Ljubljana, torek, 13. aprila 1948
D&EDNISTVO IM UPRAV Al LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA »TEV. | TELEFON SS-a DO U-H
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
CZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
V gotovtn!
Celo IX., štev. 88 — Posamezna številka 2 dinarja
o s
0 B 0
BON
0
B
(N8EBATN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON SMS tS-JJ
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA IS DIN
Maršal
generalisimu Stalinu
ob irileinici podpisa pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in FLRJ
Beograd. 11. apr. Ob irileinici podpisa pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in FLRJ je poslal maršal Tito predsedniku ministrskega sveta ZSSR generalisimu josifu Visarionoviču Stalinu naslednjo brzojavko:
V imenu ljudstva in vlade FLR{ ter v svojem osebnem imenu čestitam Vam in vladi Sovjetske zveze ob tretji obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in
povojnem sodelovanju med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Federativno ljudsko republiko Jugo slavijo z željo, da bi to zgodovinsko dejanje služilo našim narodom za ne-porušno vez in močno poroštvo mirnega razvoja v sreJhejšo bodočnost.
V imenu narodov lugcslavije želim bratskim narodom Sovjetske zveze največje uspehe pri ustvarjanju blagostanja in nadaljnjega napredka v svoji veliki socialistični državi.
Odgovor generaiisima Stalina
Predsednik ministrskega sveta ZSSR generalisim Stalin je poslal maršalu Titu naslednji odgovor na pozdravno
brzojavko:
Prisrčno se Vam zahvaljujem za čestitke ob tretji obletnici podpisa po= godbe o prijateljsku, medsebojni pot moči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Želim uspeha in razcveta bratskim narodom Jugo* slavije.
Beograd, 11. apr. Včeraj je bila v dvorani Doma društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR slovesna prireditev ob triletnici pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo.
Prireditve so se udeležili podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Josip Rus in Dmitar Vlahov, podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj in ministri Stanoje Simič,
Sreten Zujovič, Vlado Žečevič, predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič, generalni sekretar zvezne vlade Ljubodrag Djurič, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije dr. Siniša Stankovič, podpredsednika vlade LR Srbije Dobrivoje Radosavljevič in Života Diermanovič s člani vlade, predsednik Vseslovanskega komiteja Božidar Maslarič, predsednik zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andrič in predsednik Izršilne-ga ljudskega odbora Beograda Minko Petrovič.
Slovesne prireditve so se udeležili tud sovjetski veleposlanik Lavrenti-jev z osebjem veleposlaništa, veleposlanik republike Poliske Jan Karol Wende, veleposlanik ČSR dr. Jožef Korbe!, poslanik Romunske ljudske republike Teodor Rudenko, poslanik LR Albanije Ramadan Čutaku, poslanik republike Madžarske Zoltan Szan-to in pomočnik zunanjega ministra LR Bolgarije Sava GanovskL
O triletnici podpisa pogodbe ie govoril minister Bano Andrejev.
T zasedanj okrajnih ljudskih skupščin	_ ___
V TRBOVELJSKEM OKRAJU BODO V PETIH LETIH PORABILI ZA INVESTICIJE NAD lil MILIJONOV
Vlada FLRJ ?e protestirala pri vladi EM
zaradi kršitve našega zračnega prostora po ameriških letalih
Beograd, 11. aprila (Tanjug) V zadnjem času so ameriška letala večkrat kršila naš zračni prostor.
7.	marca ob 5. zjutraj je ameriško dvomotorno letalo preletelo jugoslovansko mejo pri vasi Miren, letelo v notranjost našega ozemlja in se vrnilo v isti smeri. Istega dne ob 16,22 sta dve ameriški letali preleteli našo mejo severno od iste vasi, leteti nad našim ozemljem in se vrnili v isti smeri.
10. marca ob 1755 je ameriško letalo kršilo jugoslovanski zračni pro-
stor pri vasi Vrtojbi, leteč v višini 500 m. Do naslednje kršitve je prišlo 11. marca ob 11. pri koti 27.22, severno cd Kobarida, v višini 5.000 m. Ameriško dvomotorno letalo je priletelo iz Italije in letelo nad našim ozemljem pri vasi Robidišče, nakar se je vrnilo v Italijo. Naslednjega dne je dvomotorno letalo preletelo jngo-slovansko mejo pri koti 2676, pri mangartski koči. severno od Kobarida v višini 2.690 m Neko transportno ameriško letalo je preletelo jugoslovansko mejo 12.
marca ob 13. pri koti 2678, 22 km severno od Kobarida v višini 300 m. Letalo ie letelo nad vasmi Stance in Sepčine in se vrnilo na italijansko ozemlje pri vasi Ncbodisano.
26.	marca ob 12.30 je prišlo znova do kršitve zračnega prostora. Iz smeri Trbiža je preletelo jugoslovansko mejo ameriško letalo pri koti 2722 in nadaljevalo polet proti vasi Žega pri Kobaridu, nato pa nadaljevalo polet v smeri proti Čedadu v Italiji. Zaradi teh kršitev re vlada FLRJ protestirala pri vladi ZD'A.
Trbovlje, 12. aprila
Včeraj je bilo v Delavskem domu v Trbovljah prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora. Zasedanju je prisostvovala minister za komunalne zadeve pri vladi LRS Lidija šent-jurčeva.
Po kritičnem pregledu dela dosedanjega okrajnega ljudskega odbora so člani sprejeli petletni plan trboveljskega okraja, katerega investicije znašajo 131,374.000 din. V planu so obsežene naslednje glavne naloge: Z rekonstrukcijo apnenic v Zagorju se bo dvignila kapaciteta apna za 150skupni porast gradbenega materiala ob koncu prve petletke pa se bo dvignil za 250 •/«. Električno omrežj.e bo povečano za 50 'v. Z novo gradnjo mizarske delavnice bo povečana proizvodnja
lekcijskih izdelkih, bodo v Zagorju zgradili moderno tovarno za konfekcijo, čevljarske delavnice bodo preurejene tako, da se bo proizvodnja čevljev dvignila za 50 V. na leto. Največja pozornost se bo posvečala kmetijstvu in zboljšanju okrajnega posestva Širje. V petletki bo nanovo zgrajenih 9,5 km cest, popravljenih fn zboljšanih pa 29,5 km. Vodovodno omrežje bo povečano za 49 •/•. V planu je določena tudi regulacija Trbovelj, graditev poljskih opekarn v Zagorju in Trbovljafi in postavitev modernega hotela za 300 gostov v Trbovljah. Za dvig turizma bodo uredili koče na Mrzlici in Kumu. V Mlinšah in Zidanem mostu bosta zgrajeni novi šoli.
Po sprejetju okrajnega petletnega plana so odposlanci predlagali še več sklepov za zboljšanje komunalnega gospodarstva in kmetijstva ter za pospešeno
pohištva in pisarniške opreme za 59
Ker se čuti vedno večja potreba po kon- gradnjo zadružnih domov.
V Ilirski Bistrici bodo za izvedbo okrajnega plana investirali 67.80L000 dinarjev
JUGOSLOVANSKA VLADA JI ZAVRNILA PRCflJT AMERIŠKE IN BRITANSKE VLADE
^žadser-stveni organi zavezniške vojaške isprave v Trstu so povzročili
vrsto obmejnih incidentov
Beograd, 11. aprila (Tanjug)
Kljub splošno znanemu dejstvu, da so zagrešili člani nadzorstvenih organov zavezniške vojaške uprave v Trstu vrsto obmejnih incidentov, sta poslali vladi ZDA in Velike Britanije prelest vladi FLRJ s trditvijo, da so te incidente povzročili Jugoslovani.
Vlada FLRJ je odklonila ta protest in opozorila, da so te incidente povzročili nadzorstveni organi zavezniške vojaške uprave v Trstu 4. ja-nuaija 1948 se je pri prehodu Co-luniFini pripeljal čez demarkacijsko ertč v jugoslovansko tono avtomobil tipa »jeep« s tremi britanskimi vojaki. katere je jugoslovanska obmejna straža ustavila in pridržala, vendar pa so bili še istega dne izpuščeni.
14. januarja ob 0,39 sta pripeljala pri stražnici Skarlaei pri škofiji čez demarkacijsko črto iz ameriško-bri-tanske cone dva avtomobila tipa rieep« z vojaško posadko in enim članom civilne policije. Oboroženi so bili s puškami in strojnicami Zapeljala sta 20 m globoko na ozemlje jugoslovanske cone Ko jih je ustavila straža jugoslovanske vojaške uprave, so se znova vrnili v ameriško-britan-sko cono.
1.	februarja 1948 je prišel v bližini kraja Urbanci na ozemlje jugoslovan-
ske cone angleški podoficir, ki so ga zadržali jugoslovanski nadzorstveni organi in ga 5. februarja vrnili ame-riško-britanskim oblastem.
7.	februarja so prišli na ozemlje jugoslovanske cone štirje pripadniki civilne policije z minerji in minirali bunker, približno 25 m v notranjosti jugoslovanske cone na kraju, imenovanem Debeli rtič.
11.	februarja 1948 so prišli v jugoslovansko cono pri kraju Debeli vrtič trije pripadniki civilne policije, izmed katerih je imel eden orožje. Vse tri so zadržali jugoslovanski nadzorstveni organi približno 150 m od demarkacijske čete. Vs! trije civilni policisti so bili izročeni ameriško-britan-skim oblastem 25. februarja 1948.
4.	marca 1948 je prekoračil demarkacijsko črto v globini 130 m angleški oklopni voz * tremi člani posadke. Vozilo je zadržala obmejna straža jugoslovanske cone do 20. marca 1948. leta.
7.	marca so član: civilne policije odpeljali z ozemlja jugoslovanske cone preko demarkacijske črte Srečka Bizjaka, pripadnika Narodne milice v Ljubljani, ki je bil na dopustu v Tinjana. Vrnili so ga 10. marca.
6." januarja 1948. okrog 15. so izstrelili z griča San Giorgio, ki leži
okrog 500 m od demarkacijske črte pri vasi Bencse v ameriško-britanski coni, več izstrelkov iz pušk, ki so padli na ozemlje jugoslovanske cone.
13.	marca sta prekoračila demarkacijsko črto pri kraju Debeli rtič dva člana civilne policije. Ko sta bila 110 m daleč od demarkacijske črte na ozemlju jugoslovanske cone, so ju jugoslovanski organi pozvali, naj se ustavita, nakar sta pobegnila v anglo-ameriško cono.
22. marca 1948 se je pripetil zgoraj omenjeni incident pri kraju Botac, 50 m daleč od demarkacijske črte na ozemlju jugoslovanske cone. 22. marca 1948 ob 18. so izstrelili iz ameri-ško-britanske cone okrog 80 nabojev, ki so padli v jugoslovansko cono. Streljala je civilna policija iz vasi Drage.
30.	marca okrog 22. je plula v teritorialnih vodah jugoslovanske cone ekrog 2 milji od obale, med Umagom in Savudrijem britanska vojna ladja.
Ponoči med 50. in 31. marcem 1948 je plula v teritorialnih vodah jugoslovanske cone angleška vojna ladja »Mermaid št 30, oborožena s šestimi topovi in večjim številom strojnic. Odplula je v smeri Punta bresa — Novi grad 1 do 4 morskih milj od obale.
Na prvem zasedanju novoizvoljene okrajne skupščine Ilirske Bistrice dne
11.	aprila, ki se jo je udeležilo 47 odposlancev ljudstva, je bil izvoljen novi okrajni izvršilni odbor s predsednikom tov. Brankom Douganom na čelu.
Osrednja točka zasedanja okrajne skupščine je bilo sprejetje okrajnega petletnega plana. V osnutku, ki je bil predložen odbornikom, je določeno, da bo okrajni ljudski odbor Ilirska Bistrica iz svojih lastnih sredstev in iz sredstev Ljudske republike Slovenije investiral v proizvajalne panoge lokalnega pomena
20.543.000	dinarjev, v neproizvajalne pa
47.258.000	dinarjev, tako da bodo znašale celotne investicije 67,801.000 dinarjev.
Tako določa plan povečano vrednost lokalne okrajne industrijske proizvodnje od 3.997.000 dinarjev v letu 1918 na
12.356.000	v letu 1951.
Razširili bodo električno omrežje in elektrificirali tako celoten okraj. Za razširitev industrije gradbenega materiala bodo povečali proizvodnjo opeke-zidakov na 3,000.000 kosov do L 1951 in tako 1.5 krat presegli proizvodnjo iz leta 1939, strešnikov 600.000 kosov do leta 1951 ali na 30 krat večjo proizvodnjo v primeri z letom 1939.	. .
Proizvodnjo apna bodo do leta 1951 dvignili na 2200 ton, proizvodnjo peska v okrajnem kamnolomu pa od 4000vku-bikov v letu 1946 na 8000 kubikov do leta 1951, drobca od 2500 na 5000 kub. metrov do leta 1951, gramoza od 4000 v letu 1946 na 5000 kub. metrov v 1. 1951.
Za razvoj krajevnega lokalnega gospodarstva bodo ustanovili pri MLO Ilirska Bistrica in pri posameznih KLO, ki imajo za to pogoje, krajevna lokalna podjetja,
Za dvig kmetijstva in gozdarstva so si postavili široke naloge. Dvignili bodo število goveje živine za 1225, prašičev za 1618 in ovc za 1118 glav.
Za -.večji donos kmetijskih pridelkov, posebno semenskega krompirja, za zagotovitev lastnih potreb in izvoza bodo dvignili vrednost celotne kmetijske proizvodnje od 100,300.000 dinarjev v /letu 1939 na 109,604.000 dinarjev v letu 1951.
Z omejevanjem kužnih bolezni bodo zmanjšali jalovost krav in dvignili proizvodnjo mleka na 37.800 hi. Prav tako bodo dvignili proizvodnjo volne na 5250 kilogramov, jajc na 1152 milijonov in mesa na 2530 stotov. V Kosezah bodo dogradili veterinarsko ambulanto, celotno kmečko gospodarstvo pa čim bolj mehanizirali. Zato bodo dobavili kmetijstvu na novo 1 traktor, mlatilnico, 400 plugov, 5 sejalnih strojev, kosilni stroj in 5 selektorjev.
V	gozdarstvu bodo do leta 1951 vskla-dili sečnjo lesa z naravnim prirastkom in uvedli trajno pogozdovanje, tako da bo v letu 1951 znašala nova pogozdena letna površina 147 ha.
Do konca leta 1951 bodo pomnožili sadno drevje na 107.000 dreves in dvignili kakovost sadja s sajenjem tistih vrst, ki v- posameznih predelih najbolje uspevajo.
S čiščenjem, škropljenjem in izbiro ustrezajočega sadnega drevja ter sistematičnim zatiranjem sadnih bolezni in škodljivcev ter z rednim gnojenjem bodo povečali pridelek sadja za 30 “/« v primeri z letom 1939. Do konca 1951 bodo dosegli skupno proizvodnjo 120.000 sadik.
V	razgovoru, ki je nato sledil, so posamezni odborniki še razčlenili nekatere točke osnutka plana in nato soglasno sprejeli petletni plan.
predvsem obrtniškega značaja.
Za razvoj gradbenega gospodarstva v radgonskem okraju

■natiski kmriite Slovenije Glavnemu odbora
Slovanskc-ltalljanske antifašistične unije v Trstu
Ljubljana, 12. aprila.
Slovanski komite LR Slovenije je sklical za danes II. plenarni sestanek svojih članov. Na sestanku so bili navzoči poleg predsednika komiteja dr. Ferda" Kozaka in sekretarja dr. Jožeta Potrča, ministra za prosveto LFiS, minister za komunalne zadeve Lidija Šentjurc. minister za delo Ivan Regent in delegati odbora. ki ga je Slovanski komite osnoval 18. marca t. L v Mariboru.
Po uvodnih besedah predsednika dr. Ferda Kozaka je govoril član predsedstva Slovanskega komiteja Ivan Regent o raznih etapah sodelovanja med slovanskimi narodi, posebno pa o zadnji etapi, ki se je začela z Vseslovanskim kongresom, v Beogradu, ko je začrtal pot borbe za trajni mir proti vojnim hujskačem vsem slovanskim narodom.
Sekretar Komiteja dr. Jože Potrč je govoril o delu Slovanskega komiteja Slovenije za popularizacijo novega slovanskega gibanja. Slovanski komite je po svoji ustanovitvi 4. novembra 1946 organiziral 45 predavanj in devet radijskih večerov-, priredil razstavo češkoslovaškega narodnega odpora in razstavo fotografij skulpture češkoslovaških kiparjev ter bo sedaj v kratkem priredil razstavo ilustracij poljske otroške knjige. Slovanski komite je praznoval velike obletnice: 800 letnico ustanovitve Moskve, rojstni dan ge-neralisima Stalina, narodni praznik Češkoslovaške republike in druge
praznike, ki so pomembni za vse slovanske narode. Zbral je znanstvenike in kulturne delavce, ki se bodo udeležili kongresa slovanskih znanstvenikov in kulturnih delavcev v Moskvi letos junija. V dogovoru s Slovanskim komitejem LR Hrvatske sta bila že izmenjana predavatelja, ki sta hrvatskim in slovenskim poslušalcem govorila o zadevah svojih republik. V kratkem se bo ta izmenjava razširila tudi na ostale republike FLRJ.
V plenum Slovanskega komiteja LR Slovenije so bili kooptirani novi člani kulturni delavci, predstavniki množičnih organizacij in drugi.
Soglasno je bila sprejeta resolucija glavnemu odboru SIAU v Trstu, ki se glasi:
■»Plerlum Slovanskega komiteja Slovenije, zbran na svojem II. zasedanju dne 12. aprila 19i8, pozdravlja borbenost delovnega ljudstva Trsta in se pridružuje zahtevi po čim prejšnjih svobodnih demokratičnih volitvah. Hkrati plenum odločno obsoja poizkuse angloameri-ških imperialistov, da bi ob vprašanju pripadnosti Tržaškega ozemlja zanetili novo vojno in pognali njegovo ljudstvo v še večjo bedo. Z ogorčenjem protestira plenum, ker dopušča okupacijska vojaška uprava fašističnim zločincem, da pobijajo najboljše borce za svobodo italijanskega in slovenskega delovnega ljudstva. Onemogočanje kulturnih stikov med Trstom V Jugoslavijo, kratenje
najosnovnejših nacionalnih pravic Slovencev na Goriškem, kažejo v pravi luči kulturnost predstavnikov tako imenovane zahodne demokracije, ki bi radi preslepili ljudstvo Italije ob bližnjih volitvah in zavrti njegov razvoj v smer prave ljudske demokracije.«
V’čsda FLRJ odobrila predlog proračuna za leto 1948
Beograd, 12. aprila. Vlade FLRJ je imela danes 12. t. m. redno sejo, na kateri je sprejela zakonski predlog o vsedržavnem proračunu za 1. 1948 ter zakonski predlog o vsedržavnem zaključnem računu za 1. 1946.
Predsednik madžarske vlade na obisku v Zagrebu Zagreb, li.apr. Na poti iz Dubrovnika, kjer je preživel deset dni, je predsednik madžarske vlade Lajos Dynnies prispel v Zagreb. Včeraj popoldne jo obiskal Entografski muzej in Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, kjer si je v spremstvu predsednika Akademije dr. A. Štamparja in podpredsednika Miroslava Krleže ogledal bogate zbirke.
Popoldne je v spremstvu podpredsednika vlade LR Hrvatske Dušana Brkiča in notranjega ministra Ivana Krajačiča obiskal Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita.
Snoči je predsednik madžarske vlade g. Lajos Dynnies odpotoval iz Jugoslavije.
V okrašenem Prosvetnem domu v Radgoni je včeraj zasedala okrajna skupščina radgonskega okraja. Navzoča sta bila tudi poslanca Jože Kocbek in Helij Modic. Dosedanji predsednik je poročal o delu in uspehih okrajnega ljudskega odbora ter o napakah v preskrbi, pri odkupovanju pridelkov, pri plačevanju davka in pri kontrahiranju za strojno obdelavo. Napake so bile predvsem zato, ker so bili po raznih odborih še razni protiljudski elementi. Slab odnos davkoplačevalcev do skupnosti nam dokazuje dejstvo, da je doslej plačanega le 71°/« davka.. Plan za razdeljevanje semen je dosežen 25«/o, prav tako je tudi število 37 lokalnih okrajnih podjetij premajhno in bo naloga novega odbora razvijati lokalno gospodarstvo v večji meri. Dobro napreduje gradnja zadružnih domov. Delajo na 19 gradiliščih. Pri odkupu po vezanih cenah bo treba večjega sodelovanja množičnih organizacij.
Po izvolitvi novega izvršilnega odbora je skupščina z odobravanjem sprejela petletni plan, ki pomeni povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva. Narodni dohodek se bo povečal po tem planu od 118 milijonov na 158 milijonov, vrednost lokalne proizvodnje pa se bo dvignila od 14 na okroglo 42 milijonov, kar pomeni zvišanje za 135°/o. Ker je okraj v pretežni meri agrarnega značaja, se bo kmetijstvu posvetila posebna pozornost. Investicije v znesku 27,000.000 din bodo povečale in zboljšale proizvodnjo za 20«/o. Izvedena bodo melioracijska dela v Apaški koilini in bo v ta namen investiranih 100.000 din ob prostovoljnem delu. Z regulacijskimi in melioracijskimi deli bo pridobljenih 10.000 ha nove orne jKtvršine.
Z uporabo selekcioniranih semen, z boljšo obdelavo in večjo uporabo gnojil se bodo di 'gnia hektarski donosi pri raznih kulturnih od 16 ha na 45 «/o. V letu 1951 bo zasejanih 5727 ha z žitom ter 2242 ha s krm-skimi rastlinami. Število živine se bo dvignilo za 13 «/o, proizvodnja mleka se bo zvišala za 3o ‘It. Zgradili bodo tudi veterinarsko bolnišnico ter uredili mrežo plememlnih postaj. Prašičereja se bo dvignila za 18«/», perutninarstvo pa za 99 •/#. Za ureditev gozdne drevesnice je določenih
50.000	din, 30 ha posekt bodo pogozdili. Za elektrifikacijo ie določenih 3,200.000 din, zgrajenih N? 20 transformatorjev in 100 hm voaa in omrežja.
Produktivnost dela v industriji se bo dvignila za 62 «/o. Zgradili bodo mehanično delavnico v Gor. Radgoni, mizarsko delavnico, rekonstruirali žago na Tratah, uredili in organizirali pa bodo še več drugih gospodarskih podjetij. Povečali bodo še več drugih gospodarskih podjetij.
Povečali bodo storilnost dela v obrtništvu; za izpopolnitev prometa pa je določenih 2-5 milijona din.
Za delavce in nameščence bodo gradili potrebna stanovanja, ustanavljali bodo domove iger in dela ter otroške jasli. Znižani bodo proizvodni stroški in stroški trgovine. Plan določa tudi zboljšanje prosvetnih in zdravstvenih razmer, zboljšanje trgovine in preskrbe ter dvig turizma v okraju. Ob koncu je skupščina sprejela več sklepov, med drugim, da plan ne bo samo v celoti izvršen, ampak celo prekofačen.
Investicije v ptujskem okraju za pospeševanje gospodarstva bodo dosegle skoro 92 milijonov * dinarjev
Ptuj, 11. aprila.
Danes se je sestala v Titovem domu v Ptuju k svojemu prvemu zasedanju novoizvoljena okrajna skupščina. Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen tov. Franc Belšak, ki je poročal o delu dosedanjega odbora, o napakah in pomanjkljivosti, obenem pa tudi o dobrih uspehih, ki jih je okraj dosegel v prekoračenju odkupov žita, krompirja in mesa. Nakazal je tudi problem prebival-
stva Haloz, ki bo rešen na ta način, da bodo delavci šli v industrijo.
Po poročilu je skupščina prešla na razpravljanje o petletnem planu okraja. Celotne investicije okraja znašajo 91 milijonov 950 tisoč dinarjev, od tega bo investiranih v neproizvodne panoge 57 milijonov 528.000 ali 62 •/•, v proizvodne panoge pa 34 milijonov 422.000. Poleg tega so v planu določene tudi izvenplanske investicije, ki bodo znašale 9,300.000 dinarjev. Vrednost lokalne proizvodnje se je dvignila za 2,4 krat. V kovinsko industrijo bo vloženih 8,100.000 din investicij proizvodnje opeke se bo dvignila za 5 •/«, v tekstilno proizvodnjo bo investiranih 5,800.000 din. Skupno je za lokalno industrijo določenih po planu 13 milijonov SS0.000 din investicij.
V	kmetijstvu določa plan povečanje orne zemlje za 2200 ha in dvig hektarskega donosa za 20 do 40"/«. Plantaža pritlikavega sadnega drevja bo povečana od 6 ha na 32 ha. Živinoreja bo zboljšana za '25 "/• in bo zgrajena živinska bolnica v Preku pri Ptuju. Investicije za stanova-nja znašajo 9,500.000 in določa plan tudi obnovitev stanovanjskih hiš. V Ptuju bo zgrajenih 8"km vodovoda in v ta namen investiranih 8 milijonov din. Za šole je določenih 16 milijonov 865.000 din investicij, zgrajen bo tudi vajeniški dom.
V	razgovoru so bili dani nekateri predlogi za kmetijstvo in fizkulturo. Ob zaključku sta bili poslani resoluciji Prezi-diju Ljudske skupščine Slovenije in Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte.
