Szhojtt vsak četriek in veija s a»«, trine vred ali v Mariboru s SH> ¡;y#4«ii>t bb dom m celo ieto 46 g. fifji Jate 20 K, za čeirf teta iO brvfts. Jugoslavije 50 K. Ne»e pošlje na uprav-alSa®SK«rvi;r.i.ke9a Gospodarja* c Ivoroška cesta št 5. štev. 220. naprej. LIST UÜOSTVÜ V POba & ZttAVO Udje »KatoL tiskovnega društva* dobivajo list brez posebne m» ročnine. — Uredništvo: Koroški» cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo Upravništvo sprejema naročnin^ inscrate in reklamacije. Cen* inseratom po dogovora. Za f*4t kratne oglase primeren popna^ Nezaprte reklamacije so poštnin* P Telefon št. 220. roste. r.lMWMgWW.'MWgriMaiBMBB štev. Mapibop, dne 3. februarja 1921. SS. letnik. Semšla Avstrija in njena prikiopiteu k Nemčiji v naših očeh. Hoieaca svetovne vojne — 'Avstrijo imamo v Evropi na smrtni postelji, lladi avstrijske smrtne bolezni se je zbrale v Parizu vse polno odličnih po litičnih zdravnikov iz najodličnejših antentnfh krogov, ki pripravljajo lek ohranitev življenja Nemške Avstrija. Avstrija sama izjavlja, da je njeno edino rešilno zdravilo — spojitev z Nemčijo. Te priklopitve Avstrije k Nemčiji se najbolj boje Francozi, ka -«erJh strah in trepet je razširjenje mej Nemčije. -- Avstriji se obeta pomoč glede prehrane In kredita, a doslej se še ni storilo nič, in avstrijski državni bolnik je v prehranjevalnem in finan --nem oairu v zadnjih izdihljajih. Psa pogledu na smrtno postelj N. Avstrije je tudi naša dolžnost, da mi Jugoslovani kot njeni sosedje zavzamemo stališče napram Avstriji In njeni edino rešilni želji po priklopitvi k natki Nemčiji. Spojitev Avstrije z Nemčijo je nam ugoslovanom in osobito Še nam Slo -vencem v dosedaj Še nepregledni prid v političnem in gospodarskem ozirm Kakor hitro se udejstvi združitev Avstrije z Nemčijo, preneha za nas obveznost senžermenske pogodbe, nam mora pripasti potem Koroško, zahtevati pa tudi moramo v tem slučaju za nas v vojaškem oziru ugodnejšo raz-nejitev na severu. Predvsem nižino pod Radiom, Lučane, Spilje in Radgono z železnico vred. Veliko večjega pomena nego politični dobrobit spojitve Avstrije z Nemčijo za nas pa je gospodarski,. Vsak kmet ima rajši za soseda ka-eega delovnega, imovitega in bistro -umnega posestnika, nego kacega ne-ielavnega berača, ki vedno prosjači miloščine, in za vse podarjene mu milodare pa nima sosed od njega pričakovati nikake protiusluge ter hvale. žaogtL N. Avstrija je za nas kot samostojna republika vedno gladni berač, od katerega nimamo prav nobenega haska. Kakor hitro pa bo ta avstrij -ski berač spojen z Nemčijo, dobimo, soseda, kateri bo od nas rabil od preobilice naše prehrane, katero bo lahko dobro plačal v dobri valuti, pa nam tudi za prodajo vsakdanjega kruha rad na uslugo s prodajo vseh mogočih industrijskih izdelkov, kateri nam kmetom v Jugoslaviji tako zeic primanjkujejo in ki jih je edino dobili iz Nemčije. Kaj nam pomaga obilica avstrij -skih tovarn, ki pa so vse brez prem> ga, brez sirovin in delavstvo v ved -rih Štrajkih vsled ničvrednega avstrij takega denarja in vsled pomanjkanja prehrane* Kakor hitro pa bodo Avstrijci pod i;emško roko, jih bo ta navadila dela, naložila njihove tovarne s premogjm in sirovinami, mi pa s prehrano in naš nemški sosed nam bo lahko na 1 edno uslugo glede nam prepotrebne industrije. Spojitev Avstrije z Nemčijo je gotovo dejstvo, dasi ga skušajo entent-larji z raznimi posojili zavleči za nekaj časa iz strahu pred premočno Nemčijo; nam Jugoslovanom pa sta fdružena Avstrija in Nemčija v političnem in gospodarskem oziru v prid. Sicer z Avstrijo povečani Nemčiji ni' kakor ne bo za zaupati v vsakem oziru od naše strani, a nam bo Nemčija mogočen, delaven in bogato z industrijo založeni sosed, ki nam bo rad na uslugo, ako ga bomo od naše preobilice prehranjevali. Dokler bo pa obstojala v prehranjevalnem in finančnem oziru smrtno bolna Avstrija, nam ni misliti na kak dobičkanosni izvoz našega živeža, živine in vina. Jugoslovanski kmet spojitev Av -strije z Nemčijo lahko pozdravlja! Še protestirat! r>e bi smeli! Vsi listi, ki jih vzdržujejo veriž -dki in izvozničarji (to so ljudje, ka-ierim demokratski ministri dajejo iz -\oznice za izvoz raznega blaga), so nagnali zadnji teden silen krik radi protestnih shodov, ki jih je priredila ¿metska zveza proti uvozu italijanskega vina. Med te liste Štejemo : „Tabor" v Mariboru, „Kmetijski list", „Jutro", „Nova