LONDON 9. Dopisnik »Diily Tele grapba«, ki je potoval z \Vittejem v Porta-meutb, je svojemu !iaia obš rno eporoč.1 o ruskih nszcrib glede mirovnega vprašanja ter pravi, da Rusija odločno odklanja vojno odškodnino, tako nofe tudi ničesar eliiati o tem, da bi odstop la katero koli rusko oz?m-Ije vefevsi otok 8abalin. PARIZ 9. »Mstinu« so sporočili govo rico, da bo Rusija predlugaia Japonski, da bi odkup la otik Sihalin, s tem bi bila *ojna odškodnina uravnana. PORTSMOUTH 9. Na prvi saji mirovne k n.f*renee bedo prisotni, kakor se si ž , le štirje pooblcš?enci in morda od vrake strani en tajni*. Na tej seji se pregledajo {»overilna pisme. Razprava o vprašanju, na Katerem jeziku da se imajo voditi razprave, pride najbrž na vrato na današnji popoludan-cki eej\ Pričakuje *e, da bodo pozvani ca posvetovanje tuii nekateri atašeji obeb odposlanstev. PORTSMOUTH 9. Mirovni pooblaščene; so ee ee-tali danes ob 10. uri dopo-tudne v pomorskem arzenalu. OJdelek pomorščakov je spremil pooblaščence do zboro* valnice. Pred poslopjem bo stala straža«umrJe. pcmoršJtkov dokler bo trajala konf renči. Izjava Witteja. PORTSMOUTH 9. (Rsuterjev biro.) M cister \Yitte je včeraj nasproti neki oseb', ki ga je intervivirala, izjavil, da želi etoriti vse, kar je v njegovi moč\ da ee sklene mir ; vee je odvisno od tega, baj da bodo eshtevali Japonci. On tt^ri vee možne, da doseže z željeni c l'. V slučaja, da se poga ;an a penes-eč je, sodit bo svet, koga da zadene odgovornost. bil> 22 kardinalov, diplomat.čni zbor, plem« stvo in prelatje. Maso je pel Merry del Val. Petje je vodil Perosi. Sestanek avstrijskega eesarja in anslež-kesra kralja. DUNAJ 9. Povodom vojaških vaj, ki se bodo v prvi polovici meseca septembra vršile na Češkem, se cesar Fran Josip poda v Plznj in tukaj se aestaae z angležkim ob veliki navdušenosti množice usidrala. Pismo iz Rusije. ii. Ruski narod ima v svoji naravi in svoji usodi mnogo črt, lastnih vsemu slovanskemu nareda. Nsj onenim le usode trpina: 81o- kreljem Edvardom, ki pride dne 16. t. m. j vene. f pejo krmitelji iste države, za katero v Marijine vare. Ustaja na Kreti. K ANE A 9. (Reuterjev biro.) Ustaši so bo se polastili ctrinske hiše v vasi Castelli ter niso heteli dopustiti, da bi ruska topni-čarka »Hrabrv« izkrcala oddelek orožnikov, ki naj bi zopet zavzeli carinsko hišo. Top-ničarka je nato s 120 stieli bombardirala in razruš la vas. U^t&ši, ki so b streli ranili dva pomorščaka, bo koneČno razvili belo zastavo. Nesreča na železnici pri Sprembergu. BEROLIN 9. Uradno je konstatovano, ae je tolikokrati vestno in zvesto prelivala slovenska kri!! Ruski narod je ustvaril iz pičlega moskovskega kneževstva ogromno državo ter je postavil aa prestol nebogatega pleaeaitaša. Ni še tako dolgo — komaj 10 let je temu — kar aa je vnuku trga pleme nitaša epoš-ljivo, da-ai kislo, smehljala vsa Evropa. Liberalna vlada skuša potisniti ta narod pod mizo, okoli katere nsj bi se raz-aeli gospoda: Židje, Š edofili, Poljaki, Ar-meni, Tatarji in — naši renegatje. Narod gleda že dobro leto, kaj če to rači! Jel je doumevati in ugibati : Miza ta-'e je vendarle moja ! Jaz sem jo naredil ! Glej, gospodi nja vlada, to vendar ne gre. Prvo m e- ne zagotoviš NE\V ORLEAN8 9. 'Včeraj je za rumeno mrzl co na n^vo zbolelo 40 oseb, 4 so pa umrle. NE\V ORLEAN3 9. UkljuČno Blučajev o katerih se je včeraj sporočilo, je za rumeno mrzlico *'»0 oseb obolelo, štiri so pa da je bilo povoiom nesrečs ni železnici pri Sprembergu 14 oseb ubitih, Air. Si« bile pa j 8 t o je moje. Ca mi poškodovane. i mesta pri mizi, si ga naredim sam ! Cujel- Rumena Mrzlica. Gostje, ki hočejo biti gospodarji, buče, narodu pa treba miru in reds, ker hoče mirno delati svoje delo ! V Moskvi bo agitatorji skušali prirediti štrajk, ali delavci so poevali stražnike in kozake, da prepode egitatorje. Tako je Moskva ostala brez štrajka delavcev. Štrajkali bo pa — liberalni profesorji in študentje, pa tudi nekaj advokatov. Ker niso našli tu poslušnih ušes, so ee agitatorji napotili v Ivanovo-Vcznesenk. Tam so od začetka imeli vspehov. Ali ko so delavci — brsz dela občutili lakoto ter se vsled tega zopet oprijeli dela pod etirimi pogoji, bo odpluli agitatorji po Volgi, spremljani od pro kletstva delavcev. Agitatorji — večinoma Židje!!! — bj pripluli v NjiŽnji Novgorod, da bi razguali znani »Veliki BomeDj«. Delavci pa io jim prijavili že prvi dan, da jih ne žele poslušat. No, drugi dan so delavci in trgovci naznanili policiji, da se hočejo sami poravnati z sgita- Kreditni zavod za trgovino In obrt. DUNAJ 9. Semestralna bilanca avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt pokazije č stega dobička 4 603 151 kron. Kitajske železnice. OY5TERBAY 9. Kitajski odposlanec je danes obedoval pri predssdniku Rooseveltu ter je pojasnil stališče Kitajske glede vprašanja železn e? Haokau. Kakor je »Herald« zvedel nadaljuje skupina Morgan pogajanja, da bi železnico prodala Kitajec m. Ker se ni jemalo ozira na ponudbe različnih evropskih PODLISTEK. 209 Prokletstvo. fifOdcTiBski roman Avcaata fteaoe. — Nadaljeval hi dovršil I. S. Tomi6. Prevel M. O—O. — Rotim te pri živem Bogu, Berislav, te hodi, ne stavljaj po neumnem glavo v nevarnost. V tem eo se odprla za deklico vrata in v sobo je planil stari križar Filip ter zakli-cal Berislavu: — Cul sem zunaj, da hočeš navaliti na dvorišče, ali sreča je, da ti gospica tu brani. — Bog ti blagoslovil jezik, oče Filip, je zaklicala Angelija nekoliko potolažens, v pravi čas mi je d.