Krški okraj je sprejel petletni plan
V	soboto je imela v dvorani kina v Krškem svojo prvo sejo novo izvoljena ljudska skupščina okraja Krško, katere se je poleg zastopnikov množičnih organizacij in krajevnih ljudskih odbornikov udeležil tudi minister za kmetijstvo tov. Janez Hribar.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, prisegi ljudskih odposlancev in izvolitvi novega izvršilnega odbora ter govorih tov. ministra in okrajnega sekretarja je skupščina sprejela okrajni petletni plan. Celotne investicije za krški okraj bodo znašale 63,867.000 din. Glavna gospodarska panoga krškega okraja je kmetijstvo. Za dvig kmetijstva določa plan ra-jonizacijo kultur. Površina žitaric se bo znižala za 12”/«, ker se gojitev žitaric, predvsem pšenice, zaradi premajhne donosnosti ne izplača. Nasproti temu pa se bo dvignila površina industrijskih rastlin za 361"/» v primeru z letom 1939. Vrtne rastline se bodo dvignile za 7"/«. Za dvig vinogradništva, ki je bilo med okupacijo zelo prizadeto, določa plan zgraditev trsnice v Rajhenburgu in zasaditev novih vinogradov. Za pospeševanje živinoreje bodo ustanovili več plemenskih postaj, zgradili veterinarsko ambulanto in javno mrhovišče v Brežicah. Številčno stanje živine se bo med petletko dvignilo za 24*/«. Sadjarstvo bodo z uvajanjem boljšega čiščenja in škropljenja ter nove drevesnice izboljšali za 49 '••«: Skupno bo kraj za povzdigo splošnega kmetijstva investiral 8.335.000 dinarjev.
Skupna vrednost proizvodnje kovinske industrije v okraju bo od 148.000 din v letu 1946 narasla na 2,389.000 dinarjev v letu 1951. V lesni industriji se bo vrednost celotne proizvodnje dvignila od 2 milijonov na 32 milijonov. Visoko se bo v okraju dvignila tudi tekstilna industrija in sicer za 600"/«.
Okrajna tovarna čokolade in likerjev v Rajhenburgu bo svojo proizvodnjo dvignila na trikratno predvojno količino.
Med petletko bo v glavnem elektrificiran ves okraj. Zgradili bodo 250 km lokalnega omrežja, 60 km daljnovoda in 24 transformatorskih postaj. Zgradili bodo vodovod v Krškem, ki bo v prihodnjih letih razširjen na druge bližnje kraje. Zgradili bodo tudi moderno javno kopališče v Krškem.
Z gradnjo novih hiš v Krškem in Brežicah bo okraj pridobil 40 novih udobnih stanovanj. Poleg tega bo v okraju obnovljenih tudi 24 med vojno porušenih šol. V Brežicah bodo ustanovili nov Dečji dom in Dom onemoglih. Zgradili bodo tudi javno zobno ambulanto v Krškem in adaptirali javno bolnišnico v Brežicah.
Skupščina je ob koncu zasedanja odobril» poleg plana še vrsto sklepov in odlokov izvršilnega odbora. V pozdravni brzojavki maršalu Titu in predsedniku vlade Mihi Marinku so obljubili, da bodo plan ne samo izpolnili, ampak tudi prekoračili.

! M litim n
na Cvenn Je že pod straha
Zadružni dom na Cvenu j© že pod streho. 18 aprila bo dograjen ta todaj bomo lahko čestitali obmorskim ljudem k velik mu uspehu
finska
v Srontl miru
Pogodbe med Sovjetsko zvezo in republiko Finsko, ki je bila pred nekaj dnevi podpisana v Moskvi, niso pozdravili z velikim zadovoljstvom samo zaradi obeh držav-pogodbenic-marveč iudi vsi pobomiki miru v drugih državah.
Finski narod, ki so ga izdajalski »voditelji* v bližnji" preteklosti dvakrat zapeljali v vojno pustolovščino, je po vojaškem polomu fašističnega režima, ki je povezal svojo usodo z usodo Hitlerjevskega roparskega pohoda proti Sovjetski zvezi, stopilo na pot demokratične preureditve državnega in družbenega življenja.
Toda takšno stanje na Finskem in demokratični razvoj skandinavske sosede Sovjetske zveze ni šel v račun imperialističnim vojnim hujskačem. Nenehoma so skušali prišepetovati finskemu narodu, da so na »njegovi strani« in da je njegovo mesto v sklopu »skandinavske zveze«, ki naj bi delovala pod pokroviteljstvom in za koristi svetovne reakcije. V smislu tega »pokroviteljstva« so tudi ZDA skbnile poslati v Skandinavijo na »obisk« močne enote svoje vojne mornarice!
Ni nobena tajnost, da so nekatere sile izven meja finske republike prav v zadnjem času skušale zapeljati finski narod na pot sovraštva do Sovjetske zveze, na pot, ki bi bila za Finsko — usodna.
Toda finsko ljudstvo ni pozabilo besed, ki jih je že 1.1917 generalisim Stalin spregovoril finskemu delovnemu ljudstvu: »Ako vam bo potrebna naša pomoč, vam jo bomo dali in bratsko vam bomo podali roko.« Teh besed se finski narod še dobro spominja, kakor je izjavil predsednik finske republike Paasikivi, ki je sprejel Stalinovo povabilo k skle-niivi pogodbe. Kot plod medsebojnega razumevanja je bla sklenjena pogodba, v kateri se Finska zavezuje, da bo v primeru kakršnega koli napada na svojo neodvisnost uporabila vse sile za obrambo, Sovjetska zveza pa se je obvezala, da bo Finski priskočila na pomoč, ako bi bil finski narod v obrambi proti napadalcu prešibak.
S to pogodbo so se korenito izboljšali odnošaji med Finsko in Sovjetsko zvezo z namenom, da s* okrepi mir in varnost.
Imperialistični svet, ki je pogajanja v Moskvi spremljal z »opomini« in »svarili« Finski, je doživel s to pogodbo močan udarec: porušene so nade, da bi finski narod in njegovo ozemlje uporabili kot odskočišče proti Sovjetski zvezi.
Finska demokratična javnost je pritrdila besedam predsednika republike Paasikivija in predsednika vlade Pekkale, da pogodba z ničemer ne okmja suverenitete finske države, marveč da pomeni utrditev njene neodvisnosti. Tako piše »Vaapa Saa-na«: »Proti poskusom reakcionarnih krogov, da preprečijo sklenitev pogodba, je bilo svečano zaključeno eno največjih dejanj finskega naroda pri delu, da si zagotovi svoj narodni obstanek.«
Finski narod, ki je prestal že hude preizkušnje, se danes zaveda, da samo prijateljstvo in dobri sosedni odnesi s Sovjrisko zvezo laliko zagotovijo in utrdijo njegovo narodno neodvisnost, samostojnost in državno suverenosi. Samo na tak način lahko pričakuje finska republika miren in ploden razvoj svojega gospodarstva, političnega in kulturnega življenja.
S pogodbo, ki jo je sklenila s Finsko. je Sovjetska zveza znova dokazala, da v svoji zunanji politiki spoštuje samostojnost in državno suverenost narodov ... Finska republika pa je dokazala, da odklanja vse »do-bromišljene nasvete« imperialistov in da hoče voditi samostojno politiko, ki jo narekujejo interesi finskega ljudstva in interesi utrditve miru v Evropi.
Novo znižanje cen v Sovjetski zvezi
Moskva, 11. apr. (Tass) Ministrski 6vet ZSSR je sprejel sklep o nadaljnjem znižanju enotnih državnih cen za nekatere predmete v trgovini na drobno. Vzporedno z izvedbo denarne Reforme 16. decembra 1947 je bil ukinjen tudi sistem živilskih kart in oblačilnih nakaznic. Ukinil: so visoke cene v trgovini na dronr.o in uvedli enotne znižane cene . živil ter industrijskih izdelkov.
Ti ukrepi so še pospešili razvoj narodnega gospodarstva in še bolj dvignili proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, kar je omogočilo vladi, da je sprejela nov sklep o nadaljnjem znižanju cen. Z 10. aprilom so se cene nekaterih vrst blaga, med drugim potniških avtomobilov znamke »Moskvič«, motornih koles, dvokoles, radijskih aparatov in žepnih ter ročnih ur, par-fumerijskokozmetičnih proizvodov, cigaret, vodke, vina in mnogih drugih proizvodov znižale na podlagi najnovejšega sklepa ministrskega sveta ZŠSR za 10 odstotkov.
Sestanek nemških in sovjetskih književnikov v Moskvi
Moskva, 11. apr. (Tass) Skupina nemških književnikov in predstavnikov znanstvenih ter umetniških krogov, ki je odšla na ob 's'< v Moskvo, 6e je sestala v centralnem klubu ser vjetskih književnikov s sovjetskimi pisatelji. V imenu sovjetskih pisateljev je goste pozdravil namestnik generalnega sekretarja zveze sovjetskih pisateljev Konstantin Simonov, naj-fitarejši nemški pisatelj Bernard Kel-1 ermann ter drugi člani delegacije pa so govorili sovjetski pisateljem o literarnem življenju v sovjetski coni Nemčije, o delu založniških podjetij, gledališčih in drugih kulturnih ustanovah.
Driavni udar v •Kolumbiji
Usoda vseamerlške konference negotova
Dokumenti in arhivi konference uničeni; palača, kjer Je i konferenca, je porušena; boji v Bogoti se nadaljujej
Bogota, 11. apr. (AFP) Boji v Bogoti ge nadaljujejo. Zjutraj je ležalo v središču mesta na tleh na stotine trupel. Osrednji in trgovski del kolumbijske prestolnice sta v ruševinah. Zlasti hudi boji so bili okrog predsednikove palače, ki jo je branila predsednikova telesna straža z avtomatskim orožjem.
Reuter poroča, da je predsedniška palača, v kateri je zasedala paname-riška konferenca, porušena. Vsi dokumenti in arhivi o konferenci so uničeni. Upor se je razširil po vsej Kolumbiji. Boji divjajo tudi v mestih Tmija, Kalija, Medellin in Ville Bar-bank.
Reuter prinaša skupno poročilo tujih dopisnikov iz Bogote, da je ponudil Mario Ospina Perez upornikom koalicijsko vlado, ki bi jo sestavljalo 8 konservativcev in 6 liberalcev, vendar je v poročilu izražen dvom, da bi liberalci sprejeli to ponudbo in prepričanje, da bo moral Perez dokončno odstopiti.
Zunanji minister Laureano Gomez, šef kolumbijske delegacije na pan-ameriški konferenci, ki je konferenci tudi predsedoval, je izginil že med prvim napadom upornikov na pred. sedniško palačo. Na njegovo mesto je perez imenoval Edvarda Buleta Angela.
Na ulicah Bogote se je pojavil uporniški časopis »El Ribelar«.
Reuterjev dopisnik Villem Hard-casfel poroča r posebnem poročilu iz Bogote, da so zelo slabi izgledi za nadaljevanje panameriške konference, razen če bi na kakršenkoli način omogočili nadaljnje zasedanje konference.
Dopisnik Hardcastel opisuje nadalje ulične boje' v kolumbijski prestolnici in pravi, da so se vso no-č in še zjutraj vladne čete borile proti upornikom s tanki in težkimi topovi, katerih grmenje je od trenutka do tre-
nutka zaglušilo neprestano streljanje s puškami.
Hardcasel piše, da je videl, ko no prve skupine upornikov neposredno po umoru liberalnega voditelja Gae-tana, ki je dobil tri revolverske strele v hrbet, jurišale na palačo, v kateri je ravno zasedala panameriška konferenca. Uporniki so prodrli v palačo, prekinile delo konferenc« in zmetali skozi okna vse pohištvo, pisalne 6troje ter listine, pripravljene za konferenco. Uporniki so nato opustošili in zažgali .poslopje ministrstva za pravo, sodje.
AFP poroča, da so delegacije s panameriške konference pripravljene zapustiti Bogoto, čim bodo imele možnost. Brazilski zunanji minister je izjavil, da namerava odpoklicati brazilsko delegacijo, ker je prejel iz Waehingtona »neodločen« odgovor glede možnosti, da bi se nadaljevala panameriška konferenca. Kubanska vlada je poslala kubanski delegaciji vojaško letalo za vrnitev v domovino. V Washingtonu se je zvedelo, da namerava ameriška vlada poslati svoji delegaciji in članom veleposlaništva v Bogoti z letali živež, ker v Bogoti grozi lakota. Toda po zadnjih poročilih iz Kolumbije je položaj v Kolumbiji tak, da ne dovoljuje pristajanje letal.
NewyorSki tisk posveča poglavitno pozornost dogodkom v Kolumbiji. Vsi časopisi prinašajo obširna poročila o uporu in prekinitvi panameriške konference, kateri so ameriški vodilni politiki in poslovni ljudje pripisovali velik pomen. Značilne spremembe v naslovih dokazujejo vznemirjenost in desorientacijo, ki je nastala v New York iu Washingtonu.
»New York Herald Tribune« je prinesel v večerni izdaji članek o uporu z naslovom »V Begot-; je izbruhnil upor — usoda konference za.
zasedala nadaljujejo
padne poloble zapečatena«, v jutranji izdaji časopisa pa je zadnji stavek v naslovu spremenjen in ge glasi: »Usoda konference je negotova«. Večerna izdaja »New York Timesa« je prinesla poročilo z naslovom: »V Bogoti je izbruhnil liberalni upor — boji se širijo«, v jutranji izdaji Pa je isto poročilo spremenjeno in ima naslov: »Kolumbija se bori proti levičarskim elementom, ki požigajo in ropajo.«
ZDA so doživele v Bogoti nenavadno hladen sprejem
New York, 11. aipc. (Tass) Dopisnik agencije »United Press« poroča iz Bogote, da s« ZDA naletele v Bogoti na najbolj hladen sprejem v zgodovini panamerikanizma. Delegacija ZDA je bila na ponameriškem kongresu v zelo nerodnem položaju. Razjezilo jo je, da je delegat; 20 držav Latinske Amerike niso pozdravili s ploskanjem in da so s popolnim molkom sprejeli poročilo, da je predsednik Truman po-slal ameriškemu Kongresu predlog, naj odobri izvozni in uvozni banki izplačilo posojila državam Latinske Amerike v znesku 500 milijonov dolarjev.
Dopisnik poudarja, da sta se minister Marshall in generalni sekretar konference dogovorila, da bosta ob i koncu plenarne seje prebrala popolno besedilo Trumanove poslanice Kongresu. Pričakovala sta, da bo to ! sporočilo navdušeno sprejeto, namesto j tega pa je bila v velikanski dvorani popolna tišina. Delegati ZDA so doumeli, da j« njihova stvar propadla.
V nasprotju s tem pa so delegati priredili viharne manifestacije delegatu Kube, ki je izjavil, da se prebivalci držav Latinske Amerike boje, da bodo ZDA zopet pričele s politiko, ki bi pridobila posebne privilegije »meniškemu kapitalu.
Italija pred parlamentarnimi volitvami
Vlade pripravila „izredne ukrepe“ n dan volitev
Italijansko ljudstvo ne verjame onim, ki se mu hlinijo kot prijatelji, obenem pa mu hočejo zadrgniti vrv okrog vrata
Rim, 11. aprila. (Tass) Včeraj je bila zadnjič pred volitvami seja osrednjega koordinacijskega odbora parlamentarnih strank za zagotovitev svobode volitev. Togliatti je predlagal, naj vs« strank© slovesne obljubijo, da se bodo vzdržale kakršnihkoli demonstracij v zvezi z objavljanjem volivnih izidov dne 18. aprila in sicer ne glede na to, kakšni bodo izidi.
Na podlagi Togliattijevega predloga je odbor soglasno sprejel resolucijo, ki poziva vse stranke, naj okrepe nadzorstvo nad delavnostjo svojih pristašev v zadnjem predvolivnem tednu in izdajo vse ukrepe, da bo 18. april slovesno potrdil demokratične pravice državljanov. Odbor želi, da bi vsi v miru in v redu pričakali izide glasovanja, v katerih bo izražena neomajna volja ljudstva.
Na konferenci za domači in tuji tisk je izjavil podpredsednik vlade Pac-ciard'i, da je vlada pripravila »izredne ukrepe za dan volitev«. Policijske sile so bile v zadnjih dneh povečane za 20.000 oseb in prav tako so znatno okrepljene tudi oborožene čete. Na dan volitev bodo policijske sile prevažali z letali.
Na vprašanje novinarjev, zakaj dovoljuje vlada zakonito obnavljanje fašizma in podpira predvolivna fašistična nasilstva, je Paeciard; odgovoril, da po njegovem mišljenju »to niso važne stvari«.
Končno je Pacciardl izjavil, da bo med volitvami in štetjem glasov vlada zased-ala v prostorih notranjega ministrstva.
»Avanti« je objavil članek Pietra Nennija, v katerem je poudarjeno, da označuje voKvni položaj v Italiji trdna zveza demokratičnih delavskih sil, pomaknitev ljudskih množic na levo in neodločnost srednjega in malega meščanstva. Zaradi neodločnosti so desničarske stranke premaknile težišče volivne kampanje s konkretnih problemov in se poslužujejo groženj z verskimi sankcijami. Na Siciliji pozivajo duhovniki ljudstvo na javnih trgih, naj vsi skupaj prisežejo, da bodo glasovali za krščanske demokrate, ker bo v nasprotnem primeru nastopil konec sveta.. Poudarjajoč, da je kr ščanskodemokratskj blok postavil,^'se na ameriško karto, piše Nenni: »Italijanski narod ne verjame onim, ki se mu hlinijo kot prijatelji, obenem pa mu nameravajo zadrgniti vrv ok©lj vratu. Bližnje volitve bodo odločile, ali bo sedanja vlada izročila italijanski narod ameriškim imperialistom, kj pripravljajo tretjo svetovno vojno, ali pa bodo demokratične sile pripe. Ijale Italijo na pot notranje demokratične obnove in rešitve socialnih problemov.
Predsednik vlade De G as p eri je priredil včeraj predvolivno zboTOva-nje krščansko-demokratske stranke v Chieti. Ker je bil napovedan za isti dan tudi shod demokratične ljudske fronte, je De Gasperi naročil krajevnim policijskim oblastvom, naj zapro vse tri govornike demokratične fron, te. To nasilje je povzročilo, silno ogorčenje med prebivalstvom v Chiettiiju, ki 6e je zbralo pred prefekturo in odločno protestiralo. Istega dne je doživel De Gasperi hud poraz v Pescari ob jadranski obali. Prebivalstvo je bojkotiralo njegovo zborovanje in ge množično udeležilo zborovanja demokratične fronte.
Včeraj so v Milanu preprečili zborovanja fašističnega »italijanskega socialnega gibanja« in stranke desnih socialistov. Ko je okušal fašistični vodja Almiirante po neuspehu, ki ga je doživel pred 14 dnevi, prirediti zborovanja v Milanu, so mu prebivalci z glasnimi vzkliki »Dol g faši-
sti 1« preprečili, da bi spregovoril Tudi voditelja desnih socialistov Si-monnnija in Lambairda so bojkotirali, ko sta skušala na milanskem trgu »Duomo« ponoviti priporočila Leona Bhuna za razbitje sodelovanja med italijanskimi socialisti in komunisti čn za ustanovitev »tretje eile« v Italiji.
Vedno več bivših fašističnih voditeljev poziva evoje pristaše, naj z vsemi sredstvi podpro De Gasperi.jevo tonščansko-demokratično stranko. Znani fašistični voditelj Patrissi je dejal v s^pjern govoru v neapeljskem radiu, da je krščansko-demokratična stranka pripravljena uresničiti stari ant ikom mistični načrt italijanskih fašistov.«
Notranji minister Scelba Je razveljavil včeraj sodbo, s katero je bil vodja italijanskih fašistov Vittorio Ambrosini obsojen na enoletno inter-
nacijo zaradi fašistične delavnosti med predvolivno kampanjo v Italiji. »Unita« piše, da je ta sklep notranjega ministra nagrada za enega najbolj zloglasnih voditeljev fašističnega »italijanskega socialnega gibanja«, ki javno zahteva uvedbo Mcssulinrje-vega režima v Italiji.
Italijanska generalna konfederacija dela je pozvala vse italijanske ljudstvo, naj se jutri pridruži splošni pro. testni stavki, ki bo trajala od 10. do
11.	ure v vsej Italiji. Sklenjeno je bilo, da se bo stavka razširila tudj na vse ustanove za javne službe in trgovske prodajalne.
Stavko so razglasili v protest proti predvolivnenvu nasilju v južni Italiji in neprestanim zločinskim napadom na sindikalne in delavske organizacije na Siciliji, kakor tud; zaradi tega, ker sodeluje vlada v fašističnem banditizmu.
Slovani v Romuniji m novo «stavo
Bukarešta,- li. apr. (Tanjug) Na današnji dopoldanski seji velike ustavo, dajne skupščine so nadaljevali razpravljanje o načrju nove ustave. Prvi je govoril sekretar izvršilnega odbora zveze slovanskih kulturnih društev v Romuniji dr. Miloš Todorov, ki je poudaril, da ima slovanska narodnost-, na manjšina, ker vlada v Romuniji ljudska demokracija, svobodo in enake pravice ter dolžnosti kot romunsko ljudstvo. Slovanska narodna manjšina se vsestransko razvija na gospodarskem, kulturnem in političnem torišču. Slovanska narodnostna manjšina bo vse svoje sile posvetila romunski ljudsk; republiki, trdnemu bratstvu in enotnosti z romunskim ljudstvom ter ostalimi narodnimi manjšinami. Borila se bo za dokončno iztrebljenje ostankov reakcije. S tem. da glasuje za načrt nove ustave, se slovanska manjšina zavezuje, da bo podpirala romunsko demokratično vlado y borbi za mir in ljudsko demokracijo, za kar se danes bori vse napredno človeštvo.
Za dr. Todorovom so govorili predstavniki vojske, židovske nacionalne manjšine, zastopniki napredne inteligence in delovnih kmetov madžarske narodnostne manjšine. Vsi govorniki so poudarjali, da z veseljem glasujejo za načrt nove ustave. Predstavnik petrolejskih delavcev okrožja Prahov je izjavil, da bo glasoval za novo ustavo, ki določa tudi podržavljenje vseh naravnih bogastev, ki so pripadala prej domačim in tujim izkoriščevalcem.
Izmenjava ratifikacijskih listin o zavezniški pogodbi med Romunijo in Bolgarijo
Sofija, 11. apr. (Tass) Včeraj sta podpredsednik vlade LR Bolgarije in minister za zunanje zadeve Vasil K<> larov in romunski poslanik v Sofiji Stefan Kleza, izmenjala ratifikacijske listine pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med LR Bolgarijo in Romunsko ljudsko republiko, ki so jo sklenili v Bukarešti 16. januarja 1948
Spomenica Demokratične fronte Slovencev v Italiji OZN
Slovenci v Italiji zahtevajo od OZN, naj napravi potrenbe korake, da bodo izpolnjene njihove zahteve v smislu mirovne pogodbe
Trst, 11. aprila. (Tanjug) Glavni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je poslal kot predstavnik slovenske narodne manjšine glavnemu tajniku OZN. Trigue Lyeu spomenico o položaju slovenske narodne manjšine v De Gasperijevi Italiji.
V spomenici se poudarja 80 letno zatiranje beneških Slovencev, katerih položaj se niti po drugi svetovni vojni ni izpremenil. Italijanska vlada ima beneške Slovence tudi zdaj za Italijane in ne priznava pravnega obstanka Slovencev v videmski pokrajini ter aretira njihove pripadnike. Italijanska vlada ne priznava beneškim Slovencem pravice do slovenskih šol, a oborožene nacionalistične tolpe, tako imenovani triko-loristi, strahuje» beneške Slovence. V Goriški pokrajini. Kanalski dolini in Beneški Sloveniji je zdaj enako stanje kakor pod fašističnim gospostvom. Ko so italijanske oblasti prevzemale upravo, so organizirane tolpe italijanskih šovinistov pri belem dnevu ob pasivni podpori italijanskih varnostnih organov napadle 70 zasebnih stanovanj in lokalov Slovencev ter večinoma pokradle, razmetale in uničile pohištvo.
Italijanske oblasti niso storile ničesar, da bi razveljavile fašistični zakon o italijaniziranju slovenskih priimkov. Prav tako niso ničesar ukrenile, da bi dobila slovenska prosvetna društva nazaj svojo imovino.
Tudi sedaj pred parlamentarnimi volitvami so Slovenci zapostavljeni. Volivne komisije številnim Slovencem niso priznale pravice italijanskega državljanstva.
Na koncu spomenice zahteva Demokratična fronta Slovencev v Italiji, da se »po določbah mirovne pogodbe in italijanske ustave s posebnim zakonom jamčijo Slovencem nacionalne pravice kakor so pravica do slovenskih srednjih in osnovnih šol, enakopravnost slovenskega jezika pred sodišči in drugimi javnimi uradi, namestitev slovenskih uradnikov v krajih, kjer bivajo Slovenci, svoboden razvoj vseh političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in da se z ustrezajočimi ukrepi nastopi proti vsem javnim organo-m ali zasebnikom, ki kakor koli kršijo z zakonom zajamčene manjšinske pravice.«
Demokratična fronta Slovencev v Italiji zahteva, naj stori generalno tajništvo OZN potrebne korake, da bodo izpolnjene upravičene zahteve slovenske narodne manjšine v Italiji v smislu določb mirovne pogodbe in na temelju naravnih pravic, ki jih ima sleherni narod.
Povabilo zahodnih velesil Sovjetski zvezi na konferenco o tržaškem vprašanju
Pariz, 11. apr. (Tanjug) Pariški
tisk prinaša poročilo, da so Francija. Velika Britanija in ZDA povabile Sovjetsko zvezo na konferenco, ki naj bi bila v Parizu 10. maja in na kateri bi proučili vprašanje izročitve Trsta Italiji.