doba", „Slov. Narod" Itd, v Ljubljani, Vsi ti listi so zajcri -■lali, češ: Zakaj dopusti naša vla- da Kmetski zvezi take shode. Lažejo, da se je na teh shodih hujskalo proti drugim strankam. S tem načinom pisave so se liberalci in samostojneži do gole kože razkrinkali. Slovenski kmet in vinogradnik Še torej brez dovolje -nja kakega domišljavega profesorja Voglarja ali barantača Mermolje ne bi smel protestirati proti krivicam in se zavarovati proti grozečemu uvozu italijanskega vina. To so lepi tiči ti liberalci in samostojneži! Povdarjam, da sem se tudi jaz udeležil takega protestnega shoda, a nisem slišol ne ene besede hujskanja ali zabavljanja. Govorilo se je stvarno, Kmetski zvezi in njenim voditeljem pa smo vinogradniki iz srca hvaležna, da nas je pravočasno opozorila na pretečo nevar -aost- Ne zmenimo se za liberalne in hamostojne kričače. Vinogradniki zbirajte se po vseh vinorodnih krajih in protestirajte proti uvozu tujega vina . Pisane proteste pa pošiljajmo tajniš -tvu Kmetske zveze v Maribor. Prijateljski pozdrav! -ič. Politični ogled. JUGOSLAVIJA, Poslanci v Beogradu so se zadnje dni prerekali glede sprememba poslovnika in osobito pa prisege. Razven vladnih radikalov n demokratov so bile vse druge stran ke za spremembo poslovnika in prisege. Končno pa je podlegla opozicija vladni večini in poslovnik je bil sprejet z malenkostnimi spremembami. Po sprejetju poslovnika so prisegli komunisti in tudi naš Jugoslovanski klub, ker sicer ne bi bili dobili zastopstva v ustavnem odboru. Sedaj so v kon -štituanti zbrane vse stranke in so pri segli vsi poslanci razven radičevoih, katerih še nI v Beograd. — Mnogo prepira je bilo v Beogradu radi volitev v ustavni odbor, ki je sedaj izvoljen in je v njem: radikalov 11, demokratov 11, Jugoslovanski klub 3, Narodni klub 1, komunisti 8, zemlio-radniki 4, socijalisti 1, republikanci 1., muslimani 3. Ta ustavotvorni odbor bo sedaj deloval in med delom ustavo-fvornega odbora bo odgodena konšti -tuanta in bodo seje le tedaj, kadar se bo nabralo dovolj interpelacij. ITALIJA. Italijanska vlada bi zopet rada dvignila cene prehrani. Temu namenu vlade so se uprli socialisti in sedaj bo najbrž razpuščen edanji italijanski parlament ter razpisane za jesen nove volitve. — Po t eli Italiji so na dnevnem redu po severnih delih države štrajki, nemiri, sožigi, poboji in pretepi med prenapetimi pristaši vlade in socijalisti. — D'Annunzio, ki je nekaj časa bival v Benetkah, se je preselil v svojo vilo v Garda jezeru, kjer biva v spremstvu 21 svojih najboljših prijateljev v V PARIZU na Francoskem je zborovala zadnje dni konferenca zaveznikov, ki se je pečala z razorožitvijo Nemčije in koliko odškodnine bodo plačali Nemci in kako pomoči Avstriji, da ne bo poginila gladu in ničvrednega denarja. Nemčija se mera «led* razorožitve podvreči mirovni po- godbi, sicer bodo nastopili zaveznSi napram njej z novimi nasilnostmi. Od« Škodnme za popravo po Nemcih po v. zračeno Škode bo plačala Nemčiia 228 milijard mark. Nemci se seve sedal protivijo priznati in izpolniti zahteve te pariške konference. Glede Avstrije so sklenili zavezniki, da Se senžer-menska pogodba ne bo spremenila, za nabavo prehrane pa so dovolili Avstriji 13 milijonov dolarjev, kar paC ne bo za dolgo. V letih 1919-20 je porabila Avstrija 48 milijonov dolarjev^ Iz Koroške. t VZORNA ŽUPNIJA je gotovo župnija Kotijo pri Guštanju na Koroškem, Tamošnja krajevna organizacija Kmetske zveze ima redne seje, na katerih se razpravlja o vseh važnih, tekočih zadevah. Ob nedeljah sprejema član odbora ra?ine prošnje, pritožbe in želje prebivalstva. Vse te vloge pošlje potem tajništvu KZ v Maribora Tako imajo ljudje v domačem kraj« svojo brezplačno posredovalnico za vse važnejše zadeve. Priporočamo, da napravijo tako tudi vsi drugi krajevni odbori. Dobiti je treba blizu cerkve sobo, kjer bi ob nedeljah član odbora KZ uradoval. Ustanovitev take posredovalnice se naj razglasi po župniji, t NEMŠKA NASILSTVA na Ko roškem. Dan za dnevom prihajajo i* Koroške vesti o nemških nasilstvih a katerim so izpostavljeni naši sloven -ski rojaki. Pretepi, poboji, tatvine itd* so v nekdanji glasovalni coni A na dnevnem redu, ubogi Slovenci pa me-rajo vse. to mirno prenašati in se nimajo kje pritožiti. Oblasti dajejo članom zloglasnega „Heimatsdiensta" po-tuho, In to kjerkoli se le da. Slovenec je na Koroškem brezpravna