šla pomoč, ker mu je slepa etraat zmot la oči. — Kaj, gospodar, ti da bi sam navalil na Prišlinovo četo, ki te more sesekati v enem hipu ; c , ki si izobčen, obsojen aa smrt, da bi pokaral avoj obraz največsmu neprijatelju svojemu, iz čegar krempljev si osvobodil to deklico zaročnico svojo ? ! Mrž nja Prišlinov si je vpisala globoko tvoj obraz v svojo mtšSevalno dušo. la da te zaloti, da te vidi, kako sam stojiš proti vsej Četi, njegovo maščevanje bi se zaamejalo kro-hotno, živega bi te zgrabili in dali krvniku v roke. Ali se ne spominjaš, čemu da smo prišli v Zagreb ? Mari za to, da se neumno pobijamo po ulicah ? AH nismo prišli po višem opravilu, da to kraljevino res mo is rok Sismana ? A ti pozabljaš vb9 to. Slepo hočeš napasti, pokvariti nam dobro srečo, izdat' namere naše in pokopati ljubeten svojo. Tudi jaz nisem plašljivec, ali pod živo glavo ne bi se hotel pokazati razbojnikom, ko ae čaka s/eteji vfviseneji posel. Gospodar, zapomni si tudi ti, da ti ima sablja bliskati na drugem mestu, kjer se dele države, a ne snopi. Daj mi ta meč in miruj, sedi na stran svoji zaročnici in Sekaj, dokler nas ne pokličs določena ura, da redimo do movino ! Berisla\u je klonila desnic), ki je neprestano držala britki meč. Nežno se je Angelija privila k njemu, nežno aa je izvila sabljo ic rok ia rekla: Tvoj meč, B-rislav, bom čuvala jaz, da strela ne udari prerano na krivo mesto. torji, če ns bi pol cija hotela skrbtt ca mir in red na delu. Tretjega dne bo delavci in trgovci b pomočjo meščanov pognali agitatorje iz mesta — vendar brez prelivanja krvi. Oetrt.i dan so zašumeli agitatorji v nekem predmestju. Zahtevali so, da se zaprejo fabrike in vsi zavodi. Začeli so streljati in napotili ao se v mesto. Tukaj pi so začeli klestiti agitatorje : delavci, trgovci in meščani. Na cesti je ostalo ubitih 12 agitatorjev, ranjenih pa do 50. Da jih ni policija vzela v zaščito, palo bi jih bilo, seveda, še več. Citali ste brzojavk, ki eo ep ročale, da v Njižnjem Novgorodu je »punt«. Da, punt, kurijozen »punt« je bil to, če organi vlade ne Ščitijo mirnih delavcev in meščanov na poštenem delu, ampak rdeče praporje izgred-nikov, ki imajo čudne pojma o hvalisani svobodi : vse naj bi se pokorilo liberalni sanjariji in Bvobodi — rušenja ! Ni čuda, da je kursu narod začel majati z glavo in stiskati pesti. » Konstitucijo-nalisti« bodo imeli neke noči strašoe sanje. Liberalna vlada bo na razpotji... kega naj ščiti: ali narod, ki je zgradil veličastno po-alopje ogromne ruske države, ali ž dovsko: libsralno lačno inteligenco, ki ruši to poslopje ? ! !! Menimo, da se libe/alci v viših krogih zavedo. Resolucije na peticijah kažejo vsaj, da so si tudi v Peterburgu začeli mencati oči. Peto okrožje orenburžke eparh;je (škofi e) je padalo vladarju — ktkor že omenjeno — peticijo, ki jo je podpisalo 38 000 »ver-nopodannih«. Ko je Gospodar prsč.tal peticijo, je s s7ojo roko napisal na njej odgovor : »Rusi se smejo zanašati na-me. Nikoli ne sklenem miru, Bramotnega, nedostojnega Velike Rusije!« Takih peticij so prejeli v Peterburgu na koše. Ali Židje pe^erburgBke telegrafne agenture in liberalni sotrudniki ultra radikalnih časnikov menijo, da ne treba, da bi obveščali o tem pokroviteljico »ruske revo-luc;je« — milo j m Evropo. Prikrivanje resnice, pa-Čenje takto? in kosmata laž _ to jim gre bolj na roko. K a 1 u g a, 21. julija (3. avgusta) 1905. 31. Bole. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 9. avgusta 1905. (ribanje ruskih čet. Dopisni* londonskega »Daily Telegraph« v Osaki poroči od 6. t. m. : Rusi, ki se nahajajo v smeri Toraku, ima 17.000 mož pehote, 7000 kozakov in 30 topov. Te čete — Tu ti je, čuvaj ga, prav ste govorili, bil sem neamea. Na dvorišču to orežaiki neusmiljeno pahnili na etran meščana Z vana in v hipu so prevrnili voz, da eo se snopi rszleteli na široko. Brezobzirno so začeli divjaki šteti snope in vleči ven vsaki šestnajsti snop, ali te, kakor jim je prišlo pod roke, ampak izbirali so najlepšs, najbolj zrnate. Ž.van je stal kakor kip iz kamena, gledaje'to ne usmiljeno plenjenje, ko so slepi in besni orožniki grabili sad njegovega enoja in so z velikimi nogami gazili lepo zrnje, ki je inelo hraniti njegovo hišo. Kri mu je kipela, v srcu mu je bilo, da bi se zjokal in dvomil je skoraj na večni pravici. Toda osvestil se je ter obrnil obraz od razbojniške čete, šel po stopnjicah do vrat svoje hiše. Prišlin pa, stoječi uprtih rok sredi dvorišča, je gledal škodoželjno za Ž vanom in aaklical za njim : — Ej, gospodar, počakaj malo, skoro svršimo to opravilo, pak nsislim, da sem zaslužil od tebe hladnega napitka, ker vročina je velika, a jaz grozno žejen. — Ako si žejen, ee je obrnil Živan, pošljem ti hladne vode, da se napiješ, ker tadi živali Be daja vode, da ne počepa od žeje. Vina nimam z£-t9 in moram štediti, ker pod jesen pridejo zopet razbojniki^ da nam bodo grabili naše vino, kakor daneB žito, ako Bog ne Bpusti strele na njihovo streho. Z Bogom, Prišlin, zapomni si današnji dan ! Nekoga zaboli glava ljuto, priBS-zam pri svojem imenu. Na te jezne besede je odgovoril Prišlin silnim krohotom, a za njim, se je zaemejala vsa njegova četa. — Ej, čujte ga, Čujte ga, kako se srdi in grozi s pestjo v žepu, ta kramarski junak. Zapomniti si hočem jaz ta dan in ako Bog dade, bo več takih dni. Zberite možje, kar ste tu nabrali, pak potem dalje! — Kaj ? je rekel Gregorović, prijemši Prišlina za rokav, ti hočeš dalje, pak nisi pogledal v hišo. 0)cčal si Živanu, da mu prideš v obiske. — Saj sem ga obiskal in se pošteno pozdravil žnjim. — Kaki obiski so to ? Niti praga njegove hiše nisi prekoračil, niti mu nisi pozdravil žene, niti ne sel za hip; da jim ne odneseš spanja. A jaz ssm se tel ko veselil, da nas vsaj malce počasti z dobro kapljco. (Pride le.)