50.000	Tržačanov na proslavi garibaldinske brigade
Trst, 11. aprila. Na hipodromu »Montebello« v Trstu je bila danes proslava štiriletnice ustanovitve tržaške brigade garibaldincev, ki so se borili proti okupatorjem v vrstah Jugoslovanske armade. Proslave se je udeležilo nad 50.000 Tržačanov. Združeni slovensko - italijanski pevski zbori iz Trsta so zapeli več pesmi.
Komisar brigade garibaldincev Vladislav Kenda je v svojem govoru poudaril, da se bo ljudstvo Trsta vedno borilo proti vojnim hujskačem, ki hočejo Trst spremenili v arzenal proti državam ljudske demokracije.
V	Rimu ustanavljajo društvo za kulturno sodelovanje
z Jugoslavijo
Rim, 11. aprila. (Tanjug) V Rimu so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo.
V	odboru so znani italijanski književni, kulturni, znanstveni, politični in javni delavci: Francesco lovine, Bigiaretti, književni kritik Guerrieri, znanstvenik De Martino, slikar Ma-fai, pesnik Umberto Saba, univ. prof. Fabio Cunin, generalni sekretar italijanske konfederacije kmetov lilo Bosi, načelnik mesta Turina Negar-ville, glavni urednik časopisa »Avanti« Antonio Kor go ni in znani politični delavci Eugenio Reale, Emilio Se-reni, Rodolfo Morandi in drugi ugledni predstavniki italijanskega kulturnega ter političnega življenji
Novo ustanovljeni iniciativni odbor za ustanovitev Društva za kulturno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo je priredil v Rimu dokumentarno razstavo stik »Jugoslavija — država ljudske demokracije«. Razstava je bila danes ob 16.30 slovesno odprta v prostorih palače Torloni v navzočnosti diplomatskega zbora, predstavnika italijanskih kulturnih druženj in množičnih organizacij ter izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Rimu dr. Mladena Ivekoviča,
Varfflöftü© ravnateljstva v Celavsis je kapituliralo
Na češkoslovaškem bo ustanovljena enotna delavska stranka
Praga, 11. aprila. (Tanjug. Ob sklepu predsedstva socialnodemokratske stranke, da bo konferenci stranke, ki bo 17. im 18. t. m., predložena združitev s komunistično partijo, je najpisal predsednik socialnodemokratske stranke Fierlinger članek, kjer pravi med drugim:
»S pritiskom ameriškega imperializma na vso Evropo se je razvoj dogodkov zelo pospešil. Nasilno vmešavanje v Italiji in podžiganje krvave državljanske vojne v Grčiji, podpiranje krvavega generala Franca v Španiji in poskusi oživitve nemškega šovinizma ne predstavljajo samo del velike borbe, ki jo vodi svetovna reakcija proti socializmu. Najboljše namere in načrte dveh velikih državnikov — Roosevelta in Stalina — so popolnoma poteptani. To zelo nevarno vlogo igrajo vsi lažisocialietični prvaki, ki se navadno skrivajo za gesli humanizma in demokracije in popolnoma zavestno služijo reakciji. Tako pomeni tudi govor Leona Blu-ma tik pred italijanskimi volitvami zavračanje vsega, za kar se je fran-
coski socializem celo stoletje boril. Ti ukrepi so privedli tudi do februarskih dogodkov v Češkoslovaški, kjer so sovražniki socializma poskušali izzvati državljansko vojno kakor v Grčiji«
Opozarjajoč na poskuse imperialistov. da bi napravili iz Berlina, Aten in Madrida izhodiščne točke za nove imperialistične p>oskuse, da bi 6trli moč ljudske demokracije v Evropi, ter na podporo, ki jo nudijo češkoslovaškim izdajalskim reakcionarnim agentom v tujini, da bi razbili. češkoslovaško narodno enotnost in porušili češkoslovaško državo — piše Fierlinger:
»Naša javnost je pozdravila predlog centralnega sindikalnega sveta o skupni listi ljudske fronte na volitvah. Ta korak vod» do logičnega zaključka: Če bomo šli skupno na volitve, tedaj je nepotrebno odlagati združitev naših dveh delavskih 6trank. Čim prej bomo napravili ta zadnji korak, tem mirnejši bo naš nadaljnji razvoj, naše delo p>a uspešnejše.«
Ljudska univerza v Ljubljani priredi v četrtek 15. aprila i. 1. predavanje: »NOTRANjA RAST OSVOBODILNE FRONTE«.
Predaval bo minister Tone Fajfar. Predavanje bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici ob 20. Vstop prost.
Slovenska prosvetna društva, včlanjena v »Slovenski prosvetni zvezi«, so zaradi zna nega nezakonitega postopka celovškega varnostnega ravnateljstva odločno protestirala. Ker ni bilo zakonite podlage z» ta nezaslišani atentat varnostne direkcije na osrednjo kulturno organizacijo Slovencev na Koroškem, je varnostna direkcija morala priznati in potrditi osrednij odbor SPZ, ki je bil izvoljen na občnem zboru 12. marca. S tem pa krivica, ki je bila prizadejana slovenski kulturni ustanovi, še ni v celoti popravljena.
Korošica varnostna direkcija je s svojim izzivalnim proglasom po radiu In tisku povzročila v reakcionarnih in šovinističnih listih številne zlonamerne komentarje, ki so višek brezobzirne gonje proti demokratičnim pravicam koroških Slovencev. Ti komentarji najbolj jasno razkrinkavajo vso podlost ponesrečenega poizkusa da bi razbili 40 letno vrhovno kulturno organizacijo kor. ljudstva. Ker vsi teroristični napadi naoifašistdčnih mogotcev niso uspeli, da bi uničili v slovenskem ljudstvu voljo po samostojnem 'svobodnem narodnem življenju, so njihovi nasledniki v varnostni direk-
ciji poskušali z novim atentatom. Pri tem so jim vestno in vdano asistirali domači reakcionarni hlapci, ki so kot policijski agentje dostavili avstrijski policiji dozdevne argumente za vmešavanje v notranje zedeve slovenska kulturne centrale in predvsem čisto zlagano ter podlo poročilo o občnem zbora, ki ga je poslal varnostni direkciji celovški policijski ravnatelj polkovnik Baier. Namen in cilj tega atentata na kulturne svoboščine koroških Slovencev je bil prozoren: Lc. čili so hoteli SPZ od naprednega ljudskega gibanja, jo iztrgati iz rok zdravih sil, dati v oblast poslušnim hlap. cem in podrediti protUjudskim ciljem imperialističnih gospodarjev. Z istočasnim propagiranjem kulturne avtonomije v časopisju pa so hoteli preslepiti slovensko ljudstvo in ga odvrniti od njegove odločne borbe za popolno svobodo in enakopravnost. Da bo se pri tej klevetriški gonji združili vsi pisuni od »Volkszeitung«, »Die Neue Zeit« in »Koroške kronike«, je pač najboljši znak, da so si v sovraštvu do osvobodilne borbe koroških Slovencev edini.
Po »Slovenskem vestniku«
ZajKutae velesil® zavlačiš jej® sklenitev mirovne po godbe z Avstrijo
London, 11. apr. (Tanjug). Ker namestniki ministrov za zunanje zadeve na zadnji seji, ko so razpravljali o Avstriji, niso dosegli sporazuma o količmi in površini za raziskovanje nafte, so pričeli razpravljati o 7. in 8. točki sovjetskega predloga o nemškem premoženju v Avstriji.
Kakor je znano, določajo sovjetski predlogi, da bodo podjetja, ki bodo izročena Sovjetski zvezi, delovala v skladu z avstrijsko zakonodajo s pogojem, da avstrijska vlada ne bo ovirala izvoza Vse premoženje, namenjeno Sovjetski zvezi, mora biti prosto bremen, ki so nastala pred prehodom v upravo Sovjetske zveze. Prvotno je francoska delegacija izjavila, da se v načelu strinja s sovjetskim predlogom, in si je pridržala pravico poznejših redakcijskih popravkov, ameriška delegacija pa ie predlagala samo rok, v katerem se sovjetska podjetja ne smejo odtujiti. Včeraj pa sta delegaciji Francije in ZDA spremenili svoje stališče. Francoski predstavnik je med drugim govoril o potrebi, da bi določili način izvoza valute na račun dohodkov in blaga. Ameriški delegat je zatrjeval, da izraz »drugi dohodki« ni jasen in da je treba iznova proučiti vprašanje bremen, o katerih je prej sam rekel, da niso bistvenega značaja.
Sovjetski delegat Koktomov ie opomnil druge delegacije na njihovo'
prejšne stališče. Namesto da bi dosegli sporazum, hočejo sedaj nekatere delegacije spremeniti svoje prejšnje stališče, zamotati vprašanje z vsemi mogočimi podrobnostmi, ki nimajo nikake zveze s sporazumom o glavnih vprašanjih ter zavleči končno rešitev vprašanja, glede katerega ni več velikih nasprotij.
Večina drugih odredb v avstrijski pogodbi, o katerih ni bilo doseženo soglasje, zadeva gospodarske probleme.
Prihodnja seia namestnikov zunanjih ministrov bo 12. aprila.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 12. aprila: Področje visokega zračnega pritiska se raztega od Azorov preko Južnozahodne Evrope do Finske, nizek zračni tlak pa zavzema severni Atlantik In Balkanski polotok. Slovenija je prešla pod vpliv visokega pritiska, kar je prineslo razjasnitev. Cez srednjo Evropo, Madžarsko in Balkan se vleče padavinska zona, ki se počasi bliža Sloveniji.
Najnlžjs temperature so bde v Sloveniji med +1*C (Planica) In +7» C (Ljubljana). Ajdovščina +9* C, najvišje pa med +18* C (Ljubljana) in +23* C (Ajdovščina).
VREMENSKA NAPOVED za torek 13. aprila Zjutraj oblačno, pozneje zopet jasno.
Pred vrhovnim sodiščem LRS se je pričela razprava proti špiionu Bitencu in ostalim agentom tujih obveščevalnih služb
w
T-r
Ljubljana, 12. aprila.
Davi se je pričela pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani javna razprava proti obloženemu Mirku Bitencu in soobtoženim: publicistu Radivoju Reharju, duhovniku Marijanu Dokler ju, duhovniku Vinku Zoru, inž. Cirilu Dimniku, Aleksandru ZekaTju, Albinu Sirku, Mariji Kerne, Mariji Križnič, Jožici Bitenc, Alojziju Kreku in Janku Sokliču.
V kazenskem sodnem zboru Vrhovnega sodišča Slovenije so: kot predsednik podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Matej Dolničar, kot člana kazenskega sodišča dr. Ludvik Gruden in Rihard Knez in kot zapisnikar višji sodni pravnik Vrhovnega sodišča dr. Hinko Lučovnik.
Obtožnico zastopa javni tožilec Vlado Krivic s pomočnikom Martinom Žalikom.
Obtožence branijo odvetniki iz Ljubljane: Jože Ilc obtožena Mirka Bitenca in Jožico Bitenc po uradni dolžnosti, Ferdo Ludvik obtoženega Radivoja Reharja po pooblastilu in Janka Sokliča po uradni dolžnosti, dr. brane Leskovic obtoženega Marijana Dokler ja po pooblastilu, dr. Anton Švigelj obtoženega Aleksandra Zekar-ja po pooblastilu njegove žene, dr. Joahim Ražem obtožene Vinka Zora, Marija Križnič in Albina Sirka po uradni dolžnosti, dr. Vladimir Grosman obtoženega Cirila Dimnika po pooblastilu in dr. Janko Žirovnik obtožena Marijo Kerne ter Alojzija Kreka po uradni dolžnosti.
stavljal šifriramo obt. Mirku Bitencu. Ko je bil 50. in 31. maja 1946 opozorjen, da mu preti aretacija, se je umaknil v novo skrivališče, ki mu ga je preskrbel soobt. Marjan Dokler ter tu ostal do 22. julija 1946.
Tega dne je vzpostavil s posebnim geslom stik z biv. četnikom m gestapovcem Jankom Marinškom, ki ga je
Javni tožilec Vlado Krivic čl ta obtožnico — Spredaj obtoženci
Obtožnica
\
Po ugotovitvi istovetnosti obtožencev je javni tožilec Ljudske republike Slovenije Vlado Krivic prebral obširno obtožnico.
Obtožnica pravi, da so kot pripadniki tuje špijonske službe izvrševali vse do aretacije zločinska dejanja, naperjena na to, da se z nasiljem odpravi obstoječa državna ureditev: federativna ureditev države, enakopravnost. bralstvo jugoslovanskih narodov ter ljudska oblast in se vzpostavi pro-tiljudska vladavina politične in gospodarske odvisnosti od inozemstva.
V tem namenu so sc razeu zadnjih dveh obtožencev po nalogu predsednika tkzv. »Slovenskega narodnega odbora« v Rimu. obsojenega vojnega zločinca Mihe Kreka in agenta tuje špijonažne službe v Švici Vauhnika povezali preko prvoobtoženega Mirka Bitenca s šefi tujih obveščevalnih služb proti FLRJ v Gorici in Trstu ter po njih direktivah:
a)	zbirali sami in po svoj; špijonski mreži podatke o Jugoslovanski armiji, vojaških objektih, dislokaciji čet, o industrij; ier o splošnem gospodarskem in političnem stanju v državi;
b)	organizirali v skladu z vojno hujskaško propagando proti naši domovini oborožene tolpe v namenu upadanja in povzročanja neredov v FLRJ;
c)	pošiljali v inozemstvo poročila,
v katerih so pozivali na oboroženo intervencijo proti naši državi in na vmešavanje v njene noLanje zadeve ter preko tujih špijonskih služb, vojaških komand in diplomatskih predstavništev prikazoval; stanje v FLRJ kot vladavino terorja, nasilja, brezpravja in preganjanja vere.
Pri izvrševanju teh nalog so se naslanjali:
a)	na »Slovensko demokratsko zvezo« v Gorici in Trsiu ter na njene vodilne člane dr. Kacina, dr. Tonija. Kemprla in druge, ki so tej špijonski organizaciji vzdrževali kanale med šefi tujih špijonskih služb v Gorici in Trstu ter pomagali organizirati oborožene tolpe, med drugimi špijonsko diverzantsko trojko, ki so jo sestavljali Breščak, Šuligoj in obtoženi Albin Sirk in bili organizacijsko podrejeni dr. Kacinu;
b)	na vojne zločince v taborišču
Senegalija v Italiji, kjer so osnovali bazo za organizacijo oboroženih tolp ter pripravljal; radio-telegrafski kurz za te tolpe in špijonsko službo;_
c)	na višje oficirje italijanskih de-mokristjan.skih oboroženih enot s katerimi so se preko predstavnikov »Slovenske demokratske zveze« sestajali v Vidmu. Gorici in na Stari gori v svrho dobave orožja za oborožene tolpe in odstopitev teritorija za vežbanje teh tolp.
Ker je med bivanjem v FLRJ sprevidel obt. Mirko Bitenc, da zaradi budnosti :n visoke n„cicnalne zavesti slovenskega ljudstva ni mogoče ustvariti kakršne koli ilegalne organizacije, ki bi bila možna motiti normalen razvoj in izgradnjo naše domovine, «e je še tesneje in neposredno povsem stavil na razpolago tujim špi-jonažnim službam. Preko dr. Kacina in dr. Toni-ja, tolmača tuje obveščevalne službe v Gorici, se je povezal z vodjo iste tuje obveščevalne služite v Gorici, poznanim pod imenom »Berlin«, za katerega mu je dal priporočilno pismo predsednik tkzv. »Slovenskega narodnega odbora« v Rimu Miha Krek. Isti »Berlin« ga je navezal na člana svoje obveščevalne službe v Trstu, ki ga je obt. Mirko Bitenc poznal samo pod imenom »Bap«. Po nalogu »Bap-a« si je v Gorici organiziral pri Kacinu, znanim pod špi-.ionskim imenom »Berta« in Ivanu Krpanu javke, kjer bi »Bap« po svojih ljudeh z določenim geslom dvigal poročila, puščal pa navodlia in denar. Obenem s pomočjo vodstev taborišč v Italiji in pobeglih belogardistov in »domobrancev« Jakoba Zak-ja, Pavla Žaklja, Stanka Guzelja in Alberta Malovrha organiziral oboroženo tolpo, jo oborožil in poslal kot kurirje v Ljubljano k škofijskemu tajniku Stanku Leniču in soobt. Marijanu Doklerju z nalogo, da zberejo v FLRJ podatke obveščevalne vsebine s ciljem, da tuji špijonaži čim prej dobavi zahtevane podatke. Obenem je izročil kurirjem radijsko sprejemno in oddajno postajo za vzdrževanje zvez s tkzv. »Slovenskim narodnim odborom« oziroma s Staretom Milošem v Rimu, ki je imel enako postajo. Sam pa je po odhodu kurirjev v FLRJ odšel v Rim, kjer je dvignil 200.000 lir za potrebo špijonske organizacije. V ta namen je med drugim preko obt. Marjana Doklerja dal škofijske-
Narodni izdajalec Miha Ks*ek pobudnik in vodja špijonskih organizacij
Preiskava je ugotovila, da je obtoženi Mirko Bitenc v avgustu 1945 kot pomočnik tkzv. »Združene slovenske narodne vojske« in vojaški poverjenik tkzv. »Slovenskega narodnega odbora« v Rimu po dogovoru s tajnikom tega odbora, agentom gestapa Smaj-doni Albinom odšel na Koroško, da ponovno organizira razbite ostanke »Združene slovenske narodne vojske«. Po neuspelem poizkusu na Koroškem se je 20. septembra 1945 vrnil v Rim, kjer je s sodelovanjem vojnih zločincev duhovnikov Mirka Kranjca in Andreja Križmana izdela! elaborat »Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije«, v katerem je klevetal narodno osvobodilno borbo slovenskega ljudstva ter pozival na oboroženo intervencijo za odstranitev pridobitev narodno osvobodilne borbe ter vzpostavitev tkzv, »zapadne demokracije«. Ta elaborat je prevedel na angleški jezik, ga razmnožil ter dostavil ameriškim, angleškim kt francoskim vojaškim komandam ter diplomatskim predstavništvom drugih držav v Rimu.
V prvi polovici marca 1946 je na prošnjo Jožeta Godine, člana tkzv. »Slovenskega naroduega odbora« v Rimu, poslal v domovino kurirje iz taborišča; Senegalija pod vodstvom Pavla Žaklja z listo 10 vprašanj o vojski. Upravi državne varnosti, razporeditvi čet, o splošnem gospodarskem in političnem položaju, kar je zahtevala tuja špijonažna služba. Žakelj je v Ljubljani stopil v stik z že
obsojenim škofijskim tajnikom Stankom Leničem, ki je te podatke zbral s pomočjo obtožene Marije Kerne in obtoženega Cirila Dimnika. V Rimu je ol.ltoženi Mirko Bitenc Žakljevo poročilo izročil Godini, za kar je ta plačal 60.000 lir.
Aprila 1946 je prišel obt. Bitenc po nalogu obsojenega Mihe Kreka in z njegovo denarno podporo v Slovenijo. V domovino je prišel po špijonskih zvezah Andreja Glušiča, ki jih je organiziral šel obveščevalnega centra v inozemstvu Franc Grum, s špijou-skim imenom »Gaber«. Ker v Ljubljani, kjer 6e je skrival pri svoji svakinji soobtoženi Mariji Križnič v Metelkovi ul. št. 1 ni dobil nobenih sodelavcev za svoje špijonsko delo, se
Že povezal preko soobtožene Marije irižnič s škofijskim tajnikom Stankom Leničem, s katerim se je sestal na stanovanju obt. Marije Križnič v namenu, da bi mu pomagal organizirati obveščevalno mrežo. Obsojeni Stanko Lenič ga je povezal z obtoženim Vinkom Zorom, ta pa s soobtoženim Marjanom Doklerjem in Kokaljem Viktorjem, ki je sodeloval v organizaciji pod ilegalnim imenom »Plevel«. Po naročilu obtoženega Mirka Bitenca so obsojeni Stanko Lenič, obtoženi Vinko Zor, Marjan Dokler, Ciril Dimnik, Marija Kerne ier Viktor Kokalj zbirali podrobnejše po-daike o vprašanjih po listi, ki jo je obsojeni Stanko Lenič v marcu 1946 sprejel od kurirja Žaklja ter te podatke preko obt. Marije Križnič do'
Orožje in oddajni radijski aparat, ki so ju zaplenili pri obtožencih
po že imenovanem Grumovem špi-jonskem kanalu spravil na Koroško.
V	istem času je obt. Mirko Bitenc prepeljal preko meje iz kazensko poboljševalnega zavoda v Kočevju pobeglega lazarista Andreja Jermana.
V	Rimu je na podlagi zbranih podatkov podal poročilo pobeglemu vodji tujih agentov Mihi Kreku.
Takozvana »Slovenska demokratska zveza« v Gorici leglo tuje obveščevalne službe
mn ordinariatu v Ljubljani 60.000 din na razpolago magister Ustar, ki naj bj protivrednost v lirah dvignil v Rimu pod parolo »Aurora«. Obenem pa je obt. Mirku Bitencu dal predsednik tkzv. »Slovenskega narodnega odbora« v Rimu Miha Krek Vauhniikova navodila za organiziranje vojaških sed-mork.
V svrho organizacije oboroženih tolp iz pobeglih vojnih zločincev in njih oborožitve se je obtoženi Mirko Bitenc že aprila 194? pogajal preko »Slovenske demokratske zveze« v Gorici preko dr. Kacina, s predstavniki italijanskih demokrščanskih oboroženih enot in predstavniki vojske neke zahodne države ter se je 2i. julija 194? potem, ko se je 8. junija 194? s svojimi kurirji vrnil v Gorico, sestal na Stari gori s polkovnikom neke zahodne države, kateremu je dal poročilo o stanju v Sloveniji V isto svrho se je čez nekaj časa dvakrat sestav v Vidmu z nekim polkovnikom italijanskih demokrščanskih oboroženih enot ter se pogajal z njim za odstop določenega terena za vojaško vežbanje terorističnih tolp, mu dal špijonsko poročilo o stanju v naši državi, se dogovoril za nadaljnje sodelovanje preko nekega duhovnika v Vidmn ter določil za vzdrževanje zveze člana že formirane diverzantske špijonske trojke — Breščaka. Obt. Mirko Bitenc je namreč skupno z dr. Kacinom in Krpan Ivanom poleti 194? že organiziral prvo diverzantsko špijonsko trojko, ki so jo sestavljali Breščak, Šuligoj in obt. Albin Sirk. Tej skupini je dal nalogo, da organizira špijonsko mrežo v Slovenskem Primorju ter zbira in skriva orožje na teritoriju, ki je po mirovni pogodbi priključeno k FLRJ. Ta trojka, ki si je teren sama razdelila na sektorje dela, je bila organizacijsko vezana na »Slovensko demokratsko zvezo« dr. Kacina in Ivana Krpana.
Množica posluša pred zvočniki na justični palači potek sodne razprave
in Rimom postalo otežkočeno. je obt. Mirko Bitenc kot vodja te špijonske skupine dal nalog Božu Berlotu, naj organizira radiotelegrafski tečaj v taborišču Senegalija. kar bi naj omogočilo uporabo radio-eddajne postaje, ki jo je ta zločinska skupina prenesla i zltaiije na teritorij FLRJ. Toda te naloge Božo Berlot pi mogel izvršiti,
ker je bil od organov Uprave državne varnosti v spopadu na domu Žak-ljevih pri Št. Joštu ranjeni in zajet ter je v bolnišnici podlegel poškodbam.
V drugem delu obtožnice so navede* na vohunska dejanja posameznih obtožencev.
Med vojno je bil Bitenc organizator izdajalskih oboroženih formacij in agent Gestapa
Predvojni špijon Rehar je po vojni nadaljeval svoj špijonski posel v korist neke tuje* države
Isti Kacin je po nalogu polkovnika neke tuje države v Gorici iskal osebo, ki bi vzpostavila zvezo s predvojnim agentom obveščevalne službe iste države obt. Radivojem Reharjem, ki je po osvoboditvi nadaljeval delo za isto obveščevalno službo preko predstavnika neke tuje države v Ljubljani Obt. Radivoj Rehar je hotel na podlagi starega neplačanega računa za svoje špijonsko delovanji» pred vojno v korist neke iuje obveščevalne službe obnoviti svoje špijonsko delovanje ter se je v tem namenu obrnil na redstavnika tuje države v Ljubljani, a mu je izplačal na račun zaostalega dolga 5.900.— din ter mu dal nalogo, da napiše poročilo o gospodarskem in političnem stanju v državi, ki ga je ta predstavnik odnesel v Trst in tam predal tudi obveščevalni službi. Po povratku predstavnika tuje države v Ljubljano se je obt. Radivoj Rehar zopet javil pri njem sredi maja in mu prinesel poročilo, od njega pa prejel nemško pisana navodila za obveščevalno službo ter zopet 5.000 din nagrade. Obenem mu je konzul iuje države v Ljubljani dal nalog, da za 7 mesecev, t. j. do konca leta, poišče 14 skrivališč za odlaganje poročil, ki bi jih dajal vsakih 15 dni in na istih mestih dobival denar. Naročil je. da poročila fotografira in odlaga filme nerazvite na določenih mestih. Obt. R. Rehar je naslednjega dne poiskal zahtevanih 14 skrivališč, sestavil seznam in ga drugega dne predal predstavniku neke tuje države v Ljubljani. Toda ta je med tem od
predstavnika obveščevalne službe svoje držav*: v Trstu prejel drugačna navodila, namreč, da naj si obt. Radivoj Rehar poišče zaupno osebo, ki ji lahko plača 2.000 din na mesec in ki bo njegova poročila oddajala ob določenem času v frančiškanski oerk-vi v Ljubljani kurirju ped določenim geslom ier mu izročil kot geslo rumenkast listek trapezoidaste oblike, navodila glede fotografiranja poročil ter šifre, ki naj bi jih obtož. Radivoj Rehar uporabljal pri pisanju poročil do konca leta 1947. Ker do prvega stika zarad; izostanka kurirjev ni prišlo, je obt. Radivoj Rehar ponovno odšel k predstavniku neke tuje države v Ljubljani, ki ga je poslal k obt. Mariji Križnič, pri kateri naj se legitimira z listkom trapezoidaste oblike im parolo »Prihajam od Petra« ter izroči fotografirana poročila.