uboga para, ki ima velike dolžnosti do svoje „nove domovine", a nima niti tistih u-bornih pravic, katere mu gredo po božji in človeški postavi. „Heimatsdienst to je društvo strupenih nemčurjev, o-vaduje Slovence, nastavlja v slovenskih občinah nemčurske gerente. vrši rekvizicije, odstavlja slovenske duhovnike itd, Slovenci pa morajo gle -dati s krvavečim srcem, kako jim teptajo Nemci pravice. Naša deželna vlada se je po dolgem premišljevanj« pdločila, stopiti našim Nemcem in nemškutarjem vsaj nekoliko na prste. Sklenilo se je, da so do preklica prepovedane vse nemške prireditve % Sloveniji. V Mariboru so nameravali prirediti Nemci svoj planinski ples, ki se pa vsled te odredbe ne bo vršila Navzlic prepovedi so še tako drzni, da so vložili pri deželni vladi tozadevni rekurz, ki ga je vlada odbila. Upaj- Hajduk Veijko Petrovič. (Dalje.) Torej mu dajo zastavo in odprto ;lr..ni1 r. /brfl 1 r-n-t rtl^. Ll 1 1 O TI Q mrtf nAV\n A ii'«« rfrt I L^ jo štrajkalo 958.700, izgubljenih delavnih dni je 11,287.400 V Belgiji je sta. vkalo 176.940, izgubljenih dni je bilo 2,096.440. V Avstriji je pa štrajkalo 97.540, izgubljenih dni 902.00. Ako se zapravi toliko časa z brezdelnim stav-kanjem, se nam ni čuditi, da je vse ta- pole Kmetske zveze in obenem vpra-šalne pole Slov. krščansko socijalne zveze glede izobraževalnih društev. Prosimo, da odborniki Kmetskih zvez začnejo takoj nabirati člane [članarina na leto 4 krone) in nam dopošlJeio kmalu seznam nabranih članov. Vpra-šalne pole glede izobraževalnih in rem sta jo smrtno izkupila dva kmeta ■ in eden karabinerjev, ranjencev pa je [ U. t PRSTAN obtičal v goltancu. | Kljub policijski prepovedi se Je te dni f vrnila na Dunaj neka zloglasna žen -l ska. Ko jo je policija prijela in Jo ho-; tela odvesti v policijski zapor, je na mladinskih društev pa naj takoj in to- ! _TO0.mog?Tčei Va6ine. skušalajzvrSiti sa-čno izpolnijo in pošljejo na podpisano: Tajništvo Slovenske ljudske stran ke v Celju, hotel Beli Vol." t KMETSKE ZVEZE celjskega o-krožja prosimo, da vprašal ne pole , ki smo jih poslali za mesec januar, takoj izpolnijo in vrnejo. Nekateri krajevni odbori so takoj sklicali sejo Kmetske zveze za mesec , januar, so pogovorili o poslanih vprašanjih ter vprašalne pole tudi hitro vrnili. — Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju, Hotel Beli vol. t JADRANSKI DAN pri Smarje-ti ob Pesnici, Tukajšnji učenci priredijo v nedeljo dne 6. lebruarja popoldne ob pol 3, uri v šoli slavnost momor. Hotela se je iztrgati iz rok po licistov in se vreči pred tramvajski \ voz, a policija ji je namero pravoča- 1 sno zabranila. Grizla je kakor blazna \ okrog sebe, tako, da policaju ni dru- : zega preostajalo, negoda jo zveže. Toda porabila Je trenutek, vtaknila v u-sta prst svoje roke, na katerem je i -mela prstan. Prstan je požrla. Toda obtičal ji je v goltancu in bi se bila zadušila, ako bi ji policijski zdravnik ne bil z žepnim nožem takoj prerezal goltanec ter tz njega izvlekel prstan. Ko so ji obvezali rano, so jo spravili v opazovalnico. t USTRELJENA NEZNANCA'. V Zagrebu je ustrelila pred par dnevi U11 V »Uii siavuust | ■ v ; * Jadranski dan". Ker je čisti dobiček i TOjaška straža na Strojarski cesti dva namenjen za uboge učence in deloma za Jugoslovansko Mat co, vabijo k o-bilni udeležbi prireditelji. t CENITEV uradne komisije. V dneh od 12. do 14. januarja je vršila uradna komisija svoje delo v občinah Dol in Sv. Krištof zaradi zgra- j dbe elektrovoda iz Hrast lika v Hudo lamo. Prizadetim posestnikom se je škoda cenila naravnost sramotno niz- J ko, na primer: od Jamborja na trav- ' niku 10 kron, za katero svoto danes i ne dobiš niti zavojčka vžigalic. Nezadovoljnim se je grozilo, da bodo v slu i čaju pritožbe plačevali ogromne stroš- j ke, ter se jih je s tem mnoge prisililo da so podpisali škandalozne pogodbe. [ Čudimo se temu postopanju; Je li že . bakšiš prodrl do naših uradov ? O - [ Škodovani posestniki smo se obrnili za i pomoč na Kmetsko zvezo, in upamo , da še ni vsega konec, Kateri oškodo' ; vanih posestnikov se hoče še pridni- : žiti, naj se oglasi na Delu v prostorih Kmetske zvezo (Zadruge). t RAZPUST okrajnega zastopa j. na Vranskem. Poverjeništvo za notra- ; nje zadeve je razpust lo okrajni za - ; slop na Vranskem. Za vladnega ko- j misarja okrajnega zastopa je imeno _ van posestnik in mlinar na Comilskem Martin Orožim, za