- n so došle na novo. ampak bo bil« premeščene z desnega na levo krilo. Japonci opazujejo Ruse, ki skušajo utibotapljati provijant iz Mandžurije. Vsled tega bo eovraž&ikn težavno, da dobi od tam provijanta. Mej Ruei je bilo videti nekoliko Mongolov. Vračajoči se ruski ponorščaki. Iz Lubeki porcčajo : Od posadke ru ekega pomcžnega križarja »Rua«, ki se je potopil povodom bitke v Tsuš.mi, sta do spela semkaj preko Kiela na parniku »Deutachlend« dva kapitana, pet drugih častnikov in enajst mi ž, ki so potem odpotovali v R go. Japonsko brodovje v Baltiškem morja. Iz Pariza javljajo : Agentura Fournier poroča, da je neki člen japonskega poslaništva izjavil, da nameravajo Japonci v slučaju, da se mirovna pogajanja rezbijejo, poslati svoje brodovje v Baltiško morje. V strokovnjaških krogih pa menijo, da tega ne bodo J<»p~nci poskusili, ker bi njihovo brodovje utegnila zadeti s'i5na katastrofa, kakor rusko pri Tsuš.mi. T okrožju Vladi vostoka. Ruski listi poročajo iz Vladi vest oka, da eo -s inozemski vojaški agentje, ki so ob'skali m t eto, zopet vrnili v glavni stan vrhnega poveljnika. — Kitajci so spravili svoje žfne in otroke v Hobarovsk. Vsled obsednega fctanja so cene živil jako poskočile; funt me&a stane 40 do 60 kopejk ; funt soli 12 do 15 kopejfc. Izjava maršala Oyame o zrršetku vojne. Vojni dopisnik p« trograjskega dnevnika »Rus« je brzojavil : Razširja se govorica, da je maršal Ovama v Cantafu izjavil odposlancem k tajskega prebivalstva, da pričoo iahko z delom na poju, ker da bo vojna kmalo d »vršena. Mirovna pogajanja. Poseben dopisnik iz Petrograde, ki se vsako toliko oglaša v praški »Politiki«, raspravlja vzroke, radi katerih si a) razne države, in b) Japonska sama žele sklepa miru. Nekatere države — med temi bi bila eoeebao Nemčija — žale Rusijo »dovesti zopet v Evropo« zato, da bi isto angaževale aa evoje kombinacije. Anglija pa si želi tega, češ, da je za ravnotežje v Evropi potrebno, da Rusija zopet za*zim3 svoje mes o v evropskem koncertu. V resnici pa se Anglija boji, da bi v tretjem letu vojne japonski viri utegnili usahniti!! »Povratka Rusije v Evropo« pa ei Anglija ž sli zato, da bi ruski polki zakrivali hrbet Francije proti Nemčiji. Kar e« tiče Amerike, je ietej najbolj na srcu, da bi Rusija čimprej plačala — prav mastno odškodnino, to je, da bi amerikanski kapitalisti napravili pričakovano kupčijo. Japonska pa bi hotela skleniti mir, ker je utrujene, ker ve, da bo nadaljevanje vojce nerazmerno grozneje, a vrhu vsega bi se jej meglo če zgoditi, da bo končno poražena. Ker pa stoji na eni strani dejstvo, da imajo države le sebičen interes na miru, in ker na drugi strani ni mežna ni-kaka poravnava raed željo Japonske, da postane azjatska kontinentalna velesila, in med željo Rusije, da oatane vojaška in marit mna veles.la na daljnem Vztoku, daja avktor v »Politiki« izraza pravladajočemu mnenju, da ni stavljati posebnih nad v sedanja mirovna pogajanja. Ista se utegnejo pretrgati in se ne pričao več, dokler ne pade defiaitivna odločitev na bojišču v Mandžuriji. Naše mnenje je, da ta petrograjski dopisnik prav označa položaj. Poročevalec lista »Dai v Teiegraph«, ki ima baje zveza a osebami, ki bo v intimnih razmerah z \Vittfjem, brzojavlja, da sodba luških zastopnikov na konferetci je taka, da Rusija absolutno n e odstopi niti pedi zemlje, niti ne plača niti kopejke vojne odškodnine!! Ako bi Rusija plačala vojno odškodnin-*, bi se pri poznala premagano i a pe re ženo. Tega pa ne pripozca ona nikdar ne z besedo, ne s dejanjem. Rueija je spon-tanno vsprejela povabilo od strani prijateljskega naroda na mirovna pogajanja. Ni pa bila prisiljena v to ne po poraz h na bojšča, ne po »notranji revolucji«. — Wittc ¥ Bostonu. Iz Londona javljajo, da j« bil Witte rd nedelje do ponedeljka v Bostonu ter da s*, je, vozeč ae v automobila oglodal mesto. Tndi v H stonu ma je prebivalstvo prirejalo burne ovacije. Kakor je Witte izjavil dopisniku pa-rižkega »Matina«, se ne vozi rad po morja, ento se je po železnici podal v Portsoaouth. Da bi pa priprave aa slovesen v sprejem »Mavfloverja« ne bile aastonj, se je Witte pedal v Pcrtsmouthu za Indijo, na kateri se je nahajal baron Rosen in drugi členi roškega odposlanstva, nn kar ae je vršil slovesen pozdrav ob izkrcanja. Radi megle je »May-fljVirt pozneje dospel v Portsmouth, nego je bilo določeno. Japonski vohuni zasledujejo Witte-ja. Londonski »Daily Mail« poroča iz Nevr-Vorka : »Evening Globe« piše, da zasledujeta Witt:-ja, odkar je stopil na ameriška tla, dva detekt:va, plačana cd Jap^ncav. leta da imata naleg pa z ti na vsako osebo, ki po-seti \Vitte ja in poizvedovati, ako se isti v resnici pogaja s amerikanskimi bankirji radi novega posojila. Prihod Witte jev v Portsmouth. Iz Londona poročajo, da je Witte dospel v Portsmouth v ponedeljek ob 11. in pol ari po noSi. V Bostona ga je pozdravilo odposlanstvo 100 Rusov. Na pota v Portsmouth je Witte pripovedoval, da je čital neko brzojavko iz Tokija; dotična brzojavka poroča, da je bilo na otoka Sahalinu vjetih 40.000 Rueov, dočim je vsa posadka štela le 4000 ■oi. Nočem pobijati vspeha Japoncev, toda če je res bilo toliko Rasov abitih, vjetih oairom* ranjen h, kakor od časa do Časa poročajo japonske novine, potemtakem ne bi Rasija sploh imela več vojakov, in moje potovanje v Ameriko bi bilo popolnoma bres potreb p. Is Nevvcastla so sporočili berolinskemu »Lokal-Anaaigerjn« od dne 8. t. m.: Mmitter Wit'.e je včeraj s odposlancem Pokotilovom ob 11. in pol ari po noči z bostonskim ekspresnim vlakom dospel na kolodvor v Portsmouth, kjer ga je posdravil tajnik državnega guvernerja in nekoliko gledalcev. Takoj po prihodu je Witte stopil v avtomobil v katerem sta zadej sedela dva tajna policijsta ter se odpeljal v »Hotel Wentworth«. Tukaj je \Vitteja na verandi hotela pričakovalo 500 letovičarjev v elegantni večerni toaleti, ki eo ga vihamo pozdravil'". Rasna znamenja kažejo, da je Witte pred S7ojim prihodom v Portsmouth odposlal is