To zvezo z obt. Marijo Križnič je vzpostavil obt. Mirko Bitenc, k; se je po posredovanju Kacina sestal ob koncu junija 1947 v Gorici s nekim polkovnikom tuje države, mu ponudil vzdrževanje zveze s špijonom »Stankom, Petrom« t j. obt. Radivojem Reharjem po svojem kanalu ter se pogodil za nagrado 50.000 dim za vsak prenos špijonskih poročil in izročil imenovanemu polkovniku geslo v obliki trapezoidastega listka z posebnim znakom ter določil javko s svojo mrežo v Ljubljani za 20. julija 1947 pri obt. Mariji Križnič, o čemer je obt. Radivoj Rehar, agenta »Petra. Stanka« obvestil osebno predstavnik neke tuje države v Ljubljani.
Špijonske sestanke so imeli v cekvah in kapelah
5 im 20. ne vedo
Ko je bila vzpostavljena zveza preko tega kanala, se je obt. Marija Križnič vsakega prvega in petega v mesecu redno sestajala z zvezno osebo obt. Radivoja Reharja, prevzemala' poročila v nerazvitih filmih ter jih predajala kurirjem iz Št. Jošta in obt. Mirku Bitenc. Ker so smatrali obl Marijo Križnič zaradi njene nervoznosti za neprimerno, da bi še nadalje vzdrževala zvezo so jo 15. oktobra 1947 izročili tako, da je obt. Križnič Marija bila prepričana, da je zveza pretrgana. Obt. Bitenc Mirko pa je prenesel zvezo na svojo ženo soobt. Jožico Bitenc z novim razpoznavnim znakom, podobico »matere božje z Brezij« s posebnim znakom in z novimi dnevi sestankov vsakega petega in dvajsetega v mesecu. O tem prav: v šifriranem navodilu, ki ga je pcelal svoji ženi:
»5. novembra bodi s pošto od gospoda Stanka ob pol 2 v frančiškanski cerkvi, ženska (leva) stran zadnja klop pred zadnji sedež na levo. Pred 6eboj imej odprt molitvenik in na molitveniku ono podobico, ki sem ti jo zadnjič dal. Ko pride kurir iD prisede na levo stran ter odpre molitvenik in boš videla ono-podobico: »Vi pa imate prav tako podobico, kakor jaz«, jo vzameš v roko in pogledaš, če ima oba znaka: tisto majhno luknjičico in zadaj izpolnjen Š — čakaš četrt ure — če ki nikogar ne bilo, greš tja spet ob pol 5 — če petega ne bi nikogar bilo, se to ponovi še naslednji dan, potem se zmeni z njim za sestanek za 5. december (kraj in čas) enako napraviš 20. (po pndrebi še 21) tudi z n jo se zmeni za kraj in uro prihodnjega sestanka 20.
decembra. Kurirji drug za drugega.
Bitenc Jožica je vzdrževala zvezo z obl Radivojem Reharjem preko njegove žene, pozneje pod imenom »gospodiščna« na eni strani in s kurirji iz Primorske, št. Jošta ter obt. Aleksandrom Žekarjem na drugi strani.
Poročila, ki jih je ta špijonska organizacija pošiljala obveščevalnim službam nekih tujih držav, italijanskim demokristjanskim vojaškim funkcionarjem, vojnemu zločincu Mihi Kreku in agentu Kacinu, 6o vsebovala podatke o političnem, gospo-darskem in vojaškem položaju v državi
V tem času se je obt. Mirko Bitenc zadrževal v glavnem v Ljubljani, gibal se je tudi po Gorenjskem, kjer je poskušal organizirati obveščevalno mrežo. Toda preiskava je ugotovila, da mu v dveh letih zaradi budnosti ljudstva ni uspelo pridobiti v svojo špijonsko mrežo drugega kakor nekaj izkoreninjenih duhovnikov in ge-siapovsikih agentov, izrabljajoč pri tem svojo družino in sorodstvo. Obt. Mirko Bitenc je zaradi organizacijskega dela znova prehajal čez mejo v Gorico. 12. oktobra 1947 je v Gorici organiziral s pomočjo obt. Albina Sirka nov kana! v Jugoslavijo preko Mavhinj in Dornberga ter je ta kanal vzpostavil preko cerkovnika Jožefa Bercel-. ki ga je 20. novembra 1947 poslal kot kurirja v Ljubljano.
Ker je bil dnig kanal špijonske organizacije z aretacijo Jožeta Ber-ceta razbit in ker se je pojavilo malodušje pri ter maloštevilni tolpi špi-jonov in je vzdrževanje zvez z Gorico
Razen tega sta Mirko Bitenc in Aleksander Žekar obtožena kaznivih dejanj organiziranja oboroženih vojaških formacij, sestavljenih iz jugoslovanskih državljanov, z namenom podpiranja okupatorja proti narodno osvobodilni vojski in sodelovanjem v terorističnem policijskem aparatu Gestapa, ki sta jih zagrešila v dobi okupacije skupno s soobtoženim Alozijem Krekom ter Jan-kom Sokličem.
Obtoženi Mirko Bitenc je v novembru leta 1943. postal član eksekutive tkzv. »Slovenske ljudske stranke« ter je sprejel nalog organiziranja in vodstva strankinih »legalnih in ilegalnih« oboroženih formacij za borbo proti narodno osvobodilnemu gibanju in njegovi Narodno osvobodilni vojski. Vodstvo iste stranke ga je v istem času postavilo za komandanta tako imenovane »Slovenske legije« in šolskega bataljona »slovenskega domobranstva« v Ljubljani. Spomladi leta 1944. je postal komandant Vzhodne Slovenije, v februarju 1945 pa je po nalogu tkzv-»Slovenskega narodnega odb«a« zdru-žil četniške odrede, legije lil »slovensko domobranstvo« v tkzv. Slovensko narodno vojsko ter postal pomočnik komandanta te oborožene sovražnikove formacije generala Prezlja.
Po nalogu eksekutive tkzv. »Slovenske ljudske stranke« je poleti 1944 poslal na Gorenjsko soobt. Alozija Kreka z nalogo, da reorganizira »Gorenjsko domobranstvo« ter ga v sporazumu z Gestapom usposobi za borbo proti NOV in da organizira obveščevalno mrežo navidezne četniške ilegale. Sam pa je v septembru in oktobru istega leta vo* dil notranjski, dolenjski in gorenjski četniški odred na demonstrativno — teroristični pohod na Gorejsko, kjer so odredi pod njegovo komando vršili aretacije, mučenja ter streljanja jugoslovanskih državljanov. Tako so bili 13. septembra po njegovi odredbi ustreljeni zdravnik dr. Ernest Demšar, Marjanca Jereb in Rezi Kopač zaradi sodelovanja z narodno osvobodilnim gibanjem. Na istem pohodu je z imenovanimi odredi napadel edinice NOV, ki so vodile borbo s posadko gorenjskih domobrancev v Lahovčah ter mu je za uspešno vodstvo borbe gestapa v Kranju Messner osebno čestital-
Po nalogu Gestapa se je v začetku oktobra 1944 sestal v Hochsteinerjevi vili v Kranju s komandirjem Sipi in SD na Bledu Pörstererjenv kjer se je določil teritorij za svobodno kretanje četniškega odreda, njegova oskrba in oborožitev po Gestapu.
Kot komandant tkzv. Vzhodne Slo* venije, kateremu so bili podrejeni dolenjski, notranjski in gorejski četniški odred, je pozimi leta 1944-45 izročil Nemcem 17 angleških in ameriških letalcev, ki so se rešili iz sestreljenih letal.
Obtoženi Aleksander Zekar je jeseni leta 1943. stopil v službo Gestapa v Kranju ter pošiljal podatke obveščevalne vsebine, o političnem zadržanju prebivalstva gestapovcu Planincu, kj je bil decembra 1943 obsojen na smrt, po justifikaciji Planinca pa soobt. Janku Sokliču in si je v ta namen organiziral obveščevalno mrežo za zbiranje podatkov za Gestapo.
Obtoženi Alojz Krek je jeseni leta 1943. stopil v sovražnikovo teroristično formacijo tkzv. informativno - propagandni oddelek domobranske legije v Ljubljani. Po priporočilu proslulega agenta Gestapa in IS-a Glavača v Ljubljani je v decembru istega leta sprejel službo osebnega tajnika vojnega zločinca Leona Rupnika in postal član tkzv. informativnega urada Pokrajinske uprave v Ljubljani, ki je opravljal vohunske posle proti NOV.
Maja 1944 je po nalogu eksekutive Slovenske ljudske stranke odšel na Gorenjsko, da v sporazumu z Gestapom na Gorenjskem reorganizira gorenjsko domobranstvo in ustanovi nove posto* janke.
V jeseni leta 1944. ie pripravil na Hochstelnerjevem domu v Kranju sestanek med komandirjem Sipo in SD na Bledu Pörstererjem in soobt Mirkom Bitencem, n;' katerem ie bil določen teritorij za svobodno gibanje četniškega odreda- o njegovi oborožitvi in oskrbi po Gestapu. Januarja 1945 je podpisal Gestapu v Kranju izjavo o sodelovanju s to teroristično okupatorjevo formacijo ter se tedensko sestajal s šefom Gestapa v. Kranju, Messnerjem,
v svrho obveščanja in organiziranja domobranstva na Gorenjskem.
Obtoženi Janko Soklič je septembra 1943 stopil v službo Gestapa in prejel od šefa Gestapa na Jesenicah Drusch* keja nalogo, da organizira pod krinko tkzv. četniške ilegale obveščevalno mrežo za Gestapo.
Po nalogu istega gestapovca Drusch-keja je sporočil dr. Šmajdu in prof-Krošlju načrt Gestapa o organizaciji tkzv. četniške ilegale na Gorenjskem, se z istima dogovoril o načinu in delovanju četniške ilegale za borbo proti NOV ter sprejel od dr. Šmajda kot predstavnika tkzv. »Jugoslovanske vojske« pooblastilo za organizacijo četniške ilegale in obveščevalne mreže v službi Gestapa.
V novembru 1943 Je po nalogu agen* ta IS-a prof. Krošlja izposloval pri komandirju Sipo in SD na Bledu Pör-stererju za »četniško ilegalo« 3000 RM in 6000 Lir na mesec kot nagrado za njeno izdajalsko delovanje.
Po nalogu vodstva »Jugoslovanske vojske« v Ljubljani je v aprilu 1944 in junija 1944 s propustnico komandirja Sipe in SD na Bledu Pörstererja odšel kot odposlanec »Jugoslovanske vojske« v Sloveniji v Beograd in na Ravno goro v štab Draže Mihailoviča ter mu izročil spomenico predstavnikov bivših političnih strank o vdanosti Draži Mihailoviču ter situacijska in obveščevalna poročila za daljšo dobo, o čemer je po povratku obvestil komandirja Sipo in ŠD na Bledu Pörstererja s poročilom, ki mu ga je sestavil Krošeli-
Utemsljšlev chtožrtics
Kazniva dejanja .katerih sb obtoženi Mirko Bitenc ter soobtoženci, so dokazana z njihovimi lastnimi priznanji, številnimi dokumenti in izjavami prič.
Preiskava je ugotovila, da Je bij obtoženi Mirko Bitenc organizator inkriminirane špijonske organizacije ter da je za izvrševanje zločinstev zoper FLRJ po nalogu tujih špijonskih centrov postavil in izdelal načrt ter dajal navodila za njegovo izvršitev. Obtoženi Bitenc je tisti, ki potuje takoj po osvoboditvi na Koroško, da organizira bedne ostanke četnikov in domobrancev v tako zvemo »Združeno slovensko narodno vojsko«, pošilja nato že meseca marca leta 1946 kurirje v Jugoslavijo in vzpostavlja zvezo s špijoni Leničem, Doklerjem, Dimnikom in drugimi v domovini ter v taborišču Senegallija v Italiji organizira pobegle belogardiste Pavla Žaklja, Jakoba Žaklja, Stanka Guzelja, Alberta Mer lovrha, Božo Berlota in Dara Preglja v oboroženo tolpo, ki jo uporablja za vzpostavljanje svoje špijonske mreže in za vzdrževanje zvez z njegovimi šefi, agenti tuje špijonske službe v Rimu, Trstu in Gorici. Glede na to je obtoženi Mirko Bitenc odgovoren za vsa kazniva dejanja te zločinske organizacije in posebej še za vsako posamezno storjeno kaznivo dejanje v okviru te zločinske organizacija,
Preiskava je nadalje ugotovila, da gre v kazenskem delovanju obtožen, cev za organizacijo, ki ima enotno zločinsko voljo, enoten zločinski načrt t. j. vohuniti proti FLRJ, organizirali oborožene tolpe in pripravljati tujo Intervencijo. S tem zločinskim načrtom so se vse obtoženci ^strinjali, pristali na njegovo izvršitev ter v okviru tega načrta izvršili vrsto kaznivih dejanj.
Da delovanje omenjene skupine špi* jonov vsebuje vse elemente vohunstva, je popolnoma jasno, Iz objekta kaznivega dejanja, iz dejstva, kdo so njegovi šefi, ki vodijo in iz inozemstva plačujejo njihovo zločinsko delovanje, globoka konspirativnost in metode dela, šifre javke organiziranje obveščevalne mreže in visoke nagrade, ki so jih sprejemali od centrov tujih špijonskih služb v inozemstvu.
Vsa njihova poročila so bila šifrirana ter so šifre zelo pogosto menja* vali. Stiki med posameznimi člani so bili možni le pod porotami. Tako je bilo za obveščevalno službo neke zapadne sile geslo iz molitvenika »Kam greš, o gospod?« in tajna štev. 56789, za dr. Kacina v Sorici »Zedinjena Slovenija« za obtoženega Marijana Doklerja »Slre-kogrudnost«, za Jaakf Marinška »Koroška kronika«, za ob toženega Radivoja Reharja »Podobi"? matere božje v Brezij« z luknjico v odprtem molitveniku, za kurirje ia
BITENČEVA VOHUNSKA SKUPINA PRED SODIŠČEM
Primorske podobica »Pustite male k meni,« za Miloša Stareta št. 1905 in druge. Za svoje delo so uporabljali ilegalna imena. Da bi svoj. zločinski posel vohunstva zoper domovino lažje izvrševali, so organizirali špijonsko mrežo. Res je, kakor je ugotovila preiskava, da za to svoje izdajalsko delovanje zaradi visoke nacionalne in državljanske1 zavesti našega ljudstva niso mogli pridobiti nikogar, razen nekaj gestapovskih agentov in nekaj izkoreninjenega katoiiškega klera ki je pripravljen tudi to pot izdati svojo domovinoj toda to njihove krivde ne zmanjša, kajti sami so storili vse, da bi dobili špijonske podatke ki so jih tuje špijonske službe zahtevale od njih. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so dobivali za svoja špijonska poročila izredno visoke nagrade; tako je obteženi Radivoj Rehar prejel v šestih mesecih 123.000 din nagrade, a obtoženi Mirko Bitenc pa za vsak prenos poročil iz FLRJ v Gorico oziroma v Trst 50.000 din.
Pcbudnik tega njihovega zločinskega dedovanja je vojni zločinec Miha Krek, ki vodi tako zvani »Slovenski narodni odbor« v Rimu. Ta odbor je samo nadaljevanje izdajalskega delovanja vseh protiijudskih klik iz dobe okupacije. Pri tem svojem zločinskem delovanju so si vloge med seboj razdelili tako, da pred javnostjo vodita razbojniške tolpe, ki iz Avstrije vpadajo na ozemlje FLRJ vojni zločinec Andrej Glušič in špijon Vauhnik, ki sta izdelala tako zvano tehnično instrukcijo t. j. navodila za organiziranje oboroženih tolp in špijonaže preti FLRJ, dočim pa Miha Krek sam z razbojniškimi tolpami noče imeti na videz nobene zveze. Toda v pismu, ki ga je pfeßä Andrej Glušič Janezu Gramu dne 20. aprila 1946, pravi Andrej Glušič, načelnik štaba tako zvane »Slovenske armije« v Salzburgu sledeče:
»Mislim, da vam js popolnoma jasno, da dr. Krek ne bo javno pisaril, da delamo skupaj, vsaj vse to mora. ostati v tajnosti, on se je že z menoj sporazumel in postavil svoje zahteve v vojaškem smislu komandantu »Slovenske armije»« in meni ne bo pa to pisaril in razlagal vsakemu na Koroškem, nego če ga bo kdo od nepoklicanih vprašal, bo ravno nasprotno odgovoril.
V smislu tega sporazuma in v okviru zločinskega načrta inkriminirane organizacije so obtoženci organizirali obcrožsne tolpe, ki bi naj vpadale na teritorij FLRJ in v notranjsti povzročale nerede. Za izvršitev tega načrta so osnovali bazo v te borišču v Sene-gallija v Italiji, iz pobeglih domobrancev bi se naj organizirale razbojniške tolpe. Božo Berlot je bil poslan, v taborišče, da pripravi vse potrebno za odhod tolpe v FLRJ. Manjši del je obtoženi Mirko Bitenc nameraval poslati iz taborišča v Gorico pod parolo »Trst za radiotelegrsfski kurz«, drugi del pa pod »Videm« in »Gorica« v Be-
neško Slovenijo, kjer bi se naj ob podpori demokristjanskih oboroženih enot izvežbali in oborožili za oborožene akcije proti naši domovini.
Na iej poti izdajstva so ostali vse do konca vojne in po osvoboditvi pod drugimi gospodarji nadaljevali svoje zločinsko delo proti lastnemu narodu. Ko so pa videli, da pri svojem izdajalskem delu nimajo nikake zaslombe pri ljudstvu, da ne bodo mogli uspešno motiti razvoja naše domovine in njene socialistične graditve, so zaradi svoie globoke mržnje do lastnega naroda vedno globlje padali v blato plačane špijonaže in izdajslva. S pomočjo mednarodne reakcije in za ceno izgube nacionalne neodvisnosti naših narodov so nameravali ponovno se polastiti oblasti in postaviti sistem profiljudske vladavine narodnega in socialnega zatiranja V svoji bolni ambiciji, da se bodo s pomočjo tuje oborožene intervencije polastili oblasti, so preko tujih špi-jonskih služb dajali material za vojno hujskaško propagando mednarodne reakcije, hoteč z grožniami neposredne vojne tujih sil proti FLR1, ustvariti vojno psihozo in zavret; delovni polet ljudskih množic pri izvršitvi petletnega plana, obnove in socialistične graditve FLRJ. Toda ljudske množice so že od prvega početka njihovega zločinskega delovanja sprevidele njihovo vohunsko in izdajalsko delo v službi tujih gospodarjev. Kaiti v dveh letih svojega zločinskega delovanja ni mogla ta bedna skupina izkoreninjencev in izdajalcev- naroda pridobiti za svoje špijonsko delovanje nikogar razen par protiijudskih duhovnikov katoliškega klera in nekaj starih gestapovskih ageniov.
Predlagam, da sodišče ugotovi vestno in točno krivdo vsakega posameznega obtoženca ter da izreče ostre kazni. Take kazni zaslužijo glede na težo zločinstev, ki so :ih zagrešili obtoženci, od inozemstva plačan' in p 'dpihovani narodni izdajalci, teroristi in špijoni. Prepričan sem. da je naša zahteva istočasno zahteva vsega- našega ljudstva, ki ne bo nikdar dopustilo, da bi ga kdor koli oviral pri njegovem miroljubnem in ustvarjalnem delu za obnovo, neodvisnost m napredek dbmovine.
Obtoženci, id dones odgovarjajo za svoje zločine pred ljudskim sodiščem, so že v času okupacije vršili vohunstva in izdajstva lastnega naroda.
Potem ko je glavni tožilec Vladio Krivic prebral obtožnico, je predlagal sodišču, da es izključi javnost pri razpravi v zvezi z obtožbo drugeob-toženega Reharja v točkah 1 šn 2 v smislu člena 5 Zakona o ureditvi ljudskih sodišč zaradi čuvanja državnih interesov, ker «e imenovanj točki obtožbe nanašata na predstavnika tuje države v naši državi
Po posvetovanju sodnega^ zbora o predlogu javnega tožilca LRS, je predsednik Matej Dolničar «poročil, da je sodišče ugodilo predlogu.
Obteženi Žekar, Jsžisa Bitenc in barija Križnič so pri zaslišanju priznali s*?ejo krivdo
liji in da bi se na podlagi tega usta-irivile trnike. Te troike bi OPeri-
Nato se je pričelo zasliševanje obtožencev. Prvi je Lil zaslišan obtoženec Žekar Aleksander. Priznal je krivdo, ki mu jo očita obtožnica, razen v dveh točkah, in sicer zaradi organiziranja sedmork in sodelovanja z gestapom. Med zasliševanjem pa je obtoženi Žekar Aleksander priznal, da je dajal špijonske podatke agentom gestapa Planincu, Sokliču in škafarju. Zagovarjal se je. da je zvedel šele 19-14. da so gestapovci. Skupno z gestapovcema Sokličem in Slaparjem je organiziral radiotelegrafski tečaj in vplival na tečajnike" da bi sodelovali v njihovi obveščevalni službi. Po osvoboditvi je obtoženi Žekar dobil od Bitenca tri pisma, v katerih ga je Bitenc nagovarjal, naj sodeluje pri špijonaži. V enem izmed pisem so bile šifre. Z Bitencem se je sestal pri Sv. Joštu, nato pa v Ljubljani, kjer mu je Bitenc povedal, da hoče imeti podatke o vojski. KNOJ-u in razne gospodarske podatke. Kljub temu, da obtoženi Žekar izjavlja, da je odklonil sodelovanje v obveščevalni službi, je šel še na tretji sestanek z Bitencem. Pri tem je dejal obtoženi Žekar:
Bitenc mi je predlagal, da bi se izvedla obveščevalna mreža v Slove-
ni..
novile trojke. Te trojke bi operi-rale in delale za njihovo obveščevalno mrežo, odnosno naj bi sestavljale obveščevalno mrežo. Izjavil sem mu, da ljudje na to ne bodo pristali. On mi je rekel: Za vraga, Lako ne.
Preds.: Za koga je hotel imeti
podatke?
Obt.: Za emigrante.
Preds.: Še za koga drugega? Ali je imenoval koga drugega?
Obt.: Ne, ni imenoval.
Preds.: Ali je imenoval Kreka?
Obt: Da, to da.
Obtoženi Žekar nadalje izjavlja, da ga ie Bitenc še večkrat nagovarjal za delo pri obveščevanju. Od Bitenc Jožefe je Žekar prejel vohunski material. Izjavlja pa, da ni vedel, kaj je bilo v rolah, ki mu jih je dala Bitenčeva, ko jo je obiskal.
V nadaljevanju ie izjavil, da je dobil od Bitenca 10.000 din za podporo »Slovenske narodne demokratske stranke«. O organizaciji oboroženih band izjavlja Žekar na vprašanje predsednika: Ali ste Bitencu rekli, da naj organizira v inozemstvu oborožene skupine, in naj pridejo sem, in da se bo tukaj cela reč takoj razmnožila?
Obt.: On ie rekel, da se mu ponujajo ljudi v inozemstvu, da bi prišli sem, Rekel mi ie, da bo s temi ljudmi prišel sem. Jaz sem mu rekel — priznam — če bo prišlo toliko ljudi čez, da se bo stvar razmnožila, če bodo pravilno postopali. To pa sem mu rekel, da se bo zgodilo samo takrat, če ne bodo napadali in ubijali ljudi. (Smeh v dvorani.)
Obtoženi Žekar ie poslal v inozemstvo tri pisma. Prvo je bilo naslovljeno na Trumana, drugo na štab kraljevske vojske v Salzburgu, ki ie bilo podpisano s »Slovenska demokratska zveza«.
O	tej »Slovenski demokratični zvezi« izjavlja Žekar naslednje:
Tožilec: Kdo pa je bila ta »Slovenska narodno demokratična zveza«?
Obt.= Nobeden.
Tož.: Razen vas.
Obt.: Da.
Tož.: Kdo pa je bil vrhovni forum te »Slovenske demokratične zveze«?
Obt.: Jaz.
Tož.:	Njene organizacije, njen
vrhovni forum, to ste vi?
Obt.: Sem.
Na nadaljnja vprašanja obtoženca, kakšno zvezo ima ta »Slovenska narodno demokratična zveza« z demokracijo ali pa s slovenstvom, odgovarja obtoženec, da nobene.
Pomočnik tožilca: To je špijonska organizacija, nič drugega. Ali je tako?
Otb.: Je.
Nadalje izjavlja obtoženec, da je bil Krek obveščen o obstoju zveze in da ga je Krek preko Bitenca obvestil, da je pripravljen pri njej sodelovati.
Tož.: Obtoženi Bitenc je v preiskavi izjavil, da ste vi od njega zahtevali, ko je on prišel v državo, da se podred; vaši organizaciji, ali je to res:
Obt.: Da, to je res:
Tož.: S kakšnim namenom ste to rekli?