njegovega namestnika pa Ivan Remlc, posestnik v Le - , tuša. t NA LJUBNEM se je zgodil do -godek, ki v jasni luči osvetljuje soci-jalno demokratsko sovraštvo do svete neznana seljaka, ki se nista hotela u-staviti, ko jih je straža pozvala, marveč sta se spustila v beg. Oba u , -»»anca sta mrtva. t PIJAN SIN zbodel očeta, V vasi Pudob pri Starem trgu na Kranj -sk:em je v pijanosti in v prepiru zabo del Franc Baraga svojega lastnega očeta posestnika Janeza Baraga, ki Je kuje najpotrebnejšega. Brezplodni taki štrajki so poguba za državo in za narod. t POLETNI CAS v Franoiji, Francoska vlada je določila, da uve * de za Francijo poletni čas že s 15, marcem in se bo končal 25. oktobra,. Umevno je, da se bodo tudi druge evropske države ravnaie po vzgledu Francije in uvedle poletni čas. Nerazumljivo je, čemu neki koristi to pre mikanje kazalcev na urahl ki dela samo nepnlike in sitnosti zlasti kmetske. mu prebivalstvu ! t ČUDNI POJAVI. V zadnji dobi se opaža po velikih italijanskih mes -tih, da lazijo posamezniki od trgovca do trgovca, kjer kupujejo za gotov denar velike množine sivega sukna, če;.-jev in drugih potrebščin za vojsko . Italijanski listi so mnenja, da je vso lo isti pojav, kot leta 1915 pred napovedjo vojske. Nekateri listi mislijo, da kupujejo to blago za boljševiško ofen-| živo v spomladi; drugi pa povdarja - • jo, da je blago namenjeno za Rumu-! nijo. t S CIM BEGAJO IN PLAŠIJO I brezvestni Italijani Goričane? Goriško ] mesto je bilo v strahu in trepetu vsled • silnega razstrelnega poka 27. m. m. | Stekla na oknih so popokala, hiše so i re zmaiale, prebivalstva se jo polastil ; nepopisen strah, osobito več žensk se 1 onesvestilo pri buku strašne eks-3ta posestnika Janeza Baraga, luje J jlozije. Nikdo dalje časa ni znal, kaj v groznih bolečinah izdihnil. Izprije- f da je povzročilo pok in strah. Se le nega sina so pa orožniki gnali v za- s čez nekaj časa je došla y Gorico vesti por. Grozovite posledice alkohola. I j da s0 neki ]opovi med pan0vCem ter Rafutom pognali v zrak kar celi kup bomb. Iz tega slučaja je razvidno, kako skrbijo Ita-lijani za varnostno službo. t KAKO SE VRSE POROKE V, RUSIJI? Žalosten vzgled boljševišk9 - in brezverske zablode nam daje Ru -sija. Prvotno so boljševiki nameravali odstraniti vse ovire in omejitve pri sklepanju zakonov. Nameravali so ka-| kor vse drugo komunizirati tudi ženofc to je, ženska bi naj postala skupna last. Toda to ni šlo in uvedli so civilni zakon. Sedaj se v bo'Jševiški Rusiji sklene zakon pred civilnim uradom. Ženin in nevesta gresta enosta^ vno skupaj na urad, ondi ju vpišejo v knjigo, roke položita kot znak prisege na rdečo zastavo in poroka je končar na. Zeni jo dano na prosto ali si o -hrani svoje prvotno ime, ali pa sprejme moževo ime. Nevesti da država ! potrebno perilo. In ravno to je bil po vod, da so se nekatere ženske vsak mesec poročile z drugim moški m4 L& t LISJAK IN PURAN. Pri Leš-nikovih nekje blizu Drave so imeli i pripravljenega za pust ¡onedeljo debe- ? lega in težkega purana. Stricu Nace- j tu so se že naprej cedile sline po sla- j sini pečenki, ki jo bodo smukali na l pustno nedeljo. Stric so obračali, a I lisjak, ki je kraljeval v bližnji šumi, jo nameraval obrniti — purana v prid svoio družine. Obiskal je preteklo soboto družbo Lešnikove kuretnine in je povabil puraiia-debeluharja seboj. Tiral ga je počasi proti svojemu dvorcu. Ni ga zaklal, ker mu je bil prete-žak, ampak ga pr ganjnl k hitrejš mu korakanju s svojim košastim repom. Gospod lisjaček jo srečno pritiral pu-ran'a do gozda, kjer pa ga je zapazi -lo bistro oko lovca Ivana Jazbec. Z enim edinim strelom je uranil življenje. Tako bodo stric Nace vendar u -živali na pustno nedeljo pečenko ma-. stnega purana. t NOVE VOLITVE na Hrvatskem? Dr. Ribar, predsednik konstitu- S. Mm»: & ni a IWtt SLOT GOSPODAH* Stran 5, " ia dobo mnogo obleke in perila. Bolj-ševiki so pa končno bili prisiljeni, da 30 emejil; prepogosto sklepanje zakonov enih ia istih oseb. Komunizem zahteva, bodi vsa vzgoja otrok v državnih rokah. Sicer so po nekaterih ve-3jih mestih uvedli državna vzgojeva-ližča za otroke, katera bodo pa morali polagoma spremeniti v državne po-boljševalnice, kajti v teh državnih vz"ojevaiiŠčih ni najti nobenega sle-.liTpravo otroške vzgoje. Vsaka ver -ska vzgoja otrok je izključena in strogo prepovedana. Brezverska vzgoja mladine naletava v Rusiji na vedno hujši odpor, ziasti od strani duhovščine, ki si je kljub preganjanju znala ohraniti znaten vpliv med priprostim ljudstvom. Vsa znamenja kažejo, da oo prišlo v Rusiji do splošnega odpora žirokih ljudskih mas. Ta odpor pa bo brezdvomno strmoglavil ves današnji nevzdržljiv družabni red v bolj -3ewški Rusiji. t KRVAVE ŠTEVILKE. Ruski boljševik Crevyčajka, ki je član bolj-^eviške preiskovalne komisije, je pred dnevi podal o delovanju te komisije v ŽO ruskih pokrajinah v dobi od leta 3918 en 1919 sledeče podatke: V dobi 00 leta 1918 do 1919 je bilo v 20 rus-itih pokrajinah udušenih 344 uporov., razkritih 412 protirevolucijonarnih organizacij, usmrčenih je bilo 8359 oseb', v zapore vrženih 34.344 oseb, 13.111 «sob je pa bilo zaprtih kot talci. Te Žrvave in grozne številke nam pravi-¡0, kako daleč bi prišlo tudi pri nas, Jro bi se spolnile sanje in želje bolj-aeviških fanatikov. t SLOVENSKO SOLSTVO v Ame j?fki. Ker je v nekterih krajih v Ame-siki število slovenskih rodbin zelo naraslo, so si ameriški Slovenci začeli ustanavljati lastne Šole s slovenskim j§nim jezikom. Ze pred leti so otvo-aflt v Clevelandu veliko Šolsko poslopje, na katerem poučuje enajst učiteljev in učiteljic. Na tej Šob je bilo v lanskem letu vpisanih čez 1000 slovenskih otrok, t PREDSEDNIK HARDING za nočno mornarico. Novi predsednik a-ioeriške republike Harding je objavil v listu „O ur Nawy" pismo, v katerem uaglaSa, da si mora ustvariti Amerika z močno mornarico mogočen zid, ki so bo branil pred vsakim napadalnim -poizkusom, ker se je v prošli vojsiri pokazalo, da so zmagali zavezniki s x>močjo močne mornarice. t ZA SKLAD Kmetske zveze. Na gostiji Belšak-Horvat pri Sv, Marku Riže Ptuja je nabral g. župnik Hlasteo «a sklad Kmetske zveze 103 K. Darovalcem iskrena hvala! — Na svatbi Meznarič-Ozmec v Sv. Miklavžu pri Ormožu je zbral g, kaplan GuČek lepo svoto 160 K za Kmetsko zvezo. Živeli posnemovalci! Gospodarstvo. g 20DINARSKI BANKOVCI. Ti «ureklicani 20dinarski bankovci delajo našemu ljudstvu razumljivo in utemeljeno razburjenje. Ljudje iz dežele obsegajo mariborsko podružnico Narod ■ ao banke in čakajo s težkim srcem na «menjavo teh bankovcev. Ljubljanski lasti poročajo, da kroži pri nas le milo število ponarejenih bankovcev. Med 1000 bankovci so našli le enega, ki je &iil ponarejen. Bankovce bodo zamenjavali še ves mesec februar pri podružnici Narodne banke v Mariboru Krekova ulica. Do!>ro bi bilo, akc bi se poverilo zamenjavanje teh bankr rcev tudi drugim bankam in denarnim zahodom po deželi. Pot v Maribor ali v fcjubljano je v današnjih razmerah — j,ač zelo draga. g VREDNOST DENARJA. 100 romskih mark stane 235 Jugoslovan -skih kron. Za 100 laških lir plačaš 610 naših kron, ameriški dolar je v vrednosti zopet padel i0 iz prometa. g VOJNO POSOJILO. V Sloveniji je bilo podpisano avstrijskega vojnega posojila v nominalni vrednosti: 829 milijonov K. Pričakovalo se je le 400 mil. g OZIMINE so splošno dobro pro-^tmile,. Poročila iz južnih krajev pra- vijo, da kažejo v južnih krajih vse vrste žita zelo lepo. g SPLOSNO padanje svetovnih cen. Ne le v Ameriki, Angliji, Franciji in Italiji, ampak tudi v Nemčiji je opažati splošno padanje cen vseh predmetov. Tako n. pr. stane danes v Nemčiji iunt riža 2.25—275 mark, pred tedni je stal 2.80—3.20 mark. Funt masti, ki je stal pred par tedni 18 — 18,50 mark, stane sedaj 15 do 15,80 mark. Bel koruzni zdrob, ki je stal pred tedni funt 4.50 mark, stane danes 3.20—3.50 mark. Funt kave, ki jo i stal pred par tedni 40—42 mark, sta-? ne sedaj samo 23 mark. Sploh je opažati splošno padanje svetovnih cen .. Kot vzrok se navaja dejstvo, da i'e da nes v inozemstvu, zlasti v Ameriki in Franciji nakopičeno toliko blaga, da se ga morajo iznebiti, ker bi se sicer pokvarilo. g SEJMSKO POROČILO. Na tedenski svinjski sejem dn!e 28. Januarja 1921 se je prignalo 78 ščetinarjev; Lepo vreme je privedlo precej kupcev, \ pokupili so od 78 komadov, 67, cene so bile od 28 do 30 K. Tržno poročilo iz Maribora. Mariborski trg je bil v soboto, dne 29. januarja zelo živahen. Cene so pri nekaterih predmetih, n. pr. pri jajcih, precej padle. I Blaga je bilo zelo mnogo na trgu. Meso in špeh k 1 kg: Svinjski špeh ... K 38-—do 48-— Svinjska mast (spušč.) » 501— » 56.