Bostona v neki važni stvari več brzojavk v Petrograd in od tamkaj prejel tudi odgovor. Japonski načrti za bodočnost. Poročevalec londonske »Morning Post« je breojavil iz Portemoutha nastopno: Izvedel sem, da Japonci niso došli v Portsmouth, da bi se pogajali radi nekoliko milijonov fantov šterlinov, oziroma da bi tratili svoj čas radi odstopa otoka razmerno male vred* nosti, ali da bi se bavili s stvarmi, ki so še manje vrednosti, ampak prišli so, da postavijo temelj za vel k> japonski državo na az jskem kontinentu ter da jo učvrstijo tako, da se ne bo bati nasprotnika, ampak da lahko mirno gledajo v bodočnost. Izvedel sem nadalje, da japonska politika in njeni cilji, ki jih mislijo dosefii na mirovni konferenci, temelji bi ;tveno v nastopnem : Japonska stremi za tem, da postane velika država, čije srce bi bilo japonsko morje. To morje naj bi postalo japonsko notranje morje, čegar uhodna vrata ss imajo kontrolirati po-t">m protektorata nad Korejo ter a lastnino nad Korejsko cssto in s posestvom otoka Sahalina. Japonska noče zadobiti samo posesti nad mandžursko obaljo, ampak heče Rusijo prisiliti, da definitivno zapusti Mandžurijo ter ee hoče (Japonska) eama povzdigniti na mesto Ruaije aa takosvanega zastopnika Kitajske, toda biti ima pripravljena, da ee umakne, č m bo Kitajska zmožna, da varuje zakon in red. Japonska hoče tudi prisiliti Rasijo, da odstopi oni del v«točne Sibirije, ki meji na japonsko morje in vsled tega bi morala Rusija odstopiti, oziroma nevtralizirati Vladivostok. Japoneka hoče preprečiti vi a ki poekus katere si bodi evropeke vlade, da bi ob japonekem morju, oairosaa bliso njega poetavila kolonije. Seveda je to v prvi vrsti naperjeno bolj groti Rusiji, nego proti dragim državam. To je cilj, sa katerim stremi Japonska in katerema ee mora Rus ja prilagodit^ ako nočj nadaljevati vojne. Dopisnik meni še: Jaano je, da glavno vprašaaje ni vojna odškodnina, ampak odstop ozemlja. To je kritična to^ka pogajanj. Vojno | odgodjeno do meseci novembra, to pa radi odškodnino utegne Japonska eventuelno tudi predstoječih volitev v špansko zbornico, znižati, toda odstop ozemlja, to je konečni Nemške čete za južno-za- cilj Japonske. p a d n o Afriko. Iz Hamburga javljajo, Začstok mirovnih pogajanj. I da dne 31. t. m. odpluje v južno-zapadno Iz Ntw-Yorka poročajo: Rizprave na Afriko na poštnem parniku 60 častnikov in mirovni konferenci ss bedo od strani Japoc- mo* 8 konji. cev vrii le na angleškem, od strani Rusov na Ruski Ž i d j e v Slavoniji, francozkem jezika. Sestavi se zapisnik, ki bo »Branika« javljajo iz Nove Gradiške, da je preveden na oba jezika. Komura predloži Prišl° tjakaj 80 ruskih Židov ter da so nakupili mnogo zemlje cd srbskih kmetov, k; ee najbrž jutri japonske zahteve ter jih da preve-eti na oba jezika. Govori se, da ponudi Rusija, mesto da plača pravo vojno odškodnino, visoko ceno za odkup otoka Sahalina. Privoliti hoče baje tudi v to, da se porušjo vladivostoške utrdbe. Dve japonski spomenici. J>opisnik »Standarda« poroča iz Ports-moutha: Zatrjuje se, da bo predložil Komura dve spomenici glede mirovnih pogojev, prvo bi se odobrilo, ako jo ruski pooblaščenci vsprejmejc, takoj, druga pa obsega zahteve Japoncev za slučaj, ako bi se vojna nadaljevala. Prvi predlog ne govori o odstopu ozemlja. Zahtevalo bi se le 150 milijonov ra povrnitev otoka Sahalina- Ako bi Rusi to aahtevo odklonili, bi se bodoča mirovna pogajanja pričela pod pogoji, stavljenimi v drugi spomenici : isti so tako poniževalni, morala Rasija biti povsem poražene, jih moraia vsprejeti. V drugi spomenici te sahteva ogromna vojna odškodnina in tako obširna ozemlja, da bi ss ustanovila na azijskem kontinenta cgromna japoneka država. Zatrjaje se, da je Komara te pogoje priobčil izselč — v Amerike. Ukor škofu Buconjidu. Mostarski »Ojvit« piše, da je ektf Buconjir dobil iz Rima ukor zate, ker da ni preprečil obelodanjenja njega lepe spomenice o glagol ci. To spomenico je bil Buoonj c povodom ško-f »vske konference v Rimu izročil kardinalu Vannutelliju. »Oavit« dostavlja, da ta ukor ne bo ni najmanje uplival na zn&čaj patrijo-tičnega škcf . Senjski škr f dr. Maurovie je pa dobil od papeža rimsko gref jvfetvo in čaBt šk< t i asistenti prestolja. »Oivitc stavlja to cdlikc-vaije v zvezo z rezultatom konferenca za gle gol co. Z a d e r s k i pravoslavni vladika Al i 1 a š je, kakor piše »Nar. List«, odklonil kaadidaturo ua mesto beograjskega j ^'metropolita. To pa iz razloga, ker irbska da bi v'ac*a uvažila njegovega predloga za r< formo klera v Srbiji. Domače vesti. Poziv društvom. Radi organizacije vdeležbe na veliki slavnosti od- Rooeevtltu, preden so Run dospeli v Ame meriko, in da so ravno isti pogoji pr»*zročili fcritja Prešernovega spomenika v Ljn-hipen pesimizem predsednika glede izida kon-' ge bo yrmo prihodnjGl sobolo ference. v . o • i i (zvečer ob 8. in pol uri v dvorani Pesimizem grofa' C&eeini fa _ „ Q . . XT , , »Trž.. Sokola«: v »Narodnem domu« Ic New-Ycrka poročajo, da se je posla- _ . „ „. .. nik grof Cdssini nasproti esebam, ki so g. posvetovanje odposlancev tržaških na- vprtšale glede sklepa miru, izjavil, da jemalo rodnih društev. Poživljamo torej na- nade o ugodnem izida pogajanj. rodna društva, posebno pevska, bralna, —zabavna in kulturna društva, v mestu Italijansko vseueilišeno vprašanje. in po okolici, da odpošljejo vsako po V nedeljo ss je v Tionu na Trentin-1 enega odposlanca na gori rečeno po-skem vršil kongres trentinskih dijakov, ka- svetovanje. terega se je udeležilo 300 dijakov in mnogo I Ker je potrebno da bodo- tržaški deputacij iz Italije. Dijaki so vsprejeli glOVenci častno zastopani na tej velfc- pomenljivi kulturni slavnosti, želimo. gotovo odz< resolucijo, v kateri zahtevajo italijansko