Qbt.: Zato, ker je on meni prej pošiljal pisma zaradi obveščevanja, in zato, da bi mu lahko potom tega povedal, da obveščevalno ne bom delal.
Tož.: To se pravi, da niste bili vi, kot ste prej povedali, samo neineciati-ven človek, ampak ste celo od Bitenca zahtevali, da se vaši izmišljeni organizaciji podredi. To se pravi, da ni res, kar ste prej trdih, da ste igrali samo. vlogo človeka, ki se hoče otresti obveščevalne službe. Druga stvar, prej ste samt izjavili, da ste se na sestanku na stanovanju Bitenčeve sami ponudili, dia vzamete rolce in jih spravite.
Obt.: Sem.
Tož.: To je čisto v nasprotju, kar trdite ves čas, da se nočete baviti z obveščevalno službo. Ne samo to. da ste delali v obveščevalni organizaciji, tudi drugim ste samoiniciativno pomagali, sami spravljali špi jonski material. ki je bil najden pri vas. Niste ga niti sežgali, uničili ali odstranili. To je jasen dokaz, da ste se vj namenoma s polno zavestjo udeleževali širokega delovanja in vaša izjava ni resnična, ker je to demantira. Vi ste rolce spravili, preiskava jih je našla pri vas. Dalje, iskali ste špijone, s katerimi 6te delali: Pnavst, Milač, še več. Vi ste hoteli delati ne samo špijonsko. ampak tudi politično, da boste osnovali takozvano politično akcijo, neko stranko, ker ste dobili navodila, da je treba inozemstvu prikazati delavnost posameznih gestapovskih agentov kot masovno demokratsko zvezo z nekim političnim vodstvom.
Kot druga je bila zaslišana obtoženka Bitenc Jožefa.
V zasliševnju se je izgovarjala, da ni vedela kaj prenaša, in da sploh ni mislila, da izvršuje kako špijonsko delo. Kljub temu da je delala s pomočjo šifer ilegalnih kurirjev, se tajno sestajala itd. Na vprašanje predsednika, če smatra, da je tako delovanje špčjonsko, je odgovorila, da je. O načinu sestajanja v cerkvah pravi obtoženka naslednje: Dobji a sem navodila, naj grem v frančiškansko cerkev7. '
Preds.: Od koga-ste dobili?
Obt.: Od moža. Naj se vsedein v zadnjo klop levo in da bo k meni prisedla neka oseba. Jaz sem šla in sem ‘3ko napravila. Vzela molitvenik, da-a notr' podobico in čakala. Nato je prišla še neka gospodična, k; je imela .:rav tako podobico kot jaz. Nato sem ii rekla, da ima enako podobico m petem sem pogledala .o podobico na drugi strani. Videla sem, da ima ena-
Svečanosti ob začetka del za zgraditev Novega Beograda
Na obsežnem prostoru ob izlivu Save v Donavo, kjer so mladinske delovne brigade s pomočjo strokovnih delavcev in članov Ljudske fronte izvršile že prva pripravljalna dela za gradnjo Novega Beograda, je bilo v nedeljo ob splošnem začetku del na gradilišču Novega Beograda svečano zborovanje. Ta dan je 19 mladinskih delovnih brigad začelo veliko bitko za zgraditev glavnega mesta nove Jugoslavije. Svečanosti so prisostvovali predsednik zveznega gospodarskega sveta in planske komisije Boris Kidrič, zvezni ministri Nikola Petrovič in Vlada Ze-čevič. predsednik vlade LR Srbije dr. Blagoje Neškovič in predstavniki centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije. ljudske oblasti, Ljudske fronte in sindikalnih organizacij.
Svečano zborovanje je začel komandant štaba mladinskih brigad Božidar Mihailovič. Zvezni minister za gradnjo Vlada Zečevič je izročil graditeljem Novega Beograda pozdrave predsednika zvezne vlade maršala Tita in članov vlade. Poudaril je. da je mladini Jugoslavije poverjena velika tehnično težavna in pomembna planska naloga. Ljudska mladina, ki je zrasla v narodno osvobodilni borbi in se je usposobila pri obnovi države ter si pridobila izkustva pri dosedanjih delih, zasluži zaupanje našega državnega in političnega vodstva in narodov Jugoslavije, ker je sposobna in vedno pripravljena izvršiti tudi največje in
ko kot je moja. Ona mi je potem izročila zavitek.
Te zavitke je nato pošiljala preko kurirjev naprej.
Bitenčeva ni imela take sestanke samo v frančiškanski cerkvi, temveč tudi v šentpetersk; cerkvi in v stolnici.
Pri svojem špijonskem delu je uporabljala ime Iva.
Pom. tož. Žalik: Obtožena Bitenčeva vi pravite, da niste namenoma sodelovali pri šipi jonski organizaciji. Ali ste pisali kdaj kakšna pisma, ki so bila šifrirana, ki ste jih sami šifrirali. ali pisali za šifrirano, da dragi ne bi mogli brati?
Obt.: Da.
Pom. tož.: Prosim razjasnite svišču, kdaj pomenijo ti stavki, oziroma odstavki v vašem pismu, ki ste ga pisali 20. novembra 1947.
FTedraga Milka! Kdo je to?
Obt.: To je moj mož.
Pom. tož.: To je torej vaš mož (čita dalje). Kakor sem tj že zadnjič sporočila, je doma vse zdravo. S stanovanjem smo še kar zadovoljni. Zato me nič ne mika, da bi šla stanovat k teti Olgi. Ona se za nas zelo malo briga, a nas hoče imeti pri sebi. Jaz jo ne maram, saj jo sam boljše poznaš kakor jaz. Vse prebrska, nič ne pusti pri miru...
Obtoženka je po daljšem molčanju povedala, da razume'pod teto Olgo, OZNO, in da je v tem pismu pisala možu, naj ne hodi domov.
Priznala je, da je to špijonsko sporočilo v prikriti obliki.
Na vprašanje pomočnika tožilca, kakšne zveze je imela z gospodično, ki je prinašala poročila od soobtoženega Reharja, in kakšne spoznavne znake sta imeli, je obtoženka odgovorila:
Neko drago malo podobico.
Pom. tož.: Mati božja z Brezij?
Kakšne znake je imela ta podobica Matere Božje z Brezij zadaj?
Obt.: Zadaj ni imela nobenega znaka.
Pom. tož.: Ni imela luknjice? Je marala biti preluknjena?
Obt.: Ne vem.
Po zaslišanju Bitenčeve je bita zaslišana obtožena Križnik Marija, ki je vzdrževala zveze z Leničem, Zorom in Doktorjem, sprejemala pošto in jo dajala naprej. Tudi ona je hodila na špijonske sestanke v cerkve. Gesla, ki so Jih uporabljale so bila »O Olgas:, >o Ivanka<, in prižgana cigareta. Sestanki med Bitencem. Zorom in Leničem, ed bili na podstrehi, kjer se je Bitenc skrival in pa v zakristiji Kla-verjeve družbe. Po razne pakete je hodila tudi h dr. Leniču v Škofijo.
Ob 14.10 je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 18. uri.
tehnično najbolj zamotane naloge. Letošnje gradilišče Novega Beograda bo nova velika delovna šola mladine za dvig strokovnih kadrov, pa tudi tehnična in praktična šola za naše tehnične in gradbene strokovnjake.
V imenu centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije je graditelje [»zdravil generalni sekretar Steva Doronjski, lci je izrazil ponos mladine, ki ji je bila zaupana tako velika naloga. Predsednik izvršilnega odbora mesta Beograda Ninko Petrovič je v svojem govoru poudaril, da bo novo mesto, ki se bo zlilo s starim, preobrazilo ves Beograd in mu dalo lik novega mladega mesta, ki koraka z velikimi koraki v boljšo bodočnost, v socializem. Pomočnik generalnega direktorja uprave gradbišča Bairič Jovanovič pa je opozoril mlade graditelje na potrebo izpolnitve vseh operativnih planov, da bo mladina lahko izpolnila obveznost pred našimi narodi in pred ljubljenim tovarišem in vodile! jem maršalom Titom.
Na gradilišču je nato zvezni minister Vlada Zečevič odkril spominsko ploščo, ki poudarja, da je mladina vseh narodov Jugoslavije dne 11. aprila, tri leta po končani narodno osvobodilni borbi in po izvršenih pripravah začela v borbi za srečo in blagostanje narodov veliko delovno bitko za zgraditev Novega Beograda. Tako bo postalo večje in lepše glavno mesto, iz katerega je Komunistična partija Jugoslavije na čelu s tov. Titom začela narodno osvobodilno borbo.
S svečanega zborovanja je bilo
maršalu Titu poslano naslednje pismo:
Dragi naš tovariš Tito! Danes, 11. aprila, smo končali priprave za gradnjo Novega Beograda in prehajamo k neposredni gradnji našega ljubljenega svobodoljubnega mesta, ki bo ponos naše države, ponos naše socialistične izgraditve, krona naših zmag in ljubezen vsakega delovnega 'človeka. Te naloge smo se lotili z največjo voljo in poletom, srečni, da imamo veliko čast graditi Beograd, iz katerega Ti vodiš našo državo in naše mirode. ki so pod Tvojim vodstvom že ustvarili velike zmage, tako v vojni kakor v miru. Tem zmagam bomo tudi priključili novo — zgraditev Novega Beograda.
Srečni smo, da lahko uresničimo Tvojo veliko zamisel izgraditve Novega Beograda. Pripravljeni smo dati vse svoje sile za izvršitev te velike naloge, ki bo naša nova šola, kovačnica bralstva naših narodov, velika šola socialistične zgraditve, ki bo dala tisoče novih strokovnja-kov na vseh delovnih področjih, tisoče mladih graditeljev, dostojnih naziva Titove mladine.
Zbrani ob tem velikem prazniku in odločeni, da uresničimo Tvojo veliko zamisel, Ti pošiljamo svoje plamteče pozdrave z zagotovilom, da bomo dostojno izvršili to veliko nalogo, sledeč zgledu naših delovnih herojev, graditeljev prog Brčko— Banoviči in Šamac—Sarajevo.
Naj živi iniciator zgraditve Novega Beograda. učitelj naših narodov maršal Jugoslavije Josip Broz Tito!
Naj živi svobodoljubni Beograd!
Začetek de! pri gradnji sistem hidroeentral Mavrovo
V	soboto so mladinske delovne brigade, ki so prišle gradit sistem hidrocentral na Mavrovem v Makedoniji, slavile začetek gradbenih del. K pregledu na okrašenem gradilišču se je zbralo 7 makedonskih mladinskih delovnih brigad poleg hrvatske in srbske brigade.
Makedonska mladina si je lelos postavila veliko nalogo zgraditi velike hidrocentrale, ki bodo izkoriščale reke in potoke na področju, kjer se zbirajo vode Vardarja. S sistemom kanalov se bodo te vode zbrale v ogromno, 12 kms obsegajoče jezero na Mavrovskem polju, ki bo skozi vse leto lahko dajalo vodo glavni hidrocentrali. V zvezi z gradnjo te hidrocentrale bo treba izkopati 1.2 milijona kubikov zemlje in kamenja in zgraditi 180.000 kubikov betona; nadalje bo treba zgraditi 21 km cest. 13 km železniške proge, kanale, vodne predore itd.
Sobotnega pregleda brigad se je udeležil tudi predsednik Prezidija Narodnega sobranja LB Makedonije Bogoja Bote v s podpredsednikom dr. Nestorovim in šest člani vlade LB Makedonije. V imenu vlade je mlade graditelje pozdravil minister za gradnje Strahil Gigov, ki je poudaril. da se prvikrat v zgodovini makedonskega naroda gradi na področju Makedonije velika hidrocentrala. Centralo bo zgradila mladina Makedonije s pomočjo mladine vse Jugoslavije.
V	celoti je predvideno, da se bo gradnje hidrocentrale udeležilo 13 tisoč članov Ljudske mladine Jugoslavije, od tega 77U0 mladincev in mladink iz Makedonije. Ob začetku del je bila odkrita spominska plošča z naslednjim napisom: »10. aprila 1948 je Ljudska mladina Makedonije s pomočjo Ljudske mladine bralskih republik Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Slovenije in Črne gore začela v okviru splošnih naporov naših narodov za zgraditev socialistične FLR Jugoslavije veliko bitko za zgraditev hidrocentral Mavrovo.«
Z mitinga so zbrani mladinci Makedonci, Srbi, Hrvata. Šiptarji in Turki poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri poudarjajo, da l>o gradnja hidrocentrale nova kovačnica bratstva in enotnosti naše mladine in naših narodov, da bo gradilišče
Bj .......-TT^TIIir'T'l
poslalo vir novih udarnikov, nova-torjev in racionalizatorjev. ki bodo zamenjali dosedanje norme z novimi normami, ustrezajočimi mladinskemu duhu in delovnemu junaštvu, ki je bilo ustvarjeno v novi Jugoslaviji. Pri «radnji se bodo usposobili novi minerji, mehaniki, zidarji in drugi strokovni delavci, potrebni za pravilno in pravočasno izpolnitev petletnega plana. To bo tudi nova šola za našo mladino, kjer se bodo nepismeni brigadirji naučili pisati, kjer bodo zrasli voditelji pevskih zborov, diletantskih in folklornih skupin. Ob zaključku brzojavke obljubljajo graditelji maršalu Titu. da bodo pod njegovim vodstvom in pod vodstvom Komunistične partije pravočasno izpolnili in presegli vse postavljene naloge.
Delavci mariborskih železniških delavnic sc napovedali tekmovanje bolgarskim tovarišem
Da bi zbližali delovno ljudstvo Bolgarije in Jugoslavije ter utrdili blejske sklepe, so delavci in nameščenci državnih železniških delavnic v Mariboru napovedali tekmovanje državnim železniškim delavnicam v Rušeuku (Buse) v Bolgariji. Tekmovali bodo v naslednjih točkah: 1. Izvršitev in prekoračenje plana popravil lokomotiv ter potniških in tovornih vagonov. 2. Zmanjšanje zadrževanje lokomotiv in vagonov v delavnici. 3. Zmanjšanje odpadkov v livarnah. 4. Zmanjšanje zamud in neupravičenih izostankov delavcev in nameščencev. 5. Povečanje števila uresničenih racionalizatorskih in novatorskih predlogov. 6. Zmanjšanje števila lokomotiv in vagonov, ki jih komisije ob pregledu zavrnejo zaradi nesolidnega popravila.
Tekmovanje bo trajalo vse leto 1948. Rezultate pa bodo pregledali vsake tri mesece.
Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi Vsaka položena norma za fiz-kulturni znak pomeni novo okrepitev naših obrambnih sil
O makedonskem kulturnem živlieniu
(Razgovor s KoJom Cašulom, upravnikom Makedonskega Narodnega
gledališča).
nem življenju, zlasti o gledališču, ki ga vodi na turneji po glavnih mestih naših ljudskih republik.
»Gledališče v Makedoniji nima velikih tradicij«, je dejal. »Pred vojno je obstojalo v Makedoniji samo srbsko gledališče v Skoplju, ki je bilo inštrument potujčevanja in reakcije. Makedonskih odrov ni bito, le nekatere delavske organizacije so priredile od časa do časa na skrivaj kakšno igro v makedonskem jeziku in jo konspirativno igrale na izletih. Naše Narodno gledališče se je razvilo iz majhnih igralskih družin, ki so nastale med osvobodilno vojno in uprizarjale borcem in prebivalstvu na osvobojenem ozemlju kratke enodejanke v makedonskem jeziku, po večini'propagandnega značaja, ki so jih napisali mladi makedonski književniki in v njih razkrinkavali fašistične okupatorje, danes pa je pognalo gledališče že čvrste korenine med makedonskim narodom. Izginili so vsi pomisleki in nezaupanje, izvirajoče iz pomanjkanja tradicija, ali iz zastarelih moralnih predsodkov. Ljudje zelo radi obiskujejo gledališče. Uprizori t ve doživijo Cašuie je eden najvidnejših mla- 7po 30 do 35 predstav, domače ljudske akedonskih pisateljev. Bil je že igre pa še več. Tako je doživela n. pr. t v Ljubljani. V predlanskem let- komedija »Corbadži Teodos« že nad 80 makedonske revije »Nov den« je predstav, s toplo simpatijo napisan potopis Na vprašanje, zakaj ne gostujejo s aveniji«. Obiskal sem ga v hotelu, temi svojimi ljudskimi dramami in kopove kaj o makedonskem kultur- medijami, pravi Cašuie, da to ni mogoče
iz tehničnih razlogov, ker sodeluje pri teh igrah veliko število ljudi, zahtevajo pa tudi zelo veliko odrskih rekvizitov.
Težave so še z režiserskim kadrom. Poleg režiserja Kjostarova režirata tudi starejša igralca Petre Prličko in Todor Nikclovski, posebno domače stvari. Upajo, da bodo pridobili na gostovanje v prihodnji sezoni režiserja Gabello in Stupico.
Lansko leto so začeli tudi z opernimi predstavami. Tehnično jih je omogočilo Narodno gledališče, vodilo jih je pa Društvo glasbenikov, v začetku letošnjega leta pa se je ustanovila državna Opera. Imeli so že dve premieri. Mascagnija »Cavallerio Rusticano« in Leoncavalla »Pagliaccla«, ki sta jih pomagala spraviti na/ oder nek režiser beograjskega gledališča in slovenski režiser Hinko Leskovšek, sodelujejo pa v glavnem Makedonci. Makedonsko ljudstvo je sprejelo opero z največjim veseljem. Operne predstave so vedno razprodane.
Na vprašanje, kako je sprejelo makedonsko občinstvo »Kralja na Betajnovi«, pravi Cašuie, da dobro, čeprav je delo težko In Cankarjev jezik v prevodu, pa če je še tako dober, mnogo. izgubi. Kavno zaradi težav s prevajanjem doslej niso uprizorili »Hlapcev«,
Poleg Narodnega gledališča Imajo še dve večji gledališči, to sta mestni gledališči v Bitolju in Kumanovem. Manjše gledališke družine pa delajo tudi v drugih mestih, v zadnjem času pa se ustanavljajo tudi po vaseh. Veliko jim bo pomagal režiserski tečaj pri Narodnem gledališču v Skoplju, ki še traja. V zadnjem času se ustanavljajo po mestih in vaseh kulturno umetniška društva, ki bodo
imela dramske odseke in to bo zelo mnogo pripomoglo k vzgoji gledališke kulture med makedonskim ljudstvom. Težave so še z gledališko literaturo, kar velja v posebni meri še na gledališke družine narodnih manjšin, Turkov, Šiptarjev, Vlahov itd., ki so pomagajo s prevajanjem makedonskih iger. Društvo makedonskih književnikov posveča veliko skrb ustvarjanju novih dramskih del, toda dozdaj še ni bilo posebnih uspehov. Trenutno ustvarjata novi dramski deli Petre Prličko, ki piše delo z naslovom »Potuleni žari« (Pritajeni ognji) In Kote Cašuie sam, katerega delo bo Imelo naslov »Prvi čekori« (Prvi koraki) in bo prikazovalo dogajanje v Narodno osvobodilni vojni. Nove igre pišejo tudi še Vasilij Iljoski In nekateri drugi Slavko Janev-ski je napisal za lutkovno gledališče Igro »Šumska družba«. Boro Bojadžijski pa je napisal otroško igro »Česen zbor« (Častna beseda). Jasno je, da dobra dramska literatura ne more nastati v treh letih. Potreben je daljši razvoj, ki bo dvignil kvaliteto. Na vsak način ima makedonska drama, še bolj pa opera veliko bodočnost že zaradi prekrasne glasbene in plesne folklore, ki je še živa med makedonskim ljudstvom. Mlademu upravniku kar zažare oči, ko govori o tem ljudskem bogastvu. Zdaj ustanavljajo pri Operi tudi balet, ki bo šola baletnega naraščaja In ki bo črpal iz Vigastva ljudskih plesov ter jim dal tudi dokončno umetniško podobo in stilizacijo. Jeseni, 11. oktobra, na obletnico upora makedonskega ljudstva, bo v Skoplju velik republiški festival nirodnih plesov in pesmi, na katerem bo že prišlo do Izraza delo mladih kulturno umetniških društev.
Prosil sem ga, naj mi pove še kaj o razvoju njih njlade književnosti. Omenil sem, da je opaziti v zadnjem času ne kakšen zastoj v pripovedništvu. Kje je vzrok.
Z nasmehom ml je pritrdil. »Res, nastal je nekakšen zastoj. V čem je vzrok? V tem, da so bili ljudje, a tudi pisatelji sami, sprvega zadovoljni z majhnimi stvarmi, sedaj pa hočejo večjih. Večina pisateljev se trudi, da ustvari nekaj večjega in boljšega, tudi jaz. Slavko Janev-ski in jaz se trudiva z romanom, ki ga Makedonci še nimamo, drugi pisatelji in pesniki pa tudi pripravljajo izdaje večjih in pomembnejših stvari.«
V razgovoru o delih, s katerimi go stujejo, je dejal, da hočejo prikazati Nu-šiča kot kritika nekdanje srbske družbe ln družbe stare Jugoslavije ter starega policijskega aparata, ne pa zgolj kot ko mika. Isto velja o delih Ostrovskega, ki uživa pri makedonskem občinstvu posebne simkatije, in Čehova, ki klasično smeši carskobirokratski aparat stare Rusije.
S to turnejo hočejo poglobiti kulturne in prijateljske vezi med makedonskim narodom In dragimi narodi Jugoslavije in si pridobiti novih umetniških izkušenj
__________ tj-
125 letnica rojstva * Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega
Včeraj 12. aprila, je minulo 125 let, kar se je rodil A. N. Ostrovski, veliki ruski dramatik. V ruski književnosti so stvaritve Ostrovskega med najpomembnejšimi. Njegova dela so temeljni kamni. M katerih «e je gradila znamenita iola
ruske igralske umetnosti. Leta 1882 je znani ruski pisatelj Gončarov pisal Ostrovskemu: ... mi. Rusi. moremo s ponosom reči, da imamo svojo rusko nacionalno gledališče. Toda po pravici bi se moralo imenovati: »gledališče Ostrovskega.«
Posebno velika je umetnost obvladanja stila pri Ostrovskem. Obvladal je najrazličnejše psihološke nijanse ru^e govorice, od trgovca, intelektualca; uradnika in igralca, načelnika, kmeta in ma-lomeščana, ki jih je vse vzel iz življenja samega.
Bil je sijajen poznavalec ruske folklore. Na osnovi njegove znamenite dramske bajke »Sneguročka«, je Rimski Korsakov komponiral svojo najboljšo opero.
Ostrovski je visoko cenil gledališko umetnost, zato ker odpira pred pisateljem široke poti vpliva na ljudstvo. »Dramska poezija.« je zapisal Ostrovski, »je narodu bližja od vseh ostalih literarnih področij.«
Ostrovski je napisal preko 50 del, ki so polne visoke humanistične vsebine, vere v bodočnost Rusije, v moč in sposobnost ruskega človeka in jih preveva življenjski optimizem. Njegove drame in komedije so slino popularne. V stotinah profesionalnih sovjetskih gledališč jih posluša in gleda na leto na deset milijonov ruskih gledalcev.
V celi Sovjetski zvezi svečano proslavljajo 125. obletnico njegovega rojstva kot^ dokaz ljubezni in spoštovanja, ki ga goji sovjetsko ljudstvo do svojega velikega dramatika.
Njegovo delo »Donosna služba« bo npif-zonlo nocoj v ljubljanski operi make« donsko Narodno gledališče.
Dress nejlioilšl teferaovalcev iz vse države
V Skoplji
prvenstvo najbolj*:' njimL tudi
stopilo je 320 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik. Prireditev je oviralo de-
ževno vreme, vendar je kljub temu prav dobro uspela. Najboljše rezultate so na tekmovanju dosegli:
Mladinke. Itfiitf m: 1. Ivankovičeva (Sloboda. Subotica) v času 3:54 (Ivankovičeva je tudi lani zmagala na državnem prvenstvu v crossa), 2. Prpič (Sloboda. Subotica) 4:68, 3. Korpus (Spartak, Subotica) 4:53. Moštveno prvenstvo si je osvojil Spartak.
Mladinci, 2560 m:	1. Gerasfmovskl
(Vardar, Skoplje) 3:00,	2. Bardutzky
(Železničar, Ljubljana) 3:62, 3. Horvat (Spartak, Subotica) 9:03 Moštveno prvenstvo si re osvojil Zagreb.
Članice, 2C39 m: 1. Rapovževa (Kla:-divar, Celje) 8:53, 2. Markovičeva (aktiv Nori Vrbas) 8:55, 3. Novoselova (Zagreb) 9:02. Movštveno prvenstvo sl Jo osvojil Spartak.
člani, 4566 mt 1. CeraJ (Partizan)
37:22,2, 2. Štajner (Kladlvar, Celje) 38:42 3. Kotnik (Mladost, Zagreb) 38:44,2.
V	skupni oceni v vseh tekmovalnih skupinah so najboljša društva naslednja: 1. Zagreb, 2. Spartak, 3. Partizan.
50 tekmovalcev na crossu Triglava
V	nedeljo Je bil v Zg. Šiški cross FD
Triglava. Udeležba tekmovalcev ni bila zadovoljiva, ker so čii«nl društvenih aktivov skorai docela izostali. Rezultati tekmovanja so naslednji:
Mladinke, €50 m: 1. Rogelj Sonja 2:25, 2. Oblak Sonja (Litostroj) 2:21, 3. Zorovi)ik Milena 2:26.
Mladinci, ICttü m:	1 Klančlčar
Slavko 3:44. 2. Miklič Marijan 3:50, 3. Kopač Frane 3:55.