— Svinjski ocvirki . . » 30-— » 32"— Svinjsko meso . . . Svinjska glavina . . Svinjsko meso (prek.) Goveje meso . . . Goveji jezik . . . Goveji želodec (osn.) Telečje meso . . . Ovčje meso .... Loj....... Perotnina > 30 — » 36-— > 16-— » 22-— K 38 — do 56.— » 18-— > 22-— 24-— 8-22-— 20-— 30 — » 22 — > 20-— » 18-— » 20-— k komad: K 100 išeno á 1 liter; Purani .... Goske .... Piške .... Domači zajci . jajca (cela) . . Jajca (zdrobljena) Žito in p Koruza (rum. in bela) Ječmen.....» Oves.......» Ajda...... » Pšenica.....» Ajdovo pšeno ...» Proseno pšeno...» Druga živila: do 180*— 80*— > 140-— 20-— » 60-— 10-— » 30-— , 1-50 » —-80 K 4-—do 5— » 5 — » 3— » 3- » 7— » 11 — » 8 — 4-50 fr-IO-— 7 — K 60-—do 66-— 4-— 2 — » —-50 5-— 3 — 1 — V— » 2- —•50 1 — 2 — 15-— 5-2 — 5 — 16-— V— 1-— 2 — 2-20 17-— 6 — 3-8-— 17- Bučno olje 1 liter . Bučne prge (oljnate) 1 kilogram . . . Zelje (glave) 1 kom. Zelje (kislo) 1 krožnik ..... Bela repa 1 komad Bela repa (ribana) 1 kg...... Bela repa (ribana) 1 krožnik . . . Rumeno korenje 1 k. Rdeča pesa 1 kom. Krompir 1 kg . . Krompir 1 merica . Čebula 1 kg . . . Solata-endivija, 1 k. Jabolka'1 kg . . . Orehi 1 kg ... Mleko in mlečni izdelki: Mleko 1 liter ... K 4-—do 4 50 Surovo maslo 1 kg » 55-— » 60-— Sir 1 kg .... » 9-— Smetana (kisla) 11. » — *— Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3-— Spleteni jerbasi 1 k. » 8-— Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa » Špeharjev je bilo na trgu 40. Pripeljali so okoli 150 prašičev in 40 telet. Krompirja je bilo 61 vozov. Čebule 6 vozov. Kupcev je bilo zelo mnogo, a kljub temu še blago, posebno špeh, meso in krompir popoldne ob 3. uri ni bilo vse razprodano. Opazilo se je splošno znižanje cen. 10--20'— 4 — 30-— •— » 40- g ALI RES vinske cene padajo ? | Vinotržoi so začeli izrabljati vesli o j nameravanem uvozu italijanskega vi-i na in širijo vesti,1 da vinske cene aa-j dajo. To ni istina. Vinske cene 60 tr- dne. Promet Je sedaj res malo zastal. A eno je gotovo: Vino letnika 1921 bo imelo radi svoje izborne kakovosti vedno svojo dobro ceno. Naj se torej ni-kdo ne prenagli. g ŽITNE CENE. V Slavoniji v : Osjeku plačujejo pšenico po 1030 do 1 1040 K za meterski stot, koruzo pa po l 410—420 K. V Banatu stane meterski ¡ stot pšenice 1000-1020 K, koruze 890 j -400 K, ovsa 310-320 K. g KAVINE CENE na svetovnem trgu. V Trstu stane 1 kg Santos-kave I 654 lire, y našem denarju okrog 34 K. Vi južni Ameriki stane 1 kg 2 liri. g CENA SENU IN SLAMI. Na i mariborskem trgu se prodaja seno in l otava po 150 do 200 K, slama 100 do ¡ 140 K 100 kilogramov. Vsled obilice živine čutijo marsikje pomanjkanje krme. g ZGANJEKUHA. Prosimo, da nam posestniki poročajo, kako je letos z žganjekulio. Ali je sedanje davka-prosto kuhanje primerno urejeno ali ne? Kaka razlika je glede malih in velikih kotlov. Dobivamo namreč po -ročila, da je naredba o kuhanju žganja želo polovičarska. Da moremo stvar resno zasledovati, prosimo, da nam o tej zadevi izrazi vsak prizadeti svoje mnenje. — .Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru. g HMELJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu so hmeljske cene zopet padle in sicer za 100 kron pri 50 kilogramih .. Hmelj prvovrstne kakovosti so kupovali po 2800 K, za srednjedobri pa 2500 K za 50 kilogramov. Na hmelj -ski trg so spravili večje množine tujega hmelja. Hmelj iz Voli ni je so plačevali po 1900 K za 50 kilogramov» Ko se bo koncem februarja zopet otvo-ril blagovni promet med Anglijo in Nemčijo, je upati, da bo Anglija po -kupila večje množine hmelja na hmelj skem trgu v Zatcu. g IZJEDNACENJE TARIFOV. Prometno ministrstvo pripravlja načrt, kako izjednačiti tarife za celo državo zlasti glede blagovnega prometa. g IZVOZ LESA iz Jugoslavije , Vlada je izdelala načrt, po katerem se bo uravnal izvoz lesa iz Jugoslavije. Ko se bodo uravnale izvozne carine , in znižali železniški tarifi, se bo izvažalo letno za štiri milijarde lesa iz naše države. g LESNE CENE v Avstriji. Av -strijska vlada jo določila stalne cene za les, ki se izvaža iz Avstrije. Pod temi cenami ni dovoljen noben izvoz resa. Vhgon žagane smrekovine, jelo-vine m borovine stane franko vagon cbmejna postaja kub. m 1200 jugoslov. kron, ali 300 lir, ali 600 mark. g NEZNOSNA DRAGINJA na Madžarskem. Na Madžarskem vlada uprav neznosna draginja. Tako n. pr. stane par lahkih konj 160,000 do 180.000 kron. Na neki dražbi so pro -dali 80 čistokrvih žrebet za 10 milijonov kron. Draginja je postala tako neznosna, da morajo celo plemenitaš-ko rodbine iskati zaslužka v raznih trgovinah in uradih. g AVSTRIJA ZVIŠALA CENE za tobak. Od 23. januarja t. 1. nada-lie je Avstrija zvišala cene za tobak . Tako n. pr. stane sedaj trabuka ter britanika 12 K, preje 6 K, viržinka 8 K, preje 4 K, kuba 7 K, preje 3.80 , j ortorika 4 K, preje 2.40 K, kratke 3 K, preje 2 K, cigaretni tobak se pa codraži za 100%. g SAJENJE TOBAKA v Sloveniji. Te dni je razposlalo vodstvo tobačne tovarne v Ljubljani na županstva okrajev Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Ljutomer, Radgona in Prek-mur'e oglas o tobačnem sajenju v Sloveniji za leto 1921. Poleg oglasov so dobila županstva tudi tiskanice za prijave. Kmetje, ki bi se zanimali za to gospodarsko panogo, bodo pri žu -panstvih lahko vpogledali v pogoje in tozadevna določila o sajenju tobaka . Županstva navedenih okrajev, ki še niso preela oglasov in tiskanic, naj se obrnejo uradnim potom na vodstvo tobačno tovarne v Ljubljani, ki bodo iste vposlalo z omenjenimi blanketi. Prijavo za sajenje tobaka bodo razen • županstev prejemale tudi finančne slraže. Prijave se bodo sprejemale do 20. februarja t. 1. in je upati, da se bo odzvalo večie število posestnikov , ki se bodo pečali s sajenjem tobaka . Vpošfevati je treba, da zahteva oskr -bovanje tobaka veliko truda in dela, toda država, ki bo vedela in znala ta ž trud ceniti, bo cene določala po svojih izvedencih' tako, da bo kmetovo dele dejansko poplačano. Do 20. februarja i. 1. mora vodstvo tovarne vedeti, koliko in kje se bo tobak sadil, da bo j pravočasno izdalo potrebno seme i» pismena dovoljenja. S saditvijo se Že prične ob ugodnem vremenu v mescu marcu; v ta namen se morajo pravočasno vzgojiti potrebne sadike (rastlinice). Dopisi. SV, JAKOB v Slov. gor. Samo« siojni agitator, tajnik in urednik najbolj bedastih letakov za časa voiiSv, jo prišel po volitvah!na oddih od svojega napornega dela k Sv. Jakobu v. Slov, gor. Ce drugo nič na svetu, bo gotovo to naredilo laro šentjakobsko, imenitno in svetovnoznano, da je tu rojen in vzgojen Konrad Schnuderl» čiovek za vse, nazadnje agitator za samostojne poslance, ki so kar prve tedne v Belgradu izdali na najgršio-studni način slovensko ljudstvo in požrli vse svoje velike obljube. In ta Schnuderl je pripovedoval svojim še zvestim — veliko jih ni več, ker so večinoma spoznali, da so samostojni poslanci vsi enaki Schnuderlu — sledečo zgodbo: Pa preden jo povemo, prosimo, da se vsak pripravi na to, da ga zna boleti trebuh od smeha en par dni — torej rekel je svojim: „Poslanci Slovenske ljudske stranke in Kmetske zveze so prišli že preje v Belgrad, kakor samostojneži. Zasedli so v parlamentu prostore, ki so se jim najbolj dopadli, ko pa pridejo samostojni, so morali poslanci Kmetske zveze vstati, zapustiti te svoje prosto ie in oditi drugam in jih prepustiti samostojnim." In Schnuderlovi backi to to menda največjo njegovo oslarijo prav resno in pobožno poslušali, jo seveda verjeli bolj kakor vsakemu pismu ter jo z največjo resnobo razlagali drugim. Ne vemo, če ima Kon-¡adček Še kaj pameti, a toliko smo je mu dosedaj še vedno prisojali in nje-* govim backom, da bi kaj takega iz njegovih ust ne pričakovali. Ti ljudje si parlament predstavljajo menda kakor kako šolsko sobo, kjer zasedejo c* troci njim poljubne sedeže, potem pa pride strogi g. učitelj in jih s palico nažene, da so sedejo tam drugi, katere je on določil. Da, zopet imamo dokaz, da je prišla samostojna do moči le po neumnosti in ker po neumnosti, zato bo slovenskemu ljudstvu v neizmerno škodo. Neumnost namreč vedno škoduje. Naš sklep pa je in ostane: Na delo za naše izobraževalno društvo, ki tako lepo prospeva. Iz njega bo izšel zarod, ki se ne bo pustil zapeljati kozlarijam različnih Schnuderlov. VELIKA NEDELJA. Dne 24. m. m. je bilo tukaj poročenih pet članic Marijine družbe in sicer: prednica Marija Cajnko z Antonom Alt — poročal ženinov brat Ivan Alt, vikar v Celju; Prigl Marija z Martinom Skuhala — poročal ženinov brat Alojzij Skuhala, kaplan v St. Lovrencu nad Mariborom; Kirič Neža s Fr. Habja-nič, Kovačec Marija z Francem Majcen, Šoštarič Marija z Francem Bez-jak — poročal domači župnik Mirosl. Horvat. Vsi trije duhovniki so počastili novoporočence s primernimi nagovori, v katerih so povdarjali, da naj bodo neveste v novem stanu vzgled zakonskim kot žene in matere, kakor ko bile doslej vzgled samskim kot mladenke. — Dne 30. m. m. je bila tukal poročena Cilika Posavec z Jožefom Oz-mec. Nevesta je bila vzgledna druž-penica Marijine družbe in marljiva, ter vestna tajnica Kmetske hranilnico. Bodi srečna! SV. FRANČIŠEK KSAVERTJ. Tukajšnje katoliško bralno in izobra^ ževalno društvo je imelo dne 23. jan, svoj redni občni zbor za leto 1921 , Udeležba je bila naravnost sijajna in pristopilo je že isti dan 70 udov, kar je za tako malo župnijo gotovo prav veliko. Ksaverijanoi se prav dobro zavedajo, kako prepotrobna jo našemu kmetskemu ljudstvu zlasti v današnjih' dneh izobrazba, ako hoče med svetom Jaj veljati in z drugimi stanovi primerno napredovati. To misel nam je v svojem govoru obširno razložil č. g pater Marijofil Holeček iz NazariJ, kateremu izreka društvo tem potom svo;o najprisrčnejšo zahvalo. Zborovanje je zflk\u?ila burka „Gluh mora fc.ti" in pesem „Lahko noč", ki jo Jo aapel naš mešan zbor. HALA MZHIIUL NAZNANILO. NMBnjtn, da je moj eenik za late »31 isSel in je bresplafcao ?—8 dobiti. 26 Al, Korsika, t saenaka trgovina v Lljubljini. ■?tica v prostosti. Najeenejia lepa nora peimarica s 35 narodnimi pečmi g dostavkcm , "'ojnl spomini0. SiaseBamo 1 D C 4) s poitnino vred. Pošljejo a nove neobrabljene poštne mamice ali pa denar po poštni nakaa-n .«i. Naročaje se pri Matija Belec ; d 8v. Bjlfenka v Slov. gor. via ^ loj. 8—5 88 Bučno olje jtft* i iofji vasi, Ardin pri Vojnikn, rl Franca Kline predati. Kd>r •Ji, ae bd tndi zamenja. 8—3 89 TrffATinn * mešanim bla-UgUVilld gom,dobro ido- , šmarni ca bela, na prodaj Pri >iae*a Vrbnjak, trtničarja, Breg ri Ptuja. Cene po dogovora. 2-2 66 Zadružna banka podružnica Maribor Gespeska »lica 20 • • • (Pirclian^^a hiia) Posluje redno v vseh bančnih strokah- — Straske sprejema dnevno ob uradnih urah. Centrala Split Centrala Spiii - - -2 Podružnice M&ribor, Zagreb, Novi Sad. Afiliacije: Zadružna Banka Rijeka, Zadružna štedionica Trsi Osnovna glavnica 50 mili. kron« ■■m mmiiip........i »ni.» iis^MMpMBmm-t»«'«»;— T Bankovnl oddelek: Bavi se s vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila vsa tnzemska in inostranska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. Blagovni oddelek: Kupuje in prodaje na veliko V6e domače in preko- morske proizvode. Menjalnica: Knpnje in prodaje tujo valute, devize in čeke ter vse vrste domaČih in tajih papirjev. Vloge. Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestoje pod najboljšimi pogoji. s—4 Vloge na knjižice obrestuje s 474% netto- • ■ . v 82 Na prodaj rektno nosečih, dobro vkorenln jenih trt, vrste „Othello" (ama r fika). Cena koma in 2 K. Vse nataučne e »e izve pri g. Bogomir Druzovič-n, oskrbnik, Vila Bauer, Varaždinsko Toplica na Hrvatskem. 2—8 68 Kuharico, ¿SgZ bro plačo išče Andrej Novak, Stii-gova ('»edjimorie). 79 Deklo in delavca proti dobri plači in hrani sprejme poštena rodbina. Naslov v uprav-ništra. 1—2 81 KO LAR za domača dela se sprejme pri ED. SUPPANZ 1-2 Pristava. 75 Dobra kuharica ki se razume tudi na manjše gospodarstvo, išče sluibe, najraje v «upn šča. Ponudbe t navedbo službenih pogojev na npraro lista pod M. A. 73 Viničarja osirbnižtvo Pekre pri Mariboru. 1—2 76 Lepo posestvo, i i meri okrog 8 oralov Jemlje, ¿-avec je tndi mali gozd in lep N^denoioik, se proda. Poslopje je .o.o, pripravno za vsakrga gos pida. Leti ob glavni cesti, ki . 'lje ' Vojnik, ja oddaljeno pol ;jre od ieleznikke postaje in trga Šant Jnr ob jui žel. C«na se is-«« tamtuj pri lastnika Jaueia ■i^ar, Goričica it. 8, p. 8r. Ju-i j ob jat. iel. 2-2 66 Naročajte naše liste! Tlabln k srin'am išče graj 1/üfeiU g;;},,» Slivnica nri Ma ribora. ščina Slivnica pri Ma 1—2 77 Ekonom, močmi, etrokovniah v vseh strokah gospodarstva in goedarstra išče službe takoj ali pozneje. Naslov v upra'ništvu. 2—8 64 rialo-VPi Be druiina ü'ültlVLI 8 dTema moimj) vajeni lesnega dela, proti dobremu plaiilu. Kuriio in stanovanje pronto. Vpraša ae Loška ulici 16, Maribor. 8—4 21 IVflilfl trSoy'k' pomofnik z ililttU dobrim «ptičevalom, iz boljše hiše želi poni. mesto v kak Sni trgovini na deieii ali v mesta. Masiov pod „takojšnji nastop" se poisve na uprari te {a lista. 3—8 8 * PomagaCa sprejme takoj M. B tega a t, kovač Orehova vas, Slivnica pri Mari bora. 2—2 67 UpatikrePk® po«»«*®, ae »J CCll^a jrez is iet starega, sprejme na triletni pouk, pod ugodnimi pogoji (stanO'anje. hra na in 600 K na leto aa obleko).