vseučilišče v Trstu ter bojkotiranje juridične fikultete v Riveretu. Italijanskim posLaceem so dijaki radi njihovega vedenja i e r e k 1 i grajo ter jih pozvali, naj delujejo bolj energičao, sicer naj pok ži svoje mandate ! Ti italijanski kongres:, shodi, proteet;, pozivi so pestali že tako gosti, da vzbujajo v človeku že grešno misel, kakor da se ti pre- ven70"ki"aUdefo badlnj^ : 13 testanti in manifestanti bojć. da svet ne vsprejemlje dovolj resno njihovih iajav in reeolucij. Edini moment, ki nas zanimlje nekoliko na tem zadnjeta shodu v Tionu, je, da nekoliko ostreje spoetrofrrajo italijanske po- . slance. Će bi mi hoteli zopet akcentuirati i" A evoj stari nazor, bi rekli, da italijanski poslanci res zaslužujejo grajo od straoii Italijanov. Ali to ne zato, ker so bili premalo energičti v zahte vanju ob vseučiliščnem vprašanju samem, pač pa radi njihove splošne stare politike, s katero so dosledno in ziste-matično odtajali Italijanom ravno ona plemena v držav;, s katerimi ss morajo sporazumeti, ako hočejo, da Be jim povoljno resi njihov vseučilišči postulat. »vejo Posvetovanja v Peterhofu. Iz Petrjgrada javljajo, da se je v tirek v Peterbofu vršila radnja seja konference, ki ae je bavila z Bulig novim ustavnim načrtom. Car je imel pred Bejo d Uji razgovor ■ Bulig.nom. Na s ji eo govorili pristaši državno dume : Friš, Šolski, Ignatijev in Golubov. Oi nasprotnikov se je debate udeležil samo Pobedonoscev, ki je pa spregovoril le par besed. Na svršetka se je car zahvalil m nistru Buliginu za načrt. Formslno se ni ša ničesar aklenilo. * Peterburskaja Gdzsta« poioča, da je avedela v ministerstvu aa notranje stvari, da bodo posvetovanja o narodaem zastopstva težko dovršeni do 12. t. m. Dotični zakon bo najbiž proglašen v Petrogradu ia ne v Moskvi. da se slavna društva temu pozivu. P r e d s e d n i s t v o političnega društva »Edinost*. Lakonska — bedarija. Predvčerajso.i »Gazzettino« je prinesal pod zaglavjeai : »Slovenec ki daja brej« sUdečo bedarijo : 13 1. A. Anic, stanujoči v ul. Riborgo št. 'Jy je prejel včeraj, ko se je nahajal na ulici, eno brco cd nekega Slovenca, ki je (Slovenec namreč) šel tam mimo, in ki ga Anič nt al«. Anič torej ni poznal onega,, ki mu je dal brco, vendar je vedel, da je bil to Slovenec ! Po tem takem mora b.ti med laškimi in slovenskimi brcami taka razlika — da je A., oziroma >Gazzettinoc pozitivno vedel, da je bila to slovenska bi ca, oziromg, da je bil Slovenec oni, ki ga je brcnil.. Najbrže pa bo stvar taka da Vrh išče povoda za napadanje in izlivanje Slovencav, ker je to v krvi Drobne politične vesti. Potovanje kralja Alfonza v B e r o 1 i n. Parižki »Eslair« poroča iz Madrida, da ja potovanje kraljevo v Madrid vsem — odpadnikom ! Daleč smo prišli! Predvčerajšnji »Slovenec« je priobčil z Jesen c d^poslano mu vest, da eo ob slavnostnem sprevodu minole nedelje z Jesenic v Javornik klicali »pereat Pongratz«, metali kamenje in poškodovali nekega otroka. To vest je spremljal v >Slovencu« ironični, ali v resnici skrajno odijozni vek lik : »Čast takim Sokolom!« Vsled te vtsti smo takoj poizvedovali med t žiškimi udeležniti na slavnosti na Jesenicah in na podlagi teta, kar smo do-zaali, smemo z gotov iti, da gornja vest ne odgovarja reanicl. Radi tega moramo izreči svojo najstrožjo obEodho in najhuje ogorčenje radi tecsga obrekovanja sokolskih društev cd brateke 6trani. To pa tembolj, ker so se ta diustva žrtvovala, da pripomorejo v utr-jenje vežns pozicije, kateri notorično grezi največa nevarnost od sttani istega nemštva, kateiemu ravno »Slovenec« sicer dan na dan napoveduje boj ! ! Pa tudi če bi se bilo kaj zgodilo, bil bi »polit čen list ta slovenski narod« najmanje poklican v to, da naše napake razkriva svetu in Bovražnikom. Iz tega dogodka €« vidi, kako daleč smo pr šli vsed Btra*t;, ki prevladuje veB domači boj na Kranjskem. Zakaj pri sv. Irana ? ! Prejeli smo : Nekateri členi »Dr.brani na cenah jedi in pijače. Po modrem pravdarku nam torej ne prt03taja drugega, nego da se nadalje zatekamo k bratom pri sv. Ivanu. »Delavsko podporno društvo«, oziroma njega odbor, je ravnalo povsem pravilno, ko je izposlovalo lepi vrt v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu in niši dolž a>et je, da pohitimo prihodnjo nedeljo tja ter tako podpremo narodn > društvo in ob enem bv. Ivaaeke narodnjake. Junaški din >Herrenvolka<. Od sv. liicije nam pišejo dne 4. avgusta : Blagodejna nemška prosveta kaže pov-sodi svoje plodove. S cer čitamo pogosto o herojiških aferah, kjer nastopa nemški M:hil, kakor reprecentant germanske kulture. Furor teutonicas je tu ii pri nas dne 1. t. m. v gostilni Mtkuž bruhal svf jo lavo iz dna »valhale«. In nad kom? Nad nedolžno, šibko natakarico g. M kuža. In zakaj ? Zato, ker je gostilničar opozoril lepim nač -aom veo družbo (^stoječo iz vladnih inženirjev in onih Redlich ove tvrdke), da je polcijska ura, in rzirrm na zakonita narelbe glavarstva in obSine, ne sme dati več pijače. A nekateri gospo ^j3 se pre&neto milo m n jo ca 1 areibe gosoodf-ke, ko brez-pop jzo zah evajo od gostilničarja pjače po pobcijski uri. Gostilničar, videči s kom ima oj:r.ivit:, se je odstranil c bi sedo : »Lrhko noč !« Poslal pa je k njim natakarici, ki naj po njib odbodu pospravi in ugasi luči. Pa komjj se je prikazala, že jc vstal neki višji inženir in zahteval, naj se natakar ca od-strtn . Ker pa n: hotela ubogat1', zagnal se je vanjo hrabri mali inženirček ter jo te-lebnii vznak po stopnicah, ki vodijo v gost: Inc. Pripetilo pa ss je temu mož cel^nu nekaj neljubega. V bi ž ni fetoječ; gostilničarjev brat (gluhonem človek) videči ta Burov napad, je pristopil takoj in je, ne boai len, zssolil par gork h hrabri mu inžanirčku. Na to se je pr.čel piavi pra\c.ti pretep, in Bjg ve, kako bi se bil končal, ko je 89 neki c. kr. profesor z dana sse t boke začel ularati svojima dele ima rokama po glavi nedolžnega mutca, ako bi ne bil prietopil sam g >»t Iničar ter pomiril treh pretepajoč.h s pomočjo dveh gos,x>dcv, katerih eden je odnesel bojevitega inienirčka iz vrta dotične gest lae. Tako svetlika germanska kultura! In od teh ljudij naj ee učimo olike? Narobe! Mi smo sicer vedeli, da se od »a zenpsnar-jev« n mamo nadejati B;g ve čemu, ali kaj takega le nismo pričakovali. Resnici na ljubo pa moramo izjav t , da sta bila dva druga inženirja ki sta stavbena voditelja podjetništva, povrem miraa in dostojna. Čast, komur čast i Drugim gospodom svetujemo, da naj Be uče cl ke od naših f .otov, ki so jim dali izgled ravno na omenjeni večer. Za sedaj t i ko. Ako ne bo dregiče, postrežemo prihoda- č t. imeni ! ! Občina. ki ne more plačati tajnika. (Zvršetek). Žapaa pa ni hotel alušati teb koacil;-janta:h in umestnih nasvetov. Stvar ae vodi tako naprej, kakor je te od nekdaj navada v tej občini — površno. Dokaz tenu je izjava nčteija, kakor sedanjega tajnika, ki sam toži, kako težko mu je opravljati novi pitsel. Isto ee je izjavil tudi okrajni sluga, ki je javno priznal, da sedaj sploh ne ve, kedaj so prav za prav uradni dnevi, še manje pa uradne ure. Tako, vidite, se pri nas na Kranjsksm posluje v mnogih občinah ! Ubogi prizadeti ljudje, ki imajo opravila t uradom ! Dne 10. julija — ko je bil bivši tajnik še vedno brez vsacega obvestila in plačila — je pisal županu priporočeno pismo, v katerem mu je poslal račun, ki bi se imel poravnati vsaj do 14. Prišel je dan 14. julija, prišel je tudi 24. julij, ali od župana občine Porečine ni niti odgovora. Bivši tajnik se je na to le enkrat osebno pritožil dvema obč. svetovalcema, ki ata bila oba ogorčena, da se kaj tacega ne uredi od strani županstva. Pa tudi to je bilo brez7sp?šno. Zupan se je pač voze ril mimo tajnikovega bivališča in je t&jaita tudi srečeval, toda za plačo se ni zmenil. B lo je žs proti koncu meseca. Tajnik je imel svojo mater aa smrtni postalji, njego71 pičli dohodki so mu seveda pošli. Nujno je torej potreboval denarja. In tedaj, v tej skrajni stiski se je obrnil na prijazni mu list »Eiinoat«, ki je nato prinesla v soboto ža znani nam članek. L tt prihaja k nam ša le pepoludne. Do; o'udne ja materi zdatno odleglo, šel je torej v kavarne. A komaj je stopil na verando, že mu je prišlo žalostno sporočilo za petam': mati je promi-nila ! Revež je bežal proti domu. Mej potjo pa ga je dobil pismonoša, ki mu je izročil denarno pismo. Podpiaal je in je h'tel dalje domov, ne da bi bil natančneje pogledal pismo. Tam pa mu je lež.la — mrtva mati. To je bilo dne 29. julija. Prejeto denarno pismo je prišlo od župana iz Prečine. Ali oameato zahtevan h 65 kron, pislal mu je le 28 kron, torej zopst le * na račun«. Se le. ko je revež mater aagrebel, odprl je pismo. Denarju je bil priložen list s dobesednim besedilom : »Velerodni g. Fr. Pire, pri v. uradnik v Kandiji. Podpisano županstvo pošlje vam za vaša naporno, uspešno delovanje kot ne-vttudljivemu i3 velezash žsnema bivšemu občinskemu tajniku še ostalo zasluženo svoto 28 K ter vam tem potom irreka najodkrito-srčnejše priznanje. Županstvo Prečna 27/7. 1905 Franc Vintar, župan.« To spričevalo om še pride prav. Iglasti ker čujemo, da se čuti prizadeti župan užaljenega ter da bi hotel iskat zadoščenja. N r, nam prav! Njegovi prijatslji so ga baje Bvarili pred to polzko potjo. Pa čebečj vsekakor z glavo skozi zid, poten svobodno mu! Mej t im pa naj bo prepričan, da vsa javnost obsoja tako postopanje b tajniki, izlasti v tem slučaju, ko Ee lahko reče, da je mesečna plača 24 kron res krvavo zaBluitni denar. UčlBO se ruski. »Slovenec« p ša : Pri akademiji bogoalovcev, ki se je pred kratkim vršila na Velehradu, predaval je c. Spal il* iz družbe Jez. o tem, r kakšni smeri naj se proučuje bogoslovna veda pri S ovanih; rekel je tudi med drugim : t Kar se tiče Slovanov, je ;a»no, katera vprašanja ji trebi siatematičjo p ou5avat;. Zlasti bs je treba pe*ati z veho inim cerkvenim vprašanjem, da bi ss uresničila Gospodova molitev, di bi bil en hlev in »n p*s*ir. Zavolj tega je treba učiti ss ruš'ine, da bi mogli ruski čitati in govoriti. Žil da niti na realkah niti na gimnazijah se dijaki ne spodbujajo učiti se ruščine. Ali sramota bi b la, ko bi se na slovanskem shodu govorilo f ancosko ali nemško. Proučujrao bogoslovno slovstvo slo vansk^, proučujmo sporna v prešan a med cerkvijo vzhodno in eahodnr. Sredstva za to l ode oskrbel novi odbor apostolata ra slo vansko unijo. Veliko bodo tudi pripomogli stiii z ruskimi teologi, katerih prijaznost in uljudnoBt je vzorna«. Smrtna kosa. V B jvcu je minoli teden umrla Terezina Kau», gojenka IV. tečaja goriškega ženskega učiteljišča. V prezgodnji grob jo je položila neizprosna sušic;. Umrla je nagle smrti v Krškem Tere lina Romih, aoproga tamošnjega meščanskega učitelja dr.e Tomaža Romiha. Vreme um Dolenjskem. Iz Novega Meeta p Šejo, da temperatura sope t narašča. V torek ajutraj je toplomer kssal 15 stopinj opoludne 30 stopinj, po 2. uri popoludne pa ž s 50 stopinj Celzija ; proti 4. uri je pa zopet padel na 35 stopinj. Tržaška Statistika. Od 30. julija do vštetega 5. avgusta se je rodilo 62 moških in 70 ieaskib, skupno 132 otrok; mej temi 26 nezakonskih. — Poročilo se je 31 parov. — Umrlo je 58 možkih in 46 ienakih, skupaj 104, od teh je bilo 36 otrok starih pod 1 leto. Še en tat aretovan. Policijski adjunkt Jurij Titz je včeraj aretoval 23-letnega Ernesta Z dariča, doma iz Trušk, ki je izgnan iz Trsta. Aretoval ga je zato, ker ee je udeležil tatvin na šiod) gospoda Pauli-noviča in gospe Garofolo, o katerih talv nak smo mi svoječasno poročali. Kakor smo poročali, je Tita nski dan minolega tedna aretoval v Miljah 5 ptičkov, ki so s) vdeležili ene ali druge teh tatvio. Me] temi je oni Coverlizza, ki ee je priznal krivim. Koledar ln vreme. Danes: Lovrencij, dija-kon, mučenec; Ozrin ; Jurica. -- Jutri: Suzana, devica, mučenica; Bolemir; Voka. Temperatura : ob 2. uri popoludne -f" 29° Celsius. Vreme : lepo. Društvene vesti in zabave. »Delavsko podporno društvo v Trstu« vabi na obletnico blagoslovljenja društvene zastave z zjutranjo in popoludansko slavno-stjo, ki se b) vršila v nedeljo, dne 13. avguste. I. Dal: Zjutraj ob 7. uri in pol se aberejo udje in prijatelji društva v ulici Giorgio Galatti (Narodni dom), od koder ss odkoraka točno ob 8. uri z veteransko godbo in društveno zastavo na čelu po trgu della Caserma in ul. Ca?erma v cerke7 sv. Antona novega, kjer se bo darovala ar. maša, pri kateri bo pel pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Melodija«. Po sv. opravilu se sprevod vrns istim potom pod društvene prostore, od koder Be ratidr. II. Dal: Popoludne ob 5. uri bo vrtna veselica na vrtu »Narodnega doma« pri sv. j Ivanu. Na vsselici bosta peva'a »Slovansko pevsko društvo« in zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodijs« pod vodstvom pevovodje g. Kralja, ter bo svirala popolna veteranska gedba pod vodstvom g. kapelnika Ma'cana. Priž gali se bodo krasni umetalni ognji. Po dovršenem vsporedu začne ples, ki bo trajal do polunoči. Vstopnina na veselico 50 stot. za oiebo (otroci so vstopnine prosti). Vstopnina k plesu ca moške 1 K, za ženske 40 stot. Odbor* Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni dt/e v papirju 10115 101.15 n „srebru 101.15 101.2' Avstrijska re*'ta v zlatu 119.40 119.40 . „ kronah 410 ).60 100.00 Avst. investio ska renta 3»/,"/. 92 90 92.95 Ogrska renta v zlatu 4°/8 115.80 IV.-80 „ „ kronah 496 75 96.75 l „ 37. 87.40 87.40 Akcije nacijonalne banke 1634.— 163J.— Kreditne akcije 670.— 67010 London, 10 Lstr. 240.05 240.02'/, 100 državnih mark 117.22'/, 117.25 20 mark 23 46 23.46 20 frankov liMO 19.10 100 ital. lir 95.45 95.45 Cesarski cekini 1130 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9 i 75, italijanska renta 105.10, španski esterieur 912.. akcije otomanske banke 591—. Menjice na Louauo 251.55. Pariz. (Sklep.) Avstrijske drravae šele-. * --Lombardi —.— unificirana tn, Ska renta 93 75 a'8tri,ska rlata rent ---, ogrrka 4*/. rant» 9710, L«ndeiba> 487— tnilke sre3 e 132 25 paritaa btnka 14 30, it* ijanske m*rd- ionaine akcijc--, akci e Um tinto 17.01. Trdna L o n d u n. (Ski**- Konaolic ran 90 M Lombardi 3 '/, srebro 273/a Ipauak* renta 9J.3/« talijanska renta 104 V. tržni diskom, l.7;g m.njut a* Dunaju —.— Sttln-. Tržn* avgusta. BndimneSta. P&eu.u> sa okt. K 16 16 <1> K 16 IS, rž za okt. K 13 14 do K 13.16 ; ove«, a okt. od K 11.0o do 11 OS. koruza avg. K —-— do K--. PSeniva: ponudi e in povpraševanje sre lnje. tendenca vzdržana Prodaja 20.000 met. stotov. nespremenjeno, promptno nekoliko stotink višje. Druga žita trdno. Vreme: lepo. n a v 1 e. (Hkiep.j Kava Santoa gou>i n -raaje za tek. mesec po 50 kg 47 s 4 fik, ca sept 48.— New-York. fOtvo- . Kava Blo «* p* 'e dnhavr. Stal 10, nespremenjeno, do 5 stotink zvišanja. Prodaja: 2000 vreč. d »m o u r g. op.- Kava « it average ca september SS3/4 »*» dec. 39l/4, za marec 40— za .raj 40'/* — Stalno. — orvado loco 39 - 40 navadna reaiu 4.—43 «••* 4op 44-45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 20 35, za september 19 7.->. za cktober lS"-5, za nov mber 18 30. z& december 1S.40. Mirno. Vreme: oblačno. S 1 a d k o r tuzeaiski Cejlritugal 5 promu. tiad K 74*— do 7i.-—, za maj-avgust K 73*— do 7 » 51) C ncassč in Melisitl promptno K 74--75, za juli-, a'gust K 74 — do 75'—. London. Sladkor iz rope surov luT/8 ^ . Stalno. Pariz. Bi ca tekoči me**« 15.25 r* s. sept. 15 — za sept.-december 15 25 ca nov.-febru var lf».50 (mirao.) — faenioa teicin- m - sec 12 S5, za sept. 22 35. za september d» cember 22 30 za nov. februvar '22 65 imir.^ Moka za i* ko& mesec 29 60, za sept J9.35 r. sept.-decembar 29.45, za 1 ov.-fetruvar 29.65 .mlačujj. — Ktioič • olje za tekoči meiir. 4S 3/,. za a pt. 4S 3 4 ca september-december 48 */« z* januvar - april 48. mlačno. fipirit ca tecoći uieB«c 47"/^, za sapt za september-december 40. '/4 za januv-april 33 mirno. — Sladkor auro? 86 »so uoa. 23'/,—24.— (mirno) bel za tekoči mesec i 7— za sept 273/,. oktober-januvar 281/«, za januvar-f pril S85/., (rnlaino) rafinirai 63.--63.'/, Vreme : oblačno. Razne vesti. Fina obzirnost. Iz Madrida poročajo, da je meatno zastopstvo sklenilo, da se povodom prčdstoječega obiska 1'rancozktga predsednika L ul eta v javnih zgradbah zakrijejo vse slike, ki pr.kazujejo pr zore iz fr&ncozko špaeske vojne. N česar ne sme biti isloženo, kar bi moglo le najmanje vznemirjati predsednik*. Zadnje brzojavne vesti. Mirovna konferenca. PORTSMOUTH 10. Na damšnji ssji so si mirotni delegatje izienjali poverilna p arna, ki eo b la najdena v redi1. Naznanilo. Opozarjam slavno občinstvo, kakor tudi vse prijatelje in znance, da odprem z dnem 24. avgusta 1.1. v ul. Gioachino Rossini št 24 (zraven cerkve bv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko spadajočimi potrebščinami bogato preskrbljeno krojaeiiico. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen Obisk ter zagotavljam, da bode postrežba vedno točna, delo solidno in dobro. Z odličnim spoštovanjem Jtvgust Štular. Borana »or»11a i*c 9. avgusta Tržaška horra Napoleoni K 19.11— 19.T4 anpi«Ck» lire K - do —.—, Londo* kratek ierm*r K 940--240 40 Francija K 95.45 -95 60, Italija E 95 45 60 indijanski bankovci K —.—--. Nem^ii« 117 20—117.50, nemfikt benkovn — --- avstrijska ednotna r--«a r 1O0 40 100 70 r kronska rente K f6 63 6 90 itui*'—ref —.— —.— kredita* akcije F 70— — t7i- drtavne železnice K 674---76.— ».omnr 9i _ Llovdov. 730 -- 73 v - Srečk*: Tisa K 338 50 -342 50 Artdn R «82 50 do 492.50 Boden kredit i*KO K *06.— 313.— o -denkredit 1889 K 3-6 75 313 75 iurt|r- ^ 4 do 143 - Srbek* — - I o 1. Oi'OtiOilOilOliOllOliOliOHOl o--* wmr Tovarna pohištva "mm Aleksander levi JVlinzi ulica Tesa Stv. 52. A (lastna hiša). ( ZALOGA: PIHZZn ROSARSO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. *>cccsccccc: Ilustrovan oenlk brezplačno ln franko T lOiiOiiOiiOiiOilOiiOliOHOiiOiiOi o o o o o Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaucem, da je naša preljuba soproga, sestra in mati, gospa Josipina Turšič roj. Trupej danes ob 12. uri v Jurkloštru nad Laškim trgom po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemskih ostankov predrage pokojnike se bo vršil v petek iz hiše žalosti na pokopališče v Jurkloštru. V TUSTU, dne 9. avgusta 1905. Fran Turšlč, soprog. Odo, sin. Mirna Kranjc in Urška Cadej, sestri. Jurij in Joiek Trupej, brata. Hermina, Julka in Mirni, svakinje. Rudolf, svak. Bres posebnega dragega naznanila. I prio ""''i1 lii^a z 'Ivenia .-tanovanjama po 1 n kuhinju ter nekoliko vr- tom je na prodaj. Naslov j>ovc „Gostilna Tro>t« nad roj a n? ko cerkvijo. m UjAn z '2 stanovanji obstoječe iz 2 in IIIOCl kuhinje, velikim prostorom za drva in nekoliko vrtom ter vodo je na prodaj. — Naslov se izve v »Gostilni Trošt« na-jansko cerkvijo. MALA OZNANI i UliSSB =]IovTzaloga= Hišica s 4 prostori <2 s«>l>i parket i ran i I, malini vrtom in vodnjakom se proda za ^ld. 3:U ki. Dobri plačilni pogoji. Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. mnAn hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov prodaja po jako zmernih oenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. je voz ali takozvana žardi-njera v dobrem stanu in |»o V novi prodajainici jestvin in kolonija! p^ POtOM v ulici Giulia št. 76 »dobiti TftakoTrstuv jftTiiM1 ukor: kavo. rit. testenini1 nafieliskp), iluiknr. turano In M>!o moko, nararco masio. »»■♦hS-, milo. '«* in napis<.v v vneh slonih in na vse nanine. Po-nart-ien les in uiarmor. Ear-T»n)f p«>hi*tra. podov i konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazta Caserma štev. a, J. n. — TR S T — V lastni biši. Telefon Št. 95a. tv Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranilne ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po Rontni davek od hranilcih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono FmoJII« daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po a1/,0^, na menjice po 6°/,, na zastave po 5*/,*/o-Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima »sjmoderaeje urejeno varnostno eelie« za shrambo vreduostaih papirjev, listin itd. • Pofttno hranllaičnl račun 81 «.004. ~ Umetalni ognji!!! V dobro poznani delavnio* utnetalnil. ognjev v ulici Ponziana st. 1^0 F . Bramlolin, koje delavnico vodi sednj Makso Ghersiach učenec odlikovanih pirotehnikov llrandolin tV Finsterwald, se nahaja 1111 izhero umetulnih ognjev ter sprejema liaroebe zu javne ali zasebne zabave. — Brezkonkurenčne <-ene. Sprejemajo se naročbe tudi v uli«*; (Kt»rnaec> Toramaso Grossi st. 14 (1'rst). Izvrsten sir! "^i Potlnanoška mlekarska in sira rs k a zadruga s sedežem v Hruševji ima v zalogi obilo dobrega vležanega sira, katerega oddaja po I K 44 st. kg. Kdor hoče torej imeti dober sir, naroči naj si ga pri imenovani zadrugi. — „SANUS" » novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MIN r. Trst Barriera 2S FI L J ALKA c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze \\> na naslovljena Izplačilna prinoscu pisma - proti 4 dnevni odpovedi 20. proti 4 dnevni odpoiedi 2"a 7o » 8 » > 2V« » 30 » » 370 > 30 » > 3 v z atih napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2° „ „ 3 me«. . -2l /'„ O w n - v •• Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma utopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno '27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej o.lp »ve.ii. Bancogiro \ kronah z 2V,0o takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol'oni ua tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od čhsh do w časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, BuiiinpeSto, Brno, Karlove vari. Keko. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad^ Belice. Gablonz, Gradec, Hermanstadt. lnomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Sanz, Solnograd prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednontij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj. Daja predujme na NVarrauie in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pobrano vrednostne listine, zlat 1** srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo meničiie nakaznica „Banca d'ItaliaJ v italijanskih lirah ali - ----- po dnevnem kurzu. kronah ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. Makso BrilM lu b v TRSTU nlloa S. Antonlo it. 9. II. nadatr. porcelanom kakor Izvršuje zadelanje z emajle in, srebom in zlatom. Izdeluje posamezne nmetne zobove tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ^feLAVljA" sprejema zavarovanja člo-ve*kefa življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, fco ooocua drugs zavarovalnica. Zlasti ye oginlnc zavarovanje na doživetje ■ imn 1 zmanjkuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico ao amaenoe. »ocw. „S I a v i j a ti vzajemna zaTara?aiia banfca f Pran. — Rezerni M 31.865.386 80 K, plačane odškodnine: 82,737.159 57 K. Po Velikosti drugm vmsjemnm mmtmrormlnica nmše dr šare m rseskomi slovansko-narod no upravo. tej«: Generalni zastop ¥ Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne ^czszlj^cczzz. saiaene. —