Članice, 858 m:	1. Dev Nevenka
6:14.
Krimov cross na Brdu
V nedeljo dopoldne je FD Krim pri' redil pomladanski cross na Brdu za svoja aktiva Brdo In Vrhovci. Tekmovali so pionirji in mladinci, ki so se erossa udeležili v velikem številu. Za tek se Je mladina resno pripravila, zato tndi uspehi niso izostali. Rezultati tekmovanja so naslednji:
PI o n 1 r i 1, (Mm: 1. Križnik Slavko (Brdo) 1:15, ž Špacapan Slavko (Vrhov, tli 1:57, 3. Kožuh Milan (Brdo) 1:59.
Mladinci od 14. do IS. leta, 1100 m: Špacapan Cvetko (Vrhovci) 2:19. 3. Marinšek Frane 2:30, 3. Mavsar Emi (ol>a Brdo) 2:4IT
Mladinci do 18. leta, 2000 m: 1
Accetto Ferdo 5:25, 2. Ciuha Janez (.10 3. Marinček Jože (vsi Brdo) 6:18.
Novi prvaki Slovenije v boksu
V	Mariboru je bilo preteklo aoboto In redčijo tekmovanje za prvenstvo Slove rije v beksu. Nastopilo je 33 tekmovalcev iz 10 društev. Borbe so v primeri z lanskim letom pokazale precejšen napredek.
Novi prvaki t posameznih skupinah so
postali:	mušja Borušek (Rudar), ban-
tam Cakš (Litija), peresno lahka Furlan (Polet), lahka Zolja (Polet), welter Zobar (Polet), srednja Draksler (Zeleznl-'::r, Ljubljana), poltežka Ilija (Železničar, Ljubljana), težka Ipavec (Polei).
Prvenstvo Ljubljane v košarici
V	nedeljo so je na Igrišču v Sp. Šišk! nadaljevalo prvenstvo Ljubljane v košarki. Ker moštvo Partizana ni nastopilo. Je bila edina tekma med vrstami članic Enotnosti in Železničarja. Igralke Enotnosti so zmagale z rezultatom 2S:5 (19:3). Članice Železničarja so zelo Izboljšalo svojo igro in postajajo resnejši konkurent Enotnosti ...
Nori prvaki Ljubljane v košarki za leto 19JS so: med član! SFD Železničar, med članicami FD Enotnost in med mladinci FD Enotnost.
Sabijaäkä turni» ca liarežicei? memorial
V	telovadnici v Narodnem domu v Ljubljani so bile v nedeljo ves dan borbo- med sabljači Ljubljane, Maribora in Trbovelj za prvenstvo na turnirju, ki jc bil posvečen spominu Ferda Ilaiižiča.
V	tekmi članov se je najbolj izkazal Milan Vojsk, ki ja edini ostal neporažen, med mladinci pa je enak uspeh dosegel Sancin.
Vrstni red najboljših tekmovalcev je tale: člani:*l. Vojsk, 2. Berce, 3. Paznik; članice: 1. Slibarjeva, 2. Kosinova, 3. Dolančeva; mladinci:	1.
Sancin. 2. Dolec. 3. Lorbek.
Prehodni pokal si je osvojila ekipa Enotnosti, ki je dosegla 31 točk. Na drugam mestu je Maribor z 11 točkami, na tretjem pa Trbovlje s tremi točkami.
Tekmovanje je vzbudilo precejšnje za-rd»e med gledalci, zlasti med mladl-: . Na nedeljskem turnirju je sabljaški t dobil nove prijatelje, k! ©o sc na" vdnšili za to panogo športnega udejstvovanja.
NAMIZNI TENIS
Plenarni sestanek v Beogradu
V	Beogradu se je sestal plenum odbora z namiznin tenis pri centralnem^ odboru Fizkulturce . zv*.*se-.Jugoslavije. Sestanka s-: s? udeležili delegati glavnih odborov ti kulturnih zvez ljudskih republik.
rienum je razpravljal o orgrnaziranju tekmovanja za državno prvenstvo v na-miznem tenisu. Skleni!! so, da bo ekipno tekmovanje ti Sarajevu od 7. do 9. maja, tekmovanje posameznikov pa v Zagrebu.
Plenum ja nato proučil ukrepe za organizacijsko utrditev republiških, odborov Cd namizni tenis.
Na Reki so gostovali košarkarji zagreb-Skoga Dinama. Igralke košarke Dinama so znv.ga-!e z rezultatom 43:29 (21 18) igralci D--lama pa ro peči ©gli Kramerju z rezul-toCcm 27:19 (16.4).
Železničar : Št. Vid 5 :3
V	soboto ie bil v Domu Ljuba Šercerja
ligaški dvoboj med Igralci namiznega tenisa SFD Železničarja in FD St. Vida. Zastopniki obeh n:e.štev so imeli precej Izenačene moči, vendar je Železničarju uspelo zmagati z rezultatom 5:3.
V Kranju sta igrala Udarnik in Gregorčič
V	Kranju so se pomerili igralci Udarnika in Gregorčiča. Mladinci z Jesenic EO precej napredovali, vendar iim tudi takrat ni uspelo premagati svojih naj sprotni kov. Najiepša igra je bila nieu Ahačičem In Korberjem, ki se je Končala z rezultatom 21:13, 13:21, 16:21. Končni rezultat mladinskega dvoboja je bil 5:1 za L Jarnik.
V	dvoboju mladink obeh društev so
zasluženo zmagale mladinke Udarnika z rezultatom 3:2.	,
V	dvoboju članov so Jeseničani poka-zn'.i boljšo igro In si zasluženo priborili zmago z rezultatom 5:2 Najiepša igra je bila med Ahačičem I. In Strunih!jem, ki se je končala z rezultatom 12:21, 21:16, 12:21.
Velike udeležba tekmovalcev na dirki
Praga—Varšava—Praga
Oibor za organizacijo velike mednarodno kr.Iesareko <i:-.'IG Praga—Vortava—Praga, k. bo od 1. do 9. maja prejel od uredništva lista .Daily Worker, v Londonu brzo-Jar.&n. ki obljublja tudi udeležbo angle. fibJb koleserj&T.
Doslej so se prijavili zn veliko mednarodno šr-ortno manifestacijo Poleg dirkača- iz Poijske in češkoslovaške tudi 20 tekmovalcev oz Jugoslavije. 20 lz Italije.
30 iz Madžarske, 10 iz Albanije. 10 iz Romunije. 10 iz Bolgarije. 7 lz Treta, 5 trkmovalcOT pa iz Velike Britanije. Maršal Poljske Mihael Zvmierskl bo daroval motorno kolo slovanskemu kolesarju, kj bo dosegel najboljši uspeh na tej mednarodni dirki.
Kolesarska dirka okoli Poljske. Poljsko
Založniško podjetje »Cltein-k« bo organiziralo v sodelovanju z zvezo poljskih kolesarje” od 25 junta do 4, julija veliko 1;-: '...-irsko tekmovanje pod naslovom »Dirka okrog Poljske, na prog! Varšava— Göinja—žčečto—Poznanj—Wroclaw — Kra-K--.V—I/\-;ž—Varšava Skupna dolžina proge znaša nad 1970 km Organizatorji dirke bedi povabili tudi Jugoslovanske- sovjetske. francoske, madžarske in morebiti tudi Švedske in belgijske kolesarje
Fotoamaterski tečaj
Tm Interesente opozarjamo da »e danes
13 aprlia ob 19. začne v prostorih Komisije »Tehnika in šport, v Cekinovem gradu — Celovška cesta 23 osnovni fotoamaterski tečaj, ki se bo vršil dvakrat tedensko. Prijatnu se je mogoče še pred pričetkom tečaja. Poudarjamo, da ni potrebno da bi veak tečajnik moral Imeti svoj aparat; aparat in filme bo tečajnikom dalo na razpolago društvo.
Udeleženo! tekem v orodni telovadbi I.
ln II. razvoda IS. IV. za mladince ln mladinke, 25. IV. za člane in članice morajo prinesti s seboj zdravniško .potr* diio o izvršenem splošnem zdravniškem pregledu po navodilih in pravilniku od* 6f-ka za športno medicino pri Komiteju za fizkultnro LRS Kdor zdravniškega potrdila no ho imel, ne ho pripnščen k tekmam. Mladine! in člani tekmujejo samo v prvi vaji na vsakem orodju — Odbor za vajo na orodju pri GO FZS.
Dinamo sigurno vodi v prvenstvu
V	V. kolu tekmovanja za državno nogometno prvenstvo so bile v I. zvezni ligi odigrane samo štiri tekme Igra med Crveno zvezdo ln Ponziano Je bila odložena na kasnejši termin, ker Pon-zlana ni dobila igrišča od vojaške uprave.
DINAMO : HAJDUK 2:0 (1:9)
Največje zanimanja Je vladalo za sre-čanie med zagrebškim Dinamom in Hajdukom iz Splita. Znano Jo, da je Hajduk na domačih tleh težko premagljiv nasprotnik. Tokrat pa se je zgodilo, da je po enakovredni igri moral prepustiti zmago Dinamu Obisk na tekmi jo bil rekorden. 18.1180 gledalcev jo prišlo glodat borbo za prvo mesto v prvenstveni lestvici.
PARTIZAN : SPARTAK 3:1 (3:0)
V	Beogradu sta se srečala pred 8600 glodale! Partizan In Spartak. Zmaga Partizana je zaslužena. Tekmo ie oviralo deževno vreme.
METALAC : 8ARAJEVO 1:1 (1:1)
Druga tekma beograjskega sporeda Je
bila mod Metalcem in Sarajevom. Nasprotnika sta imela precej izenačene moči in temu primeren je tudi neodločen rezultat tekme 1:1 (1:1).
VARDAR : LOKOMOTIVA 1:0 (0:0)
V	Skopljn sta nastopila domači Vardar in Lokomotiva iz Zagreba. Tudi to tekmo je oviral blaten teren. Domače moštvo je beležilo zasluženo zmago nad Lokomotivo 1:0 (6:0).
V	II. zvezni ligi so bile na sporedu iste tekme. To nedeljo je bil prost Ra-botnlčki Iz Skoplja.
TABELA I. ZVEZNE LIGE Dinamo	14 11 1 3 47:18 23
Hajduk	14
Partizan 14 Crv. zvezda 12 Lokomotiva 13
Metalac
Vardar
Pozlana
Sarajevo
Spartak
15
14
13
14 13
914 24:12 19 7 4 3 z5:20 18
4	5 3 21:10 13
5	3 5 15:15 13
3	8 5 12:19 12
4	3 7 17:23 11 4 3 6 16:82 11 357 14:S0 9 3 19 14:30 7
Sloga : Enotnost
~2.l (2:1)
V Ljubljani sta se pomerila Enotnost in Sloga iz Novega Sada. Domačini so 7.9 v prvih sedmih minutah Izgubili tekmo. ko Je Sloga prišla v vodstvo 2:6. Moštvo Enotnosti si je potem vso Igro
prizadevalo rezultat Izenačiti, vendar mu je uspelo le znižati razliko na 2:1. Igra je bila zelo živahna ln ao nekateri igralci pokazali mnogo znanja. Pri gostili so imeli močno obrambo z odličnim vratarjem, ki se ie samo enkrat pustila zbegati, kar Je spretno Izkoristil Hacler in dal gol za Enotnost. Napad gostov Je prodiral pred vrata Enotnosti v glavnem po krilih, ki sta se vso tekmo koristno uveljavljala. Pri Enotnosti Je bila sprva obramba nekoliko negotova, medtem ko sta krllska vrsta ln napad predvedla zadovoljivo igro. Prav dober Jo bil notranji trio. v katerem se je Žumhar Izredno odlikoval. V prvih dveh tretjinah tekme je Imela Sloga nekoliko več od Igre, ko pa so po poškodbi Malenčlča imeli gostje na terenu samo 16 igralcev, Je prevladovala Enotnost
Kakor smo Izvede!!, Je vodstvo ^Enot-nostl vložilo protest prot! verifikaciji nedeljsko tekme, ker le bila prvotna odločba sodnika Kranjca ob prvem golu spremenjena v škodo Enotnosti.
NASA 1CRTTA t ŽELEZNIČAR 3:2 (2:1)
V	Sarajevu Je igrala ennjstorlca Naših kril, ki ji ie z boljšo igro uspelo dobiti obe točki v srečanju z Železničarjem.
BUDUĆNOST : KVARNER 4:1 (0:0)
Vodilno -moštvo druge zvezne lige Bn-dnčnost je v nedeljo gostovalo na Reki. Tekmo s Kvnrnerjem je prepričevalno odločilo v svojo korist.
DINAMO : TEKSTILAC 8:0 (3:0)
V	Pančevu je bil dosežen doslej liaj-višj! rezultat v tekmovanju zveznih lig. Enajsterica domačega Dinama Je odpravila moštvo Tekstilca iz Varaždina z osmimi goli razlike.
MORNAR : METALAC 1:0 (0:0)
V	Zagrebu Jo Metalac na svojem_ terenu Izgubil že drugo tekmo povrsti. To pot Je podlegel moštvu Mornarja lz Splita.
TABELA n. ZVEZNE LIGE
Sloga Naša krik Mornar Metalac Enotnost Dinamo Teksti lao Železničar Kvarner Rabotničkj 14
14	10	2	2	30:15	22
14	10	1	8	26:9	21
15	9	2	4	40:24	20
15	8	2	5	27:17	18
14	8	1	5	21:17	17
14	6	S	5	27:18	15
14	7	1	6	21:21	15
13	5	1	7	24:31	11
14	4	2	8	17:27	10
15	2	0	13	17:40	4
14	0	3	U	9:34	S
Neg®MetR& prvenstva Slovenije
V	nodeiiJo je b!lo t tekmovanja *» nogometno prvenstvo Slovenijo odigrano tretje kolo. Izidi tekem niso prinesli presenečenj. Garnizija lz Ljubljano j© ostala v vodstvu prvenstveno lestvice, za ostala mesta pa se bije med udeleženci huda borba.
ŽELEZNIČAR s KRIM 1:1 (•:•)
V	Ljubljani sta se pomerili lenajstorici Železničarja in Krima. Na stadionu v Šiški ee je zbralo okoli 500 gledalcev, ki so videl! 90 minut prvenstvene borbo za točke. Nasprotnika sta imela na terenu močno izenačene sile in temu ustrezajoč je tndi rezultat tekme, ki je ostal neodločen. Proti koncu igre jo imel Krim priložnost doseči zmago, a je zaradi spretno obrambe Železničarja in premalo borbenega napada, ostala tekma neodločena.
POLET : ŽELEZNIČAR 9:0
V	Mariboru sta se v prvenstveni borbi srečala domača rivala Polet in Železničar. Po enakovredni Igri v prvem polčasu in tudi precei časa po odmoru .1© Železničar proti koncu tekme imel iniciativo na igriSču, vendar se je tekma končala brez gola, ker napad Železničarja n! izkoristil nekaterih priložnosti za zadetek.
KLADIVAR : RUDAR 3:3 (1:3)
Neodločena je ostala tndi tekma v Celju med Kladlvarjem in Rudarjem. Gostje so predvcdll lep nogomet in do odmora dosegli dva gola prednosti, kar je enajsterica Kladivarja že* v začetku drugega polčasa nadoknadila in rezultat Izenačila.
GARNIZIJA (LJUBLJ.) : NAFTA 2:1 V Dolnji Lendavi je gostovala enajsterica ljubljansko Garnizije, ki je tekmo z Nafto z gotovostjo odločila v svojo korist z rezultatom 2:0.
ŠKOFJA LOKA : LITIJA 4:2 (3:1)
Prvenstvena tekma II. «kuplne nogometnega prvenstva Slovenije med Škofjo
Loko in Litijo se je končala z zmago domačinov, ki so že v prvem polčasu imeli dva gola prednosti, kar je zadostovalo, da so sl osvojili obe tbčkl.
UDARNIK : GREGORČIČ 7:3 (4:3)
V	Kranju sta se srečali moStvl Udarnika in Gregorčiča z Jesenic. V prvem polčasu so se gostje uspešno zoperstavili Kranjčanom, po odmoru pa so domačini imeli premoč na terenu, ki so jo vidno izrazili tudi v rezultatu.
ELAN : SOBOTA 1:4 (1:1)
V	Novem mestu sta Igral! prvenstveno tekmo enajstorici Elana In Sobote. Gostje so bili boljše moštvo ln so zasluženo zmagali«
GORICA j POSTOJNA 1:1
V	Gorici je bila tekma med Gorico in Postojno, ki se je končala neodločeno 1:1«
Rezultati tekem MFO
Krim : Medvode 8:1 (4:1).
Miličnik : Borovnica 0:0 (2:0).
Enotnost : Št. Vid 5:1	(3:0). MoStvo
Št. Vida se je uspešno upiralo tehnično mnogo boljši in ojačeni Enotnosti.
Mladina:
Enotnost : Železničar 3:0 (1:0). S. to zmago sl je mladina Enotnosti zasigu-rala 1. mesto na tabeli.
Krim : Litija 2:1.
LESTVICA NOG PRV. MFO JE NASLEDNJA:
Flzkultura in šport na Poljskem
Direktor glavnega urada sa fizkultnro ing. Kuhar, je dal na tiskovni konferenci Izjavo o razvoju fizkulture in športa v novi demokratični Poljski. Kuhar Je najprej poudaril, da je zmaga ljudske demokracije omogočila popoln razmah vsega narodnega življenja, vćtevši tudi fizkul-turno vzgojo širokih ljudskih plasti. Glavni urad je posvečal največjo pozornost vzgoji lnstruktorskih kadrov, ki Je eden izmed osnovnih problemov za nadaljnji razvoj fizkulture. Doslej je bilo usposobljenih okrog 12.000 raznih Inštruktorjev.
Glavni odbor sindikatov In Zveza kmečke samopomoči sta največji množični družbeni organizaciji, po katerih uresničuje glavni urad načrt razvoja fizkulture.
V	pričetku minulega leta Je bilo pod vodstvom Zveze sindikatov 450 raznih športnih društev, ob koncu istega leta pa več kot 800. To leto bo naraslo število športnih društev na 13G0, Zvpza kmečke samo* pomoči popularizira flzkulturo na deželi ter Je v ta namen že ustanovila okrog 600 društev.
Na Poljskem Je bilo dosle.1 ustanovi Je. nih okrog 1000 nogometnih dmštev. V tekmovanju za državno prvenstvo sode-InJe 14 najboljših nogometnih moštev. V tej nogometni sezoni se udeležuje tekmovanja za okrožna prvenstva okrog 1209 nogometnih mošteT4. Poleg toga Je na. raslo tudi število športnih društev za smučanje, drsanje itd.
Glavni urad za flzkulturo bo organiziral skupaj z Zvezo sindikatov in Zvezo kmečke samopomoči 2. mala množični lfnd«kl cross, ki se ga bn udeležilo okrog 159 000 f.^kulturnikov. Plavalnih tekmo van! v poletni sezoni se bo udeležilo okrog 3OO.OOO flvkulturnHcoTi Za vsako panogo športi bedo zgradili reprezentativni oblek t. V Varšavi bodo to leto nrlčeli graditi velik in moderen olfnnijski stadion
V	Ostvieczinu bodo zgradili tovarno za Melavo športnih naprav ter drugih potrebščin.
Direktor Kuhar Je na koncu fziavil. d* ae pol laki športnik? marljivo pripravljajo za balkanske srednjeevropske Igre ln ojimplado v Londonu.
GersisinT’ÖG« w Mostah so marljivi fizkuliurniki
Mladina na X. gimnaziji v Mostah Je pokazala letos lepe uspehe v flzkulturi.
Na srednješolski plavalni tekmi Je sodelovalo 16 dijakov, kjer so zasedli tretje mesto. 14. februarja je tekmovalo 8 dijakov na mladinskem smučarskem prvenstvu v Planici, kjer so pokazali primeren uspeh, kljub temu, da so bili zaradi neugodnih snežnih razmer brez treninga. 29. februarja je priredil FA telovadno akademijo v Deškem vzgajailšču na Selu. Nastopili» je 60 dijakov v 12 točkah. Spored je bil pester in v večini točk dobro izv» den. Isti program so ponovili 21. marca v Mladinski dvoran! v Ljubljani in* 4. aprila v Škofji Loki. Zlasti zadnjo prireditev smemo oceniti za odlično. Isti dan pred nastopom Je mešano moštvo dijakov in profesorjev moščanske gimnazije odigrajo tekmo v odbojki z moštvom škofjeloške gimnazije in zmagalo z rezultatom 3:0
Zelo aktivni so gimnazijci n Mostah tudi v igranju nogometa. 28. marca ro gostovali v Brežicah. Tekmo so izgubili z rezultatom 2:1.
Poleg tpga so zeig marljivi pri tekmovanju za flzkultumi "znak, saj jih tekmuje 69% in pridno vadijo in polagajo norme.
Jutri 14. t. m. bo na Taboru medmestna tekma v košarki
METALAC, Beograd : ENOTNOST
Začetek ob 20
I. moštva:					
Krim I 5	5	—	—.	21:4	16
Enotnost I 3	4	—	1	24:4	8
Miličnik 3	3	—	—	21:6	(
Železničar I 4	1	2	1	8:3	4
Medvode 4	—	1	3	2:1»	1
6t. Vid 5	—.	1	4	3:25	X
Borovnica 4	—	—	4	2:21	6
M 1 a d 1 n a :					
Enotnost 4	3	i	—	13:2	T
železničar 4	1	2	1	1:4	4
Krim 3	1	1	1	1:4	3
Litija 3	—	—	3	2:17	6
LJUDSKA TEHNIKA
Sklepi konference „Tehnike In šport“
Pred dnevi je bila v Beogradu prva zvezna konlerenca »Tehnike in Sporta«. Sprejeta so bila pravila nove organizacije. Ljudska tehnika, ki se bo ločila od Fizknlturne zveze Jugoslavije in postala samostojna organizacija.
Ko bo ljudska oblast odobrila začasna pravila In ko bo izvedena reorganizacija, bo dosedanja komisija »Tehnika in šport« z Jugoslavijo spremenjena v Centralni odbor Ljudske tehnike. Republiške, oblastne, pokrajinske ln mestne komisije bodo spremenjene v glavne, pokrajinske, oblastne in mestne odbore Ljudske tehnike. Posamezne panoge »Tehnike in športa« bodo reorganizirane po pravilih, ki jib bodo sprejele zvezne skupščine.
Prva naloga vodstev dosedanje organizacije »Tehnika in šport* je usta-navljenje klubov tehnike v tovarnah, šolah, podjetjih, ustanovah, vaseh In rajonih. Klubi bodo osnovne organizacije Ljudske tehnike. Njihova naloga bo skrbeti za množičnost gibanja In spoznavanje čer obvladanje tehnike. Pri delu in zlasti še pri ustanavljanju klubov tehnike je nujno potrebno doseči popolno sodelovanje z organizacijami Ljudske fronte, Ljudske mladine ln sindikatov, posebno pa še z Zvezo borcev.
Svojo delavnost morajo klubi razviti posebno med delavsko in kmečko mladino. K organizaciji je treba pritegniti čim več žensk In ženske mladine. Pri vzgoji novih članov je treba posvetiti
posebno pozornost idejnemu delu. Poleg tega pa je treba nuditi članom tudi tehnično izobrazbo in jim pomagati, da vzljubijo tehniko in se z njo spoznajo, to je, da se nauče šoliratl, pilotirati, jadrati, vzdrževati radijsko zvezo, fotografirati itd. Posebno nadarjenim je treba pomagati, da svoje sposobnosti tudi praktično uveljavijo.
Zvezna konferenca je med drugimi važnimi nalogami postavila tudi agitacijo in propagando za novo organizacijo v dnevnem in drugem tisku, z javnimi prireditvami in predavanji ter drugimi propagandnim delom. V tej zvezi so delegati sprejeli predlog, da bodo še letos ustanovili svoj tednik. Kvalitetno izboljšanje tečajev in usposabljanje kvalitetnejših kadrov mora bltf dnevna skrb vodstev. Treba je uvesti strožjo disciplino in z večjim poletom izvrševati navodila, ki jtb dajejo višja vodstva.
Za čim uspešnejšo izvršitev sklepov I. zvezne konference »Tehnike in športa« naj vsa vodstva na terenu, začenši od republiških komisij do skupin, vzamejo za osnovo svojega dela enoletni načrt.
Končno je bilo na konferenci ugotovljeno, da so organizacije »Tehnike in športa* v fR Srbiji docela izvršila postavljene naloge, s čimer so se pokazale kot najboljše v državi. Konferenca pa je dala priznanje tudi vsem drugim organizacijam »Tehnike ln športa« za njihovo dosedanje delo.
Drobne zanimivosti
Y drugi kolesarski ocenjevalni vožnji,
ki.. je bila v nedeljo na 120 km dolgi progi v Opatiji, je zmagal Pokupec v urah 58 minut. Na drugem mestu ie Poredski s časom 3.58.16, Slede: Horvatič. Zorič. Solman, 'Sagud, Trifunovič, Rebrovič, Bat in Abulnar v času 4:05.40.
EG2 : Litostroj (5:0 (3:0). Igra je bila ves čas živahna in Je potekala v lfthni premočfc tramvaja Sodili Je dobro Jenko Vlado-
Spomladanski cross v Zagrebu. V nedeljo je bil v Zagrebu glavni dan 65>o-mlajd&ndkega cross*. Nastopilo je 3455 tek.
movnlcev
Na teniškem turnirju v Milanu so se
nekatere igre končale s presenečenjem. Med drugim ie Sn-da (Italija) premagal madžarskega prvaka Asbotha 6:3. 6:2, Italijan Cucellli pa Drobnega z rezultatom 1:6, 6:2. 6:3. 1:6. 6:3,
3Iitro je plaval 400 ni 4:51,8 min. Na plavalnih tekmah v Budimpešti je evropski prvak Mitro preplaval 400 m prosto v času 4:51,8.
A
SVETOVNO PRVENSTVO
Keres je premagal
Eiiweja
Moskva 12. aprila. Snočl ob 17.30 se ie v Domu sindikatov v Moskvi pričel drugi del turnirja za stetovno šahovsko prvenstvo. Igral! so 11. kolo, pri katerem je bila razvrstitev Ista kakor v 1. kolu. Dr. Emve Je Igral kot beli s Kcresom, Smislov pa z Reshevskym. Botvinntk Je bil prost.
V	partiji dr. Enwe-Keres je bila zopet Igrana španska otvoritev. Kercs je uporabil neko manj znano, zelo ostro varianto. Do 14. poteze Je bil potek enak partiji Toluš-Fnrman Iz nekega sovjetskega turnirja, na podlagi katere so to varianto doslej smatrali kot ugodnejšo za belega. Toda Keres Je s fino žrtvijo kmeta ojačil igro črnega in je začel napad na kraljevem krilu. V 19. potezi Je žrtvoval še figuro. Dr. Euwe žrtve n| smel sprejeti, prišel pa Je kljub temu v brezupno pozicijo In se Je vda! že v 28. potezi po 4 In pol ure Igre. Občinstvo Je zmago sovjetskega prvaka sprejelo z burnim ploskanjem.
Tud| partija Smlslov-Reshevsky se Je oričela s špansko otvoritvijo. Nekaj časa le tekla enako kakor druga partija Kerea-Euvve jz Haaga. Smislov je kmalu dosegel prednost In dobil kmeta. Po 40 potez! le bila partija prekinjena. Smislov Ima še vedno kmeta veli ln bo verjetno zmagal. Partija se nadaljuje nocoj
Stanje po 11. kolu Je: Bntvfnnlk 8 (s prostim dnevom). Keres 5. Reshevsky 4 In po! (1). Smislov 4 (1) dr. Euwe 1 ln pol
V	naslednjem kolu se bodo srečali: Botvinnlk-Eiivve In Keres-Sinlslov, medtem ko ie Reshevvsk^ prost.
Na šahovski tekmi na 100 deskah med
Zagrebom In Jedinstvom Je zmagalo moštvo Zagreba, z rezultatom 53 in pol pro-ti 48 in poj.
Koncerti
Za flijaštvo naših srednjih šol 'oo dane« ob 18 30 v Veliki unionski dvorani ponavljan oratorij za soli. zbor in orkester JemelJnn Pugačov. pod vodstvom ravnatelja Poliča Opozarjamo, da Je fevedba nocoj m ne kakor je bilo prvotno namera, vano v sredo zvečer. Vstopnice v knjtgnml muzikali) na Kongresnem .trgu 765-n Piruikov pionirski mladinski zbor •Cankar« bo koncertiral v ponedeljek 19 aprila ob 20 uri v Veliki filharmonični dvomni. Spored prinaša večinoma nove skladbe slovenske mladinske literature Vstopnice . od danes dalje v knjigami muzikalu 766-n
W8t. V|dn nad Ljubljano bo v četrtek aprile ob 20 prvi Javni koncert celotnega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom dlregentov Slmonittčfs In dr Voduška Na koncert opozarjamo tako Sent, vidčane. kakor vso okolico. Predprodaja v St Vidu.	768-n
Vrhnika bo imela v petek 16 aprila ob 20. v Cankarjevem domu izreden koncert, katerega spored bo izvajal celotni zbor-Rlovenske filharmonije pnd vodstvom dirigentov Simonitija In dr. Voduška Na koncert io danes opozarjamo. Predprodaja n« VrhnJM.	768-n
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Tarek, U, sprli*: U>
Sreda, 14. aprila: Vsierljan. Justin. SPOMINSKI DNEVI
IS. IV. 1855. — Rojen slikar Jurij Šubic 13. IV. 1945. — Mmcndtl vod Jeseniško-bohinjskega odreda minir* v centru Bled* pri postojanki v Pari: hotelu bunker ln ga popolnemu onesposobi
DEŽURNA LEKARNA Centralna Jekoma. Tromosti«, Marijin trg it 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljaa)
Sreda, 14. april« ob 20: Gogolj: Ženitev Gostovanje Makedonskega Narodnega glei dallšča iz Skoplja. Izven, četrtek, 15. aprila ob 19 30: Shakespeare Hamlet. Red četrtek.
Petek, 16 aprila ob 19 30:
Hamlet. Red LSM.
Sobota, 17. aprila ob 20: Lavrenjev: Z« srečo Ustih, ki so n* morju Premiera Red E.
Nedelja, 18. aprila ob 13: Kranjec: Py>t do zločina. — ob 20: Lavrenjev; Za srečo tistih, ki so na morju. Izven »Donosna služba«, klasična komedija A N. Ostrovskega spada med eno najbolj uspelih predstav Makedonskega Narodnega gledališča Iz Skoplja, ki sedaj gostuje v Ljubljani. Komedija je satira ns birokratsko policijski režim stare earl stične Rusije, vrndar je v njej mnogo toplega človeškega humorja |n vera v srečnejšo prihod njost. Komedijo je zrežiral direktor Ma kedonskega gledališča D KJostarov In scenlral pa T Vladimirski. Zasedba Je
naslednja: Vlšnlevskl. vls«Vk uradnik _T.
Klrovskl Ana Pavlovna, njegovu žen« — M. Godina, Zadov. njegov vnuk — I Din valekovski. Jusov star uradnik — T NI kolovskl, Reloeubou, mlad uradnik — P Prllčko Kukušklna. vdova — S. Mvovtlč, njeni hčerki: Jnliia — T Kondov*. Pol! na — D. Puckovska. M-kln, učitelj — K. Kjortošev. v manjših vpoceh naatonalo T. Georglevskl. T. Vidov. B. Včanov. T '■'orevskl R. Gavrilovič In K. AnčevsJcI Predstav, jP dane». 13. t m, v o nemem gledališču. Vstopnice so še v predprodaji Opera v Ljubljani Tora*. 13. aprili ob 20: A Ostrave»; Do nosna služba. Gostovanje Makedonskega Neredu ga gledališča ]z Skoplja Izven. Sreda. 14. aprila ob 19.30: Beethoven: P!, dolio Red sreda.
Četrtek, 15. arprila. ob 19 30: Mozart: Pl gonova svatba Zaključna predstava Ekonomski tehnikum Petek. 16. aprila, ob 19.30: Mlakar: Mala balerina. Red C
Sobot.». 17. aprila, ob 19.30: Koa'na; Ekvinokcij, Red D
Nedelja. 18. «pril», ob 19.30: Blsjet: Ous men. Red B
Drama v Maribora
Petek. 18 a pri'n ob 20: Žižek: »Vsemu na kljub«. Red C.
Sobota, 17. s.orila ob 20: Goldoni: .Krč marica MOnemdollna«. Za sindikate Vstoonioe v prodnji tudi tfc ostalo ob činstvo.
Nedelia, 18 aprila ob 13: Smole: »Varh« Linhart: »Zupanova Micka«. laven.
Opera v Maribora Svoda, 14. aprila ob 20: »Baletnt večer« Red
četrtek, 15 aprlia ob 19.30: Gounod »Paust« Red B.
Nedelja. 18. aprili ob 19 30:	Gounod
»Faurst«. Izven.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 14. aprila, ob 17, uri: Frern Milčinski: Mogočni prstan Pravljična Igra Drugič.
Občinstvo ponovno opozarjamo, da ro-
zerviimmo vstopnico le zunanjim obiskovalcem, sindikalnim podružnicam ter dru gim množičnim organlaicijam, na podžgi poprejšnjega poslane®! pismenega naročila organizatorja skupinskega obisk». Predprodaja vstopnic en dan prej od 16. do 18 ur« ter 2 url pred pričetkom pred stave.	709-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 13. aprila ob 20: Schüler; »Kovar stvo ln ljuoezen«. Red B. četrtek, 15 aprila ob 20: .Schiller »Kovar-stvo ln ljubezen«, Red A.
Nedelja, 13. april* ob 17: Schiller »Kovar-stvo ln ljubezen«, izven.
•
Ministrstvo u lesno Industrijo Ima na
svoji telefonski centrali naslednje številke: 35-53, 28-07, 23-92. Klicatelji, naj pri telefonskih pogovorih prvenstveno uporabljajo centralo. Jz pisurne ministrstva za lesno industrijo.
Planinsko in alpinistično društvo Ljubljana obvešča smučarje-turiste, da je koča prL Triglavskih Jezerih stalno oskrbovana Se do konca tsga meseca. Smuka idealna — odeje »o v koči — preskrba s hrano le delna.	770-n
Množični sestanek vseh alpinistov Planinskega in alpinističnega društva Ljubljana. Ker imamo v načrtu novo organi zaci J o dela alpinističnega odreka, poaLva-mo vse člane la pripravnike, da se udeleže množičnega sestanka, ki bo v sredo 14. t. m ob 18. uri T poslopju Grafike (v. k(eti). Opozarjamo vse, da je sestanek izredne važnost; in a» Vse alpiniste naj-strožje obvezen!	759-n
Putnikov trodnevni izlet na Rab bo od 25. do 27 aprila 1948. Vožnja, hrana in stanovanje stone 653 din. Prijave se spre. Jernajo do 20. t m.	771-n
Iščejo se dediči. Dne 18. Julija 1940. ’■*ta Je umrl v Chicagu Aloja:J Jaklič, iVien 11. februarja 1879 v kočevskem okraju (bržkone v Livoldu). Dediči »o nasledniki pokojnega Ivam. Andreja. Franca in Jožefa bratov pokojnega Alojzkia in pokojne Morije, njegove sestre Prerijo se dfdičl ali vsakdo. k( o njih kal ve. naj se Javijo ministrstvu za delo FLRJ, oddelku za Izseljence, Beograd Avalgks 13, zsradk izročitve dediščine.
Radioamaterji! danes ob 19 bo množični sestanek v prostorih R»di osma terskega društva Liubljana. Udeležba je obvezna zi vse člane.
Uprava bolnišnice v Celju obvešča
Rodn« spre|em bolnikov Je «mo v času od 8 do 12. ure. Izven tega časa »e sprejemajo res samo nujni ln za življenje nevarni primari.
Hkrati objavljamo, da bo dovoljeno obiskovati bolnike samo dvakrat tedensko tn to ob eredah ln nedeljah od 13. do 15. ure.
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: č<-*-l film »Ukradena meja«, tednik. MOSKVA: sovjetski film »Obveščevalec«, tednik — SLOGA: sovjetski barvni film »Pisani spored«, tednik - - Predstave v gornjih kinematografih-ab 1615. 18.15 in 2015 url. — KODELJ?,VO: sovjetski film »Naše srce«, tednik. — Predstav« ob 19 30 url'. MARIBOR ESPLANADE:	sov letaki film
»Na meji. tednik. — GRAJSKI:	sov-
jetskl film »Stenjka Razin«. tednik. CELJE METROPOL:	fovjetski fllnj »Delo
Artamnovit«. tednik. — DOM:	frsn.
cofski film «Skrivnost«, tednik KRANJ MBS fNI: sovjetski film »Sedmero hrabrih«, tsdnlk.
PTUJ: slovervski dokumentarni film »Bal kamftida«, ladnlk.
■ Odvzem bankovcev po
din IOQ.— državne izdaje iz obtoka.
Po odločbi minisirstva za finance FLR) št. 602 z dne 4. oktobra 1947.
se od t. lanuarja 1948. odvzemajo iz obtoka bankovci po din 100 državne izdaje Db) in se zamenjujejo z bankovci po dm 100 izdaje Narodne banke FLRJ.
Opozarjamo javnost, da bo ta zamenjava trajala do izključno 30. aprila 1943 in da bodo po tem roku bankovci po din 100 izdaje DFJ prenehali biti zakoniio plačilno sredstvo.
Bankovce zamemujejo blagajne Narodne banke in sicer pri glavni centrali, centraiah, podružnicah in ekspoziturah. — (Iz Narodne banke FLRJ.)
Obvestilo
Vse koristnike kcmtingent«*v ge ratingi« preskrbe (c.rajn« magazin», okrajn« jr— družne poslovne zvez«, delavske name. ščenske potrošne zadruge m Industrijske mogaziue) aporarjumo. da prejmejo v pri. hodnjih dneh za kontingente, dodeljene od Ministrstva komunalnih sidev Slcr-«-nije. pismena «buestfln s »trenj uprav« ■Oskrbe«. Ljubljana, TyrSev« oesta št. 18, telefon 35-38, o postopku sklepanja pogodb.
Pozivamo v»« koristnike, da v zvezi s tem hakoj obvestijo o aakijufenlh količinah odsek za pogodbe p»; Mln.1 »trsta u r* trgovino -In preskrbo LES. Ljubljana, Cankarjeva 11. »oba 7. to'efop 40-4«
Ministrstvo trgovine m preskrb«
— odsek sa pojodbe
Preskrba
OBJAVA
Okrajni LO Ljubljana — okoli os., odsek ti trgovino im preskrbo. eb-e*l« vse KLO. j«, do takoj dvignejo tiskovine a« reg rtu» in kartoteko in naknadno zs h tavan« živilske nakaznice za mesec april 1948
Režiserji in igraici
Žarad; tehničnih ovir bo ta teden tečAJ jajemoma v četrtek 15. «pri!« "b 19. uri v I drž. g-mnanijt (Vegova ulica). Nadalje, vanje tečaja bo naslednji teden zopet v sTedo.
Isralce in režieer.1* v»bitno, d* «e t-čaia vedno in polnoštevilno udeležijo! Mestu) ljudsko prosvetni svet
Uradne objave
VESTNIK URADA ZA CENE PRI PREDSEDSTVU VLADE LRS ima v 5. štev. III. letnika z dne 10. aprila 19*18 to!« vsebino:
48.	Odločba o cenah zw izmike tvrdka »Usnjeni izdelki»« v Ljubljani.
48. Odločba o izračunam an j-u osnove ta akocdjna vožnje gra-darne^n materiala.
50.	Olcdbe o cer*fiih za štampiljke.
51.	Odločba o c-e-ur Ji za cgTešrsranJe objav, oglasov tn reklam po radiu
— Popravek
ZVEZNI URAD ZA CENE PRI GOSPO, PARSKEM SVETU FLRJ:
OdiloČboa o določanju nižjih enotnih cen v prodali' mi drobio sredstva z-, zi-ščito rasti n na vsem ozemlju FLRJ. Odločba o določanju crn zn skopljenje domačih živali ki ga opntvija laik. Odločba o določanju enotno proizvojalče-vie prodajne cen«» za borovo «nolo na Vsem ozemlju FLRJ.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA TOREK
6.00	Veder jutranji spored, vmes poročila • in jutarnju telovadba 7.00 Radijski ko-ledk;«r; iz današnjih öa«opfj>trv, objava 7 10 Olaeba slov-noit-toh narodov. 7.30 * Nap»»ve<J O&sa in poročila 7.45 Chopinove mnzurik©.
12.20	Napoved 6»>wa tn paročla. 12.45 Za. bavna glasba, mali oglasi m objave 13.00 Igra godba na pihcla Radia Ljublana P*
R.	Stariča 1330 Kulturni pregled, 13.40 Pojo voJ-iAki gbori ;n ansambli 14.00 Iz Čajkovskega op*r. 14.30 Nwp-ved ča?a. poročifla in objava večernega sporeda. 14.45 č&ta-t ure vedrih melodij igra na klavirju
3.	Adnmlč. 18.00 Oddaja zi pionirje: Ko-pilemko: 'Sonce« (<xi"omek iz povertn).
18.20	Orkestralne glakba. l Prokwfjer:
Klasična simfonija; 2. Stravinski j: Petruška; 3. Schumann: Pastorale In ples; 4. Mendelssohn:	Scherzo. 19.00 Radi iški
dnevnik. 19.10 Rtu&e narodne n©>mi. 19.30 Nsipovod Časa in poročila. 19.45 Zabavna glartoa, me H osie«! in objave. 20 00 JeaG. koPni pogovori. 20.10 Koncert fuvoraalstfts Amte M.*zetove». pri klavirju P. S:rfc.
20.30	Gospodarska oddaja. V borbi 7* p’«n. 2045 SLovenrik* narodne poje Tone Petrovčič. Roreml.la A. Stsm&o. 21.09 Literer-na oddaja. >L.inbl .i.mske novic«*«. (Dr. Mirko Rupel).21 »20 Tz konwnrh d*1 Ant*. iY.n& Dvotrka. Kvartet on. P6. Sodeluj*-*; A. Dermal I. K. Rupel. G Opp'me :n T5. Porteflrrandi. 22.C0 Freno* poročil Zvc*7n$ TXVtaje Beograd. 22,13 Vedre
22 30 Nočni koncert pianista Morjana Li-
povška-
Razpis
Podkovskegu tečaja, na Državni podkovskl šoli v Ljubljani.
Ravnateljstvo državne podlkovshe Sole T Ljubljani razpisuj,» konhurz za 6 mesečni PodiovSk-i tečnj, ki se bo začol 1. junija ln bo trajal do 30 novembra 1948.
Pogoji za sprejem so:
1. DržasUJaustv» FLRJ;
ž Da je telesno in duševno zdrav (zdi*T. nteko spričevalo);
3. Da je pismen (šolska odpustnica);
4 Da j* dobrega vedenja (nravstveno spričevalo);
5. Politična neoporečnost (potrdilo d» lnu volilno pravico);
0. Dopolnjeno 18 leto starosti (rojstal Ust);
7.	Odobritev pristojnih vojaških oblasti, ds ne bo med tečajem pozvan na odsluženje vojaškega roka;
8.	Da se Je izučil podkovale obrti ln
da je bil nam.anj 2 m pol !»ti podkovs&i pomočnik (pomočniško spričevalo in de-lavtak« knjižica).
Prednost za »prejem imaio tovariši, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju.
V tečaj bo spreletih največ 10 učenedri
Goienci se bodo vzdrževali ne državne otroške.
Svojeročne napisano prošnjo, kelkovnno 10 din to * pravilno kolVovanim' pri. logaml. naj Interesenti pošljejo ravnateljstvu državne podkryvske šole v Ljubljani. Poil.arišska cesta 69. najmanj mesec dni pred začetkom tečaja, t J. do 1. majj t 1
Prašni! n«J priložijo tu® kolek od 30 din zs rešitev prnšnte.
Prllavllenii tovariši bodo oTnreščefn o «prejemu in o potrebščinah, ki jih mora» jo prinesti s seboj.
Držami podkovska šola v Ljubljani
»BISER JADRANA«
PROIZVODNJA OKRASNIH PREDMETOV IZ MORSKIH ŠKOLJK —
podjetje vojaških vojnih invalidov - REKA, Narodni trg številka 1
(zdeluje v v*eh koliöimh okrasne predmete:
albume, spomine, okvire za slike, škatlice za puder, nakit, razni pribor, pepelnike itd.
Naročila Je portatl na naslov:
»BISER JADRANA« — RIJEKA, Narodni trg številka 1
ADMINISTRATIVNE MOČI
z dovršeno nižjo srednjo šolo sprejme
JDŽ - Kurilniška delavnica
LJTUBIAANA-SISKA Javiti se piri personalnem referentu.
POTREBUJEMO
1 KOVINOSTRUGARJA,
1 MIZARJA,
1 KLJUČAVNIČARJA,
30 DELAVCEV,
10 DELAVK.
Nastop 20. aprila 1948 za stalno zaposlitev. — Plača po uredbi, hrana v industrijski menzi, stanovanje v skupnem domu. — Prijave na:
Kemično tovarno - Domžale
Klarinetiste
flavtiste in goslače za salonski orkester - iščemo
Ponudbe z navedbo sposobnosti poslati na:
»IMPOL«, indusir. metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica
VABILO NA REDNO SKUPŠČINO
Kmetijske zadruge z o. j.> poprej Nabavno- prodaj ne zadruge v SI. Bistrici, ki bo v nedeljo 25. aprila 1948 ob 8. zjutraj v prostorih hotela »Beograd«, Slovenska Bistrica.
1.	Otvoritev skupščine, volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja ter> dveh overovateljev.
2.	Branje in odobritev zapisnika zadnje skupščine.
3.	Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročila nadzornega odbora.
5.	Razmotrivanje in odobritev sklepnih računov za leto 1947.
6.	sklepanje o razrešnid upravnega In nadzornega odbora.
7.	Volitev novega upravnega in nadzornega odbora.
8.	Predlogi in pritožbe.
9.	Slučajnosti.
Skupščina je sklepčna, če je navzočna polovica članov, vendar se bo veljavno sklepalo ne glede na število prisotnih eno uro po določenem času.
Glavna direkcija kemične industrije
LR Slovenije
Tovarna umetnih brusov »SWATY«,
MARIBOR
obvešča vse koristnike, savezne in republiške ustanove in podjetja, da se vrši
SKLEPANJE POGODB
v MARIBORU v prostorih samega podjetja, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 60, telefon 20-58.
V cilju, da bi se moglo sklepanje pogodb čim hitreje vršiti, pozivamo vse koristnike, da čim prej pošljejo točne specifikacije za dodeljene količine. Obenem sporočamo, da je minimalna količina, za katero se pogodbe sklepajo, 50 kg tehničnih brusov, dočim za bruse za kose zadostujejo pismena naročila.
RAZPIS
Glavna*uprava kmetijskih strojnih postaj LRS sprejme v službo za člana Industrijske zavodske narodne milice za centralne delavnice GUSTKOJ-a v Ljubljani
dva tsvarlša
Plača po uredbi.
Ponudbe je poslati personalnemu odseku GUSTKOJ-a, Ljubljana, Vilharjeva cesta štev. 33, ali se osebno zglasiti istotam v času med 8. in 14.
Prednost imajo tovariši, ki imajo veselje do tega dela. — Ponudbi je priložiti lastnoročno pisan življenjepis, prepis rojstnega lista, zdravniško izpričevalo, potrdilo o vpisu v vplivni imenik in potrdilo o nekaznovanju.
Po dolgi mučni bolezni je umrl v starosti 25 let na Golniku naš dragi sin, brat in mož
JOŽEF GRUDEN
nameščenec vinarske zadruge v Zemunu
Pogreb bo v sredo 14. akrila ob 15. na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani iz kapelice sv. Petra.
Ljubljana, 12. aprila 1948.
žalujoči: ŽENA, STARŠI. BRATJE in SESTRA, ter ostalo sorodstvo
ikLa£iag£aU\
SLUŽBE IŠČEJO
ZA SAMOSTOJNO gospodinjo grem na posestvo. Kutnjak Marija, Raskrižje, pošta Ljutomer.	10465-1
SLUŽBO DOBE
SOBARICO, pridno, polteno, lepega vedenja, sprejmem. Ponudbe na dr. Pompe, ul. Stare pravde 7.	10177-2
PERFEKTNO HOTELSKO KUHARICO z večletno prakso, sprejmemo, s 1. majnikom. Predstaviti se v Restavraciji MLO Laško.	9665-2
KROJAŠKO POMOČNICO alt po-močnika s pr<> j me krojačku delavnica T. Iglič. Praäakova 10. pritličje, Ljubljanu. 1040G-2 KUHINJSKO POMOČNICO pridno in pošteno išče Dijaški internat dom Otona Župančiča, žibertova številka 27.	10404-2
GOSPODINJO k tričlanski družini — iščem in dobro plačam. Kveder — Tržna 8-1.	10443-2
PERFEKTNO hotelsko kuharico z večletno prakso sprejmemo s 1. majem. Predstaviti se v Restavraciji MLO Laško.	9665-2
OKRAJNI MAGAZIN Ilirska Bistrica sprejme v službo več trgovskih pomočnikov za prodajalno tekstilnega in mešanega blaga. Stanovanje zagotovljeno. Lastnoročno napisane ponudbe nasloviti na Upravo okrajnega magazina Ilir. Bistrica. 10453-2 DEKLE Z DEŽELE, pridno in pošteno, predvsem za delo na vrtu, sprejmem. Naslov: Heren Marija, Mirje številka 2.	10474-2
POSTREŽNICO sprejmem. Smole Janko, Cankarjeva cesta 4-V. Pasaža Nebotičnika, palača Viktorija. 10489-2
VAJENCI
VEC VAJENCEV za prlučitev slikarske in pleskarske obrti sprejme So-boslikarsko in pleskarsko podjetje RLO »OPLESK«. — Javiti: Čopova ulica 10.	10049-3
ZASLUŽEK
KOLESARJE in avtomobiliste obveščamo, da vulkunizerska delavnica rajona Moste v Po-kopalisk; ui.Ci -Ui sprejema v vilo plašče in zračnice.	9447_4
V KNJIGOVODSTVU a!L ostali Administraciji tööem za^jslitve. do 5 ur dnevno. Nastop s 1. ali 15. majem. Ponudbe nti ogl. oddelek ped Kjerkoli	10427-4
POSTREŽNICO, starejšo, sprejmem z vso oskrbo proti pomoči v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	10431-4
PRODAM
ZENSKE ČEVLJE, lepe, št 38 in polnilno paro. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9S40-5
GRAMOFON »His Master’s Voice« v kovčegu z 78 skoraj novimi ploščami, fotografski aparat »Agfa« 4-5 na plošče, in filmsko kaseto ter z drugimi fotografskimi potrebščinami, eno fo-telsko garnituro v starem slogu, kopalnico (lito kad in bakreno peč, novo, prodam. Zglasiti se v popoldanskih urah v Radovljici, Gradiška ulica št. 3.	10310-5
PKist-ROUB, perzijske ln domaće. p>> naj -povolnejših cenah dobite v trgovini »Kirman Sah«. pasnža Nebotičnik. SP 47 5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK pnid.im Cesnik, Jeranova, lla. Trnovo. 10423-5 LEPE NIZKE MOŠKE ČEVLJE, št 41 in pol. poceni prodam. Celovška cesta št. 78EC	10424-5
Z LAID za zebe prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Neelttv v oglasnem odd. 10425-5 OGLEDALO za psiho prodam. Ogled cd 11. do 14. Brivec Pavšičeva ulica štev.
28n. šiška	104I6-5
NOV ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10409-5
SINGER ŠIVALNI STROJ prodam Naslov Novak Alojz. Zidnmi most št. 14. 10408-5 GRAMOFON, dobro ohranjen in 35 plošč, predam. Bolka Boris, mesar. Zalog p. Komenda, Kamnik	10407-5
KRUŠNO — PŠENIČNO MOKO zamenjam a, jabolka in pravo kavo Naslov v ogl. oddelku.	10411-5
I	kg PRAVE KAVE prodam. Naslov v ogl
oddelku.	10412-5
OGLEDALO. 120 X 70 cm g stojalom na koleščkih 190 X 90 cm prodam. V-iljav. čsva 15. pritličie (Koleača). 1C419-5 TOLKALO (»šlagverk«), prodam. Na;
slov v podruž. SP Maribor. 10305-5 RA BL JENO POHIŠTVO za samsko sobo in 18 kg žime prodam. Naslov v ogl. odd.	10448-5
MOŠKO KOLO Italijanske znamke in 2 rabljena žična plašča 28x1 5/8 prodam. Ogled od 14. ure dalje. Main-tinger. Brankova ob Linhartovi — Ljubljana.	10449-5
POSTELJE, mize, otroško klop, žago. slike, okvire, steklenice in razno drugo prodam. Ogled v sredo popoldne od 15. do 17. ure. Poljanski nasip 1G-III	10446-5
OKVIP. za mali motor prodam. Stari trg 17-1	10444-5
II	VINSKIH VEČJIH SODOV po 6 din
na liter in sadne zaboje prodani. Naslov v ogl. odd.	10418-5
ŽENSKO ZLATO URO (starinsko) primerno za predelavo v poročne prstane prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10402-5
1000 kg SENA prodam. Založnik Alojz, Struževo 61. Kranj.	10458-5
VOZ-DERO na gume. nosilnost do 2400 kg. in rezervna kolesa, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 10478-5 ŠKOLJKO in dva stenska umivalnika, oboje iz porcelana, prodam. Tvrševa cesta 152.	10480-5
FINE MOŠKE ČEVLJE, črne št. 42, in rjave št. 43, ter ženske salonarje št. 36 in 37. prodam. Marijin trg številka 2-1.	10475-5
POSTELJNE MREŽE, s peresi podložene. 180/86. prodam. Ogled dopoldne. Marijin trg 2-1.	10476-5
VOLNENO BLAGO, svetlosivo. za ženski kostum ali spomladanski plašč, ugodno prodam. Gajeva štev. 8-VI, levo.	10438-5
OPOZORILO!
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine za ta mesec, opozarjamo, naj to čim prej store, sicer jim s 15. ustavimo pošiljanje lista.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
LESTENEC za omarico, primerno darilo, prodam. Ogled dopoldne, Marijin trg 2-1.	10477-5
2 POSTELJNA VLOŽKA na vzmeti, gornje žimnice in 2 fotelja prodam. Gorupova 3 priti. levo.	10472-5
JEDILNI PRIBOR in kavni servis ter zavihe prodam. Gorupova 3 pritličje levo.	10473-5
MODEREN SPOMLADANSKI PLAŠČ, rjav, ženski, prodam. Naslov v oglasnem od'delku.	10187-5
PREDSOBNA STENA, skoraj nova, 2 mizi, ena primerna za točilnico, naprodaj. Masarykova 66.	10488-5
ŽENSKO KOLO naprodaj, Pleteršniko-va 25, klet.	10490-5
VOZ SENA in voz otave prodam. Volč-j.ak Franc, Virmaše 6, Škofja Loka.	10483-5
SINGER ŠIVALNI STROJ, krojaški, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10484-5
PRODAM: 5 vrtnih miz, 20 stolov Tonet,. 1 gostilniški pult 3 m, 2 trgovska pulta 2—3 m, 1 kredenco 3V2 m, viske lege in 5—10 malih hrastovih sodov. Ogled vsak dan od 9. do 11. dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku.	10431-5
TRI VELIKE STENE, zasteklenene in dva ogledala 5Sx34 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10436-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, in preprogo iz jute z dvema predposteljnikoma, novo, prodam. — Čuden, Jarnikova štev. 3, Bežigrad, Ljubljana.	10440-5
KUPIM
KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJINA. Prešernova 32 sprejema in. prodajo do. bro ohranjena oblačila m druge lepe predmete.	SP 45-6
PREPROGE, domače ln perzijske kupuje ln prodajo ter sprejema v komisijo Tr goUna »Kirman Šah., pasaža Nebofcč. nlk	SP 48-6
KOMISIJSKA TRGOVINA 1. SAX — Mestni trg 19 — sprejema in prodaja harmonike, pisalne stroje in druge — dobro ohranjene predmete.	7913-6
414 m ENOBARJ/NE SVILE za odeje kupim. V zameno dum tudi krompir Naslon v ogl. odd,	1042.1-6
ZLATO za zobe. 2 g ali več. kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	10413-6
ELEKTRO LUX, sesalec za prah in Frigidaire znamke Siemens, kupini. Ponudbe na ogl. odd. pod Samo dobro obranjeno.	10239-6
TRICIKEL, dobro ohranjen, pogoj dobro gume, nosilnost od 150 do 200 kg, kupimo. Ponudbe pod Dobre gume na oglasni oddelek,	10445-6
2 DO 3 DOBRO OHRANJENE birma-ske obleke za deklice 10—12 let kupim. Ponudbe na ogl odd. pod Plačam takoj.	10155-6
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ brezhiben, aparat za pranje steklenic in navijača za pečenje piva (tudi celo aparaturo) kupim. Ponudbe poslati na zadružni bufet, Kanal ob Soči. 10454-6 2 LESENI PLOŠČI kupim, dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. 10481-6 MAJHNO TOVARNO za izdelavo iedu ali veliki »Frigidaire« za 220 V na izmenični tok iščem. Obojo mora biti brezhibno. Ponudbe na Parna pilama Sunja.	10471-6
KOPALNO KAD, pločevinasto, kupim.
Naslov v oglasnem oddelku. 10434-6 MOTORNO KOLO »Wanderer« 500 ccm, zamenjam za lažjega ali prodam — Ponudbe pod Motor na oglasnem oddelku.	10432-7
ZAMENJAM
CEMENTNE PLOŠČE za tlakovanje, 30X50 cm zamenjam za žično mrežo. Vprašati vsak dan ob 15. uri. Ple-teršnikova 15.	10447-7
KONCERTNI PIANINO, brezhiben — prodam ali zamenjam za dobro motorno kolo. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod 45.	10463r7
SENO ZAMENJAM za gnoj. Naslov v oglasnem oddelku.	104S2-7
NEPREMIČNINE
LEPO PARCELO v Novem mestu ob državni cesti, pribl. 1800 m*, prodam. Naslov v ogl. odd.	10185-8
MANJŠO HIŠO z vrtom ali s sadovnjakom v bližini Bleda, Kranja £^li Rogaške Slatine, takoj vseljivo, kupim. Ponudbe pod Kupujem na ogl. oddelek.	10313-S
POLOVICO ALI ČETRTINO HIŠICE v Ljubljani! ali wokend. hišico izven Ljubljane kupica zakonca brez otrok. Ponudbo na ogl. odd., pod Stanovanje ni potrebno.	10426-8
KDOR MI NAPRAVI preprosto hišico, sobo. kuhinjo s kabinetom dobi lepo par. celo na Mirju Ponudbe na ogl. odd. ;>od Ugodno.	10420-8
MLIN v žitorodnem kraju naprodaj. V račun vzamem tudi hišo z nekaj zemlje. Naslov v podružnici SP Maribor.	10303-8
HIŠO Z VRTOM, gospodarsko poslopje, tik glavne ceste blizu Hajdine 60.000, parcele v Hajdini, Ptuju, Žalcu — proda Zagorski, Maribor, Meljska 3.	10470-8
HIŠO, enonadstropno, lokali, velik vrt, sre^i Ptuja, prodam. Ponudbe na podruž. SP Maribor pod 425.000. 10464-8 PARCELO ob tramvajski progi kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 10486-8
V NAJEM
NJIVO za Bežigradom ugodno oddam v najem. Vprašati: Gajeva št. 1-VII, vrata 707.	10441-9
LOKAL z inventarjem v mestu, za prodajo zelenjave a!i slaščic — oddam. Naslov v oglasnem odd. 10433-9
SOBE - STANOVANJA
VEČJE STANOVANJE v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Selitev plačam. Ponudbe pod Maj-junij-julij na ogl. odd.	10069-10
VEČJO PRAZNO SOBO išče mirna, ves dan odsotna uradnica. Ponudbe pod Zelo nujno — M na oglasni oddelek.	10070-10
ENOSOBNO STANOVANJE pri Taboru z uporabo plina zamenjam za enosobno s kabinetom. Ponudbe z opisom na ogl. odd- poti Pod enim ključem. 1U3‘J'J-10 SOLIDNA ŽENSKA z lastnim perilom išče sobico ali kabinet %proti plačilu ali da bi včasih pomagala pri gospodinjstvu Tonudbe pod Solidna- na ogl. odd.	10327-30
ENOSOBNO MANSARDNO STANOVANJE, sončno, v lepem delu Ljubljane, z velikimi stranskimi prostori zamenjam za večje. Plačam stroške selitve. Škrabčeva 5.	10288-10
KOM FORTNO TROSOBNO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za lepo dvosobno s komfortom, najraje v Rožni dolini, na Mirju, v šiški ali centru. Ponudbe na ogl- odd. pod »Zamenjava s centrom«	10231-10
•>OSOBNO STANOVANJE v Ljubljani za. menjam za stamovnnje na Gorenjskem do Kranja alt okolica Ljubljane. Makovec. P-'Panska cest« 25.	10417-10
STANOVANJE z ono sobo in kuhinjo, Seni čl ca 2 pri Medvodah, zamenjam. V poštev pridejo interesenti izven odbora Medvode.	10405-10
ZA DVOSOBNO STANOVANJE nudim v zameno lepo enosobno stanovanje v Rožni dolini, in prazno sobo y šiški. Ponudbe n*i ogl odd. pod Stroške povrnem.	10428-10
OPREMLJENO SOBO išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. pod Skladiščnik dirž. žplezn‘c.	10410-10
LEPO SONČNO SOBO. 15 minut iz Celja zamenjam za enako kjerkoli 1 uro iz Celja. Naslov v podružnici SP Celje.	10306-10
SOSTANOVALKO skromno in pošteno, delavko srednjih let, za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Poizve se v trafiki Pokopališka ul. 32. 10234-10 KOMFORTNO trisobno stanovanje v strogem centru zamenjam za lepo dvosobno s kabinetom, najraje v Rož. dolini, na Mirju, v šiški ali centru. Ponudbe na ogl. odd. pod Zamenjava Iz centra.	10251-10
SOLIDNA ŽENSKA z lastnim perilom išče sobico ali kabinet proti plačilu ali da bi včasih pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. pod Solidna.	10327-10
NA STANOVANJE sprejmem mirno žensko osebo. Naslov v podružnici SP Celje	10462-10
OPREMLJENO SOBICO v Ljubljani išče mlad kovinar z lastnim perilom. Ponudbe na podružnico SP Celje pod Nujno.	10460-10
ŠIVILJA išče sobo, v prostem času bi pomagala v gospodinjstvu. Ponud be pod Pomoč pri šivanju na oglas, oddelek.	10451-10
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, Rožni dolini, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom'istotam. Naslov v ogl. odd.	10450-10
UPOKOJENKA dobi prenočišče in vso oskrbo proti pomoči v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odd. 10430-10 OPREMLJENO SOBO iščeta dva akademika. Plačata v naturalijah. Ponudbe pod Beograd na oglasni oddelek.	10485-10
STANOVANJE, enosobno, mansardno, sončno, v leperp delu Ljubljane, z velikimi stranskimi prostori zamenjam za večje. Plačam stroške selitve. — Škrabčeva št. 5.	10288-ld
UPOKOJENKA, poštena, čista, dobi brezplačno stanovanje na Dolenjskem za družbo starejši osamljeni ženi. Na željo dobi tudi njivo. Naslov v oglasnem oddelku. 10435-10
RAZNO
DNE 8. t. m. sem v vlaku, ki odpelje ob 19.10 iz Ljubljane proti Gorici, pozabil aktovko s šolskimi in fizkul-turnimi potrebščinami. — Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne: Novljan Julij, Medvode 10.	10105-14
IZGUBIL SEM 9. t. m. od Figovca do Zg šiško zavitek blaga :tn k.lobuk. Poštenega najditelja prosim, da vrne protij dobri nagradi na pastajo N. M. šiška. 10414-14 OSEBA ki Je v nedeljo zvečer pomotoma vzela v viškem tramvaju kovčeg, naj ga odda v »Prediren i«, Rimska — Gradišče kjer dobi svojega in na grudo. 10422-14 IZGUBIL SEM knjižico od kolesa znamke »Puch«, tov. št. 123S218 in io razglašam za neveljavno. Osolnik Anton, Gozd 6, p. Stahovica. 10314-14 KDOR MI POSODI 17.000 din za na kup krave, dobi za nagrado dnevno gotovo količino mleka. Denar vrnem v toku 4 mesecev. Ponudbe na podruž. SP Maribor pod Krava. 10304-14 RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Krenker Ana, Maribor. Slovenska 37.	10301-14
DNE 14. oktobra 1947 sem Izgubil od Stične do dbma osebno in OF izkaznico na ime Bi žal Ivan, krojač, Prevalje št. 19, KLO Ratje. Razglašam ju za neveljavni.	10457-14
RAZVELJAVLJAM osebno, OF izkaznico, vojaško knjižico na ime Eržen Slavica, Maribor, Glavni trg številka 24.	10467-14
RAZVELJAVLJAM prometno in delavsko knjižico na ime Novak Ignac, Sv. Urban pri Ptuju 27.	10466-14
NAJDENO je bilo žensko kolo tovarn, št. NM 022077. — Dobi se na Mirju štev. 21.	10479-14
DNE 10. APRILA 1948 se je izgubila iz dvorišča Polje 39, lovska psica lisičje barve, z 2 in pol meseca starim mladiče m. Sliši na ime Mila. Kdor ve, kje je, naj jö vrne proti nagradi na gornji naslov.	10439-14
Upravnika (-co)
SPREJME
Kmetijska zadruga - Napreza -OVSIŠE, pošta Podnart - Gorenjsko
Plaća po uredbi. — Za brano in Stanovanje poskrbljeno.
Kuharico
za obratno kuhinjo v kamnolomu Podutik - sprejme
Podjetje za nizke gradnje MLO -Ljubljana, Ambrožev trg štev. 7
+ Umrl je po hudem trpljenju v 83. letu starosti naš ljubljeni mož, ata, stari ata
PETER MARKIČ
posestnik
Pogreb dragega očeta bo v torek dne 13. aprila ob 9. dopoldne iz hiše žalosti v Strahinju, na domače pokopališče. Strahinj, 10. aprila 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena
MARIJA RISTIČ
rojena GRAD
K večnemu počitku Jo bomo položili dne 14. aprila na okoliško pokopališče v Celju ob 16. uri.
Celje, Niš. Hrastnik, Mozirje, dne 10. aprila 1948.
Globoko žalujoče rodbine RISTIČ, GRAD, in ostalo sorodstvo
Po dolgtrajni bolezni je umrla ' naša nepozabna sestra, teta in
svakinja
TILDA SPREIZER
Pogreb blagopokojne bo v torek dne 13. aprila 1948 ob 14. uri na pokopališče v Vojno vas.
Črnomelj, Ljubljana, 13. aprila 1948. POLDE SPREIZER, brat; MILKA KOVAČ rojena SPREIZER, sestra, in ostalo sorodstvo
+ Ugasnilo je življenje moje srčno ljubljene mame
JELKE PECAR
rojene HERCOG
vdove po višjem poštnem kontro^>rju Pogreb drage pokojnice bo v sredo 14. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah.
Ruše, 12. aprila 1948.
Žalujoči sin MILAN, in ostalo sorodstvo
+ Zapustila nas Je naša draga mamica, sestra, stara mama
NEŽA NATEK
Pogreb pokojnice bo 13. aprila 1948 ob 16. uri z mestnega pokopališča v Mariboru.
Maribor, 10. aprila 1948. žalujoči mož, otroci in ostalo sorod.
Pri svojem poklicnem delu sta se smrtno ponesrečila člana naše sindikalne podružnice, skladiščna delavca, tovariša
JANEZ TOMŠIČ
iz Gamelj — ln
IVAN GOLOB
iz Črnuč
žrtvi dela bomo ohranili v častnem spominu!
Črnuče, 12. aprila 1948.
SINDIKALNA PODRUŽNICA DES ČRNUČE
+ Vsem sorodnikom, prijateljem.
znancem in njegovim delovnim tovarišem in tovarišicam sporočamo, da nam je na Golniku umrl naš zlati sinek, bratec, svak, bratranec, stric itd.
RADI POGAČAR
uradnik Planske komisije LRS
V\ zadnji domek ga bomo spremili v torek, 13. aprila 1948 ob 17. popoldne iz mrtvašnice Vič na viško pokopališče.
Ljubljana, Zidani most, 12. IV. 1948.
Neutolažljivi: Rudolf, ata; Lina. mama, Rudi, bratec: Silva, svakinja in ostali sorodniki
ZAHVALA. — Za počastitev spomina s številnim spremstvom ln poklonjenim cvetjem našemu pokojnemu
dr. MATIJI HOČEVARJU
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, še posebno pa zastopnikom kraja Domžal.
Domžale, 10. aprila 1948.
Vere Charrier in ostali sorodniki.
ZAHVALA.. — Ob nenadomestljivi izgubi našega predragega očeta
ANTONA BOHTEJA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga v bolezni obiskovali, mu lajšali zadnje dni, sočustvovali z nami, darovali vence in ga spremili na njegovi zadnj1 poti.
Kamnik, 12. aprila 1948. žalujoče družine Bohte in Fatur.
ZAHVALA. — Ob težki, prerani izgubi naše ljubljene in nepozabne mamice, hčerke in sestre
MARJE VIDIC
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Ljubljana, 12. aprila 1948.
žalujoče rodbine:
VIDIC, PODBOJ, ZUPAN
ZAHVALA. — Za vse izraze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi naše skrbne zlate žene, mamice, babice, sestre in tete	,
TEREZIJE SEVŠEK
se prisrčno zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja*”in za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti, deputaciji Gasilskega društva v Zagorju ob Savi, vsem sosedom, posebno tov. Ponovi za njeno pomoč, ki nam jo je izkazovala v njeni težki bolezni.
Ljubljana, 11. aprila 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA — Vam vsem dragim prijateljem, tovarišem in znancem našega ljubljenega očeta
JANA KNOPA
posvečamo te vrstice kot skromen znak hvaležnosti za vse tisto, kar ste kdaj koli vnesli svetlega v življenje pokojnika. Hvala Vam za premnoge vence in izraze Vašega sožalja. S posebnim zadovoljstvom bi pokojnik zrl na številne svoje bivše uradne tovariše, ki ga vkljub vrsti let še niso pozabili, in na drage mu rojake ožje domovine, ki je nikoli ljubiti ni nehal.
Maribor, 9. aprila 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Za vse izraze sočustvovanja ob izgubi našega nenadomestljivega moža, ateka, brata in tasta
IVANA GAMSA
inšpektorja p. t. t. v p.
za mnogoštevilno spremstvo na njegovi poslednji poti, kakor vsem, ki so obsuli njegov prerani grob s cvetjem, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Enako prisrčna hvala godbi p. t. t. uslužbencev, ki mu je odigrala poslednji pozdrav.
Celje, 8. aprila 1948.
Žalujoča rodbina Gams.
ZAHVALA. — Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in tasta
ANTONA ZAVODNIKA
krojaškega mojstra
izrekamo vsem. ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti iskreno zalivalo. Posebna zahvala g. župniku za njegovo tolažbo in poslovilne besede, pevskim mešanim in moškim zborom Kranjska gora, Rateče in Gozd, pevovodji vseh zborov tov. Plantarju, tov. Ravberju za lep poslovilni govor, vsem darovalcem šopkov in vencev, ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam na kakršen koli način pomagali v času njegove težke bolezni.
Kranjska gora, 12. aprila 134S.
Žalujoči OTROCI in sorodstvo
ZAHVALA. — Ob smrti naše ljubo mame
BARBARE ADAMIČ
rojene VIVODA
Izrekamo vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni .poslednji poti, ji poklonili krasno cvetje in nam izrazili sočustvovanje, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu društvu »Lira« za njegovo ganljivo petje.
Kamnik, Kranj, Ljubljana.
ŽALUJOČI OSTALI
Ivan Ribič - Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
124
»Kako pa si to predstavljaš?« Mimo je zmajal z glavo: »S takšnimi ljudmi kot si ti pa res ne bomo osvobajali naše zemlje.«
»Videl boš, da...«
»Molči!«
»Peter!... V rokah so me imeli. Mučili bi me.«
»Zato, ker bi te — mučili... Po vsej Sloveniji pa streljajo talce... Ženske in na pol otroci so med njimi... Vedel si tol Kako pa bi bilo z nami, če bi mislil vsak le nase, kot si ti? Veš, kaj se je zgodilo s tistimi, ki si jih izdal v Celovcu? Povej — si koga videl med geštapovci, a? Obglavili so jih, Stefan. In tiste krvi si kriv ti!« Premolknil je in globoko zajel sapo. »Zdaj pa odgovori, kar te bom vprašal!«
»Bom, bom... Samo reci, kaj hočeš vedeti.«
»Kdo so bili tvoji zaupniki? S kom...«
Zvonenje telefona ga je prekinilo. Sunkovito se je ozrl, potem pa ostro pogledal Štefana:
»Geštapo?«... je trdo vprašal.
Štefan ni odgovoril. Odgovor je bil v njegovih očeh.
»Oglasi se,« mu je rekel Peter in z gibom glave pokazal proti aparatu. »Govori kot da si sam doma. Ena sama neprevidna. beseda... Pazi se!«
Štefan se je počasi pomikal proti telefonu. Ves čas je zrl v Petra, ki ga je spremljal z grozečim pogledom. Ko je segel po slušalki, se mu je roka močno tresla. Dvignil pa je ni. Telefon je še vedno zvonil.
»Govori že, hudiča, kaj čakaš!« ga je vzpodbudil Peter in stopil korak bližje.
Štefan je nemo prikimal. Dvignil je slušalko — z drugo roko pa je bliskovito odprl predal nočne omarice in zgrabil revolver. Obrnil se je, nameril na Petra in sprožil... V nočni tišini pa je bilo slišati samo kovinski zvok igle, ki je udarila na prazno. Stisnil je še enkrat in z izbuljenimi očmi strmel v Petra, ki je negibno stal nekaj korakov proč in ga gledal. Tudi drugič je orožje samo šklocnilo. Vse okrog Štefana se je zavrtelo. Znoj mu je spolzel po hrbtu, okrog srca pa se mu je nabiral mraz. Reči okrog njega so se dvigale in padale in bilo mu je, kot da se on sam vrti z njimi. V Petrovih očeh, ki so ga motrile, je slutil smrt. Z vso silo je pritoiil slušalko k sebi:
»Hilfe!... Banditen!...	..« Več ni spravil iz sebe.
Peter je izvlekel revolver — in v sobi je oglušujoče zagrmel strel.
Štefana je zaskelelo v prsih. Zagrgral je, klecnil naftolena in
se zvalil po tleh. Čutil je, kako ga spet stiska mraz okrog srcž in okrog njega se je gostila tema. Z vrtoglavo naglico se je po grezal v nič.
Peter je planil k njemu in se sklonil.
Zvit v klobčič je ležal na tleh. Oči so naglo steklenele ir bolščale v prazno. Leva veka mu je še nekajkrat vztrepetala — in se umirila.
V zadimljeni sobi je zavladala moreča tišina. Samo na tleh poleg Štefana, se je iz telefonske slušalke hreščeče oglašal ne strpni halo, halo!...
Peter se ni obotavljal. Pobral je Štefanov revolver, prekini telefon in se hitro odpravil. Vrata je za seboj zaklenil in vtakni ključ v žep. Oprezno je odhitel po stopnicah. V veži, že tik preč hišnimi vrati pa ga je zaustavil gospodinjin glas:
»Kaj pa se je zgodilo, um Gottes Willen?« Plašno je šla prot; njemu.
Peter je naredil začuden obraz in jo pogledal.
»Zakaj?« je mimo vprašal.
Razburjeno si je popravljala obleko za vratom in roke so se ji tresle.
»Nekdo je streljal... Streljal je vendar nekdo...«
Peter se je suho zasmejal.
»Ah, zato... Nič ni, nič. Šalila sva se z gospodom Rejo, pa se je po nesreči sprožila pištola.«
Urejuje uredniški oabor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 6/H — Telefon uredni3tva tn uprave St. S5-22^do 55-26, Utiefon uprave za ljubljanske naročnike «t. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni