211. itcvniNL
V UMU. t
t........
21 okMri 1909,
",l^""Jl1; 111-*" T
m icto.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto • K ?«V—
pol leta   .......  m 12*_
četrt leta . «...... 6*_
na mesec ;•••«.♦.. 2*—
v upravnlstvu prejeman:
celo leto i......K 22*—
pol leta i.......11 —
četrt leta . . .....5*50
na mesec ........ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica fit. 5, (1. nadstropje na levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzcmli nedelje in praznike«
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravnlstvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. > to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila, brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka. Narodna tiskarna telefon št. 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13 —
četrt leta........650
na mesec........ 2*30
„Slovenski Narod" velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov na t se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
II nedeljo vsi
Davkoplače
rozi nam novi cestni zakon in novi občinski volilni red!
Klerikalci so začeli napadati vaše žepe, da bi vas z vašim lastnim denarjem tem laže ugonobili. Povišati vam hočejo deželne doklade, da boste morali prispevati za vsako vaško pet v celi deželi, ljubljanske ceste pa poleg tega še vzdržavati sami. Ali ne plačujemo že zadosti raznih davkov in dokladr! Saj že tako komaj dihamo.
Z novim občinskim volilnim redom vas hočejo oropati še vaših političnih pravic in vas s stališča zavedne večine z vašim lastnim denarjem potisniti v brezpravno manjšino. Skratka hočejo: LjjK^lf scfc&ia
plaču) pa molči!
Napredni someščani! Zato
v nedeljo, dne 24. t. m. ob polu 11. dop.
v si na shod v Mestu
Protestirali bomo proti temu zavratnemn nasilstvn in dali duška svojemu prepričanju, da si ne damo kratiti svojih pravic in da aočemo imeti svoj denar zase.
Odreši se ne damo!
Sklicatelji
KranftRa deželna ustava.
Deželni red In deželnozborsk! oolllnl red Mestna skupina.
(Napisal deželni poslanec Fran V i š n i k a r.),
L
Temelj naši ustavi je redarski patent z dne 26. februarja 3861 drž. zak. št. 20 (februarski patent), s katerim sta se tudi za Kranjsko izdala
I deželni red in deželnozborski volilni red z dne 26. februarja 1S61. Ta zakon, ki je za državni zbor in za posamezne dežele ustanovil interesno zastopstvo, je navzlic poznejšim volilnim zakonom in raznim novelam glede temeljnih načel, zastopstva interesov, še danes v veljavi. Tudi državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867 št. 341 je obdržal ta načela ter določa volilne razrede: a) veleposestev, bi mest, trgov in indu-strijalnib krajev, c) trgovski n in obrtnih zbornie in d) kmetskih občin. Do leta 1873. so tudi deželni zbori volili državne poslance iz teh sku-
pin. Šele po drž. zak. z dne 2. aprila 1873 se volijo državni poslanci direktno, a še vedno po interesnih skupinah.
Do leta 1908. je obstal deželni zbor kranjski iz enega virilista (knezoškofa) in iz 36 izvoljenih poslancev. Po zakonu z dne 26. avgusta 1908 pa znaša število poslednjih 49, od katerih pripada 10 na veliko posestvo, 12 na mesta in trge in na trgovsko in obrtno zbornico (2), 16 na kmetske občine in 11 na splošni volilni razred. Na mesto Ljubljano spadajo 4, na druga mesta in štiri trge po deželi pa 0 poslancev. Izmed trgov so v mestni skupini samo Tržič, Postojna (sedaj mesto), Vrhnika in Ribnica. Drugi trgi volijo s kmet-kimi občinami. V mestih so se že prvotno vpeljale direktne volitve, \ v kmetskih občinah pa se je do leta 1908. volilo po volilnih možeh. Glede mestne kurije so ee prvotna določila ces. pat. 1. 1861. po poznejših zakonih izpremenila samo toliko, da je vsako mesto in vsak v ta volilni razred uvrščeni trg obenem tudi volilni kraj, da se je število poslancev za Ljubljano pomnožilo in da se je (1908) Ribnica izločila iz volilnega okraja Kočevje - Ribnica ter priklonila drugim dolenjskim mestom.
Ker je postalo sporno, ako volijo v mestni kuriji samo v ta razred uvrščena mesta in trgi ali pa tudi Tiste vasi, katere so z dotičnimi mesti in trgi združene v eno krajevno ali selsko občino, kar trdi sedaifja večina dež. zbora, in ker j to vprašanje v sedanjem zasedanju provzro-čilo obstrukcijv) in hrupne prizore v dež. zboru, mislimo, da je umestno, ako presojamo to zadevo s pravnega stališča zgolj stvarno in na podlagi obstoječih zakonov. Povod sporu je dal predlog verifikacijskega odseka, da se izvolitev posl. Lenarčiča in Višnikarja ne potrdi. Pri splošnih volitvah dne 28. februarja 1908 je bil v mestni kuriji Postojna - Vrhnika - Lož izvoljen Jos. Lenarčič z vrči no 21 glasov, v dolenjskih mestih pa Ivan Plantan s 340 glasovi proti 22. Deželni odbor je v svojem poročilu z dne 24. marca 1908 predlagal, da se potrdita obe izvolitvi, zoper kateri tudi ni bilo nikakega ugovora. Po odstopu Plantana je bil pri dopolnilni vol it v i dne 31. avgusta 1909 poslanec Višnikar izvoljen z vsemi veljavnimi glasovi (330).
Navzlic temu, da ni bilo niti v reklamaeijskem postopanju zaradi sestave volilnih imenikov niti pozneje kake pritožbe zoper postopanje pri
volitvah, je verifikacijski odsek (poročevalec dr. P e g a n) predlagal dež. zboru, da se izvolitev Lenarčiča in Višnikarja ne potrdi. Odsek se sklicuje na ugovor volilcev v Kamniku zoper to, da so se tudi volilci bližnjih vasi sprejeli v volilni imenik mestne skupine, ter vtemeljuje potem svoj predlog tako-le:
Ta ugovor volilcev iz Kamnika pa je dal verifikacijskemu odseku povod, razmotrivati o veljavnosti volitev tako v skupini mest in trgov Tržič - Radovljica - Kamnik, kakor tudi v skupinah Postojna - Vrhnika-Lož in Novo mesto - Višnja Gora-Ćrnomelj - Metlika - Kostanjevica-Krško. Dočim so namreč v mestni skupini Tržič - Radovljica - Kamnik volile tudi vasi, ki spadajo h krajevni občini Kamnik, se isti postopek ni vršil pri ostalih dveh skupinah Postojna - Vrhnika - Lož in Novo mesto - Višnja Gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško.
Pravno naziranje verifikacijske-ga odseka je to, da se imajo povsod, kjer se gre za volitev iz mest in trgov, pritegniti k volitvam cele politične oziroma krajevne občine, ki so naštete v § 3. deželnozborskega volilnega reda. z dne 5. novembra 1898, dež. zak. št. 40. To svoje mnenje naslanja verifikacijski odsek na tele razloge:
§ 3. navedenega deželnega volilnega reda našteva volilne- okraje za volitev poslancev mest in trgov. Pod š. 1. pravi: »deželno stolno mesto Ljubljana«, pod št. 2.: »mesto Idrija«, pod št. 3. in dalje pa navaja samo krajevna imena, kakor n. pr. »Kranj, Škofja Loka« itd.
V tem paragrafu torej ni jasno izrečeno, ali naj volijo samo mesta oziroma trgi, ali cele krajevne (politične) občine.
Iskati je sedaj rešitev te nejasnosti tako v besedilu kakor tudi v smislu vsega ostalega zakona, in v tem oziru daje prvo pojasnilo § 9. odstavek 2., ki pravi: »V dotičnih sodnih okrajih niso obsežene občine, ki so uvrščene v volilski razred mest in trgov.«
V sodnih okrajih torej, ki tvorijo volilne okraje za kmečke občine, se morajo izločiti one občine, ki so naštete v § 3. dež. vol. reda. § 9. torej jasno pove, da morajo voliti v skupini mest in trgov občine, in ne samo mestni in trški kraji.
Pa tudi v ostalem daje ves deželni volilni red podlago za razumevanje § 3. h. z. v tem smislu, da se gre za cele krajevne občine. Krajev-
na občina je namreč najmanjša eno* ta, ki jo deželni volilni red pozna.
Će bi hotel zakonodajalec razumeti v § 3. le mestne in trške kraje, bi moral to na kakoršensibodi način jasno izraziti ali sploh le kje omeniti kakšno manjšo enoto kakor krajevno občino.
Ce bi se hotelo v § 3. n. z. drugače tolmačiti, se pride lahko do anomalije, da bi župan kakega mesta ali trga, naštetega v § 3. z. ki ima svoje bivališče izven mesta oziroma trga v kaki vasi, ki spada h krajevni občini bil po § 31. n. z. predsednik volilne komisije, pa niti aktivne volilno pravice ne bi imel.
To »pravno naziranje« verifika-cijskega odseka nasprotuje besedilu in duhu zakona, 481etni praksi in tolmačenju zakona v dež. zboru in razsodbam državnega sodišča ter bode za pravnika — nepolitika gotovo težko umevno.
Za presojo spornega vprašanja veljajo sledeča zakonita določila:
§ 3. Za volitev poslancev mest in trgov tvori:
1. deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja.
2. Mesto Idrija.
3. Kranj, Skofja Loka.
4. Tržič, Radovljica, Kamnik.
5. Postojna, Vrhnika, Lož.
6. Npvo mesto. Višnja gora, Čr-nouiaBijjMetiika, Kostanjevica, Krško, llffia.
7.   Kočevje   po   eden volilni o»kraj.
§ 4. Vsak v vol. razred mest in trgov uvrščeni kraj je obenem vol. kraj. V vol. okrajih, ki so sestavljeni iz več mest ali trgOv, je v § 3. prvo imenovani kraj glavni volilni kraj^
§ 7. Za volitev poslancev iz kmetskih občin so sodni okraji... 1. Ljubljana, Vrhnika, skupaj eden vol. okraj itd.
§ 8. V vol. okrajih, ki so sestavljeni iz kmetskih občin, je vol. kraj vsaka selska občina, ki ima nad 500 prebivalcev.
§ 9. V § 7. naštetih sodnih okrajih niso obsežene »občine«, ki. so uvrščene v volilski razred mest in trgov.
§ 13. Poslance v § 3. naštetih mest in trgov in v § 7. naštetih kmetskih občin volijo direktno tisti občani, ki imajo ... pravico voliti v občinski zastop ...
§ 14. . . . kdor ima pravico voliti v vol. okraju v § 3. naštelih mesto v in trgov, ne sme voliti v nobeni kmetski občini.
LISTEK.
Nižina.
Godbena   drama  v treh   dejanjih s predigro. Po Guimerovi drami napisal dr. R. Lothar. Godbo zložil Evgen d' Albert.
(Povodom  premiere  v slovenskem gledališču.)
Za P n c c i n i j e v o »Madame Butterflv«, dramo z godbo in petjem, ho slišalo naše glasbo ljubeče občinstvo godbeno dramo »Nižino« in imelo tako najlepšo priložnost, seznaniti se z dvema najmodernejšima komponistoma, ki sta oba pristaša italijanskega verizma, Puccini in E. d' Albert.
Rodil se je pisatelj opere »Nižina« v Glasgowu 1. 1864, bil je dijak Lisztov in gojenec nemške kompozicijske šole. Sedaj je proslul virtuoz na klavirju, in poleg tega je že nekaj let sem neumorno delaven na vseh poljih glasbene umetnosti, post -bno v operi. Izmed številnih njegovih spevoiger, n. pr. »Odhod«, > Flauto solo«, »Kajn«, ali kakor se ž<* imenujejo, se je najlepše obnesla in najbolj razširila »Nižina« (Tief-land), ki je bila najprej vprizorjena V nemškem deželnem praškem gle-
dališču 1. 1903. Libreto je delan po Guimerovi dram:, ki je slovenskemu gledališkemu občinstvu itak znana od lani, in ki je polna trde, kljubujoče sile, upornih akcentov, brutalna v mnogem izrazu in jako zanimivega notranjega dejanja, kar je operi »Nižini« v nemalo korist. V znatni meri se pri bližnje godba v tej operi italijanskemu verizmu, očividno vsled realistične vsebine libreta, dasi je bil skladatelj gojenec nemške gledališke drame, kar je n. pr. v »Kajnu« očito priznaval.
Vsebina libreta je naslednja: Predigra: Skalovita pokrajina v Pirenejah. Mladi Pedro je pastir v gorah, odkar se more spominjati. Ljudi vidi malokdaj, žensk skoro nikoli, ali vedno sanja o tem, da mu bo Mati božja poslala v dar mlado, lepo dekle. — Bogati Seba-stiano je postavil siroto Marto za svojo mlinarico in jo primoral k ljubezni. Sedaj ji hoče poiskati moža in izbere Pedra, da jo poroči. Poln hrepenenja po ženski gre pastir v nižino, da bi prevzel z Marto mlin.
1. dejanje. V mlinu. Mlinarski posli vedo, da je Marta Sebastia-nova ljubica, in da 6e mora gospodar bogato oženiti, da reši svoje posestvo. Zato zasmehujejo Pedra, ki o tem ničesar ne sluti, in ki je bil z Marto poročen. Sebastiano hoče ponoči, kakor navadno, priti   zopet k
njej, ali Marta ne gre v svoj hram, da bi se mu ognila. A tudi s Pedrom ne gre, čeprav je njen sum, da Pedro ve za njeno razmerje s Sebastianom, neutemeljen. Dobri Pedro v svoji neizkušenosti ne ve, kaj bi storil.
2. dejanje. Zopet v mlinu. Po deklici Nuri, edini, s katero je bil Pedro prijazen, se vzbudi v Marti ljubezen do moža, ki ji je bil vsiljen. Staremu Tommasu izpove Marta krivdo svojega življenja, in kako je le primorana postala Sebastianova ljubica. Stari mož ji svetuje, naj Pedru vse prizna. Priprostemu pastirju se pristudi nižina, hoče zopet nazaj v svoje gore, v svojo srečno samoto. Marta ga noče pustiti, temveč oditi ž njim, in ko se Sebastiano pokaže gospodarja, in je noče pustiti, da bi odšla s Pedrom, pove svojemu možu, da je Sebastiano tisti, ki jo je spravil v sramoto. Besen se hoče Pedro zagnati na nesramneža, ali mlinarski hlapci ga šiloma ukrote.
3. dejanje. Ker se razve po okolici Sebastianovo razmerje z Marto, postane njegova poroka z bogato dedinjo nemogoča. S tem večjim besom se oklene Marte. Ali ta ljubi svojega Pedra in mu vse sporoči po deklici Nuri. Ko si jo hoče Sebastiano zopet s silo osvojiti, skoči Pedro nanj in ubije pohotnika. Potem zgrabi Marto z močnimi rokami in jo odnese y svoje gore«
Predigra nima mnogo dejanja, a je zanimiva posebno s tem, da slika dušo prostega sina gor, in je v godbi najbogatejša in najdragocenejša. — Zvok pastirjeve šalmaje, probujajoči se dan na gorah, idila gorska, porušena s prihodom dolinskih prebivalcev, vse to je podano z veliko umetnostjo in občutjem.
Čeprav je E. d' Albert verist, se izogiba sirovih izrazov, ki jih ljubi italijanski verizem, v barvah je de-centnejši in ima sploh več okusa. V »Nižini« je komponist znal prekrasno združiti realistični tekst z godbo, vmes so efektna mesta, polna strašnega temperamenta, ki so povzdignila avtorja v jako čislanega zastopnika moderne opere. »Nižina« se je priljubila najširšemu občinstvu in je povsod, kamor je prišla, bila vspre-jeta z navdušenjem. V Pragi je prodrla s sijajnim vspehom in je stalno na repertoirjih yseh svetovnih gledališč. _
Jelko
Crtica E. T,
Vstajali so hudourni, teški, črni oblaki od vzhoda in zahoda in se zgrinjali • , g Viseli so nizko kot še nikdar . . .
Kmetje, siromaki so se križali, pošepe tavali so si in zamišljeni so
zrli v tla, kot bi čakali na nekaj strašnega . . .
In takrat je pridrdrala po beli, prašni: cesti gosposka, črna kočija. Dvoje iskrili belcev je bilo vpreže-nih, v kočiji pa so sedele v sami svili in baržunu odete lepe, mlade hčere graščaka Zarnika--
Umaknil se je popotnik v obcestni jarek in se spoštljivo odkril. Odzdravile so mu mahoma, skoro boječe in bolesten je bil njihov pogled . . .
Zrl je poptonik do ovinka za kočijo, potem pa zamišljen umeril korake dalje. In tam, kjer se pot zavije, je obstal, privzdignil posivelo glavo in zažarele oči so mu zrle tja, odkoder se je svetlikalo izza drevja .. . Zavela je lahna sapa in zazibalo se je valovito po širnih poljih, in zašumelo je med drevjem ... Za vsem tem pa je počivalo belo zidov-je, dom Jurija Zarnika . . •
Romale so misli popotnemu starcu, pa obstale so nad vsem tem bogastvom . . . Nagubančil je čelo silno in je začel z nekim, proroško očitajočim glasom:
»O Zarnik, stari Zarnik, kje je tvoje bogastvo! Stoji graščina . . . veliko je posestvo in tvoje hčere, mlade, dobre hčerke se vozijo prešerno • . . Pa one so mlade, one ne znajo ... Kje je tvoj grad, kje je tvoj dom Zarnik t«
i
§ 18. Splošne volitve je razpisati tako, da se najprvo volijo poslanci splošnega vol. razreda, na to poslanci za kmetske občine, potem poslanci za mesta in trge ter trgovsko in obrtno zbornico.
§ 19. .. • Posamezne volitve se za___mesta in trge itd.
§ 20. ... V volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po § 3., v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisali v eden volilski imenik.
V vol. razredu kmetskih občin in v splošnem vol. razredu je vol. imenike sestaviti po krajevnih občinah •..
§ 24. odst. 4. Pri sestavljanju vol. imenikov za vol. razred mest in trgov, kakor tudi za vol. razred kmetskih občin morajo služiti za podlago imeniki obč. volilcev.
§ 29. točka 2.: za vsak volilni kraj v § 3. naštetih mest in trgov, odnosno za vsako volišče (§ 4.), je sestavljena vol. komisija iz župana itd.
§ 31. V Ljubljani in v drugih v § 3. naštetih mestih in trgih je župan ali od njega postavljeni namestnik predsednik vol. komisije.
Zakon tedaj opetovano in dosledno imenuje mesta in trge kraje ter jih strogo loči od kmetskih občin. Odsek hoče odpraviti kurijo mest in trgov ter postaviti na mesto teh krajev, o katerih opetovano in jasno govori zak&n, krajevne občine, pri katerih so slučajno tudi mesta. Za tako postopanje ni v zakonu niknke podlage. Po § 4. vol. r. je vsaki v S 3. imenovanih krajev tudi vol. kraj. O krajevnih občinah ni govora. Krajevna občina Krško obstoji n. pr. iz mesta in 59 zelo oddaljenih vasi. V katerem izmed teh 60 krajev naj bode volišče 1
Da bi se pred vsak v § 3. navedenih krajev postavilo tudi ime mesto ali trg, je popolnoma nepotrebno z ozirom na uvod paragrafa: »za volitev poslancev mest in trgov tvori«: Ako je samo pod št. 2. imenovano »mesto Idrija«, pri poznejših točkah se pa značaj kraja več ne ponavlja, je to pač brez pomena. Pri št. 2. je pa dosta vek »mesto« bil potreben, ker je spredaj pod št. 1. navedeno »stolno mesto Ljubljana«, kar pa Idrija in druga mesta niso.
Odsek se pravzaprav opira samo na § 9. vol. r., kateri govori o volitvah v kmetskih občinah ter pravi v dragem odstavku: V dotičnih sodnih okrajih niso obsežene »občine«, ki so uvrščene v volilski razred mest in trgov. Ako se tudi prizna, da ta izraz, ki je brez vsakega vtemeljeva-nja in pojasnila prišel v novelo 1. 1898., ni bil ravno srečno izbran, vendar nima ni kakega posebnega pomena, ker zakon 5. novembra 1898 ni imel drugega namena, kakor to, da so se tudi v kmetskih občinah vpeljale direktne in tajne volitve in da se je znižal cenzus na 8 K. Iz vseh dotičnih razprav {1896—1898) v deželnem zboru sledi jasno, da se kaj drugega ni nameravalo in da se zlasti glede volilne pravice mest ni ničesar spremenilo.
Odsekova trditev, da je krajevna občina najmanjša enota, ki jo pozna dež. vol. red, ni resnična. V § 8. vol. reda je samo izrečeno, da je v volilnih okrajih, sestavljenih iz kmetskih občin, volilni kraj vsaka krajevna (selska) občina, ki šteje nad 500 prebivalcev, manjše kmetske občine je pa združiti s sosednimi kmetskimi občinami v skladne vol. kraje. Nasprotno je pa v mestnih skupinah brez izjeme vsak kraj (mesto in trg) zase tudi volilni kraj.
Beseda »občina« sama zase še nikakor ne pomeni krajevne občine. Mi imamo različne    občine: kata-
stralne (davčne), krajevne (selske), šolske, mestne, tržke, zdravstvene občine in podobčine. Mesta in trgi se v zakonih, uradnih razglasih in pogodbah čestokrat imenujejo mestne oziroma trake občine, da se ločijo od selskih občin, s katerimi so večkrat združene. Mesta in trgi so tndi po administrativni združitvi ostali samostojne korporacije. Lastninske in druge pravice mest in trgov do nepremičnin se v zemljiški knjigi navadno vknjižujejo na ime dotičnih mestnih in tržkih občin.
Najvažnejše organizacije občin in najtežje razdružiti so katastralne občine, katere so se ustanovile na podlagi stabilnega zemljiškega katastra (1817) ter se premerile (1824) in so tudi podlaga poznejšim selskim in drugim občinam.
Prvotna organizacija ljudstva so bile občine, županije, katere so bile pa odvisne od graščinskih go-sposk ter so pod feudalnim sistemom igrale neznatno vlogo in se niso mogle razvijati. Najprvo so se emancipirali kraji, kjer se je razvila trgovina in industrija. Tako so nastala mesta in trgi, katerim so vladarji (Landcsfiirsten) podelili posebne predpravice in ugodnosti, ker so jim bili tudi glavna podpora. Dobili so svoje sodnike, semnje, pravice meščanstva in poleg deželnih stanov tudi zastopstvo v deželnem zboru. Take privilegije so dobila naša mesta že v 13. do 15. stoletju, Kudol-fovo 1. 1365., Kamnik 1382, Kočevje 1471 itd. Razvoj občin je pa zaviral tudi absolutizem. Prevrat je prineslo leto 1848., posebno pa cesarski patent z dne 17. marca 1849., ki je izrekel načelo: »Temelj svobodne države je svobodna občina.«
0 ml gliprinl politiki 5 pose&nlin o3lrom na Balkan
i.
Čim boij se razvija državno in narodno gospodarstvo, čim hitrejše se modernizirajo produkcijske panoge kake države, tem večje in težje bodo naloge, kateie ima rešiti državna uprava, tem intenzivnejša mora biti skrb države, če noče zaostati s svojimi napravami in če hoče dobiti za vedno bolj naraščajočo produkcijo dobrih in stalnih odjemalcev.
Trgovinska politika skuša v svojem prvem stadiju prilagoditi produkcijo domačemu konzumu. Kakor hitro se pa kaka država pridruži svetovnemu prometu, izgublja ta takozvana notranja trgovinska politika vedno boij svoj pomen, do veljave pa prihaja ona trgovinska politika, ki išče za domačo produkcijo zunaj mej odjemalcev. In čim bolj se razvijajo odnosa ji med domačimi producenti in inozemskimi konzumenti, tem večji pomen dobiva zunanja trgovinska politika. In končni cilj te trgovinske politike mora biti pospeševanje eksporta.
Prava eksportna politika se mora ozirati na prvotne predpogoje gospodarskega delovanja in v enaki meri skrbeti za vse elemente tega gospodarskega delovanja.
Razvoj moderne države se kaže pred vsem v leni, ua prehaja ljudstvo od poljedelstva k industriji. Polagoma nastane huda borba med dvema prod akcijskima skupinama, med poljedelstvom in industrijo. Ta borba sili državo, da izpremeni svojo trgovinsko politiko.
»Agrarna država ali industrijska država je ono geslo, za katerega se z največjo vnemo bojujejo.« In končno bo morala vlada najti pravo
pot, na katero bo odkasala obe nasprotujoči si stranki.
Ta boj interesentov je popolnoma razumljiv.
Saj gre vendar za najvažnejše življenske interese prebivalstva. En del tega prebivalstva se krčevito oklepa starih navad, drugi del pa stremi po novem, po moderniziranju produkcije in razširjenju zvez in stikov.
Dokler je poljedelska produkcija kake države večja, nego domači konzuni, torej nakazana na eksport, so naloge trgovinske politike precej lahke. Kakor hitro pa vsled naraščanja prebivalstva domači konzum doseže ali prekorači produkcijo domačega poljedelstva, tedaj se mora tudi trgovinska politika temeljito izpre-meniti. Vprašanje: agrarna ali industrijska država? se v tem stadiju ne more rešiti. To vprašanje se reši sa-moobsebi v trenotku, ko se je ta prehod izvršil in* ko domače poljedelstvo ne more več zadovoljevati kon-zuma domačega prebivalstva.
In tako nastane vprašanje, ali naj previdna in pametna trgovinska politika čaka ua ta razvoj, ali pa naj že prej izvrši vse one priprave, ki so potrebne, da si razvijajoče se narodno gospodarstvo pribori ono mesto, ki mu gre.
Nedvomno je, da tvori za notranjo trgovinsko politiko domači konzum mejo, dočim ima zunanja trgovinska politika mnogo večje, da, neomejeno polje. In kakor je notranji trgovini postavljena v domačem konzumu meja, prav tako je v državi, v kateri si poljedelstvo ne more pridobiti novih zemljišč, poljedelstvu postavljena gotova meja. Poljedelstvo more sicer intenzivnejše producirati, vendar pa ne more produkcije poljubno zvečati; industrija pa izdeluje vedno nove vrednote in njena produkcija nima pravzaprav nobenih mej.
In vprašanje: ali naj ostanemo agrarna država ali moramo postati industrijska država, ali smo še agrarna država ali že industrijska država, je najvažnejše za našo sedanjo in bodočo trgovinsko politiko.
Industrija igra v vsaki moderni, napredni državi glavno vlogo. Industrija je kar največjega pomena za državo in za posameznika. Le indu-strielno razvite' države imajo bodočnost. In čim intenzivnejši je napredek,   hitrejše se razvija industrija.
Prav tako je tudi v Avstriji. Proces, ki se je izvršil v drugih državah, se mora izvršiti tudi pri nas. Najprej agrarna država, potem industrijska država. To je popolnoma naraven proces, ki se mora izvršiti. Prebivalstvo se je pomnožilo in se ne more več živiti od domače grude. In čeprav hočejo nekateri to tajiti, ne opravijo s tem ničesar. Pamet, ki je predpogoj vsakega zdravega in mirnega razvoja, zahteva, da morajo imeti vsi državljani brez razlike priložnost preži viti se s poštenim delom. Kajti če te priložnosti ni, tedaj mora del državljanov od lakote umreti ali se mora pa izseliti.
To dejstvo je označil nemški kancelar grof Caprivi 1. 1891. v nemškem državnem zboru v naslednjih besedah: »Wenn vvir nicht Waren exportieren \verden, so miissen wir Menschen exportieren«, katere je za-klical nemškim agrarcem. V Nemčiji so spoznali pomen teh besed, ki so se tudi uresničile. Nemška industrija se je nepričakovano razvila, dočim je izseljevanje skoraj popolnoma ponehalo.
Kako drugače je pa v naši monarhiji! V Nemčiji se je uresničil prvi del Cspi i j >*ifc besed, pri nas pa drugi del. V isti dobi, ko se je nem-
Ški kmet lahko doma preživljal, je bilo pri nas število izseljencev naravnost velikansko. Iz Nemčije se je 1. 1881. izselilo 210.547 ljudij, leta 1891. le 120.081 ali 2*41 % prebivalstva, 1. 1906. pa 31.074 ljudij ali 0-5 % prebivalstva. V Avstriji se je pa število izseljencev od 74.002 leta 1890. zvišalo na 262.833 v 1. 1906. V tem letu smo uživali tudi žalostno slavo, da se je iz Avstrije izselilo izmed vseb evropskih držav razven Italije največ ljudij.
Kako pa izgleda naša zunanja trgovina! Absolutno so naši odnošaji napram inozemstvu napredovali. Ce je pa to tudi relativno napredek, je pa drugo vprašanje. Nočemo naše monarhije primerjati z Angleško ali pa z Združenimi državami ameriškimi, ker so gospodarske razmere v teh deželah popolnoma drugačne od naših. Celo primera £ Nemčijo ni popolnoma opravičena. Nemčija ima za svetovni promet mnogo ugodnejšo lego nego naša monarhija. Vendar ima pa skoraj enako zemljo in poljedelsko produkcijo, kakor naša država. Poljedelska produkcija je pri nas celo še bolje situirana. In četudi vpoštevamo ugodnejše razmere v Nemčiji, vendar vidimo, da je naša situacija z ozirom na zunanjo trgovino zelo žalostna. Iz Nemčije se je 1. 1881. izvozilo blaga v vrednosti 72 miliard kron, 1. 1901. za 13*7 mi-liard kron, 1. 1907. pa za 192 miliard kron. V 25 letih se je torej eksport po večal za 220 %. Ce pogledamo pa Avstrijo, tedaj vidimo, da se nikakor ne moremo primerjati z Nemčijo.
Izvoz naše monarhije je 1. 1881. znašal 2*7 miliard kron, 1. 1901. se je zvečal na 35 miliard kron, L 1907. pa 46 miliard kron, v 25 letih se je torej zvečal za okroglo 70 %.
Še bolje vidimo to žalostno razmerje, če primerjamo razmere leta 1906. in 1. 1907. V teh letih se je nemška zunanja trgovina zvečala za 2706 milijonov mark ali 2G4 %, dočim se je zunanja trgovina naše monarhije v teh dveh letih zvečala le za 284 milijonov kron ali 7 %.
Da se je nemška zunanja trgovina tako zelo razvila, je gotovo posledica zdrave in smotrene trgovinske politike. Koliko so napravili in popravili v Nemčiji železnic, kanalov, kako so skrbeli za nemško industrijo in trgovino s pomočjo tarifne in davčne politike! In če pomislimo, da se tri četrtine svetovnega prometa vrši na morju, tedaj tudi lahko razumemo, zakaj se v Nemčiji toliko dela za povzdigo vojne in trgovske mornarice. Trgovina dežele, katere narodno gospodarstvo je že visoko razvito, ima tendenco, da postaja vedno neposrednejša, da se otrese vsega jerobstva od strani inozemstva. Trgovina Nemčije je v istini dandanes večinoma že neposredna, da, še več, nemška trgovina posreduje že pri trgovinskih odnošajih drugih držav. In če so razvita transportna sredstva merilo za gospodarski napredek kake države, tedaj moramo priznati, da je Nemčija v tem oziru jako napredna.
Toda ne samo Nemčija nas je v svetovnem prometu prehitela, temveč tudi druge države, ki so po ploskovni velikosti in številu prebivalstva manjše nego naša država. Francija in Nemčija sta v tem oziru pred nami in celo Italija nas je v par letih dohitela. V 1. 1907. so izvozili blaga:
Anglija za 25*6 miliard K
Nemčija za 19*2 Francija za ll'l Belgija za 5*8 Avstro-Ogrska za 4*6 Italija za 4*6
» » » »
» »
»
»
»
In povsod je industrija in pomorska
prometna sredstva pospeševala trgovino.
Naša monarhija veže orijent z okcidentom. 2e to geografično dejstvo odkazuje Avstriji njeno zgodovinsko vlogo, vlogo posredovalca med orijentom in okcidentom, ki sta si dandanes v svojem mišljenju in naziranju še vedno precej tuja. Toda kultura se vedno bolj razširja proti vzhodu in pride čas* ko bodo balkanske države dobile popolnoma evropski značaj.
Toda ravno ker tvori Avstrija nekak prehod v orijent, tedaj je najbolj poklicana in naravnost dolžna, da živi v kar najbolj prijateljskih odnošajih z balkanskimi narodi.
Če hočemo, da nam bodo balkanski narodi prijazni, tedaj jim moramo predvsem mi dokazati svoje prijateljstvo. In le želeti bi bilo v interesu našega državnega gospodarstva, da bi naša avstrijska publicistika nekoliko bolj vpoštevala občutljivost balkanskih narodov. Toda pri nas se dela ravno nasprotno. Nemški listi prinašajo dan za dnevom kar najgnusnejše stvari o jugoslovanskih narodih. Seveda naši državniki nočejo uvideti, kako zelo škoduje taka pisava našemu celokupnemu gospodarskemu napredku. Zadnja žalostna afera s Srbijo nam je pokazala, na kako nizki stopnji stoji nemško časopisje — in kako kratkovidni so naši državniki. Do vojne sicer ni prišlo, toda mi smo več izgubili nego vojno. Odkrito smemo priznati, da je Avstrija izgubila vsled vplivanja nemških krogov in vsled nezmožnosti naših državnikov srbski trg.
Pred časom smo imeli carinsko vojno z Kumunijo. Zakrivili so jo seveda naši agrarci. In kakšna je bila posledica? Naš industrialni izvoz se je v teku let znižal za sto in sto milijonov. Trg, katerega smo si le s težavo pridobili, smo za našo avstrijsko industrijo izgubili. In čeprav je prišlo pozneje do premirja, čeprav sklenemo z Kumunijo kot skesani grešniki zopet trgovinsko pogodbo, vendar ne bomo nikdar več zavzeli onega mesta v izvozu, Jakor smo ga imeli pred carinsko vojno. Rumun-ska živinoreja je zelo nazadovala, s tem se je zmanjšala kupna moč Ru-munije. Na naše mesto so stopili drugi konkurentje. Izpolnilo se je. kar trdi pregovor: Kjer se dva prepirata, se tretji smeje.
Dandanes se poje velika slava in hvala Nemčiji, da je preprečila vojno s Srbijo. Po naših mislih je pa Nemčija dobila kaj lepo darilo, oziroma nagrado za to svojo veliko »skrb« napram nam. Zanimivo bo pogledati čez dve ali tri leta statistiko našega izvoza in nemškega izvoza. Videli bomo, kako rapidno nazadujemo, dočim se nemški izvoz od dne do dne veča. Toda naši državniki tudi potem ne bodo izpregledali. Avstrijska industrija in trgovina se imati v prvi vrsti zahvaliti hujska. nju nemškega časopisja zoper jugoslovanske narode, da sta ju na I>ai-kanu izpodrinile nemška in angleškd industrija in trgovina.
Balkan gre isto pot, katero je hodila Avstrija. Tudi pri nas ni dolgo od tega, ko je lokomotiva nastopila svojo triumfalno pot, tudi Avstrija je bila navezana na pomoč tujega kapitala, tudi Avstrija je uvažala industriijske izdelke, katere je plačevala z* zemeljskimi pridelki.
Toda, kakor smo že omenili, se Avstrija industrializira. Industrializacija naše države se je začela na Češkem in se od tam razširja proti jugu. In tudi naše slovenske deželo se bedo industrializirale. Glavni trg
Sočutno je pritisnil dlan na oči in molčal ... a namah je iztegnil roko in nadaljeval poln gnjeva: »Tvoj hlapec sem bil, pa bil si mi kruti gospodar — delal sem ti s svojimi žulji od zore do mraka, pa storil sem ti premalo in zato si me spodil, kot psa od hiše. Moral sem v Ameriko, delal sem v jami trdo, a povrnil sem se in si postavil svoj skromni dom. Zapovedoval si oblastno in trpinčil si me, zakaj, smilil se ti nisem jaz, ne moja družina — brcnil si me kot psa čez prag . . .«
Odkašljal se je in govoril nekoliko tišje:
»Doletela te je zato kazen, bliža se konec tvoji slavi, zapravljal si in propadel si! Vsi slutimo tvoj pogin; slutiš ga sam, ko hodiš zamišljeno in popivaš, da si tešiš gorje. — Videl sem bolestni pogled tvoje dece . . . tudi ona sluti in se boji . . .
Sklonil je glavo . . . »Odpuščam« je šepnil polglasno in šel zamišljeno svojo pot . • .
. * *
Zgrnilo se je od vzhoda do zahoda ... in kot bi se utrgal plaz vrh gore in zbobnel v dolino . . . tako je udarila nesreča v Zarnikovo bogastvo. Stari je čutil sramotni konec in ni hotel čakati nanj . . .
Napil se je žganja in našli so ga zjutraj   y   podstrešju obešenega.
Udje so mu bili vsi skrivljeni, oči je imel strašno izbuljene, usta zabrek-la, jezik mu je visel globoko na brado in bil je po vsem telesu vijoličasto - črn ... In zaplakala je graščina .. . Zarnikove hčere so bile mahoma sirote. Mati jim je umrla pred leti, oče se je usmrtil, graščina je postala last gosposke . . .
In od nesreče in sramote sta za-plakali ponosna Ana in Magda . . . Čez noč sta zmanjkali, spremili nista očeta k pokoju. — Govori se, da sta se podali k nekim sorodnikom, a še danes se ne ve o njiju nič jasnega. Najmlajša Jelka pa je zajokala in se spustila na nesrečnega očeta, obešen-ca, ko so ga odvezali in ko se je zvalil po tleh . . .
»O moj nesrečni oče, kaj si napravil, zakaj si me zapustil?« in poljubila ga je na zatekla usta . . . »O oče, zdaj sem sama, brez tebe, moj dobri oče in brez mile matere . . . Zgani se oče in poglej nesrečno, zapuščeno hčerko . . . Premakni usta in pošepni — glej penijo se ti, oče« in obrisala mu je z roko pene, mešane s črno, napol strjeno krvjo . . . Ih-tela je in pritiskala glavico na razgaljene prsi ... In kot bi se hotela pomenkovati, tako je začela: »Čuj, dobri oče, glej kako sem sama . . . ali se ti ne smilim, tvoja Jelka, ki si jo vedno božal in ki sem hitela k tebi, ko so se ti umikali drugi •. • Ali
še veš, oče, kako sem te čakala vedno tam ob potu, ko si bil od doma in se bi imel vrniti — in ko si me ugledal, kako si hitel, padla sem ti v naročje, in ti si me poljubljal in govoril si: Jelka, ti si moja, ti moj biser ... O, oče« je kriknila in zopet tišina — le teško dihanje . . . »Oče, ne zapusti me«, planila je po koncu. Ozrla se je, blazen je bil pogled. Zakrilila je po zraku, črni mehki lasje so ji pali po ramah. Ozrla se je, pogledala srepo na mrtveca in padla nanj . ..
»Oče, oče, glej odtrgati me hočejo od tebe — glej prišli so, glej kako grdo gledajo volkovi — oče, oče, ne pusti, ne ...«
In že so jo zgrabile koščene roke ... Metala se je in se oklenila še krčeviteje mrtveca. »Oče, glej rabelj, volkovi, hu kako ...« In še en krik... Odtrgali so jo in šiloma odstranili... Vila se je, prosila in spet besnela — položili so jo v postelj, ko je omagala . R , 1
Prišel je zdravnik — pogledal je obešenca in ukazal, da ga odneso. Položil so ga v črno krsto brez vsakega okraska ... Niso jokali zvonovi ---brez duhovna in brez
vsakega spremljevalca---tiho,
brez šuma so ga odnesli štiri črni, mrki možje v mrtvašnico •.. Prišel je človek mimo, ko so ga nesli * , «
stresel se je, pokrižal in pogledal y stran---
Minilo je osem dolgih let... Peli so pri fari na vseh svetnikov dan zvonovi —. Jokali so tako žalostno kot še nikoli . . .
Stalo je dekle na cesti, zakrilo si je obraz in poslušalo — — — Zvonovi pa so plakali ... In zravnala se je mladenka... Pogled bolesten, skoro blazen . . . Strmela je pred se. Razkuštrani lasje so ji padali do pasa....   Obleka   obnošena, umazana,
čevlji raztrgani —. Strmela je--
Izza drevja se je svetlikalo zi-dovje, kot bi dremalo... Mirno, tiho
vse---Vzdrhtela je in zajokala
Jelka, ko se je vračala iz tujine; tudi njo je pognala usoda v svet--
»Ali kje je ono bogastvo, kje pre-šernost... Kje so oni vrtovi, kje so cvetke, ki sem jih gojila — vse, vse
zapuščeno---Pognali ste me v
svet med tujce in tam so me umorili,
uničili so to mlado življenje---
Kaj sem vam zakrivla, brezsrčneži. Vzeli ste mi očeta, vzeli ste mi vse... vse, vi tolovaji ...«
In mahoma se je spustila v tek — lasje so ji vihrali okoli glave, a ona je vpili in kazala proti graščini: »To je moj dom, vi lopovi« in izginila je med drevjem...
Zvonovi so peli otožno — jokali Jelka pa je stala spet na cesti in poslušala ---Ozrla se je še enkrat,
zamahnila z roko, zagrohotala se je in stopila naglo po lepi cesi----:
Zvonovi so peli otožno — plakali so, ko je stopila na pokopališče med
ciprese---Stala je nepremično
in zrla v morje luči---
Grobovi so žareli in iz plamena so se čuli globoki vzdihi — — — Plakali so zvonovi in plakali svojci
na grobeh---Plapolale so sveče
in .Jelka je zavila med gomile--
Ozirali so se vanjo in se s strahom umikali...
Iskala je Jelka med grobovi..* Grobovi tam so bili zapuščeni — — visoka, gosta trava je rastla na njih---
Stopila je med osamele temne gričke. — Tu niso gorele luči — —•
Kopica paglavcev se je potikala tod. Jelka je čakala---
»To je Zamikov grob, onega pijanega graščaka, ki se je obesil.«
Zasmejali so se fantje in šli dalje ... Jelka pa se je priplazila ne-neopaženo do gomile — spustila se je nanjo, tako da so jo pokrivali raz-puščeni lasje in tedaj je zaplakala kot otrok: »Oče, moj oče, glej vrnila sem se« je ihtela. »Veš, oče, pognali so me s culo v roki in prišla sem
med tolovaje---veš oče, tam v
tujini ubijajo---Izrabili so mi
zate industrialne produkte je pa Bal«
kan in orijent sploh.
Toda medtem ko je bila v prejšnjih časih trgovina v Orijentu, oziroma na Balkanu   skoraj edinole v
avstrijskih rokah, so nas že pred časom izpodrinile iz te pozicije dežele, ki so geografično precej oddaljene L>d Balkana.
Prav iste pojave — ki tako škod-jivo vplivajo na naš industrialni razvoj — vidimo v občevanju z drugimi državami. Kako neznatni so nagi trgovinski ounošaji z našim vzhod-iiim sosedom, z Rusijo, kjer nemška industrija tako zelo prevladuje. Dočim je znašal izvoz Nemčije v Rusijo 1. 1906. že 415 milijonov kron in se je ta izvoz predvsem nanašal na industrijske izdelke, je znašal naš izvoz v Rusijo v istem letu 69 milijonov kron, od teh je odpadala le polovica na industrijske izdelke. In temu j. vzrok edinole naša trgovinska politika, ki nam zapira meje Rusije. Noben izvoz ni trajno mogoč brez uvoza. In če hočemo željam agrar-cev popolnoma ustreči, tedaj moramo biti pripravljeni, da izgubimo .-oje najbližje odjemalce.
Zelo interesanten dokaz za našo ^labo trgovinsko politiko je pač tu-<:i zgodovina nase trgovinske mornarice. Razventega pa razmere v Trstu. Po dolgem premišljevanju in v udiranju so se vendar odločili, da začno zboljšavati to našo edino trgovsko luko. Vsak novi trgovinski minister se pelje v Trst, da se tam informira. Ta minister se pa kmalu umakne drugemu, ki napravi tudi informacijsko potovanje v Trst. Med-eni se pač dela — toda v tempu, ki .kor ne odgovarja vedno nara-- i; j c > čem u pro metu.
Toda tudi naš železniški promet 1 precej žalosten. Ce stavi industri-zdajpazdaj večje zahteve na želez-te že ne morejo popolnoma izsevati svojih nalog. Tisoči iu ti-i vozov   premoga leže   in jih ne
jo izvoziti. In industrija mora v :  ini   kupovati premog za kar naj-;šje cene.   Toda ne morda vsled te-:. ker je naša produkcija premoga
ta jima, temveč ker je naša pro-ua politika   kratkovidna   ter se pravočasno ne zaveda svoje naloge.
Edina   panoga naše trgovinske tike, ki iina uspehe, jo avstrijska davčna politika.   Edini finančni minister je dalekoviden.
Jeremijah!
Slovenski Učitelj,«   list »Slom-\irjev« in klerikalnih prijateljev iteljstva, prinaša v zadnji številki le zanimiv člančič:
Resna beseda.
Liga X.
Tri tedne že deluje deželni zbor njski. Trdne nadeje, da se v tem j -•■danju   vrže med stradajoče šol- j kranjskega   ljudskega šolstva ] saj d rob t i na, so šle — kakor čujemo » vodi. Kje naj se zdaj pritožimo, l    naj iščemo zaslombe? ...
Hvalimo trudaljubnost naših po-..<••■ v. odobrujemo, če se ljudstvu ljuje ceste, če se mu preskrbuje va pitna voda itd. Zahtevamo pa da se ne zanemari tisti del dc-služečih činovnikov, ki skrbi za evno omiko našega naroda. Do- j
dolgo   že   trkamo, predolgo že imo. Čas je že vender, da se ota-. »   solze   skrbnih    učiteljskih so-g, ki ne morejo preskrbeti svojih gih otrok. Kaj pa naj rečejo tisti si tovariši, ki so po krivici pri-ijšani vsled    izjemne    in na-nost neumljive postave o draginj-dokladil Kje drugod bi trpeli po-ivo, ki enakotrpečim, enakodelav-
*--—■ —i-Jg=ga^^^^^^BjaB—
i in vrnila sem se — o, oče, ko bi
j a k tebi leči---Glej kako
zapustili — še niti sveče ti niso
i na grob--« in tedaj je vstala,
• plaho   naokrog in izginila
1 gomile---
Vzela je na bližnjem grobu na-! dogorelo svečo in jo vtaknila v
-vojega očeta--Stala je in
r!a oči v tla---Molila je —
• *
Naenkrat se je zdrsnila na celem Ozrla se je plaho. Nastal um na grobe h.     Zamolklo vpitje '•ulo. Zvonovi niso jokali ubra-• f'ulo se je zamolklo brnenje. '/.nžarelo je nebo. Dvignil se je •u skoro do oblakov . . . Pri fari ilo plat zvona. Nebo je krvavelo.
a je graščina---
Plašno je zrla Jelka, pa namah zakrilila z rokama in zavpila: — '"S glej maščevanje, ki vpije do —«. Zrla je nepremično, nato pričala: »Oče, oče, gredo — zve-fjo me, zaprejo me in mučijo me —
'redo, gredo, čuj verige--Oče,
tebi, k tebi v naročje!« Blazna je '*ala črez grobove z razprostrtima
Uma---Strašna je bila, ko
- tako izginila v ožarjeno noč--
Tri dni po ognju so našli ne-ff^no Jelko, ko jo je priplavila Jda do jeza .. •
nun učiteljskim močem rele neprimerno divergentne koae kruha t! Ali bo ta »unicum« postave še dalje mučil in dražil slovensko učiteljatvo? Polivamo slasti tiste može, ki so zakrivili to nesrečno kurioziteto, naj jo čim p reje popravijo. Potrpeli smo dosti dolgo, tolažili smo se z upi, požirali smo obljube in same obljube, zdaj naj pa pridejo dejanja, če ne, bomo tudi mi, ki čutimo in živimo, delamo in trpimo s »SLS.«, svoje ravnanje umerili po plačilu, ki se nam daje.
Pribijemo za odgovor tistim, ki se   izgovarjajo na velik del ljudski stranki    nasprotnega učiteljstva na Kranjskem, tudi to: Ali se možje poslanci ne zavedajo, da so dali svoj čas dobršno draginjsko doklado povečini tistim, ki smešijo našo stranko in »Slomškovo zvezo«? Poštene učiteljice — in večina izmed njih je po-j stena — mnogo mlajših delavnih in j zglednih Slomškarjev   in katehetje j pa se v pomanjkanju zgražajo nad I nelojalnostjo deželnih očetov do lastnih, zvestih strankarjev!
In starčki, ki so vkljub trdnemu naporu v šolski službi osiveli — ali se vam ne smilijo, ko se morajo v visoki starosti še vedno ukvarjati z razposajeno mladino, da si pribore zadosten grižljaj zase in za svojo družino,   ko bi že zdavnaj zaslužili
j dostojno pokojnino? Težko breme vlečejo in vlečejo dalje, mučijo sebe in druge, — toda pomagaj si, če si moreš! Umaknili bi se radi čilejšim močem, ali stradanja ob borni penziji se vsakdo boji. Prod očmi imamo slučaje, ki morajo človeka res do solz ganiti. Poznamo moža-poštenja-ka, ki službuje že čez 40 let. Bolan je, težko govori, še težje hodi, pa si ne upa prositi za pokoj, ker ve, da ob    današnjih draginjskih kalamito-
| tah ne bi mogel preživljati sebe in ljubljene družine z borno pokojnino. Gospodje poslanci! Malo več srca za trpine, ki ste dolžni zanje pošteno skrbeti!
Veselimo se od srca, da gre naša javna stvar krepko naprej, toda ne brez zasluge krščanskega učiteljstva. Ali bomo napredovali? . .. Da, če nas boste okrepili; drugače pa bomo omagali ter se omejili na najnujnejše, kar moramo storiti. Trpela bi pri tem dobra stvar, naša šola, trpela izobrazba slovenskega ljudstva. Široko — precej nestrankarsko srce in začuda darežljive roke ste imeli gg. poslanci zadnjič do deželnih uradnikov, ki niso bili nič silni in tudi ne preveč potrebni (vsaj nekateri ne); — zadnji čas je, da ne porivate v kot iu pa v nasprotje tistih, ki so res vaši, ki pa so v sili tudi silni!
Prinašamo čitateljem v zabavo ta odlomek! Je pač »resna beseda!« Pri nas je moč; — če mi hočemo, se plače zvišajo! Tako je! Ha, ha — ali ni to komedija! In kako resno ti ljudje zahtevajo, a predsednik in odbornik »Slomškove Zveze« glasujeta proti zvišanju. Tako je, gospoda, saj ste »zvesti strankarji« in ravno to strankarstvo vas je ubilo, da pljujejo sedaj vaši zastopniki v lastno skledo. Pritožili bi s radi ? . . . Seveda — a komu? Povemo vam dober svet, a na uho — papežu v Rim! Tu dobite zaslombe, mogoče bode še padel kak Petrov novčič! Res »nesrečna kuri-joziteta«!
V isti številki »Slovenskega Učitelja« pa čitamo pod naslovom: »Naš dan«: poročilo o skupščini ^Slomškove Zveze« na Brezjah. V tem poročilu je med drugim čitati tudi tole: »Enako naj zadostuje, če samo omenjamo, da je došla cela vrsta pozdravnih brzojavk odsotnih članov in prijateljev naše organizacije, ki so z oduševljenim zanosom izražali edinstvo in simpatije s prebujeno »Slomškovo zvezo«. V čast in ponos nam je bilo, da je zborovanje počastilo kar šest naših zastopnikov, državnih, ozir. deželnih poslancev ter mnogo veljakov svetnega in cehovskega stanu, ki so s tem izpričali, da »Slomškova zveza« ni osamljena, ampak ima za seboj tisto velikansko stranko našega katoliškega ljudstva, v kateri je vsa moč in ves vpliv.«
»Presrčne so bile besede, ki sta jih govorila poslanca Pogačnik in Mandelj. Iz njunih izvajanj je odsevala iskrena ljubezen, ki jo imajo naši poslanci do krščanskega učiteljstva, pa tudi zagotovilo »zvestobe za zvestobo«.«
Torej šest državnih in deželnih poslancev je bilo na njihovi skupščini. Poslanci, pripadniki »velikanske stranke«, v kateri je vsa moč in ves »vpliv« po zatrdilu »Slovenskega Učitelja« samega, so zagotavljali »Slomškarje« svoje iskrene ljubezni ter jim obljubljali »zvestobo za zvestobo«. Par tednov kasneje pa so prav tisti poslanci v deželnem zboru ne samo glasovali proti povišanju učiteljkih plač, marveč so celo dva učitelja-poslanca — Jakliča, predsednika »Slomškove zveze«, in Ravnikarja, uglednega člana te zveze — prisilili, da sta tudi ona morala glasovati proti predlogu za povišanje učiteljskih plač in s tem pljuniti y svojo lastno skledo.
Učitelji, člani »Slomškove zve-ze«,ali se vam bodo sedaj odprle oči, kakšne velike prijatelje imate v klerikalcih! Ako niste slepi, boste spregledali!__
0 belobrcnjskl železnici.
V smislu pogodbe, ki jo je leta 1907. sklenila avstrijska vlada z ogrsko, bi morala biti železniška proga, ki ima vezati Dalmacijo z ostalo monarhijo, dograjena na avstrijskem ozemlju do konca leta 1910., oziroma 19.11. Takoj po sklenjeni pogodbi so sicer pričeli inženirji trasirati progo, toda z zgradbo še niso pričeli do danes, dasi se nagiba h koncu že leto 1909.
Vzroki, da se že ni pričelo z zgradbo, so različni. Neprestane politične komat ij^ v tostranski in ono-stranski polovici &o mnogo zavirale izvršitev železniškega načrta.
Največja, nemara glavna ovira, da se ni pričelo z zgradbo že lani, pa je bila vojna napetost med Av&tro-Ogrsko in Srbijo prošlo leto.
Država je porabila   vso razpoložljivo gotovino za oboroževanje, za mobilizacijo in nabavo   raznega v vojni potrebnega materiala. Za razne kulturne namene, za zgradbe železniških prog in za druge nujne potrebe ni državni upravi preostalo niti vinarja. Zato je bila odložena tudi zgradba dalmatinske ali kakor mi ; pravimo belokranjske železnice. :       Ko je bila   odstranjena vojna j nevarnost,   se   je   sicer železniška j uprava takoj zopet lotila vprašanja j zgradbe imenovane    železnice, toda j izvršitve ni mogla posebno pospešiti, ker so bile    državne blagajnice — prazne. Vkljub temu so se ustvarili vsi predpogoji, da se z zgradbo železniške proge prične   v najkrajšem času.
Tako so akcije stale do nedavnega časa.
Pred štirinajstimi dnevi pa je priobčil »Slovenec« članek o belokranjski železnici, v katerem je zatrjeval, da zavlačuje zgradbo belokranjske železnice edino finančni minister vitez Bilinski, češ, da nima potrebnega denarja za zgradbo, ker je na moledovanje poslanca Ivana Hribarja odpisal mestu Ljubljani na potresnem posojilu dolžni znesek po 900.000 K. »Slovenec« je torej očital županu Ivanu Hribarju, da je on in nihče drugi zakrivil, da se že ni letos pričelo z zgradbo belokranjske železnice. Vsak razsoden človek ve, da je taka trditev nesmiselna in naravnost abotna, trditev; ki jo sme servirati samo list takšne kvalitete, kakor je »Slovence«, ki razpolaga s takimi čitatelji, ki verjamejo celo n a jgo rosta sn e jši m gl u post i m.
Ne da bi zavračali budalosti »Slovenčeve«, nego ker smo se zanimali za slanje stvari same, smo se informirali na merodajnem mestu o zgradbi belokranjske železnice.
In iz popolnoma kompetentnoga vira smo izvedeli to-le:
Da se še ne gradi belokranjska železnica, ni zakrivil finančni minister P>ilincki, temveč interesent je sami, ki so do železniškega ministrstva prihajali z raznimi novim? varijanta mi. Zlasti veliko »zaslugo ima na tem klerikalni in zelo »modri« bivši okrajni g!avar, črnomalj-ki Žepnek, ki je ministrstvo nadlegoval neprestano z vedno novimi projekti.
Sedaj je železniško ministrstvo že odredilo novo revizijo tras — teh - je šestero — in se bo po končani reviziji odiočilo za eno ali -drugo, na kar se trpkoj prične z zgradbo.
Toliko v pojasnilo slovenski javnosti in belokranjskemu ljudstvu.
Seiiijii! taSojel
na
narodno-napredne stranke
ki bode
v BGdeljOf 24. oktobra
točno ob polu 11. dopoldne
v veliki dni Mm doma".
Dnevni redi
Poročilo o deželnoiborskem zasedanja In političnem položaja.
Poročajo deželni odbornik dr. Ivan
Tavčar, deželni poslanec dr« Karel Triler    in   državni   poslance župan
Ivan Hribar.
Narodno-napredni volilci, pokažite svoje zanimanje in pridite zanesljivo vsi brez izjeme na ta velepomemben shod!
jznL ouoT mrapuit uran.
Državni zbor.
Položaj.
Dunaj, 22. oktobra. Včeraj je imel Poljski klub sejo, na kateri se je soglasno sprejela sledeča resolucija: »Z ozirom na to, da sedanji politični dogodki prete ugonobiti kon-stitucijonalno življenje in je parlamentarizem v resnici ilnzoričen, obstaja Poljski klub pri svojem prejšnjem sklepu, ker stremi za utrditvijo in poglobitvijo konstitucijonal-nih pravic, izreka priznanje svojemu načelniku za njegovo v avgustu t. 1. započeto in za delavnostjo parlamenta   smerečo   akcijo in naroča pred-j sedstvu, naj vstraja v svojih name-I rah in vse stori, da se omogoči po-j toni pogajanj uspešno zakonodaj alno j delovanje.«
Sklep, o katerem govori resolucija, se je storil v poletju na predlog Stapinskega in izreka, da smatra Poljski klub redno delovanje parlamenta za vužno zadevo ter bo zato vse poskusil, da se ustvari parlamentarna večina na podlagi delavnega programa.
Dunaj, 22. oktobra. Češka ministra bota demisijonirala še pred onim ministrskim svetom, na katerem se bo sklepalo o sankciji deželni h jezikovnih zakonov, na podlagi izjave barona Eienertha, da bodo ti zakoni sankcijonirani. Tako se bo delna kriza hitreje razvila v popolno.
Plenarna seja.
Dunaj, 22. oktobra. V današnji seji je vložil ministrski predsednik vladine predloge in sicer: spremembo poslovnika, aneksijski zakon, zakon proti pijančevanju, socialno zavarovanje, ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju, 50mili-jonsko odškodnino Turčiji, trgovsko-politični pooblastilni zakon itd. — Nujne predloge so vložili: poslanec Drexel glede draginje, posl. Kramar predlaga izvolitev odseka 52 članov, j da izdela zakon o varstvu manjšin, j posl. Durieh o manjšinskih šolali, posL Kalina o izgredih proti Cehom na Dunaju, posl. Grafenauer predlaga, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju rubrika »občevalni jezik« nadomesti z rubriko »materinski jezik«. Dalje je vloženih 292 navadnih predlogov; med njimi je predlog poslanca Rvbara, naj se ustanovi v j Trstu drž. obrtna šola s slovenskim učnim jezikom.
Koncem seje je posl. Dobernig ! protestiral   proti pavšalnemu očita-! nju   ravnatelja   praške železarske ' družbe Kestranka, ki je izjavil, da poslanci izrabljajo svoje mandate v dosego osebnih koristi. Predsednik Pattai se je protestu pridružil in pozval Kestranka, naj imenuje imena. Na to je šc poljski socialni demokrat Rreiter govoril o usmrtitvi Ferrerja in je obžaloval, da ni tega dogodka omenil    niti    starostni predsednik Funke,     niti   izvoljeni predsednik Pattai.
Sprememba kabineta?
Dunaj, 22. oklobra. »Neues Wiener Tagblatt« piše, da se v me-rodajnih krogih uvažuje o rekonstrukciji kabineta. In sicer da sta dva načrta; po prvem bi se ministrski predsednik Bienerth obdal s samimi nevtralnimi osebami, po drugem pa bi pritegnil stranke k vladnim poslom, t. j. ustvaril bi novo koalicijo.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 22. oktobra. Pogajanja se vrše v smislu vladarjevih želja. Poslanec Hollo je izjavil, da bi bančna skupina pod gotovimi pogoji odstopila od zahteve po samostojni banki.
Srbija.
Skupština«
B e 1 g r a d , 22. oktobra. Predsednik Nikolič naznanja, da je ministrstvo demisijoniralo. Nato se prečita proračun za leto 1910. Dohodkov bo 112,800.000 dinarjev in troš-kov 111,500.000 dinarjev.
Ministrska kriza.
B e 1 g r a d , 22. oktobra. Rešitev krize se je nekoliko zavlekla, ker zahtevi mladoradikalcev, naj se notranje ministrstvo prepusti njim, nasprotujejo staroradikalci.
Grško.
Atene, 22. oktobra. Kralj je vse ministre povabil na kronski svet, ki bo 30. t. m. Cuje se, da bo v kronskem svetu kralj naznanil, da odstopa,
Španija.
Novo ministrstvo.
Madrid, 22. oktobra. Liberalni in republikanski krogi so vzeli vest o novem ministrstvu z Moretom na čelu z zadovoljstvom na znanje. * Ferrer.
Madrid, 22. oktobra. »Impe-rial« javlja, da je vest o atentatu na državnega pravdnika y Ferrerjevem procesu izmišljena.
Robo je zastopa Mro volio?
Prehodil sem razne kraje naše Dolenjske, videl tu mnogo ljudskih potreb, ki zahtevajo nujne odpomoči, in videl tam mnogo gorja, katerega odmevi kličejo ljudske zastopnike na lice mesta, da se tam sami na lastne oči pouče o neznosnem stanju dolenjskega kmeta.
Ljudska volja stremi po odpomoči v ljudskih potrebah. Zato me je tembolj zanimalo, kako bodo pooblaščenci ljudstva v deželnem zboru zastopali in izpolnili ljudsko voljo. — Brez vsakega slabega, najmanj pa brez kakega sovražnega naziranja do poslancev »SI. ljudske stranke«, moram reči, da me je to, kar sem v deželni zbornici od te strani slišal, nemalo presenetilo. Razpravljalo se je sicer o mnogih važnih ljudskih potrebah, kakor o napravi vodovodov, o popravi cest itd., vendar če sem vse te razne predloge, interpelacije in prošnje v duhu primerjal z množino mnogo nujnejših, važnejših potreb, sem dobil nehote utis, da imajo ravno najuplivnejši poslanci ali najmanj smisla/ ali pa najmanj srca, da bi ljudstvu ravno tam naj-preje pomagali, kjer mu je najbolj potreba. In večkrat, ko je zlasti dr. Šusteršič slovesno izjavljal: »Mi zastopamo tu v deželnem zboru voljo našega ljudstva,« sem se le težko premagoval, da mu nisem doli z galerije zaklical: »Ni res, gospod doktor! Kaj ste ravno Vi storili za Vaš okraj? Dajte odgovor, ali poznate sploh ljudstvo Vašega kraja? V takih trenotkih so mi prišli na misel ubogi Radenci, ubogi Lučani, ubogi Grosupeljčani i. dr., ki že leta prosijo pomoči, da bi se regulirale njih močvirnate kotlinske doline, po katerih preplavlja Krka travnike, polja in cele vasi. Na misel so mi prišli oni kraški kraji naše Dolenjske, koder hodiš uro in uro, ne da bi zasledil ponekod sploh kake, najmanj pa zdrave pitne vode. Gospodje, Vi na dolgo in široko in na debele stroške dežele razpravljate vprašanje o izkoriščevanju vodnih sil, toda povejte, kdaj in kako se je reševalo vprašanje: Koliko krajev je na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer o vodi ni duha ne sluha, oziroma, kjer potoki in studenci leto za letom vedno bolj ponicajo, vsahujejo pred očmi prizadetega prebivalstva. Resnici na ljubo sicer priznavam, da se je to vprašanje glede nekaterih krajev razpravljalo tudi v tem zasedanju, vendar pogrešam med njimi mnogo imen ravno najbolj prizadetih krajev. Dovoljeno mi bodi vprašanje: Ali ima deželni odbor sploh kak pregled o splošnih razmerah na Kranjskem? Ako ga ima, in ako je o njem poučen, potem mu mora biti jasno, da, ako se hoče to kočljivo, za ljudstvo življensko vprašanje, resno in temeljito rešiti, treba je v prvi vrsti splošne, temeljite uravnave kraških voda Notranjske in Dolenjske. Dokler ni to vprašanje skupno rešeno, so takorekoč venkaj vrženi vsi stroški, namenjeni le posameznim krajem. To velja zlasti glede Dolenjske. Za Notranjsko vsaj nekateri gospodje skrbe, dočim se Dolenjsko le s praznimi obljubami odpravi.
Poglejmo v Radensko dolino! Kako lepa, kako plodonosna bi bila ta dolina, da jo voda vsako leto večkrat ne poplavlja, da jo podzemeljski tok povirja Krke vsled prenizkega padca ne pretvarja v močvirje, ki se na več krajih vseda in do vode pogreza.
Ljudstvo plačuje davek za ta zemljišča, ki mu včasih nič, navadno pa niti za stroške obdelovanja ne nese. Kmet, ki tod doli seje in sadi, dela to z isto negotovostjo, kakor stavi v loterijo. Prva prihodnja po-vodenj vzame mu ves trud, ves up, vse stroške. Še občutneje so poplave sredi leta, kakor je bilo 'to n. pr. lansko leto začetkom avgusta; s poljskimi pridelki vred gre tudi tisto bore, večinoma smrdljivo seno, katerega tuja živina niti ne mara. In potem, gospodje, ki zastopate voljo ljudstva, ali Vam je znano, da je ubogo ljudstvo v vedni nevarnosti, da se mu pod vozom, da celo pod nogami naenkrat ndere zemlja do podzemeljske kotanje! Se ne udere povsod, ali nihče ne ve, kje in koga ta nesreča zadene. Neredni tok raznih pritokov si dela do metra široke, med seboj ločene vijugaste ovinke in trga z bregov še tisto ped zemlje, ki bi jo kmet krvavo zase potreboval. Vsa, Čez uro dolga dolina, je razrezana in razdejana na vse strani, obkoljena z vsedami, prepadi, retji in kotanjami. In vendar mora kmet plačevati davek za zemljo, kakor če bi bila cela in plodonosna.
Ne vem, gospod doktor, koliko in kaj ima Vaš mandat opraviti v Radenski dolini. Znano pa mi je, da so se Radenci že lansko leto obrnili na Vas, na deželno vlado in deželni odbor z nujno prošnjo za odpomoo. Obljubilo se jim je, da pride komi-
sija pogledat. Toda te komisije Se do danes ni bilo. Znano mi je, da so ae
ti reveži, uvidevši kako izpolnjujete voljo ljudstva, ob letošnjem zimskem zasedanju deželnega zbora zopet zglasili nri Vas, memla celo dvakrat; &li so tudi k tovarišu in deželnemu odborniku dr. La*ipetu, ki jih je oblagodaril z najlepšimi obljubami. In zopet so šli reveži, to pot v dobri nadi, da se jim ljudska volja vendar £e nekrat izpolni, domu in čakali so zopet »komisije« — celo leto zastonj. Pa dobro ljudstvo je to in silno potrpežljivo.
Prišli so ob zadnjem zasedanju zopet ponovit svojo prošnjo. Tu pa jenja mojo znanje; ne vem, kaj se jim je že to pot obljubilo, vem pa, da y deželnem zboru glede Radenske doline ni bilo obravnavano, preslišal menda nisem.
Gospodje, ki se v deželnem zboru ponašate in opirate na ljudsko voljo, vprašajte, kadar ste sami med seboj, ali sami s seboj, Vašo vest, kako izpolnujete svojim volilcem dane obljube, kako zastopate voljo Vašega ljudstva! Nisem imel nikdar namena v svoje skromno poznanje domoznanstva vplesti politiško tendenco in če sem v najboljšem namenu vendar to storil, zahvaliti se imam, oziroma zahvaliti se imate Vi Vašim lastnim zagotovilom, da izpolnujete voljo ljudstva — kar pa Vam — oprostite, doslej vsaj še ne morem verjeti. Sicer pa slučaj o Radenski dolini ni osamljen in o njem vsega tudi še nisem povedal.
Đr=eTJ?t2 red s
i) Fore&IIo o deieincrcorskeai sa-
ffr-!.Trs|K ivk poli&šnssa položaja. Poroča deželni očhzrniL dr. I^aa Tavčar.
Zamišljeni!:!.   naprednjaki   iz logaškega okraja, psvoje zanimanja in pri-.*.  .*.   dite vs! na shod l
-- Izredna seja občinskega sveta bo v torek 26. t. m. ob 5. popoldne. Dnevni red priobčimo v ponedeljek.
-j- Hrvati o i-edeijskem klerikalnem shodu. Zagrebški »Pokret« piše o nedeljskem klerikalnem shodu med drugim to-le: > Slovenskim klerikal-c dj je postal njihov dosedanji teren preozek, za to ga hočejo razširiti. Zls li jim dela skomine Hrvatska. Tam vlada še velika razoranost, ne opaža se še iako jasno kakor v slo-ven »kili zemljah borba svobodomiselnih in klerikalnih skupin; hrvatski klerikalci še vobče niso organizirani, zato se slovenski klerikalci nadejajo, da bedo v tem splošnem metežu vlovili kako ribo. Razmišljali so d« Igo* pod kakšnim plaščem bi pričeli svojo akcijo. In izšel je v »Slovencu« poziv za jugoslovansko združitev. G. Stipa Radie se jc takoj jel za to stvar »interesirati«. Končno se je rodila tudi bleja klerikalnega »slovanstva«.S tem se je tudi Radič zadovoljil . . . Slovanski del te skupščine je uspel zelo klavrno, lahko se celo trdi, da jc v tem oziru končal s popolnim fiaskom. Stapinski je v za-dnjem trenotku popravil svoj po-grešek, ki bi se sicer najblažje izraženo moral proglasiti za politično nekorektnost. Prepričani smo, da bo tudi češka agrarna stranka uvidela svojo zmoto, da bo poleni »vseslovenski« stranki ostal samo še Radič. Naša skrb mora biti, da jim na naši zemlji preprečimo akcijo, ki bi merila na to, da bi se naše ljudstvo, kakor slovensko še bolj ukovalo v spone črnega klerikalizma in duševnega robstva ...«
+ Na notico »Slovenca« z dne 22. t. m. odgovarja odbor »Napredno politien. izobraževalnega društva za Kolizejski okraj« sledeče: Ni res, da je društveni odbor sklical sestanek samo glede Bibra, pač pa je res, da se je med drugimi rečmi tudi ta točka pretresa val a. Ni res, da bi g. Gorše stvar pobijal, pač pa je res, da je on samo pojasnil stvar, da ni tako, kakor se je med ljudstvom govorilo. Ni res, da g. župan ni hotel priti na sestanek, res pa jc, da je bil gospod župan isti dan z g. svetnikom Duffe-jem v Brnu radi obrtne šole. Kar se tiče   »Slo ven če vc« trditve,   da med
naprednjak! gineva zaupanje v g. župana, povemo klerikalni gospodi na vsa usta, da je nase zaupanje v g. župana in državnega poslanca tem trdnejše in večje, Čim ljute je ga napadajo klerikalci, ker vemo, da je na pravi poti, sicer bi ga »Slovenec« ne napadal.
+ Resnica In »Slovence«. Piše se nam: Da sta to dva čisto nasprotna pojma, v tem smo si pač že vsi edini, ki čitamo »Slovenca«. Že od nekdaj je lagal, kar je mogel, a zadnji čas je pa postal uprav leksikon laži. Se pač pozna, da ima glavno besedo gospod Terseglav — n. b. ne oni, ki se je na gimnaziji zavzemal za svobodomiselstvo in ki je v Kranju prenašal soho svetega Antona za mejo, temveč ekslemenatar, penzijoni-rani framoson in ustanovitelj nove vere, nove morale. — Sledove Terse-glavove južne krvi je videti skoro v vsaki številki »Slovenca«. Svoje najhujše želo pa je obrnil proti svojim nekdanjim somišljenikom, proti svobodomiselnem dijaštvu. KaJ zato, če zmanjka resnice, kaj ne tovariš Terseglav, saj je v Gospodovih očeh tisti človek bolj zaslužen, ki natolcuje svojega bližnjega, če mora lagati, še bolje, nebesa so mu zagotovljena, čujte ljudje in strmite: radikalen študent je snedel pred obhajilom žemljo. To grozno vest je prinesel v četrtek »Slovenec«. (Pardon g. Terseglav, nikarte se zadaviti s to radikalno žemljo, če izveste resnico.) Zanimali smo se, kdo je ta radikalen zločinec, ki je pri maši, oziroma pred obhajilom jedei zemljo. In kaj smo izvedeli? Evo fakta! Dijak, osmošo-lee, ki je imel veselje do zemlje, ni radikalec, ampak nasprotno najhujši nasprotnik radikalne ideje. Niti narodnjak ni. Vsaj naše ponižno mnenje je, da človeka, ki hodi v kazino sedet, ne moremo več prištevati narodnim ljudem, še manj pa pristašem mirodno-radikalnega dijaštva. Seveda, čemu bi napadal list, ki stoji na tako vzvišenem stališču kot »Slovenec«,   tako brezpomembno ničlo,
j kot je ta nemčurski dijak. Toda fakt je tukaj, v javnost mora priti — že z ozirom na temeljne pojme sv. kato-
; liškc cerkve, in treba ga je naprtiti radikalnemu študentu. Menite pač, da so radikale! tako ponižni, da bodo mirno stali vam, g. Terseglav, za model, na katerem bodete poskušali svo-
\ jo južno, laško kri. Quod non, amice! Še bo prišel čas, g. Terseglav, ko bodete spoznali, da bi bilo boljše, da bi pustili radikalno dijaštvo na miru, a bo prepozno. Kadar vas bo zopet silila vaša južna kri h kaki taki laž-njivi notici, kot je v četrtkovi številki, takrat se spomnite ne samo na kostanj, temveč tudi na žerjavico, v kateri se boste opekli svoje prste. Lahko se dogodi, da javnost izve, kakega »svetnika« si redi klerikalizam v osebi g. Tersegiava.
-j- Dvojna mera. Za Hubadove-ga ravnateljevanja je še bilo, ko so starši kranjskih dijakov ponovno vložili na deželni šolski svet prošnjo, da bi se dovolila njihovim sinovom, ozir. varovancem telovadba pri Sokolu in — to v posebnih urah. Vsled toplega priporočila tedanjega ravnatelja je bila prošnja seveda vedno odbita, dasi se je ugodilo ei aki prošnji v Ljubljani že pred leti. — Pa dobili smo čuka, in glej: dijaki in profesorji posečajo tam telovadnico. Šolska oblast pa ne vidi nič, in tudi slišati noče ničesar o tem, dasi je, kakor čujemo, prijela par dijakov, ki so šli v mnenju, kar je dovoljeno tam, je dovoljeno tudi tu, v sokolsko telovadnico, takoj za ušesa ter jim zapretila s kareerji in drugimi taki-
; mi dobrotami. Zakaj pa se niso prijeli tudi oni, ki so bili in so še obiskovalci telovadnice v mežnariji? In še kako lahko se izvedo njihova imena! Vprašati je potreba samo par članov profesorskega zbora, ki v svoji službeni vnet osti tam »nadzorujejo« telovadbo. No pa vsaj se onim ne more zgoditi nič, kakor jim je to zagotovil nek profesor dr. Pečjakove-ga prvega reda, in telovadba tam je tudi pod umnim strokovnim nadzorstvom, kakor je to zagotovil neki ravnateljski kandidat.   Ali je res ta-
\ ko? Dvomimo, da bi bil ves profesorski zbor istega mnenja. Najbolje bi bilo vso zadevo urediti na pristojnih mestih, kar upamo, da se bode skoro zgodilo, ako pa ne, pa na svidenje!
+ Odlikanost klerikalnih poslancev. Somišljenik nam piše: Da klerikalni poslanci niso gentlemani, to sem vedel, da bi pa bili surovi in neotesani, kakor najzanikrnejši žganja r v gorah, tega pa si le nisem mislil. Za časa zadnjega deželnozbor-skega zasedanja sem bil slučajno par dni v Ljubljani. Obedovat in večerjat sem hodil v neko znano narodno gostilno. Opravljajoč svoje posle sem se nekega večera nekoliko zakasnil. Ko sem vstopil v gostilniško sobo, sem takoj zazrl veselo družbo gospodov, ki o bili izredno glasni. Mirno sem se vsedel k mizi ter naročil večerjo. Družba pri sosedni mizi je bila vedno glasnejša, da sem natanko lahko slišal najsurovejše žaba vi j ice na naprednjake, zlasti pa na
napredne poslanca. Na meneč se za zabavljice sem mirno povečerja! ter poklical natakarico, da plačam. Ker sem bil navajen po večerji nekoliko posedeti, je dekle prihitelo začudeno vprašanje: »Kaj, ali že hočete oditi!« Ko sem ji to potrdil in pripomnil, da ne maram poslušati zabavljic od sosedne mize, je dekle jezno zaklicala: »Kaj neki hodijo ti klerikalni po-. slane i. semkaj, vse goste nam bodo prepodili!« V tistem hipu je vstopila v sobo meni neznana zelo distingvi-rana dama. Vljudno je pozdravila ter se vsedla k mizi tik klerikalne. Eden izmed klerikalcev se je ozrl. Opaziv-Ši damo, je glasno vprašal: »Ali poznate ono-le žensko?« Ko so mu odkimali, je rekel glasno, da je bilo slišati po vsi sobi: »To je žena tistega liberalca, ki je pravkar gobezdal v deželnem zboru«. Kakor dogovorjeno, so nato vsi jeli zabavljati na onega liberalnega poslanca. Niti dobrega lasu niso pustili na njem. Njegova soproga, bleda, tresoča se od gneva in žalosti, je vstala ter zapustila lokal. Tudi jaz sem vstal. Poklonil sem se proti klerikalni mizi ter za-klical: »Fej vašemu postopanju! Znosite svojo jezo na moža, ženo pa, ki se ne more braniti, pustite na miru!« Nato sem obrnil osuplim klerikalcem hrbet in šel. — To pismo pri-občujemo brez komentarja.
-j- To so geografi! Včerajšnji »Slovenec« je priobčil tole brzojavko: »Carigrad, 21. oktobra. Po bitki blizo srbske meje med turškimi vojaki in Kurdi so Kurdi pobegnili preko meje v Srbijo in pustili na mestu 400 mrtvih.« — So pač podkovani ti »Sloveneevi« uredniki v vsem in tudi v geografiji, ko postavljajo azijske Kurde v bližino srbske meje! Ali pa učeni »Slovejičevi« uredniki mislijo, da med Arnavti in Kurdi ni nobene razlike? Ako bi kdo mislil, da je bila to slučajna po-j mota, se silno moti, ker takih »pomot« najde človek v vsaki številki »Slovenca«, četudi ga urejajo sila »učeni« ljudje.
+ Čast kradejo, a če jim stopiš na rep, na tarnajo. Celovški Mir ima v zadnjem času zelo na piki tajnika »Družbe sv. Cirila in Metoda« župnika Berceta. Ni je bilo v zadnjem času skoro številke, v kateri bi ne bil priobčil kake strupene notice o njem. Posebno zlobno je Berceta napadel v svoji zadnji številki, kjer mu je med drugim tudi očital, da je povzročil krvave dogodke v Sori. Ker župnik Berce ni mož, ki bi se dal mirno žaliti, je zagrozil gospodom okrog »Mira« s tiskovno tožbo. To pa je zadelo »Mirovce« v živo. Današnji »Mir« tarna in javka zaradi tega ter ves obupan kliče: »Gospod Berce se je zatekel pred celovške porotnike ter kliče zoper nas nemške nacionalce za sodnike v slovenski zadevi!« Ali ste videli junaško »Mirovo« gospodo, kako se sedaj zvija in ječi, ko se ji je stopilo na rep? Prav čudno moralo imajo, kakor se vidi, gospodje pri »Miru«. Oni bi smeli poljubno blatiti vsakogar, nihče pa bi njih ne smel radi žalitev prijeti za ušesa, češ, za Slovenca je nedopustno, da bi se zatekel v obrambo svoje časti pred nemško - nacionalne celovške porotnike! Če bi ta nazor obveljal, po-potem bi seveda bili gospodje okrog »Mira« sakrosanktni in lahko bi hladnokrvno rojakom naprednega mišljenja kradli čast in poštenje, kolikor bi se jim zljubilo. Toda takšnih tepcev ne bodo našli, da bi jim šli na ta lim in naj sedaj, ko jim teče voda v grlo, Še tako tarnajo in javkajo!
+ Zaključena kravja kupčija. Dasi je klerikalna stranka Stjepana Radiča in njegove pristaše kupila, priznava sedaj v svojem glasilu »Dom« Radič sam, ki piše med drugim: »Naša tiskarna je zahtevala in dobila pošteno in solidno posojilo, (pošteno, ker daje zanj zadostno jamstvo, a solidno, ker ni na oderuške obresti) kakršnega noben hrvatski denarni zavod neče ali ne more dati.« Ne vemo, če bo našim klerikalcem po volji, da Radić tako cinično javno priznava, da so ga kupili. Radič, kakor se vidi, ni diplomat, sicer bi ne izblebetal skrivnosti, ki morajo, ako pridejo v javnost ne v obliki suma, nego v formi absolutne gotovosti, kompromitovati njega, kakor tudi klerikalno stranko. Radič v ostalem v vsem obsegu potrjuje naše trditve, da je jel plesti prve niti s klerikalno stranko ob času, ko je imel v Ljubljani predavanje o Rusiji, in da se je takrat po predavanju sešel v »Unionu« s prof. Jarcem. Nato je imel več konferenc s klerikalnimi veljaki. Končni pakt pa je sklenil z dr. Šusteršičem dne 26. septembra. Ta dan je bila perfektna kravja kupčija in Radiću je bil izplačan denar -— za tiskarno. — Slabo za stranko, ki si mora pridobivati pristaše in somišljenike na Hrvatskem — z denarjem !
+ Opozarjamo še enkrat na shod, ki ga priredi »Narodna delavska organizacija« jutri, v nedeljo, dne 24. L m., popoldne ob pol 2. v areni »Narodnega doma«. »DnevnJI pouk na obrtao-nadaljevalni šoli in
mojstri« je gotovo točka, ki mora zanimati zlasti naše obrtniške sloje in to tembolj, ker je ta zadeva dvignila že precej prahu ravno v omenjenih krogih. Stvar zanima ravno tako mojstre, kakor obrtniški naraščaj in le želeti je, da bi bila udeležba čim najštevilnejša, da bo razgovor o tej pereči stvari temeljitejši. Zlasti bi bilo želeti, da se na tem shodu oglasi tudi kak učitelj, da pojasni učiteljsko stališče napram temu vprašanju.
-j- O tajni* seji idrijskega občinskega odbora poroča klerikalni dopisnik na dolgo in široko. Zaradi lepšega pravi, da je o tej slišal iz pogovorov njihovili nasprotnikov, resnica pa je, da je klerikalni virilist Kavčič nanescl vse Oswaldu še gorko na nos. O ta grda klerikalna hi-navščina! Da bi vsaj tako nesramno ne zavijali. Smo proti tajnim sejam, saj mora biti občinska uprava ob-čincem odprta knjiga, a dokler so, je malo parlamentarno, raznašati o tej podrobnosti po klerikalnih cunjah. Klerikalni dopisun pravi, da je seja podala žalostno sliko, kam zavede človeka strast in politično sovraštvo. To žalostno sliko nam podaja c. kr. katehet OswaM dan na dan. Kdo povzroča največje politične hujskarije v idrijski občini, kdo je kriv, da se je revne idrijske rudarje občinske odbornike rubilo! Ali ne mar Os-wald! — Kdo uganja večja nasilj-stva, ko klerikalci? Sluga B. se ima zahvaliti zgolj Osvraldu, da ni dobil milostne pokojnine. In prepričani smo, če bo sluga B. v i>otrebi, se ne bo obrnil na Oswalda, ki nima drugega, ko hudobnosti do vrha, marveč na občinski odbor. Zato pa z napadanjem poslednjega, ki ni storil še nikomur najmanjše krivice, naprav-lja Oswald B. prav malo usluge. Os-wald sicer lahko razveljavlja sklepe občinskega odbora, napravljati pa jih ne more.
+ V delavska stanovanja naj se prezida nesrečno občinsko poslopje št. 509 v Idriji. To je najnovejša modrost idrijskih klerikalcev. Hočejo svoje zlobno početje in oškodovanje idrijske občine s takim predlogom pokrivati. Pa poglejmo, kakšna korist bi to bila za idrijsko občino. Recimo, da se da s troškom najmanj 80.000 K zgraditi na mestu poslopja št. 509 največ 20 delavskih stano-novanj in vzemimo, da znaša najem-ščina za vsako 60 K, bi donašala občini na leto kosmatega dohodka 1200 K, po odbitku davka torej še ne l000K,mestni dom pa.ki bi se zgradil že s troškom 30.000 K, bi donašal gotovo, kar smo že večkrat dokazali nad 2000 K. Vzemimo, da je sedaj stavba veljala le 20.000 K, bi torej znašal kapital za 20 delavskih stanovanj 100.000 K, za mestni dom pa 50.000 K, bi se torej obrestovala glavnica v prvem slučaju z 1% v drugem slučaju pa s 4rc —, sedaj naj pa brihtni idrijski klerikalci z deželnim odborom vred izračunijo, za koliko bi bila idrijska občina vsako leto oškodovana, če bi se izvršil njihov predlog. Sicer pa bi se motil, kdor misli, da je ta klerikalni predlog resen, to je prav navadna norča-rija iz idrijske napredne občine. Kaj moremo misliti, da bo deželni odbor dovolil 80.000 K, da se že nad polovico izvršeno poslopje do tal podere in zgradi po novih načrtih poslopje z delavskimi stanovanji. Kakor so korumpirane razmere v deželni hiši, vendar dvomimo, da bi se tam vsedli vnovič taki gorostasni Oswaldovi neumnosti. Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led, naš deželni odbor pa lahko večkrat.
+ Klerikalcem knof. Iz Idrije. Največje zadoščenje pripraviš klerikalcu, če mu pismeno potrdiš, da še ni propalica najzadnje vrste. Hoče imeti črno na belem, od naprednjaka podpisano in spečateno spričevalo o več ali manjvrednosti svojega značaja. To je stara resnica, ki jo znova potrjuje Oswald v sobotnem »Slovencu«. Pogreva namreč afero iz burnih časov razpuščenja našega občinskega zastopa 1. 1908. Takrat so se pri raznih prilikah razvile precej ostre debate in padla je marsikatera beseda, katera bi bila formulirana preciznejše, ako bi bila izrečena v miru in s preudarkom. To dejstvo je pridobilo nekemu klerikalnemu študentu spričevalo značajnosti, katero sedaj objavlja »Slovenec«, češ, da pokaže obrekljivost in grdobo »liberalnega študenta« napram »poštenim dijakom«. O celi zadevi smo se informirali in povemo Oswaldu v poduk, drugim v zabavo sledeče: 1. Nekateri napredni akademiki so obsojali po znani septembrski občinski seji klerikalno dijaštvo, ker trpi med seboj velik del neznačajnih eksistenc, ki so klerikalci le radi ljubega kruha in drugih gmotnih udobnosti — kakor »Slovenec« pravi: »zabavljali so katoliško mislečemu dijaštvu«. 2. Seveda se »Slovenec« laže, da je moral liberalni študent »v svojo sramoto preklicati svoje obdolžitve« — tega ni nikdar storil in tudi ne bo. Res je le, da je bil toliko nepreviden se sklicevati na klerikalnega študenta, ki je med vsem slovenskim dija-štvom znan po svojem klasičnem iz-
reku, »da je njegova glava radikal-na, trebuh klerikalen, v veselem živ. ljenju pa da je prav liberalnih nazo-rov«. — (Ce Oswald tega ne verja me naj se popraša pri častnem sodi šČu »Danice«, kjer mu mogoče pove do prav originalna ipsissima verba, ki jih iz dostojnosti ne navajamo.) Radi   priznavamo,   da   besede kot »Daničar« »plačan« za svoje politič. no prepričanje niso bile dovolj precizno formulirane, da bi mogle orno-goČiti strogi dokaz    resničnosti, kakor ga zahteva zakon.   Po vsestranskem prevdarku sta »krfvca« preklicala v jako nedolžni in vodeni izjavi svoje nenatančne besede   — dolge mesece (od septembra do aprila) je čakal razžaljeni v   krščanski potr. pežljivosti na to uslugo. Je pravcati knof, ki so ga dobili klerikalci s to izjavo, ne dokaže   nič in najmanj zmanjša staro resnico o moralni pro. padlosti velikega  dela takezvanega katoliškega dijaštva, ki za udobnos-i akademiškega življenja  nois  duše v. ne verige klerikalizma, prodaja svoje dušo, da si napase telo. 3. »Sloverd čeva« notica je   nov   dokaz kakih sredstev se poslužuje klerikalec, kadar gre odgrizniti revnemu naprednemu dijaku zadnji   košček kruha. »Ne iz maščevanja« — o kaj še ampak ad maiorem Dei gloriam in pa v dokaz, da edino v naročju sv. cerkve in pa edino   pravim »katoliškim« mladeničem se dobro godi tudi že na tem svetu. Tako je »Slovenčeva« notica sama zopet dokument na kaki način   pridobivajo  klerikalci sv<> »rekrute«. Od popolnoma verodostojne strani smo tudi izvedeli, da priob-l čiijejo klerikalci omenjeno »izjavo«! navzlic izrecni   obljubi zastopuikal razžaljenega katoliškega dijaka, dal bo služIla le v privatno porabo v s!al čaju potrebe in da se javno no obja«| vi. Je to gotovo tudi interesantna či -1 tica v karakteristiki klerikalizma.
+ Odgovor »Slovencu«. V dopi-l su iz Mokronoga v »Slovencu« z d;>| 21. t. m. si je dal dobro znani gospodi duška nad nekaterimi osebami iz Mu J krcnoga in tudi okolice. Pri tem s;l je tudi obdregnii ob mojo malenki I Da mu shod, ki se je vršil v najlep-l šem redu in izvrstni udeležbi, ni pol volji se razume samo ob sebi. Grd I pa je, da napada posamezne osebe el jim krati ugled, ker so se udeležila shoda svoje stranke. Prihodnjost bJ pokazala, da zasmehovanje taki vrste nima trajnih uspehov. Cndncl je, da bi moral človek v ustavni drl žavi vsled terorizma gotovih ljud drugače misliti in delati kot mu vHil prepričanje .In to velja po mojih mil slih za vse stanove in za mojo ni a J lenkost inenda tudi. Pravite, da del lam zoper kmeta. Bedarija! O tenj vam ne bom odgovarjal. Sodi iia.1 tukajšnjo ljustvo, ki me pač bolj ool zna kakor Vi. Popolnoma prav pi.;el te, da se živim od kmeta. Pripomniml le, da kmet, zlasti trgovcu ne da im! brezplačno; moram se sam truditi irl si pridobiti, da preživljam sebe inl svojce. Poživljate me tudi, naj 'I žim častno mesto cerkvenega k Iju! carja. Prav rad, a na Vaš poziv i J ker Vas ni nikdo pooblastil vtikati se v razmere sosedne občine. In to -1 na uho povedano —zato ne, ker l«! imeli zlasti Vi gospod dopisnik mnol go dela, pred no očistite svoj pragi Toliko v blagohotno uvaževanje. kol bi sicer utegnili misliti, da se bojni streljeev, ki si upajo streljati le izzal plota. — V Tržišču, 22. oktobri 1909. — Fran Pri j a t e 1 j. 1
-]-Radi besede »čuk« razžaljeni kaplan. Iz Radeč pri Zidanem mosiil se nam piše: Pri nas imamo zmiral vsakovrstne zabave, v nedeljo je izl vajal ravnatelj cirkusa »Blondinol take umetnosti, da jih v Radečah dm sedaj še nismo videli. Pretekli četrl tek pa smo imeli zelo zanimivo ig*m »Čuki«, resničen dogodek v enem dol janju. Cas: 14. t. m. ob 10. dopoldnol kraj: okrajno sodišče, kazenski odi delek II., osebe: 1. kaplan — Andreji ček-revček, razžaljenec in zasebni obložitelj; 2. A. P., povzročitelj žal litve in obtoženec, 3. dr. Kalan, otl vetniški kandidat v Celju, zagovori nik A. P. zasebnega obtoženca, 1 priče: dva mlada čuka. Predmet teil be: beseda »Čuk«. Začetkom tegfl meseca se je pogovarjala večja drul žba tržanov pred Ant. Moserjevo hm šo — o tukajšnjih čukih. Mimo jI prišel kaplan Andrejček z nekimi orl lički ter je slišal iz med družbe 1*1 sedo: »čuk«. Hipno je obsojal in gkl dal debelo družbo, najbolj pa Al P-a., ki je baje izustil besedo »čuki Drugi dn je pismeno pozval kapl*l Andrejček A. P-a., da naj pride vr°m sit odpuščanja, ker inače bo postopal tožbenim potom proti njemu — za| radi žaljenja časti. — A. P. trm°l glava buča, je odgovoril pismeni precej ostro, da ne prosi nikogar ođ puščanja. Na to odgovor je vloži užaljeni kaplan tožbo. Dan rešitvl kaplanove časti je bil določen na ll t. m. ob 10. uri dopoldne. A. P. je tjl tako v strahu, da so se mu kar hla1! tresle; ni si upal sam k razpravi temveč si je vzel zagovornika dw Kalana iz Celja. A. P. je že pripravi svoto petsto kron (t) za zgradbo čul
karskega doma samo, da mu Andrej -
ček odpusti. Čas je prihajal. — Ob 93/4 stopita v čakalno sobo A. P. in
njegov zagovornik. Par minut pozneje sledita jima čuka kot priči. — Tra bije 10. Kazenski sodnik pokliče k razpravi A. P-a, Kaplana Andrejčka ni. Čuka dvigneta peruti, letita ter iščeta kaplana, njih zvezdo vodnico, toda brez uspeha. Obtožencev zagovornik dr. K. predlaga, a se obtoženca oprosti, Andrejčka pa obsodi v povrnitev stroškov. Sodnik razglasi sklep, da se kazensko postopanje v zmislu $ 46 k. p. r. ustavi, An-itrejček pa obsodi na povrnitev tož-benih stroškov. A. P. in zagovornik dr. K. zapustita — smejoč se, raz-pravno dvorano. Na stopnicah srečata kaplana Andrejčka; ta se jih tako ustraši, da skoro pade vznak. Vendar se ojunači in gre do sodnika. Tu je izvedel, kaj se je zgodilo. Pobit, rdeč kakor kuhan rak, je bežal domov. Zgodovina molči o tem, če bo Andrejček še kdaj radi čukov iskal zadoščenja pred sodiščem.
+ lz šolske službe. Učiteljska kandidatinja Leopoldina Kos pride v Stari trg pri Ložu. Učiteljica za ročna dela Beatrica Sedevčič bo poučevala na šolah v Dobličab, Griblju, Petrovi vasi in v Tribučah. — Učiteljska kandidatinja Ema Kržič pride v Št. Vid pri Zatični: vodstvo šole prevzame učiteljica Marija Pezdir, ker je nadučitelj Ivan Krcmžar radi bolehnosti na dopustu.
— Prijateljski sestanki narodno-naprednih somišljenikov bodo odslej vsako drugo sredo v mali dvorani ^Narodnega doma« v Ljubljani. — Prva naloga teh prijateljskih sestankov je, da se narodno-napredni somišljeniki med sabo spoznajo in v prijateljskem razgovoru razpravljajo o raznih vprašanjih, tičočih se stranke in strankinega razvoja. — Na teh sestankih je dobrodošel vsak somišljenik. Prvi tak prijateljski -ostanek bo prihodno sredo dne 27. t. m. ob 8. zvečer. Na sestanek je va-bljen vsakdo, ki si želi prijetne zabave v krogu svojih ožjih somišljenikov. S->mišljenike z dežele, ki prihajajo v Ljubljano, opozarjamo na ic prijateljske sestanke, kjer bodo vedno sprejeti z odprtimi rokami.
— Slovensko deželno gledališče. Jutri, v nedeljo popoldne se igra v 4 dejanjih ob izredno znižanih cenah ljudska igra »Stru p«, v kateri imajo glavne o Joge gg. N u č i č , V e r o v š e k, Skrbinšek, B o -nisi a v in gdč. W i n t r o v a. Ta
nova, izvirna ljudska igra je name-.; na širokim plastem našega naroda ter igrata v njej glavni ulogi naše vrlo ueiteljstvo in mladina na kmetih.. Dejanje se vrši v slovenski vasi v sedanjosti ter slika razmere med kmetskim ljudstvom, ki je vdano alkoholu in vsestranski lahkomiselnosti. Poleg tragičnih prizorov na je poskrbel pisatelj tudi za humor ter je skušal v efektni drami pokazati, koliko moreta koristiti ljudstvu v slogi in edinstvu delavna kulturna nositelja — učitelj in kaplan, zastopnika napredka. Igra je vseskozi prav zanimiva, zabavna in poučna ter bi bilo želeli, da bi jo uprizarjali tudi odri po malih mestih in trgih. — Zvečer se igra prvič izvrstna, po vsem svetu znana francoska moderna burka v štirih dejanju »Gdč. Josette — moja žena.« Namen te burke je, vzbujati smeh in nuditi gledalcu čim največ neprisiljene zabave. Dejanje se vrši v Parizu in v letovišču na Savojskem. — Glavne uloge igrajo: ga. Iličiče-v a. gdč. K a n d 1 e r j e v a, g. N u-č i č, g. P o v h e in g. V e r o v š e k. Kdor se hoče dobro zabavati, naj ne zamudi te predstave, ki je prav izvrstno pripravljena. — Opera pri-parvlja za prihodnji teden d' Albertovo »Nižino«, opereta pa Evslerjc-vo »Umetniško kri«.
— Slovensko deželno gledališče. Večletni abonent nam piše: Včeraj sem čital v Vašem cenj. listu prav upravičene — žalibog — pritožbe nad slabim obiskom slovenskih gledaliških predstav. Ko sem lani videl
t - lepi obisk slovenskega gledališča, se mi je — in pač še marsikomu razveselilo srce, zato je letošnje razočaranje tem hujše. Kam pa pridemo na ta način! Pomisliti je treba, da imamo v Ljubljani, deželnem stolnem mestu in metropoli Slovenije, samo šestmesečno sezono in samo štiri večerne in eno popoldansko predstavo in nas torej mnoga provincijalna mesta, recimo Plzen, Kraljevi Vinogradi, Smichov itd. daleč, daleč nadkriljujejo. Kdo si bo pa upal še govoriti o kulturni višini Slovencev, če bo hram Slovenske Ta lije tako zapuščen! Največji optimist bo slednjič moral priti do prepričanja, da so Smrekarjeve karikature o slovenskem občinstvu in slovenski umetnosti le prebridka resnica. Letos je naše gledališče tako glede reportoarja, kakor glede sil naravnost izborno, nobene resne pritožbe ni bilo še čuti v tem oziru, in zato je indolenca slovenskega občinstva tem nerazumljivejša. Mesto da bi pripravljali pot številnejšim gle-
dališkim predstavam,pa s tako strašno doslednostjo skušamo pokaaati, da bi bil deželni odbor bolj pametno napravil, ko bi nemškim predstavam določil pet dni v tednu in slovenskim — dva.
— Glas is občinstva. Stara razvada je, da hodi naše občinstvo čisto konsekventno prepozno v gledališče in seveda s tem moti drugo občinstvo, ki je o pravem času na svojih mestih. Overtura opere ali operete je redno skažena, pravtako začetek vsakega dejanja. Kako pride, recimo obiskovalec gledališča, ki sedi na končnem sedežu do tega, da se mora med overturo do šestkrat umikati novodošlim obiskovalcem predstave 1 V kuloarjih so sicer napisi, da je vstop dovoljen le med premori, pa tega seveda nihče ne upošteva. Slavno ravnateljstvo nujno prosimo, da odpomore vendar že enkrat temu, kakor so to napravila že vsa velika gledališča. Će je to mogoče drugje, bi bilo tudi pri nas. Slavno ravnateljstvo naj ukrene,da se bodo striktno upoštevale že obstoječe in celo javno publicirane določbe. — Več abonentov.
— V klerikalni »Zadružni zvezi« je bilo te dni enkrat baje zelo živahno. Ne vemo, ali je teklo rujno vince, ali so se tam doigrali drugi dogodki. Ljudje so postajali in prisluškovali. Kaj se je godilo, vedo samo ti in gospodje pri »Zadružni zvezi.«
— Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani priredi tudi v letošnji zimski sezoni dva zabavna večera. Enega v manjšem obsegu dne 14. novembra v hotelu Štrukelj ter enega v večjem stilu dne 5. prosinca 1. 1910. Slavno občinstvo se že danes vljudno opozarja na ti dve prireditvi, posebno pa naj blagovolijo vpo-števati dan 5. prosinca 1910. 1. slavna narodna društva.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima mesečno sejo dne 26. oktobra 1909 ob 6. popoldne v Šolski dvorani deželne porodnišnice v Ljubljani s tem - le dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Dr. Plečnik, demonstracije. 3. Šolska zdravniška vprašanja. 4. Slučajnosti.
— Ljubljanska realka v začetku šolskega leta 1909/10: Učenci so tako - le razdeljeni po razredih: I. a 34, L b 34, I. c 34, II. a 43, II. b 53 (in 1 privatist), III. a 37, III. b 26, III. c 25, IV. a 28, IV. b 51, V. a 28, V. b 46, VI. a 24, VI. b 29, VII. 31 (med njimi 15 Slovencev in 1 Čeh). Skupaj 314 učencev po slovenskih in 210 po nemških oddelkih. Torej tri petino vseh dijakov na zavodu tvorijo Slovenci!
— Vabilo na sejo umetniškega odseka. »Matice Slovenske«, ki bo v ponedeljek, dne 25. oktobra t. 1. ob 6. zvečer v društvenih prostorih (Kongresni trg). — Dnevni red: I. »Zgodovina umetnosti«: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje in sklepov, sprejetih na njej; 2. Poročilo društvene uprave. 3. Spisovatelji monografij. 4. Ostale program-ne točke. Spomenica gg. prof. dr.Ste-genška in Šantla. II. Umetniško »K o 1 o«: 1. Poročilo o slikah, ki naj bi se sprejele v »Kolo«. 2. Financiranje »Kola«. Na sejo se vabi vsa p. n. gospoda, ki se zanima za stvar.
— Izredni občni zbor »Filharmonije« se je vršil včeraj zvečer ob 8. uri v hotelu »Ilirija«. Otvoril ga je g. podpredsednik M. Hubad, ki je povodal, da zadnjič izvoljen^ predsednik in nekateri odborniki niso sprejeli izvolitve. Treba je zato zopet voliti predsednika in odbor. Po daljšem posvetovanju se izvoli predsednikom per acelamationem g. dr. VI. Ravnikar, ki izjavi, da izvolitev sprejme. V odbor se izvolijo istotako per c'icelamationem gg. Bončar, Ca-dež, Drahsler, Govekar, Hubad, Kni-fic, Lajovic, dr. Pegan, Ravnikar, Rohrmann, dr. Švigelj, Trtnik, Turk in Zebre. Ko se na predlog g. ravn. Govekarja sprejme določba, da se v slučaju nesklepčnosti obč. zbora sklepa pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število navzočih članov in se na predlog g. V. M. Zal a rja naloži odboru, naj uvažuje o tem, kako bi se dal sedanji številni in zato neokretni odbor zmanjšati, zaključi predsednik g. dr. Ravnihar občni zbor. — Gospodu predsedniku dr. Ravnikarju je občni zbor izrekel zahvalo, da je prevzel težavno in odgovorno mesto predsednika in g. Mateju Hubad u za požrtvovalno dosedanjo pomoč.
— »Slovenska Filharmonija« priredi, kakor smo že včeraj poročali, svoj prvi ljudski koncert jutri v nedeljo, dne 24. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vspored tega koncerta je velezanimiv ter bo imel vsakdo svoj užitek, ker je glasbeno razdeljen v dva dela. Prvi del koncerta pod vodstvom kapelnika gosp. Talicha vsebuje umetno glasbo, kakor: Mendelssohna»RuyBlas« uverturo, Cajkovskega »Elegijo« za godala ter potpuri ravnokar na slovenskem odru z velikim uspehom igrane Puccinijeve opere »Madame Butter-fly«. Posebno se pa opozarja na kras-
ne Dvofakove »Slovanske plese«/ od katerih se bodo prvi štirje v celoti skupno predavali, in sicer vsi deli v C - duru, B - molu, As - duru in F-duru. Drugi del vsporeda nudi zabavno glasbo pod vodstvom gosp. koncertnega mojstra Markuzzija. — Začetek koncerta ob 8. zvečer. —. Vstopnina 60 vin.
— Dalmatinski umetniki v Ljubljani. V Jakopičevem umetniškem salonu se otvori drugi teden razstava dalmatinskega umetniškega društva »Medulič«, ki šteje med svojimi člani sedaj najboljše hrvatske umetnike, katerim se je pridružila tudi dvojica Srbov, rodom Dalmatincev. Razstava bi se bila imela otvoriti že 16. t. m., ali ker se je nekaj del zakasnilo na potu, se je morala otvoritev odložiti. Večina del je sedaj dospela, in prve dni drugega tedna se začne s celotnim aranžmajem. Izmed razstavljalcev omenimo par imen: Bukovac, Medovič, Tišov, Meštrovič i. dr.
— Slovanska umetnost, V izložbi trgovine gosp. Engelberta Sku-ška na Mestnem trgu razstavljena je najnovejša slika ugledne tvrdke Petar Nikolič v Zagrebu, predstavljajoča »Hrvatsko kazalištno umjetnost«, napravljena po izvirniku brv. umetnika Tišova. Slovenskemu občinstvu jo priporočamo na ogled. — Naročila sprejemajo se tudi v isti trgovini.
— Odbor »Simon Gregorčičeve knjižnice« se najtopleje zahvaljuje g. F. Breskvarju, knjigovezu v Ljubljani za velikodušen dar. Podaril je knjižnici čez 40 knjig velike vrednosti. Želeti bi bilo, da bi našel mnogo posnemovalcev.
— Žrebanje porotnikov za prihodno porotniško dobo se bode vršilo v četrtek, dne 28. t. m. ob 11. dopoldne.
— Praktična slovanska solidarnost. Pod tem naslovom prinaša — tako nam piše prijatelj našega lista — včerajšnja številka »Slovenskega Naroda« daljšo notico, v kateri opozarja na Budejeviško delniško pivovarno in jo priporoča Slovencem. Jaz naj pa opozorim in priporočim Slovencem, sklicuje se istotako na princip praktične slovanske solidarnosti, drugo podjetje, ki je ravnotako važno za nas, to je Kolinska tovarna za kavne primesi. Kavna primes je sicer predmet, na katerega se naše gospodinje ne ozirajo prav mnogo, vseeno jim je, kakega izvora je cikorija, ki jo kupujejo, češ, teh par vinarjev . . . Ce pa vestna gospodinja vse izdatke za kavno primes pridno beleži in koncem leta sešteje, bo videla, da je vsota,:ki jo za to stvar izda, precej velika. In če pomisli, da je slovenskih gospodinj vendarle veliko, si lahko na prstih sešteje, koliko tisočakov bi prišlo v slovanske roke, če bi vse slovenske gospodinje kupovale dosledno le kolinsko kavno primes, ki poleg tega tudi glede kakovosti daleč prekaša vse tuje izdelke. Slovenske gospodinje, podpirajte dosledno slovanska podjetja, potem šele vam bomo verjeli, da ste res dobre in zavedne Slovenke.
Uzmovič prijet. Ladislav Juvan, čevljarski pomočnik, rojen v Varšavi, pristojen v Ljubljano, izmaknil je železniškemu čuvaju Janezu Kolar j u iz čuvajnice št. 59 pri Zalogu na steni visečo srebrno žepno uro, ter jo skril za neki grm. Izmaknil je tudi cement, katerega je po vaseh prodajal kot posebno sredstvo za snaženje kovin. Orožniki so Juvana izročili sodišču. To je tisti Juvan, ki je tudi nekje na Štajerskem kupče-val s cementom.
Tatvina kolesa. Janez Žnidaršič iz Rožne doline se je peljal iz Kosez skozi Gor. Šiško domu. Ker je bil nekoliko vinjen, je pri nekem križpotu telebnil raz kolo in obležal. Ko se je čez eno uro zbudil, je videl, da je kolo izginilo. Dne 18. t. m. je bilo iz veže Štirnove gostilne v Spod. Šiški vzeto kolo Matiju Pleškofu iz Ljubljane, medtem ko se je mudil v gostilni.
Škofovi zavodi v Št. Vidu in polževa solata! Čas je, da zopet spregovorimo o vzornem gospodarstvu v tem nepotrebnem zavodu. Kakor znano, imajo »obsojenci«, ki morajo bivati v tem internatu zelo žalostno življenje. Posebno pa se tiče to hrane, ki jo dobivajo ti reveži. Smelo se lahko trdi, da so v tem oziru kaznjenci proti njim pravi gospodje. — »Hrana je taka,« pripovedoval je pred kratkim neki študent iz zavodov, »da jo skoraj ne moremo vživa-ti. Dan za dnevom imamo skoraj vedno samo juho, ki pa je podobna bolj pomivalni vodi, nego vžitni juhi. O prikuhah bi bilo teško trditi, da so prikuhe. Posebno izvrstna je »solata«, ki nam jo prinesejo na mizo. Notri najdeš, prst, polže in drugo nesnagt). Jed je taka, da se nam od daleč gabi, ko jo vidimo! Ko smo se pritožili, so nam pa rekli: »Tukaj morate biti zadovoljni s tem, kar dobite, mi nimamo časa, da bi dolgo cedili in cedili, ker je veliko opravila s kuho. Boste že potrpeli; kadar pa pridete .ven, potem naj si pa zbi-
ra vsak:, kakor mu drago in je, kar hoče. — Pa to se ni vse. Ce nam prinesejo starši od doma jabolk ali drugih priboljškov, ne osu***3 to last onega, čigar mati ali oče mu je ta ■ priboljšek poslal, temveč se to razdeli med vse ostale »obsojence«! Tako je prišlo, da sem od jabolk, ki mi jih je prinesel oče poln žakelj, dobil samo dva, vse drugo je izginilo!« — Tako se skrbi za dijake; vse boljše pa se godi rdečeličnim gospodom profesorjem, ki sicer tarnajo, da imajo samo 60 K mesečne plače, a bodo dobili zato lepo vinsko klet, podobno oni v »Unionu«, kjer bodo prelivali čez nemilo usodo, ki jih je zavozila v Bonaventurine zavode, vinske solze. —r Te razmere kažejo, da škof rabi denar samo za zidovje in da mu je vseeno, kaj jedo in kako se živijo njegovi bodoči janičarji. Da grabi po denarju, kjer le more, dokazuje tudi dejstvo, da pri dijakih, ki zagreše kako malenkost in jih izpod i radi tega iz zavoda, še preje iz-preša neko kazen, ki reprezentira gotovino 100 K! To je torej Blažev že-gen, predno zapusti oproščen in lačen študent klerikalno vzgojevalni-co in polževo solato!
Iz Škofje Loke se nam piše: Zadnje občinske volitve klerikalcem še vedno ne dajo miru. Škofjeloški »Slovencev« dopisnik maha in grize okrog sebe kakor bi bil stekel. Niti tako mirnega človeka kot je kapucinski organist, ne more pustiti pri miru. Skoro 25 let je mož takorekoč zastonj služil samostanu, za plačilo pa udrihajo po njem v »katoliškem« »Slovencu«. Tudi trgovca Plantari-ča bi rad uničil njegov »katoliški« konkurent, pa se mu ne bo posrečilo. — Kar se naše cerkve tiče, je trdna in prostorna še vedno dovolj. Njeno zunanje lice seveda dovolj jasno kaže, kakega oskrbnika hma. Pobelite jo, pa bo vse v redu! Iz vseh škofjeloških dopisov v »Slovencu« se vidi pregovor: Lagati in obrekovati je klerikalca toliko sram, kot je volka strah!
Iz Borovnice nam pišejo: Preteklo nedeljo so priredili borovniški fantje v privatni hiši zabaven večer z godbo in plesom. To pa ni bilo po volji očetu županu. Tekel je k podžupanu Suhadolniku ter se ž njim skupaj napotil med fante, da jim prepove godbo in ples. Trd in neizprosen je bil županov ukaz: godba naj takoj preneha, družba pa se naj brez odlaganja raziđe. Ko pa ga je nato nekdo vprašal, čemu da ni prišel četrt ure preje, da bi vsaj videl kako se znajo vrteti njegove brhke hčerice, je mož jadreno obrnil hrbet ter jo popihal. Kako se je potem poravnal konflikt med županom in fanti, o tem zgodovina molči . . .
Na naslov kaplana v Št. Ruper-tu. Kje ste vendar pobrali novico, da sva midva priklatena frakarja? Ali nimava midva morda tukaj vsak svojo službo? Ali mislite, da so tudi naju drugod nagnali s kamenjem, kakor so Vas iz Metlike! Ali se ne sramujete tako podlo obrekovati in lagati? V cerkvi kričite, da ste Kristusov namestnik, zunaj pa lažete, kakor tiste ženske, ki nosijo Jurčke na hrbtu. Lažete tudi, da mi narodnjaki podkupujemo fante s pijačo. Kdor dokaže, da sva midva plačala četrt litra Vina ali kake druge pijače v ta namen, mu takoj izplačava 100 K. Kdor ni našega mišljenja, naj ostane pri vaših »Čukih«; osebe, ki niso resne, imejte le vi. Odkar se zida dvorana za »Čuke«, je vedno na dnevnem redu le hvala novega poslopja, ki bo služilo v čast božjo, kar pomeni toliko, kakor v korist našega Štrajharja. Radovedni smo, kje imate denar za zidanje. Kmetje so se tlake odvadili, naš gosp. kaplan pa bi jo rad nazaj dobil. Zadnjo nedeljo se je tudi prav pošteno udrihalo čez družbo sv. Cirila in Metoda. Vašega zabavljanja v cerkvi smo siti. Menda ste na Boga in njegove svetnike popolnoma pozabili, ker smo že dlje časa sami liberalci na vrsti.
Nedolžni klerikalec. Znani klerikalni agitator in hujskač Matevž Malovič, ki nam je zadnjič poslal popravek, da ni žalil g. Agniča, kamoli da bi se ga dejansko lotil, je bil 21. t. m. pred okrajnim sodiščem obsojen radi žalenja na časti in radi telesne poškodbe g. Agniča na 7 dni zapora, na plačilo 40 K za bolečine in povrnitev vseh tožbenih stroškov. Takšna je nedolžnost Matevža Maloviča! Z ozirom na famozni njegov popravek bi sedaj Samo še vprašali, kje so »plodonosno« naloženi prispevki za soho matere božje na trgu sv. Katarine? Ali so ti prispevki prav tako »plodonosni«, kakor je »nedolžnost« častitega Matevža Maloviča?
Kmetijsko šolo na Grmu je sklenil deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju preurediti tako, da se ustanovita zimska in letna šola. Prva bo obstajala iz dveh zimskih tečajev. Poučevalo se bo v njej splošne kmetijske predmete, ker je namenjena učencem iz nevinorodnih krajev, posebno onim iz Gorenjske. Letna šola pa je namenjena v prvi
vrsti učencem iz vinorodnih krajev in bo trajala po eno leto od 1. novembra do 31. oktobra vsakega leta. Poleg splošnih kmetijskih predmetov se bo poučevalo v letni šoli posebno v drugem polletju v prvi vrsti vinogradništvo in kletarstvo. Revnejšim učencem letne šole bo deželni odbor podelil ustanove po 300 K, revnejšim učencem zimske šole pa za vsak zimski tečaj po 150 K. Letos se prične pouk v letni šoli in v prvem zimskem tečaju dne 15. novembra t. 1. Učenci, ki vstopijo v letno šolo ali zimski tečaj, naj se priglase pismeno do 31. t. m. naravnost šolskemu vodstvu, kamor je do istega termina vlagati tudi prošnje za deželno ustanovo. Ker se je šola potrebam in razmeram našega kmeta primerno uredila, je upati, da se navzlic kratkemu roku za vstop, priglasi mnogo učencev.
Iz Semiča. Hrvatski dramski gledališki igralci iz Zagreba so priredili v Semiču dne 19. t. m. gledališki večer. Igralci so izvršili svoje uloge prav dobro. Posebno je ugajal navzočim »Veseli udovac«. Igralec je kazal zelo dobro, kako je bil mož vesel, ker je mislil, da je postal vdovec, a kako je bil zopet razočaran, ko je videl, da so. bile to le same sanje. Dobro so se vršile tudi druge točke, s katerimi je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Ves spored je bil šaljiv in je provzročil obilo smeha med poslušalci. Imenovani gledališki igralci hodijo sedaj po Belokra-jini in se priporočajo občinstvu najtoplejše že radi tega, ker dobi polovico čistega dobička družba sv. Cirila in Metoda.
Redek ptičji gost se je pokazal pretečene dni na Dolenjskem. 15. t. m. se je posrečilo posestniku Pezdir-cu ustreliti na Verdunu pri Toplicah sivega jastreba (vultur mona-chus), ki meri z razpetimi perutmi 2*G6 m. Ta ujeda je med jastrebi največja. Vrat ima skoro do polovice popolnoma gol, modrikaste barve; na koncu vrata ima pernat ovratnik, na vsaki rami ima čop gibljivih peres; stopala so do polovice s perjem pokrita, goli del je rumenkasto mesnate barve. Perje je v obče temno sivkasto - rujavo. Prebiva v deželah ob Sredozemskem morju, in sicer ponajveč v Aziji. V Evropi jih je največ v pokrajinah ob dolenji Donavi. Mnogo jih je tudi v Slavoniji, in sicer predvsem v Fruški gori. V Bosni se drže zlasti okrog Livna, Prisapa, Travnika in Posavine. Iz enega izmed teh krajev se je zaletel omenjeni jastreb na Dolenjsko, najbrže, sledeč mnogoštevilnim čredam živine, ki jo gonijo sedaj odtod v naše kraje. Ustreljeni jastreb sicer še ni popolnoma odraščen, vendar je zelo lep eksemplar. Hrani ga priro-dopisni kabinet novomeške gimnazije. Zadnja ptica te vrste je bila ustreljena 1. 1878 pri Velikih Laščah na Dolenjskem in je razstavljena v kranjskem deželnem muzeju.
Umrl je v Trbovljah g. Anton Malgaj, posestnik in čevljarski mojster. Ranjki je bil zvest član prostovoljnega gasilnega društva, dokler mu je zdravje dopuščalo in jako priljubljen pri svojih tovariših. Pogreb je v nedeljo, 24. t. m, ob 4. popoldne Bodi mu zemlja lahka.
V Konjicah na Spodnjem Štajerskem so dobili nedavno krasno novo šolsko poslopje za trško okolico. To je lepo in koristno ter kaže, da ljudstvo ve ceniti važnost šole. A ravno tako koristno bi bilo, ko bi slovenska šola v Konjicah dobila drugega nadučitelja odnos, šolskega vodjo. Sedanji Pirch je hud nem-škutar ter tega niti ne prikriva; vsaj je vendar povsod na čelu, kadar se gre v Konjicah za kako »nemško« prireditev. Ali je to svojstvo, ki usposoblja slovenskega šol. vodjo v pravilno vzgajanje slovenske dece!! — Vprašamo deželni šolski svet štajerski: Kdaj dobimo na nemških ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem slovensko misleče šolske voditelje?
Nadučitelj Jožef Koschutnlk * Vojniku pri Celju je kot vodja tamošnje slovenske ljudske šole zvo-nonosec nemškutarstva ter vodilna oseba vse »nemške« politike vojni-! ške. Kot občinski odbornik in tajnik j ima vse niti v rokah, da lahko j uspešno spletkari. Njego/ra žena je tudi učiteljica na slovenski šoli, toda ne vprašajte — kakšna. Ona je vedno »krank«, se ne udeležuje konferenc itd. Pa to vse nič ne de; vsaj je njen mož »gesinnungstiichtig«. V tem slučaju pa so gori v nemškem Gradcu slepi in §luhi.
Dvojen samomor. V Celovcu sta se 22. t. m. ustrelila Julij Seb, član mestnega orkestra in njegova ljubi-ca Magdalena Gradišnik. Ljubimca sta zapustila pismo, v katerem izražata željo, da bi bila skupaj poka pana.
Zveza jugoslovanskih železničarjev ima svoj ustanovni shod v nedeljo, dne 24. oktobra 1909 ob 3. popoldne v dvorani konsumnega društva v Bojanu - Trst*
MManNaVMaVMHHHaVllHHHHHHalaSH
Slovensko akao. društvo »Iliri«
ja« v Pragi ima svoj I. redni občni zbor z običajnim sporedom dne 25.
oktobra ob 7. zvečer v prostorih restavracije »Schobl«. Slovanski gostje dobrodošli.
Kinematograf Pathe na Dunajski cesti ima od sobote, 23. do torka 26. oktobra sledeči spored: Junaštvo stotnika. (Drama.) Na obrežju Donave. (Po naravi.) Maščevanje begunca. (Drama.) Sobota, dan plačila. (Smešno.)
Elektro-Radiograf »Ideal« Fran Jožef ova cesta št. 1. Hotel »pri Malica«. Zraven glavne pošte ima od sobote, dne 23. oktobra do torka, dne 26. oktobra 15)09: Priljubljen gospod. (Komično.) Pariški »Poupon-nier«. (Po naravi.) Kralj Longobar-dov in Eusmanda. (Drama iz zgodovine Longobardov.) Lov na krokodile. (Po naravi v barvali.) Luka je požrl raka. (Jako komično.)
Pes popndel je včeraj popoldne na Starem trgu mizarskega vajenca Gašperja Eržena ter ga na desnih mečih lahko telesno poškodoval. — Lastnik psa je znan.
V spanju okraden. Ko je v noči 17. na 18. t. m. posestnikov brat Karel Brat ina iz ajdovščinskega sodnega okraja zaspal na hlevu posestnika Petra del Linza v Hrušcvju, mu je ob ti priliki dosedaj še neznan tat iz žepa ukradel listnico, v kateri je imel 1624 K denarja, obstoječega iz 6 bankovcev po 100 K, 3 po 50 K, drugo pa iz bankovcev po 20 Iv.
V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo iS Hrvatov in Slovencev.
a Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ana Accettova je izgubila ziato žensko uro z dolgo o vratno verižico. —■ ' Strežnica Frančiška Kadivčeva je izgubila 6 K vredna očala. — Gdč. Irena pl. Alpijeva je izgubila zlato zapestnico. — Poštni sluga Fran Cik jo našel manjšo vsoto denarja..
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncert ira jutri v nedeljo od pol 4. do pol 7. popoldne v salonu hotela »Tivoli«, Š\ icarija. Vstop prost.
Somišljeniki! Naprednjaki!
bilo
na
illlipA Ml
ki bode
v nedeljo, dne 24. t. m. c!s pslsi 4. popoldne
v gostilni s. Ha v Fnsmib.
dnevni resi: 1 ) Poročilo o političnem položaju. 2.) Organizacija narodno-napredne
stranke.
Somišljeniki, r.api odnjaki iz sla-vinski cbčiss is* okolice porabite ugodne priliko in pridite vsi na £a vaieia shod!
Izvrš. oObsr nar.-naprcfoie stranke.
Mm tlmil
* Davek od poslopij.   Vlada je
predložila parlamentu novo predlogo o davku od poslopij. Pri tem vladnem načrtu bi se hišno - razredni davek znatno znižal, ker bi zadnja dva razreda popolnoma odpadla. Davkoplačevalci pa radi tet^a niso prav nič na boljšem, ker se hišno-najemninski davek zviša. V prejšnjem vladnem načrtu se je zahtevalo za nova poslopja oprostitev davka in doklad za šest let. Po sedanjem načrtu bi bila oproščena nova poslopja samo državnih davkov, odločitev o deželnih in občinskih dokla-dah se pa prepušča deželnim zborom. Ker so vse avstrijske kronovine v velikih finančnih stiskah, bi se go-tovo noben deželni zbor ne hotel odpovedati dohodkom, katere si lahko zagotovi. Sploh naj pa nihče ne pričakuje, da bi se davki v Avstriji znižali. Ker ima država vsako leto na milijone večje izdatke, more te večje izdatke pokriti samo — z večjimi dohodki, torej večjimi davki. ( c bi torej vlada nekoliko popustila na eni strani, bi pa toliko bolj privila na dru^i strani.
* Razkrinkana duhova. Pri neki spiritistinji v Bsrolinu se je zbra-
lo 18. t. m. kro* 86 ljudi, da bi videli, kako bodo prihajali duhovi. Med navzočimi je bil tudi policijski komisar. Takoj ko je prišel prvi duh v snežno beli obleki, ga je pograbil policist, odgmil belo tančico, ter pokazal radovednim gledalcem znan »medij«, ženo nekega maserja, ki je imel tudi nastopiti kot duh. Mož in žena sta bila odvedena v policijske zapore.
Telefonsko in brzojavna porotna.
II. občni zbor N. D. O. v Trstu. Trst, 23. oktobra. Snoči se je ob veliki udeležbi vršil občni zbor Nar. del. org-anizacije v Trstu    v veliki dvorani   tamošnjega    »Nar. doma«. Prva točka dnevnega reda   je bila preiiiemba pravil,   a druga: volitev novega odbora,   posebej   še — predsednika.   Predsednik   dr. Mandič je bil takoj ob nastopu borno pozdravljen. Lista novega, odbora, predložena po volilnem odseku   je   bila per aeclamationem soglasno sprejeta. — Nato   je   imel dr. Mandie na zbrano delavstvo krasen   nagovor,   kjer je predočil dveletno trudapolno delo v blagor narodnega delavstva v Trstu in izjavil, da on — edino le radi slabega zdravja in privatnih vzrokov, predsedstva ne more več sprejeti. — Ali ta izjava ni pomagala nič, delavstvo je z urnobesnimi   živioklici na Mandiča zahtevalo, da zopet prevzame predsedstva* — Na stavljen predlog je dvignilo   vse   roke in Mandič se je med viharnim   vsklikanjem in ploskanjem dvignil s sedeža. — Izjavil je. da od tega ljubeznivega in zlatega delavstva — sicer s teškim srcem, vendar h4 zopet    sprejme predsedstvo, toda le začasno. — V očigled temu navdušenju in ovaeijam je za-klieal: »Slovenčevcem« in onim ok<di »Rdečega Praporja« naj bode naznanjeno, > da tržaška baraka« — kakor to žele, pišejo in »prorokujejo« oni— ne i>oka, pač pa se druži v tem tesneje vrste, bolj \o oni odpirajo vrata, svojih slovensko   skupnost   v Trstu razdirajočih in narodni stvari škodljivih strank.   Slovenska   baraka se jači, a poka ona —   njih   drugih. — Delavstvo   je navdušeno zapuščalo zborovanje. —   Podrobneje poročilo sledi.
Iz poslanske zboru!re. — Jugoslovanski minister?
Dunaj, 23. oktobra. V poslanski zbornici se z vso vnemo deluje na premembo sedanje politične konstelacije. Finančni načrt vlade bo za -♦•daj odstavljen z clnovnepra reda, pač pa bodovolila zbornica vladi potreben provizorij.
Dunaj, 23. oktobra. V parlamentarnih krogih se z vso resnostjo govori o rekonstrukciji kabineta. V ta kabinet bi imeli vstopiti: poslanci dr. Pacak, Pacher, dr. Pergelt in dr. Sylvester. Finančni minister bi imel postati !>odpredsednik dunajske trgovinske in obrtne zbornice Spitz-miiller. Nadalje se M imel kabinet pomnožiti za portfelj jugoslovanskega ministra - rojaka. Kandidat za to mesto še ni znan. vendar se namiguje, da bo to neki slovenski poslance. »Zveza južnih Slovanov.«
Dunaj, 23. oktobra. »Zveza južnih Slovanov« je v včerajšnji seji izvolila za svojega predsednik.; dr. Ploja, za podpredsednika pa dr. La-ginjo. V parlamentarno skupino so bili izvoljeni poslanci: Ivan Hribar, dr. Ploj, dr. Rvbar, dr. Izginja, dr. BaJjak in dr. Tresič - Pavičič.
Radi bosanske ustave.
Dunaj, 23. oktobra. »Jugoslovanska »Narodna zveza« je vložila nujni predlog glede uvel javi jenja ustave v Bosni.
Za slovenske srednje šole v Primorju.
Dunaj, 23. oktobra. Jugoslovanski poslanci vlože v eni prihodnjih sej nujni predlog, v katerem zahtevajo, naj se na vseh primorskih sreditjih šolah nvedo slovenske, oziroma hrvatske paralelke.
Nesreča v dvorni operi. Dunaj, 23. oktobra. Pri skušnji \Vagnerjeve opere »Moistersingcr« v dvorni operi je padel na oder velik tram ter zadel ravnatelja Wein-gartnerja. Ravnatelju je tram zlomil nogo, nekega pevca pa občutno ranil.
Novembrski avanzma. Dunaj, 23. oktobra. Na merodaj-nem mestu zatrjujejo, da bo .novembrski avanzma zelo ugoden. Vse na-
aprotne vesti so ner*mUn*< To pol bodo sasedena vsa v proračunu se nahajajoča generalska mesta* Krisa na Ogrskem.
Budimpešta, 23. oktobra. »Egy-etertes« javlja, da bo novo ministrstvo sestavil grof Andrassv, ki bo dobil od krone razne vojaške koncesije v državnopravnem in narodnem oziru.
Za zagrebške »veleizdajnike«. Belgrad, 23. oktobra. Skupščina semederevskega okrožja je sklenila darovati za nesrečne rodbine v Zagrebu zaprtih Srbov »veleizdajni-kov« 1000 dinarjev, skupščina krajinskega okrožja pa 3000 dinarjev.
O vprašanju glagolice. Rim, 23. oktobra. Kakor se zatrjuje, je o stvari glagolice izginila vloga dalmatinskih škofov na rimsko kurijo iz 1. 190G. in spomenica duhovništva iz 1. 1003., ki jo je podpisalo 1300 hrvatskih duhovnikov. Kdo je te dokumente ukradel, se ne ve, Vsekakor nekdo, ki mu je ležeče na tem, da se za vsako ceno prepreči staroslovensko bogoslužje.
Borba proti menihom r.a Španskem.
Madrid, 23. oktobra. Novi ministrski predsednik Moret je izjavil, da bo skrbel, da se bodo zakoni izvajali tudi napram duhovnim redom, ki se bavijo z obrtom in industrijo. Predvsem bo treba ta meniška podjetja obdačiti. — Samo, če se bo dalo to izvesti!
PoskffiOi*)
Svojemu dobrotniku č. g. mestnemu župniku!
Dolžnost mi je, da svojemu dobrotniku, ki se je tako požrtvovalno »poteza 1 zame pri maturi« kar naj-iskreneje zahvalim za njegovo velikodušno naklonjenost, ter ga obenem prosim oprešeenja, da šele sedaj po več letih storim to dolžnost. Nisem sicer tako nehvaležen, toda v resnici nisem vedel prej za tega dobrotnika in bi še danes ne vedel, da me ni so-botni »Slovenec <, kateremu se tem potom tudi zdi valim za prijaznost, opozoril nato. Ker sem pa prepričan, da mi je moj g. dobrotnik, čigar skromnost, požrtvovalnost in dobrohotnost je občeznana, gotovo tudi sicer še večkrat izkazal svojo naklonjenost in se zame »potezal«, zato se hočem obrniti, — kar mi bo veleč. g. dobrotnik vkljub svoji skromnosti oprostil — na pristojno mesto za natančneje informacije o njegovem »potezanju« zame, da se mu bom mogel potem v polici meri hvaležnega izkazati. Kakor razvidiin iz dopisa v »Slovencu«, č. iT- župnik ni zadovoljen z mojim polit, naziranjem. Iz »hvaležnosti« bi obžaloval tudi to in bi se prav rad prelevil, ako bi se ne bal. da nisem zmožen, navaditi se klečeplaziva in hinavščine, sine qua non.
Dunaj, 21. oktobra t. 1.
_ Jamrov dohtar.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon
Ceno dcsnnčc zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega preba vijanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Molloveua SeidHtz-praška", ki sc dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljcnja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli. c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 8
neobhodno potrebna zobna Grem*
vzdržuje zobe čiste, bele ia zdrave.
Samo Be eitajte me s nrazalfiii &esedamK
da ste vse poizkusili in da Vam nič r.i pomoglo. Ali ste znabiti rabili Fay-eve pristne sodenske rudninske pa-stilje? Ne, ker bi sicer ne bili prehla-jeni tako neusmiljeno! Jaz pa svoje ljudi rabim pri poslu in ne gre, da bi vsak doma prepotil svoje prehlajenje. Kupite si Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj in iznebite se katara, da še sami ne opazite Icako, pa tudi delo lahko opravljate. Škatljtca stane samo K 1 25 in sc ceneje m udobneje |H katara pač ne morete iznebiti. Dobiva L—J se po vseh zadevnih trgovinah.
Kakršnekoli ponaredbe odločno zavračajte.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Onntzert, Dunaj XV 1, firasse Nagim 17.
te z navaamm česanjem poljubno pobarvajo z glavnikom za barvanje las, ki ga je že pred leti uvedla na trg firma I. Schuller na Dunaju, III., Krieglergasse 6. To jako praktično sredstvo je popolnoma neškodljivo. Več v inseratu.
zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s .sidrom4* nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 140 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo jc spoznati po znanem sidru.
Mnoga visoka odlikovanja so sc že
zdavna pripoznala Maggijevim izdelkom. Na znamenitih razstavah vseh dežela so dosegli nič manj kot 13 državnih svetinj, 9 visokih nagrad, 67 zlatih kolajn, 21 častnih odlikovanj itd. VeČkr.t se je udežila tvrdka prvih svetovnih razstav izven tekme, ker je bil njen ustanovitelj Julijo Maggi, razsojevalec o nagradah, n. pr. v Parizu 1889 in 1900. Pridobile so si pa tudi upravičeno zaupanje naših gospodinj Mag-gijeva zabela in pred kratkim Maggijeve kocke za govejo juho, ker Maggijevi izdelki tudi iz-polnujejo, kar obetajo.
Proti 20
itiftA in sili i
izborno deluje dobro zzsana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust.
1 steklenica z riavcJuorr. 1 krene.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Scsljcva cesta štev. 1 poleg Franc Jožcfovega jubilejnega mostu.
Srlelusiue-ustna in zobna veda.
Sunja,  Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptično nzeloslne-tistne zob^e vode, katera je neprekosijivo sredstvo zoper zobobol,  utrja dlesno in oci-stranja neprijetno   sapo  iz  ust. Za ohraivjenie zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Darila.
Upravništvu našega lista so posla!!:
Za dražbo sv.  Cirila in Metoda;
Gospod Karel Kovač v Starem trgu pri Ložu 16 K vsled poravnave v tožbi, katero je imel z bivšim gospodom reprezentantom užitnine. — Na nedeljskem družinskem večeru v „Na-rodnem domu" zložili člani društva jugoslovanskih železniških uradnikov in njih prijatelji 14 K. — Skupaj 30 K. — Srčna hvala. — Živili!
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 23. oktobra 1909. Termini
Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 1474 „      „   april       „   za 50 kg K 14.25 Rž „   oktober    „   za 50 kg K 975
Koruza    „   maj za 50 kg K   6 88
Oves      „   oktober    „   za 50 kg K  7 60 Efektiv. 5 vin. višje.
Meteorološko poročilo.
Vlšlaa nad raarjem 300*2.      Srednji zračni tlak 736-0 mm.
o £ i 3 !	Čas opazovanja	Stanje bare- 1 metra v mm 1 i	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
22.	2 pop.		i: \	si. vzjvzh.	del. jasne
»	| 9. zv	743 2 |	10 J	sr. svzhod	megla
23.	7. zj.	743 4! i	110	sr. vzhod	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 10'T. norm. 9 3'. Padavina v 24 urah 0*9 mm.
znamka »Alfa-Separator«, skoraj nov, ni treba strojevodje. — Stal je 110) kron, sedaj 600 kron. 3951
Pojasnila daie Fi'£n Sove?, Z->
sicpnik, T?zt9 Alassaniro Volta 8, Hazsar.isn vzom, ceaf. Svo?-
u lazpiSajo kakršnas^KoIi Kaos io uM&l
Natančna    pojasnila   daje Fr&n
Sever8 zastopnik, 7rs23 iLIessaađro
Po oni nezgodi, ki me je doletela dne 9. avgusta v gorah, se r.ii zopet vraCa popolno zdravje in že sedaj imam sigurno prepričanje, da vse one takrat pridobljene mnogoštevilne poškodbe ne bedo imele zame nikakih stalnili slabili posledic. To prepričanje šele utemeljuje zame vrednost takratne moje s tolikimi težkaeam! zveza; m rešitve; zato se pa sedaj s podvojeno hvaležnostjo spominjani vseh onih požrtvovalnih oseb, ki so sodelovale pri tem napornem in deloma tud: jako nevarnem delu.
Pred vsem naj omenim prijatelja in kolego g. dr. J o s. ličarja, župana v Kranjski gori, ki se je zvedši o nezgodi takoi z vso vnemo poprijel rešilne akcije in ki je posebno drugo ekspedicijo razvrstil in vodi! tako smoterno, da uspeh ni mogel izostati. Nudil mi je tudi v zvezi s kolego g. dr. Demšarjem iz Ljubljane že visoko gori na planinskem snegu prvo zdravniško pomoč. Sprejel ne je potem v svojo gostoljubno hišo in mi v zvezi s svojo Ijubeznjtvo sestrico, gospodično ranico Ti-čarjevo stregel uprav samaritansko in mi s tem izdatno olajsai trpljenje.
Čast onim šestim junakom, ki so priplezali po skaiah prav do mene, da s*> mi nudili krepči-a in me potem tako spretno in urno spravili na varnejše mesto. Bili so to gg.: Janez Kosmač in Janez Pečar iz Kranjske gore, Janez Be:-ginc, Andrej Komac, Jože Komac in Anten To ž bar iz Trente. Na malo boljšem terenu so prevzeli poleg zgoraj navedenih nadaljnG rešilno delo in me sprt* vili na nosiinici po dolgem in napornem potu v dolino gg.: Janez Žerjav, Gregor Žerjav (vodnika S. P. D.), Jakob Pečar, JožeT Jakelj in Janez Pleš iz Kranjske gore in Janez Orehovnik iz Mojstrane. Sodeloval je pri tem tudi iz zgolj človekoljubja g. Al. Peterman, podžupan v Kranjski gori. V dolini me je sprejel na svoj voz in me tako prepeljal v Kranjsko goro g. hotelir Jakob Černe. ki je potoma razven tega brezplačno pogostil utrujene vodnike in nosače.
Posebej mi je še omeniti svojega spremljevalca g. Iv. Petro v čiča, nad-učitelja v Kranjski gori, ki je prebil prvo noč pri meni v skalah in mi prijateljske stregel ter potem obvestil in spremljal neumorno ves čas rešilce in sodeloval vsepovsod pri rešilnem delu.
Iskrena hvala vsem zgoraj navedenim in vsem drugim, ki so še sodelovali'
Hvala pa tudi si. S. P. D. in njega načelniku g. dr. Fran Tominšku, kakor tudi vsem udeiežnikom prve ekspedicije, katera le vsled neugodnaga vremena ni imela uspeha.
Posebna hvala pa gg. dr. Viktorju Dworskemu in H lav i, tehniku iz Prage, ki sta, uvidevši neuspeh te 1. ekspedicije, katere sta se tudi udeležila, pohitela v daljno Trento in poprosila pomoči izkušene Trcntarje. Hvala tudi rešilni po* staji N. Pl. D. in nje načelniku g. Winzigu v Mojstrani za posojeno nosiinico in obvezila.
Nadalje se zahvaljujem gg. kolegom vladn. svetniku dr. E. šiajmerju, dr I. Plečniku, dr. I. Robidi in dr. M. Rusu, ki so me v Kranjski gori pričakovali in mi nudili pod vodstvom prvega in v zvezi z gg. dr. Demšarjem in dr. Ti-carjem v ordinacijskih prostorih zadnjega potrebno zdravniško pomoč.
Hvala pa tudi vsem g. zdravnikom kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnice, ki so se ves čas moje bolezni izkazali kot gorko sočuteče kolege, pred vsem zo» pet g. primariju dr. E. Šiajmerju, ki se je v zvezi s svojo milostno gospo soprogo na vse načine trudil, da mi je olajšal moje stanje. Istotako pa se tudi zahvaljujem vsem čč. usmiljen kam, ki so na meni z neskončno potrpežljivostjo in pravo krščansko ljubeznijo izvrševale svoje človekoljubno in za bolnika tako tolažili v delo.
Končno naj se zahvalim tem potom tudi vsem znancem in prijateljem, ki st mi, bodisi pismeno, bodisi z obiski, izkazali svoje sočutje povodom doletele me nesreče
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1909.
3939 Dr. Josip Stoje,
zefravnik.
rav imate
Samo prave z imenom „MAGGI" in z varstveno znamko: Zvezda s krilcem.
ako zahtevate pri Vašem trgovca izrecno
kocke po
kajtt to so najboljša.
MAGGI
6
vin.
3930
weisova testa it. 5. II. nalstr., tono.
3951
Pridnega
3954
sprejme takoj v službo
I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, opalne sobe, verande in pritiklin
so s 1. novora&rom o£đa.
Več se izve v vili BergrnEns, cljanska cesta št. 83.    ~ 3956
$ aiaeila \miii za tem stroja in disictIh
išče ob stalni plači prve vrs:e
■ P1IC
£s m ž m £
je  pri trgovcih  in kmetskih cdje-alcih   na   Koroškem,   Kranjskem in tfmorskem  dobro  uveden. — Vstop iinprej. 3955 Ponudbe  s   prepisi   izpričeval in
ivedbo plače pod „Amersška Svor-
j^a" na upravnistvo »Slo?. Naroda«.
sk$! se pređa* p^sc^vo^ ki ie5i
izu železniške postaje y»a IIc?SŠl£€<r^2s bstoji iz 160 oralov in sicer : 60 ralov lepega gozda, 30 oralov dobrih iv in 70 oralov lepih travnikov, dalje : 1: hlev za okoli  150   glav živine,
druga poslopja, vse silno lepo, zra-m tudi dobra gostilna. Vse posestvo
S?on3irS310. Potreba je 50.000 K ecarja.
Poj-isnila daje tofaa BenkO, 'tjDVGC V CeS©YG::s 3S74
Veliko presenečenje!
75.0C-0 parov čevljev. 3959
pari čevljev za samo 8 K.
Ker je več velikih tvornic ustavilo aeila, so mi poverili, 3a Ttiik cd'elek vljev še daleč pod izdelovalnimi stroški r: vim v denar. Pro iajiim vsakomur 2 ni molkih, 2 p?.ra ženskih čevljev iz n^ga ali rjavega usnja s kapicami, gavrane, za zarezovanje, z močno zbitimi
.imi podplati, najnovfjan oblike. Za : čitev zadostuje dolgost. Vsi A psri i2 samo   8   K.   Po   povzetju razpošilja
centralna razposiljalnica čevljev
L Qelb, Noyi Sandec št. 182.
Zamena dovoljena ali drnar nazaj.
Ženitna ponudba.
Veleposestnik in trgovec z mešanim blagom v lepem trgu na Vipavskem, se želi seznaniti vsled pomanj-j kanja znanja z gospodično primerne izobrazbe, ki ima nekaj gotovine. 3948 Ponudbe pod „tr^ovec" na upravnistvo „Slovenskoga Naroda".
prodolfllkn
izvežbana v trgovini s mešanim blagom. Nastopi lahko takoj. Plača po dogovora.
Btt JL N Hi tirni.
Zavoljo opustitve trgovine proftaj
do 10. novembra
pripravno  za  Špeccrijo  in železnino,
prodajalniške mize, atelaie, blagajno, sode in rasno blago po
najnižji ceni. 3940
Kristina Omersa v Kranju.
njigovodja
vešč dvostrokega knjigovodstva,, nemškega, hrvaškega ali kakega drugega slovanskega jezika, ki je sposoben tudi za  potovanje,  eto&l   takoj službo.
Oni, ki je bil že nameščen pri kaki pivovarni, ima prednost.
Ponudbe z  izpričevali in zahtevo
plače sprejema grarli&asbi plvovar
V S2?l07CH. 3911
lmi\m ponudbo.
Ž ČviZja, pridna vdova, 25 let stara,
so že!i poročiti z dslavcem, starim
od 30 do 70 let.
Ponudbe pod „ŠiOV. 3927" na
uprav. »Slovenskega Naroda«. 3927
J
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in jedilne shrambe, kakor tudi
ovanj
manjša stanovanja
kisu v anjci
m 3052
siobllrano sobo so poosEi oaaafe.
8z\ sjsae so taCl
Hotel Vega v Sp. Ši?ki.
i
k k k k
Jfarodna 1 knjigarna §
v £jobljani
JnriHfrvem trgi št. 3.
•  priporoča ! I
kanceliski, koncepta!, dokumenta!, ministrski, pisemski, ovitni is barvani papir.
Rasele s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne knjižice *«5JpP Zalaoga solsilt zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarni &kih potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,   kamenčkov, tablic, gobic, črnila Itd.
Jarve za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najLnejših.
jftbumi za slike in dopisnice,
vezane v pliŠ in v usnje.
— foezilske knige. —
podobice za otroke.
lesen! okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, cepiče.
poteši is tintsiki.
S sca^* en** alta ss**** zmmm
trgovina
ri kakem večjem kraja na deželi. Ponudbe pod „Trgovina SOOO44 «*
upravnistvo »Slov. Naroda«. 3942
Pehanja
nn Tržaški oostt it 4, no odda n L novembrom t L v Mjernu 3949
Več se izve tam.
< Dobro ohranjeno
koncertne citre
z dvojno resonanco,  se prodaj O Z notami vred za nizko ceno. 3941 Natančneje se poizve v Dalmatinovi ulici 7, pritličje, v Ljubljani.
2 vajenca
za kovaško obrt
z vso oskrbo v  hiši, sprejme 151»
hael We£ss, KonJKšna" ulica št 12 1 v LJubljani. 3945
w W
_Jt
FPTl
taki
izprašani optik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2.
Ako Iščete
dober, zanesljiv vir za vporabne predmete in predmete za darila, zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilustriran glavni katalog
s 3000 slikami. C. kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad, Most, 6L 482 (Češko). 3585
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kabineta in pritiklin, se odda s 1. novembrom t. L Pred Prulami 23 v Ljubljani. 3923
kot poslovodjo sprejme takoj
paHoroa A. ISTElflt v Mm Logatca.
obenem strojnik in
strojni hlj«H
so sprejmeta taboj v tvornici za olje na Zidanem mostu. 3944
3946
Op. št. A I 589/9/16.
Dražheni oklic
Vsled sklepa z dne 21. oktobra 1909 opr. št. A I 589 9/16 se prodado
26. oktobra 1909 ob 2. pop.
v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21
in SolisejSka Ulica Št. 8 v zaou-ščino dne 29. julija 1909 umrle Marije Mihelič   spadajoče premičnine,
kakor gostilniška sobna opravo in pijača.
[. Si!, ikr, sokolja v l\Wmi oddelek h
dne 22. oktobra 1909.
3907
mešane Stroke, dobro izvežbana, se
sprejme v trgovini F. Senica v
MotnikU. 3936
Z lastnim ribolovom v Ljubljanici, Borovnici in jezeru v bližini Ljubljane,
se proda. 3871
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda<. Pri graščini Preddvor, pošta Tupa-
liče, se bo oddalo naeseca decembra t. 1. okoli
20 m3 hlodov
lipovega lesa,
3771
[Tkalji K
na9 Stari trg št 19
3953
priporoča
najboljše in najokusnejše Stanke, pripravljene po praškem iihbmUf raznovrstno prekajeno in sveže svinfsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, |pg^» krenovke in salalade vsak dan 2krat sveže.
Poštno pošUjatvo od 5 bg naprej po povzetju.
Za izborno blago, točno postrežbo, solidne cene, jamči in se priporoča zgornja tvrdka.
Ponudbe pod „Lipa", glavna pošta Ljis&Sjana, poste restante.
IO kron
vsakdanjega zaslužka
sa vsakega. Zastopniki ss iščejo povsod, tudi v majhnih krajih. 3512 Pošljite svoj naslov na firmo Jak3 EOnJg* Dunaj, VIL 3j Pos<amt 63.
Prodafalka
mannfaktaristinja
se sprejme takoj v večjo (trgovino
na deželi. Ponudbe z navedbo zahtev in referenc je poslati na poštno ležeče
Trnovo, Notranjsko pod „Manu* Iakturistinja". 3985
Glavnik za barvanje las,
Z navadnim česanjem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. Na tisoče v rabi!   Komad 5 K.
J. Schflller na Dunaju III,
Krlftgtaroasae 0/30.     2248 ?
Razpošilja
Vsled prošnje  dedičev  po  dne 26. avgusta  1909 v Ljubljani umrli gospe Emiliji Kern se vrši
prostovoljna sodna dražba
* zapuščino spadajočih premičnin kakor: zlatnine in srebrninOj obleke in Perila ter Idšne o^avo od vštevši
K do 30. oktobra vsak dan od polu 9. do 12. in od polu 3. do 5. popoldne v hiši št. 3 v Slomškovi ulici.
Posamezne kategorije teh premičnin se bodo dražile v istem redu, kakor
!o naŽtete zgoraj.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1909.
Dr. Karel Schmldlnger l.r.
c kr. notar kot aodnt koaaiaav. .3990
Pravkar je izšel
ljudski roman:
DeM ■•
v „Narodni knjigarni
i Ljubljani Mmi m it 7.
Ceu 1*90 kron, ■ ftM* f70
TRUBAR
^ Krasna umetniška reprodukcija v već barvah
.". znamenite Groharjeve slike .%
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
in Široka SS ca je najlepši okras vsake slovenske hiše. Tt reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejsa kar «ih
imamo Slovenci.
ike ? iih I
pošto E 3^
Dobiva te v
Hnrodnl knligornl
v LjaMjani, Prešernova ulica it 7.
87
15
.E2
57
4446
mandolina 5
Vpraša   se   e   MVBlcI JP**
tranco" e LJekllenL 3935
Vsako nedeljo 3879
v sostilni pri ,KKut3Miu'
U plesna ve*
Za obilen obisk se priporoča
J. PetanČIČ, gostilničarka.
Jriumph-šteflilna ognjišča
za gospodinjstva ekonomije i. t. d. v vsa-koršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracija kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506
Tovarna za Utediioa ognjišča JriDipb"
S. GoSdsch-nidt & sin Wels 18, Gorenje Avstrijsko.
tanaHznclK» topdikE nnni
MonlMiidrotekt M
1 "ana
Brzojavi: £acludk-£]«bljana.
■ikt Hit. 4.
rTojccu in tivrsiiev
specialni tvrditi (tehn. zved. mnenja ob povt gradbe zastonj).
Parotovanu za allo, svtvi aUriarfaL kristilM soli k številske sve&
I MHAC FOCK g Kranln
priporočat 255
rib v prti dražbi sv. Cirila in JUetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestaikov
nadalje vsa drage vrste mila, Metalno sodo, Sloarfasko sveče anamki „Elektrau in Mbolnoeu,
wWmbm anlle ter vse drage pralne snovi. Past in ponos vsaka gospodinje sahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo z gorenjo znamko.
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega,
nego preizkušeno dobri
„Ottoman' "Cigaretni papir ali stro
IV
39» 5
cnice.
KP05f /£^tom\ 0£1>0S£
OTTOMAN
s ? —i
S. 5 •"*»
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
12
„SLAVIJA"
-  - •   vzajemno  zavarovalna  banke  v  Pragi.   -  - -Bas. fondi 44,437.086-01 K. Izplačane odškodnine in hafkUZ   98,323.486-35 S Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica :*aše države
1 M vseskozi slovansko-narodno upravo. —————
Vsa pojasnita daje i
Generalna zastopstva i Ljubljani, v ftlSi« v Gosposkih ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Večjo množino
lesa
na Gorenjskem (od Kranja do Jesenic) se k&pi takoj proti gotovemu
plačilu. 3943
Pismene ponudbe pod „A. O. 160" poštno ležeče Trbovlje 2.
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanaovijen leta 1838. Založnik x avstrijskih
zveze        ?f^^D^wv državnih 2i69     ces. kralj.    ^^^ž^€^ uradnikov,
Alojzij Isiaj v Ljubljani,
Trnovo,     Opekarska cesta,     Veliki stre don st 9
priporoča vsem stavbnim podjetniko m in si. občinstvu svojo veliko zalogo naitrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejšin prstenih peči različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peći lasrnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Siji ia pripravljanje M
slamarezažce, reporeznice. mline za debelo moko (otrobe), priprave za parenje krs&e. Sledilna kotliSča, sesalke
za gnojnico
^p^pjj// izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem 1   * načinu tvdrka . 3770
PhB Mayiarth & Go.
Ivarnlca za gospodarske stroje, že!ezol ivarna in fužine aa pare J        Dunaj ZI.V Taborstrasse 71.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.
V Ameriko in Kanado
fl -S T:
pripravna, cenena ia zanesljiva volni*
Cunard Line
Odkod Is domačega pristanišča Trata s
Pannonia, 26 oktobra 1909. Carpathia, 9. novembra i P 9.
Ultonia, 30. novembra 1909.
Is Liverpools s 1515
Lusitanla (največji in najlepši parnik sveta) 6. novembra, 27. novembra, 18. decembra 1909,8. januarja, 26. februarja, 19. marca 1909. Mauretania dne 23. oktobra, 20. novembra, 11. decembra 1909, 29 januarja, 19. februarja, ?12. marca 1910.
Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlstaek v LJubljani, Slomškove nllcs stsv. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Kdor
|e bolan na želodca, črevih, nima teka,
in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno sss«l€»csl^sa.«» esssl lekarnarja 8cbanmanna v Stockeran. za uravnavo in tzdržanje dobre probavo
rabi Schaumannove vHLlf « želodčne ss€»U
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem Ipočutenju, 126
odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150.
Želodčna sol Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 1*50. — Po poŠti pošilja najmanj 2 škatljici
—— PO  pOVZetjU a——a————
lek
T57"
Dobiva ee v vseii lekarnah.
Z/6/L9Z I
388
čehnična pisarna in stavbno podjetje
3505
Inž. dr. Jovo Slmić, som. m«o
Donja Tuzla, Bosna
izvršuje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektovsko, stav-binsko,   inženirsko  in   zemljemersko stroko
spadajoča dela
vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih in strokovnih načelih.
Pri c. kr. sodišču v Kranjski gori odd. I so po prošnji lastnic* g. Katarine Grom, posestnice na Dovjem št. 20, na prodaj po
javni
1
sledeče neprimičnine: zemlj. vi. št. 78, 206 in 344 k. o. Dovje, za katere se jd ustanovila pristavljeua izklicna cena in sicer:
L za zemlj. vi. št. 87 ad Dovje: pare. št. 1738/2 hiša št. 20 v Mojstra-' ni in pare. št. 1743 gospodarsko poslopje, žaga s kozolcem in drvarnico (24 000 K), vrt pare. št. 173S (172 K 50 v), pare. št. 2068/2 žaga (9000 K). 336/1 travnik (147 K), 1455/337 (4593 K), 1455/334 (2450 K), 1455 332 (69 K 25 v), 1455/433 (847 K 98 v), 1455/243 (602 K 26 v), 1455 244 (4143 K 33 v), 637/1 (4479 K 76 v), 637/25 (3252 K 60 v), 637/28 (3285 Ki, 637/27 (3339 K), 650,56 (6868 K 36 v), 1455/320 (2602 K 99 v), 1455 317 (333 K 05 v), 1455/119 (947 K 36 v), 1458/5 (1148 K 07 v), 1458 6 (1432 K 06), 1458/7 (87 K 76 v), 1482/47 (1004 K 18 v), 14S2/50 (883 K 34 v) 1482 48 (63 K 62 v), 1482/49 (58 K 98 v), 1482 59 (11782 K 61 v), 1401,5 (2244 K 32 v), 650/182 (3103 K 20 v), 650/183 (2505 K 30 v) gozdovi.
II. zemljišče vi. št. 206 ad Dovje pare. št. 650/169 gozd (3069 K 12 ?)
III. zemljiščn vi. št. 344 ad Dovje parcela št. 638/2 gozd (4895 K 91 v Dražba se bo vršila
2. novembra 1909 ob 10. dopoldne v Mojstrani št 20.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice bre: ozira na prodajno ceno.
Zdražitelji morajo položiti varščino v znesku 10% izklicne cene.
Skupilo izplačati je tekom mesec dni prodajalki.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 in pa dne 2. novembra 1909 v Mojstrani pred začetkom dražbe.
C. kr. okrajno sodišče oddel I,
V Kranjski gori, dne 9. oktobra 1909.
Julija Štor
v Prešernovih ulicah itev. S.
Hajvežja zaloga mtiiil. smili h itrtitii čevljev, čevljev n lam-tmis ii pitstia
DiMI nnidl ta*?.
in zimske novosti
u oblek«, »»vrsnike,
■|e. rr—h* koatua-■e Mapere 1M. v veliki tiMri p« eeai ukapate pri Brad
CM* SI M E K
RflHH i Mr.lMNTRICH 8
35letnica.
35letnica.
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „Union".
Imam čast naznaniti, da bode v ponedeljek, 15. t sa. otvoritev novega fabUefskega toaafa za plesalke in plesalce,
že vajene plesa, in se bode nadaljeval vsak ponedeljek od 8.
do 11. zvečer.
Novosti Figurirati! plesi.
Vsak petek od 8. do 11. zvečer je tečaj sa saestnlks
in se prične v petek, 29. t m. Poučeval bodem vse moderne plese.
NB. Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin.
Privatne in separatne ure v rodbinah, ali*v institutih po dogovoru.
Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11. do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri .Slonu* soba št 73.
Z odličnim spoštovanjem
Giulio Morterra, a*t plesal aOteU. aaa^u—
MOOt
ii tm
I
Tftasf ssiilsialssi sW6t*ža\
m.
Leta 1848. in 1849. je bil Trst še 'dosti manj italijanski, kakor je vsled nemodrosti avstrijske vlade dandanes. Pijemontska vlada, ki je po spretnih agentih skrbela za vztrajno agitacijo v vseh italijanskih mestih ter pripravljala prebivalstvo na revolucijo in na vojno zoper Avstrijo, je imela tedaj v Trstu dva delavna agitatorja, Leona Fortisa in Seismit-Dodo. Poslednji je kasneje priseg y Italiji do velike veljave.
Tržaški Italijani so bili takrat še precej krotki ljudje. Avstrija je bila velika in mogočna in tržaški Italijani niso hoteli verjeti, da bo Mali Pije jnont avstrijskega velikana premagal. Ugajala jim je pač misel na združenje vseh italijanskih pokrajin v eno državo, a smatrali so to misel za sanje, ki se nikdar ne uresničijo.
Fort is in Seismit-Doda sta s pridno in energičuo agitacijo dosegla vsaj toliko, da sta s svojimi privrženci mogla zdaj in zdaj vprizoriti kako protiavstrijsko demonstracijo. Kakor vselej, kadar je avstrijska država v kakih stiskah, tako se je vlada tudi J. 1848. in 1849. spomnila Slovencev in jih je opetovano poklicala na pomoč. Slovenci so se dali vedno vjeti. Kadar so Italijani priredili kako demonstracijo proti Avstriji, pa so nastopili Slovenci in so Italijane nakle-stili tako, da je bil za nekaj časa zopet mir.
Meseca marca 1. 1849. je bil vsled dogodkov v Italiji položaj na Primorskem tak, da je Avstrija razglasila izjemno stanje. Revolucija v Italiji je tudi primorske Italijane pogrela, seveda se niso upali posnemati svojih bratov v Milanu in v Benetkah ter v drugih mestih, že zaradi izjemnega stanja ne.
Vlada je takrat izdala tudi ukaz, da ne sme nihče imeti orožja, a kdor da ima kako orožje, da je mora oddati oblasti, sicer ga zadene stroga kazen.
Tedaj je živel v Rovinju v Istri vnet pristaš italijanskega narodnega gibanja z imenom Giacomo De Angelini. Mož je bil toliko previden, da se ni spuščal v kake zarote, niti se, udeleževal kakih demonstracij. A žilica mu ni dala miru, vsaj malo za norca je hotel imeti temnoglede avstrijske oblastnike; če jih že ni smel pobijati, se je hotel na njihove stroške vsaj zabavati in jih osmešiti.
Dne 19. marca 1849. je napravil vlogo na visoko c. kr. vojaško zapo-vedništvo v Rovinju, v kateri je naznanil, da, pokoreč se oblastvenemu razglasu glede orožja, daje vojaškemu zapovedništvu na razpolaganje vse orožje kar ga ima in sicer: lovsko puško z zlomljenim petelinom, staro sabljo, velik kuhinjski nož, dva jnanjša kuhinjska noža, burklje in dve železni držali za pečenje.
Rovinjsko vojaško poveljništvo je poslalo to ponudbo v Trst. V reši-tev jo je dobila vojaška oblast in rešila jo je prav originalno.
Kakor se je Angelini norca delal iz vojaške oblasti, tako si je vojaška oblast privoščila tudi njega, pa tako, da je moža prav dolgo bolelo in da mu je temeljito pošel "humor.
V rešitvi tržaške vojaške oblasti ■je bilo zapisano:
»Ker je Giacomo De Angelini v svoji patrijotični vnemi in pokornosti dal vojaški oblasti na razpolaganje vse svoje kuhinjsko orodje, vsled cesar mu ne bo mogoče skrbeti za svoje prehranjevanje, se naroča c. kr. stacijskemu poveljstvu v Rovinju, da pusti imenovanega v spremstvu prepeljati v zapor v Pulju, kjer l>o zanj v vsakem oziru preskrbljeno za toliko časa, da mu bodo okoliščine pripuščale zaprositi od c. kr. vojaškega poveljstva zopetno svobodno razpolaganje z njegovim kuhinjskim orodjem.«
Podpisal je to krvavo ironijo c. kr. kapitan Breudell.
Giacomo De Angelini je bil res prepeljan v Pulj in je moral ostati v zaporu, dokler ni bila končana vojna med Pijemontom in med Avstrijo.
Ko je bil sklenjen mir, je bil Angelini postavljen še pred redno sodišče in zaradi žaljenja c. kr. oblasti obsojen na tri mesece ječe, poostrene s postom dne 19. vsakega meseca.
Od tedaj so Giacoma De Angelini minile vse iredentistične muhe in nikdar več mu ni prišlo na misel vganjati burke.
Cesore Lombroso.
Kakor smo že na kratko javili, je v Tur inu dne 19. t. m. umrl usta-novnik slavne antropologične šole Cesare Lombroso. Umrl je v dobi, ko je njegovo ime že prekoračilo zenit svoje slave in ko so njegovo teorijo znanstveniki začeli smatrati za premagano stališče. Vendar pa je in ostane Lombroso mejnik v razvoju moderne kriminalistike, svetel pojav, Pred katerim so se razpršile srednjeveške tmine, ki so zadrževale razvoj kazenskega prava.   Lojabrosova za-
sluga je, da danes v sleeincu kriminalist vidi as vedno tudi človeka, da poleg; zločina vidi tudi njegove individualne   in  socialne  vzroke« Do
Lombrosa je v kazenskem zakoniku vladala t. »v. absolutna teorija: zločin je absolutno zlo, kaznovati se mora z enako mero; saj ima vsak svobodno voljo delati dobro ali pa zlo. Vzroki in okoliščine se pa niso upoštevali Lombroso Šele je začel iskati individualne vzroke zločinom. Kot vojaški zdravnik je imel dovolj prilike za to. Ze takrat se je začel pečati s psihiatrijo; pozneje, ko je pos-tal profesor psihiatrije v Pavi j i in v Tu-rinu, se je popolnoma posvetil intenzivnemu študiju telesnega in duševnega ustroja zločincev (kriminalna antropologija).   Prišel je k zaključku, da naklonjenost k   zločinom ni nič drugega kot duševna anomalija. Zločinec je poseben tip človeka, ki je že od rojstva nagnjen k zločinom in ki ga nobena stvar ne odvrne od njih. To so tipični zločinci, degenerirani ljudje, ki nam jih kot take izdajajo že nepravilnosti lobanje, rok itd. Možgani takih ljudi kažejo anomalije in so pred vsem nenavadno lahke. So pa poleg teh tipičnih, od rojstva    takorekoč predestiniranih zločincev, še zločinci iz navade, zločinci iz priložnosti in iz   strasti. Iz svojih antropologiemh teorij pa Lom-Lombroso   dokazuje popolno uepra-vost cele kazenske zakonodaje in zahteva radikalno preosnovo.
Lombrosova teorija si je takoj pridobila številnih privržencev; seveda so pa vstali tudi mogočni nasprotniki in so njegovo teorijo precej omajali. Saj se tip zločinca ne da določiti, ravnotako kakor se ne da določiti tip normalnega človeka. Med obema so neštevilne stopnje. In če se oziramo na posamezen zločin, ne zadostuje, da upoštevamo samo osebnost zločinca, temveč je treba uvaževati tudi zunanje okoliščine, socialne razmere itd. Zato je napačno zločine razlagati z izključno bio-logičnega stališča, iz duševnih in telesnih posebnosti zločinca, kakor to dela Lombroso. Nikakor pa bi ne bilo prav vsled tega zniževati pomen Lombroso v. On ni bil pravnik, temveč psihijater, in v tem leži težišče njegovega delovanja. Položil je temelj kriminalni antropologiji in je obrnil pozornost k študiju zločina kot individualnega in družabnega pojava. In na uspehih teh študij so nastale vse moderne teorije kazenskega prava.
V naslednjem še nekaj kratkih biografičnih podatkov. Lombroso se je rodil 1. 1836. v Veroni kot sin trgovca. Študiral je na univerzi v Padovi medicino ter je študije nadaljeval v Paviji in na Dunaju. Vojna med Avstrijo in Italijo ga je 1. 1859. pripeljala zopet v domovino, kjer je prostovoljno vstopil v armado kot vojaški zdravnik. L. 1802. je postal docent psihijatrije na univerzi v Paviji in kmalu nato tudi ravnatelj blaznice v Pesaru; 1. 1876. je postal redni profesor psihijatrije in sodnega zdravilstva v Turinu, kjer je ostal do svoje smrti. O svoji teoriji je Lombroso napisal celo nepregledno vrsto knjig in spisov. Prvo delo, ki mu je pridobilo slavo je bila knjiga »Beli in barev*ii človek«; od ostalih omenjamo le še knjigi »Zločinec v antropologičnem in pravniškem pogledu« in »Genijalni človek«.
Sveže odpadke od kuhanja sliv  in  hrusek,   izvrstne za krmo prašičev kakor tudi za gnojenje njiv, Oddaja v vsaki množini in po vsaki ceni veležganjarna sadja 3926
L m i Mi v Ljubljani
poleg Koslerfeve pivovarne.
Razpošiljam Kolesa
sa štiri tedne na poskus njo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
nustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opocno it SO, os dri« ialeznlclćesko. 422
Stamptlije
vseh vrst sa draitva, trgow itd.
Anton Cene
UaMjai.Si.MnL i.
!
se nahaja
z najredkejšimi živalmi Is vseh
delov svata.
Predstava vsak lan el 5. popoldne
Ob 7. zvečer vsak dan
glavna predstava
Borba medvedov in krmljenje zverin. .
Ob nedeljah in praznikih ob 11. dop. in od 2. naprej vsako uro predstava.
Na ogled tega zanimivega podjetja vabi in prosi obilo podpore s posetom
5893
lastnik.
S veji k svojim!    Jf aroSna tvrtka!
Milko Krope!
urar in trgovec
Ijnbljana, Juračev trg štev. 3.
—■   Ustanovljeno leta 1852. ——
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato 'zalogo 1954
stenskih in žepnih ur,
uhanov, prstanov in verilie.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro blago po izredno nizki coni.
popravila točno in cenol
Za vsako prodano alt popravljeno uro jamčim 1 leto.
Cenike brupiaSito in paStnina proda. J|
lil fin *j2L
USt
mumm"»^vp ravnotam.
jO Woa, mvo zidana
tt Ml f
pri Ljubljani« Zraven hlse je velik vrt Več se izve
3899
Anton Leutgeb,
IBS   rekaviiar tu kandaiist
Pod trsnčo 1. jCjflMjflBl, Pod trančo 1.
s tsaelovs talca vsakovrstnih glace, nenftlk In vojaški* rokavic.
Izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa gična dela.
Zunsnia naroČila točno, i'me   nI* k«
Po Glanzlnu Jo Ukano perilu oajlopšo.
C
Dragotin Ptic
: tapetniški in preprogarski: =— mojster —
v tvrdki Puc & Komp.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih oenah.
Ljubljana
jKlarijc Zerezije cesta 11.
Zahtevajte brezpbinc poizkuiajc!
Polo
najboljšo tekočo kovinsko Slstilo.
Edina tvornica:
Fritz Sdmlz ji.
Akt-Ges.
JEger i. B. ■
2)oWra m povsod!
1915—7
C. kr. avstrijske ^fff  državne železnice.
Izvločok iz voznega reda.
IO*SO ponoOI: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano dnine isismaiss
7*12 zjutraj s Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, j ni. zel, Trbiža, Jesenic-Gorice, Trsta, Tržiča.
S>S2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strate-
Toplic, Rndolfovegs, Grosuplja. If23 dopoldne:   Osebni vlak is Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. ieL* čez Podrožico in Trbiš, Gorice, dri. ieL, Jesenic, Trtica. M8 popoldne: Osebni vlak is Kočevja«
Strate-Toplic, Rndolfovegs, Grosuplja. 4-iS popoldne: Osebni vlak is Beljaka, ini IeL, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, dri. ieL, Trsta c kr. dri. tet, Jesenic, Tržiča. 0»40 zveoor: Osebni vlak is Berlina, Drat-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podre« tlco), h
Odhod Iz Lfabllano Qaš. ieL)
7-03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec
7*2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplicc, Kočevje.
0*26 dopoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
H'40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. ieL, Beljak, (čez Podrožico), Celovec
■S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S"28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. tel., Gorico, drž. ieL, Trst, c. kr. dri. ieL, Beljak, (čez Podrožico), Celovec
OV23 zveeor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7'40 zveeor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
o ponoOI. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. tel.. Gorico, dri. ieL, Trst, c. kr. drž. ieL, Beljak, jui. tel, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
B**2 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. ieL, Trst, c kr. dri. ieL, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana jui. žeL-Trbtt, od L julija na progi Ljubljana jui. ieL, — Jesenice vsak dan).
popoMvtot Osebni vlak v vlak v
0"*2 zvooort Osebni vlak is Beljaka, ini. ieL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico). Trsta, c kr. dri. ieL, Gorice, dri. ieL, Jesenic Trtica.
0-07 zvooort Osebni vlak is Kočevja, Strate-Toplic Rndolfovegs, Grosuplja.
II-OO peneči i Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c lv. dri. ieL. Gorice, dri. ieL. Jesenic
Špecerijske stroke, SO sprejme takoi
Kje, pove upravniŠtvo »Slovenskega Narode«. 3921
Proda se še nova
s 4 sobami, vodnjakom ter več
zemljo (369 sežnjev). Več se izve v Sneberjih pri Ljubljani št. 46.
Hiša se nahaja ob glavni cesti. 3891
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu na Kranjskem se sprejme v službo kot
pomočnica mlajša
kateri je kot taki še dolgo čakati na stalno nameščenje. Oglasi na uprav. Slov. Naroda pod
»Poštna aspirantka." 3900
2781
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700, 1200, 3000, 500C litrov proda po nizki ceni.
11 FRAN CASCIO
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
5 kilogramov
3847
zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4'— poštnine prosto na vsako avstro-ogrsko poštno postajo
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 4, Lerchenielderstrasse štev. 67.
v najem.
Od novembrskega termina naprej je oddati v hiši št. 2. v Sadni ulici
troje Stanovanj   in   sicer eno v II.
nadstropju s 6 sobami in pritikli-
namiy drugo v L nadstropju istotako s 6 sobami in pritfiklsnami, tretje, v katerem je doslej bila odvetniška pisarna, pa v pritličju: 3778 Pojasnila daje lastnik hiše, župan Ivan Hribar, in pa vratar hiše.
In modno 3219 Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za solino
v Humpolcu
na Češkem. Vzorci Iranko.
C. kr. Umt-ialaiiiikt n?aUi*l)sm ? T»
Puh (Styria), Globus, Regent in drugih specialnih ti stik ter : posameznih delov«:
Izposojevanje koles
prejem koles za emoN branje p   pomiki janje a vila solidno
m
w 2954
Karel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta št 9.
^378
1A
13
vSp   dobe deklice in gospe vsake
starosti, ako rabijo samo mojo #S^TX najnovejšo eresao sa pesi aH / k^ A prsno vodo, ki se rabi samo ■f   na zunaj edino zanesljivo učin-
kujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 8—, K 5— in K 8-—. Zraven spadajoče milo 60 h. — Po povzetju pošilja ga. Kitke Menzel, Dunaj II., Pra-tsrstrasse §3,1L nadstr., vr. T, 0. 10
Naprodaj Jo
velika hiša
z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v bližini jezera na Bledu. Pripravna je za vsakršni obrt, posebno za mesarijo. Vprašanja pod „Mesari] a" na uprav. »Slov. Naroda« 3918
G. Skrbić
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico
žaluzij
fz deščic, železnih Id lesenih rolojev za okno In prodajnlnlce
po najnovejšem sestavu
vse vrsfs lesenih, tkanih in platnenih
rn 1 P t 12 različnega platna, natl-U I O I na, damasls, rlpsa itd
Nova patentirana peresna držala.
Novo skladišče vsake vrste oda].
j
Prilika za nakup!
Prekrasna
ur
venzsso
samo K 3*50.
30.000 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 35 urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 K 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontoarko na sidro, veleprima švic. uro s pozlač. verižico za 5 kron. 3Ietno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja
S. fiOK izvoz ti- v Krekova m. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 3933
Al! že Me
brezplačno
*     Ako ne, pa * se potrudite, da jo dobite.
Imamo prav zanimivo be-rivo, ki obsega dragocene nas7ete za bolnike in zlasti opozarja na do-brodejni učinek galvanskega trajnega toka pri mnogovrstnih bclezaih živčnega sistema. Bolniki, ki po premnogih po* izkusih smatrajo svojo
bolezen za neozdravljivo, bodo v tej brošuri gotovo našli tolažbe in pomoči.
Električno zdravilno postopanje pomore večkrat, ko kopeli, masaže in zdravila popolnoma odpovedo. Proti SplOSttl
živčni slabosti, revmatsUnt težavam, pomanjkanju spanja, potrtosti, ne-vralgiii, moten|em prebave, slabotno sli rn vseb vrst, malokrvnosti in mnogim ženskim bolesnim se je električno zdravljenje v mnogih slučajih sijajno obneslo.
Zahtevajte to knjigo, in pošljemo Vam jo radi
MV"   gratis In franko mWM
pod zaprto kuverto in brez vsako obveznosti. 3928
Elektro - terapevtiska ordinacija
Sonati L, Schv/aagasse t,Mezzaninf
AbL 1 s/2.
v)
i
XI /X. 1900. Knpon za brezplačno knjigo.
Na
Elektro-tsrspevtiiko ordinscijo ns Dunaju,  , Schwangasso 1, Mezzanfn Abt. 1 s/2.
Prosim pošljite mi knjigo:
p moderni oloa>
ti o-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:_______
Naslov:_____
T* OKOMOBIL E>.
H. FISCHER, Dunaj X., Gudrunstrasse si 140
ponuja navedeno stroje od 4—125 UP, rabljeno pa v brsahibnem stanja, popolnoma nmošne sa obrat ter firma sa VM sestavine lokomobil. jih ki proda ona, sMlOtoatMljS |aai« OM loto. — Vsak objekt so sastonj
montira in spravi ▼ obrat Ugodni plačilni pogoji, prvo vrsto referenca. 3088
Jfadi ogromne naloge
prodajam %e sedaj pod tovarniško ceno:
oblefc* površnike, pelerine in zimske Suknje sa gospode in dečke; Jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze sa dame in deklice. — Velika ijbira kožuhovinastih ali s kožuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe ja gospode; jopice, boe, mufe in garniture
ja dame in deklice.
O. J^ernatovič, Angleško skladišče oblek
/Ljubljana, Jv(estni trg štev. 5.
■
3914
Vsak kmetovalec U™.u
z ffepaioM patent. Prašnimi pečini
V tej peii so ob prihranitvi drva in prostora sa 50 do 80% peče izboren kruh kakor tudi vsako drago pecivo. Lahko se tudi suši sadje in sočivje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentno hraine poči se izdelujejo v velikosti za 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in so pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-nioi itd.
»seka peč se da za 6 tednov na poizkušalo.
Kataloga polije brezplačno poleg vsakega želj enega pojasnila (Dopisnica zadostnie) Fr. EflmPf h P. P. VldiC
* Eontp. v LinblianL 3097
i
abite za streho vaših hiš
kleparska
CsSavno zastopstvo za južne dežele i
V. J/l 51A C H in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Koma, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi,
in krovska dela iz različnega blaga.
m
M:
A0R0-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v tjubljani
reg. z. z o- z.
Ljubljana, Janez Terdlnova ulica štev. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Marknf dobavlja svojim Članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (snperfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galica, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in Špecerijsko blago itd.
Agro-Morlrar prodaja pridelke in izdelke svojih Članov.
Afri^-Marinu? se_posebno priporoča aa nakup bizeljskih in dolenjskih, istr-skih, dalmatinskih in goriSkih jamČeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako niske.
MerfcT ima jako obširne in ugodne zveze; sategadelj lahko vsakomur jako
dobro in hitro postreže.
Pošten mož
z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, tali prevzeti v najem ali na rafom dobro idoeo gostilno ali restavracl]o. Ponudbe pod VII« K." na uprav »Slov. Naroda«. 3667
Pozor! Pozor!
Be prezrite! Ceoo (alka posteljno perje.
1 kg puljenega   po K 1*80, 2—, 3*—, 4*-
6-—, 8--i ia-. 1 kg nepuljensga po K 130, 2 —, 250, 3*—,
5     7-, 8'—. 1 kg sivega puhastega po K 4-—, 5-—, 6 — 1 kg polubelega po K 7—, 8—. 3929 1 kg popolnoma belega po K10—, 11—, 12—.
Pošiljam po poštnem povzetju. Omot zastonj. Zamena dovoljena. Viorci zastonj. Vse perje je čiščeno in desinficirano.
V. Šnstr PHftimasy
pošta Onvalv, kralj. Češko.  Prva češka tvor* niča za izdelovanje perja. Edini Češki in krščanski zavod te vrste.
Nedosežno š
Najnovejša ■
iznajdba T
Higijensko gumasto blago sa moške. Porabno na leta. K 4*60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2-60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
H. AUER
+
tvornica za gumasto blago. Unnaj IX 2, Nussdorferstrasse 3—0.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposke ulice štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
Mik Mm vsake rob
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško o sob je
za Ljubljano in zunaj.
Izbira različnih služb, zlasti za ženske Potnina tukaj.
Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. 3931
Ipristni kranjski lanenooljnati firnež
Oljnate barve
v posodicah po Vti 1 kg kakor redi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
is papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano In strokovno preizknteno najboljši.
Karbolinej JUavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vršit
Čopiči
219
ooaucega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jffdotf jtanptaann
Zakttoilts
SMsatavajis
9915
Bodimo opflmtjtL
Skoraj vsakdo izmed naših cita-teljev pozna ljudi, kateri so dosegli v svojem življenju kar najlepše uspehe. Takih ljudi je naravno največ v Ameriki, kajti le tam se nudi Človeku najlepša prilika, da takore-koe prične kak posel »iz nič« in da potem z vstrajnostjo in marljivostjo postane — ako že ne bogat,, pa vsaj premožen. Takim ljudem pravimo običajno »self made man«.
Kakor rečeno, najuspešnejši na-si trgovci in podjetniki so pričeli svoje posle skoraj brez vsakega premoženja in eestokrat tudi brez vsake ugodnosti, pač pa s podvzetnostjo in srčnostjo. In danes imajo oni vsega dovolj ali pa vsaj ono, kar potrebujejo; oni imajo dovolj premoženja, da zamore jo vzgojevati svojo deeo in da to deee saj nekoliko preskrbe za bodočnost. Kar je pa glavno: oni imajo pred vsem dobro ime, kar je vse-kako večje vrednosti, kakor veliko, i oda po krivici pridobljeno premoženje.
Skoraj vsi taki ljudje so pa t »red vsem optimisti z ozirom na vsako vprašanje in na vsako podjetje — le o samem sebi sodijo vedno po pesimističnem načinu.
Vsled tega smo na pravem mestu, ako svetujemo vsem našim čitateljem, naj zgoraj navedeno vedno u važu jejo. a poleg tega je treba še vedno misliti, govoriti in sanjati o uspehu in vsa delovanja po tem uravnati. Uspeh je potem zajamčen.
V besedicah »bodite optimisti glede vsega izimši vas samih« nahaja se več tajnosti glede usi>eha. kakor v celih knjigah, katere so spisali bogatini in v katerih popisujejo, kako so dosegli svoje uspehe in poleg lega naravno tudi svoje neštete milijone.
Devet izmed desetih ljudi zapravlja svoj čas povsem po nepotrebnem s tem, da mislijo vedno o samih sebi in sicer po načinu, ki je dokaj sličen samohvali, nakar trdno verujejo, da so le oni nekaj vredni in da jim je ves ostali svet nasproten.
Optimizem ie torej neprecenljive vrednosti. Optimizem pomen ja nado in razvija srčnost ter podjetnost. Človek, kateri je uverjen, da se zamore vse na svetu napraviti pravilno, ie najsposobnejši za dosego svojega blagostanja in uspeha. Kdor se zamore tako ravnati in kdor zaupa v bodočnost, je na najboljši poti pr >ti uspehu. Nikdar naj pa kdo o samem sebi ne sodi v optimističnem smislu. Nihče naj ne misli, da je on med vsemi »najboljši«, kajti pomisliti je treba, da so misli nekaka vlada, katera ukazuje vsakemu posamezniku glede njegovega ravnanja, in da je vsako truplo polno vsakovrstnih slabosti, tako, da se raje uklanja slabim, kakor dobrim mislim.
Učenjaki nam pripovedujejo, da smo potomci opic, ki so živele na palmah in tudi prenočevale na visokih drevesih. Mogoče je temu tako, mogoče pa tudi ne. Vsekako je pa v naši naravi mnogo one malomarnosti in lenobe, katera je tudi opicam lastna. Toda poleg opičjih lastnosti je najti med človeštvom tudi nekoliko takega, kar nas spominja na druge živali, in pokojni Emile Zola se ni varal, ko je svoječasno zapisal, yda ima vsak človek kraj sebe svojega prešiča«. In vsled tega naj bo dolžnost ljudi skrbeti za to, da se v njih ne probude živalska čuvstva. Vsakdo naj zaupa drugim ljudem, kajti tudi oni zamorejo kaj doseči; verujmo v ljudi, v bodočnost in v sedanjost. Vsakdo naj pazi nase in vsakdo naj sebe kritiku je, ako stori kako napako. Po tem načinu se najde najkrajša pot do uspeha.
o suetu.
* Divizija goišastih. Neki govornik je na shodu švicarskih statistikov rekel, da ima Švica toliko golš, da bi se napravila cela vojaška divizija, obstoječa iz samih krofastih. Koroška izgubi torej palmo.
* »Zadnje kraljestvo apostolske cerkve«. Verniki nove sekte v Ameriki so se 1. t. m. zopet zbrali k verskim vajam in molitvam v svoji cerkvi, katero imenujejo Ashdad in so tu pričakovali »konca sveta«, kar bi se moralo zgoditi dopoldne in sicer natančno ob 10. uri. Prorokovali so, da bode svet pokončan z ognjem. Čim bolj se je bližala ura »konca sveta«, tem fanatičneje se je vršil »misijon« v cerkvi in njihovi duhovni niso bili nič manj versko blazni, kakor verniki. Po propovedih so pričeli prepevati verske pesmi. Kljub oblačnemu nebu in deževju, pa »konec« sveta« ni napočil in tako je minola napovedana ura svetovne predstave, ne da bi zemlja zgorela, kajti deževalo je tako prijetno in v toliki meri, da bi niti sveti Peter ne mogel vsega sveta zažgati; Vsled tega so bili božji »izvoljenci« prisiljeni »konec sveta« enostavno preložiti na kasnejšo dobo in tako so sklenili, da   bode konec
•veta napeu  eeie i>. i. m. imenovane sekte, Rev, J. C. Oagoost
je zvečer izjavil: »Konec dneVov ja blizo. Boa ae bode takom enega leta
prikazal, ali pa tudi ne, in vsled tega je naša dolžnost, da nadaljujemo s
molitvami, kajti prepričani smo, da bode končno vendarle prišel.« Amerikanski zamorci so izredno razburjeni, ker so mislili, da bode 1. t. m. »konec sveta« in da bode »sodnji dan«. Mnogo se jih je tekom dneva pripravilo na »zadnjo sodbo«, zlasti pa oni, kateri so imeli svoječasno opraviti z linčarji. Slednji so bili veseli, da se bode končno vendarle tudi z belimi mučitelji zamorcev pošteno obračunalo, vendar jih je pa večina izjavila, da bi raje še nekaj časa živeli, kakor odšli k »zadnji sodbi«, katero so si naravno tako predstavljali, kakor se sodi zamorce, predno se jih linča.
• Preveč poljubov. V Bluefiel-du Va., v Ameriki živi neki Edward Schueider, ki zahteva, da sme svojo soprogo štiridesetkrat na dan poljubiti, med tem ko mu ona dovoli »samo« dvajsetkrat. Vsled te omejitve ji je on grozil s smrtjo. Ga. Schnei-der je pustila svojega poljubov željnega aretovati. Policijski sodnik je razsodil, da je 40 poljubov na dan preveč, kakor more ženska prenesti, in je dal zakonskima svet, naj se ločita od mize in postelje.
* Kaj so modri ljudje govorili o železnici o njenem početku. V članku o razvoju in pomenu železnic je tajnik generalnega ravnateljstva bavarskih železnic Musclnveck, priobčil v časopisu nemške železniške zveze sledeče, malo znane izjave o železnici v nje početkih. Angleški list »Quar-terlv Rev.iew« je pisal že leta 1819 nastopno: Ideja železnic je praktično neizvedljiva. Je-li kaj bolj smešnega in absurdnega, nego je načrt parnih vozov, ki bi dvakrat hitreje vozili, nego naši poštni vozovi? Prej bi se moglo pričakati v artilerijskem laboratoriju prevažanje s pomočjo Kongrevove rakete, nego li prevažanje s hitečo lokomotivo. Lord Brouer-ham se je rogal blaznemu naumu inženirjev, ki hočejo 700 oseb spraviti v sedem vozov in prevoziti 24 kilometrov na uro. Ko se je čulo, da je odobren načrt gradnje železnice Li-verpool - Manchester, pričeli so oni, ki glectajo vse skozi črna očala, prorokovati, da bodo vse hiše v bližini železnice zgorele, žetve da ne bo4o dozorevale, travniki da se posuše, krave da se prenehajo pasti, kokoši da ne bodo več nesle jajc, ptice da se v zraku zaduše, kočijaž da bo moral skupno s svojimi konji umreti od lakote, pritisk zraka da ubije potnike, eksplozija kotlov da je neizgogibna. — Francoski državnik Thiers se je še leta 1836 izjavil proti gradnji železnice, češ,da se z uvođenjem železnice ne sme staviti na kocko življenja potnikov. — Prirodoslovce Fran A rago se je na razpravi o versaillski železnici odločno izrekel proti gradnji tunela, ker da je življenje potnikov ugroženo od spremembe temperature in možnosti eksplozije stroja. Enako se je protivil, da se ene ter iste tračnice rabijo za brze osebne in težke tovorne vlake. — Tudi rentabili-teta železnic ne podaja povoljni pro-gnostikon. Neki bogat brnski tovarnar, imenom Auspitz, čuvši, da namerava Rotschild graditi žel-znico od Dunaja do Brna, narogal se ; temu zlobno: Neumnost! Poštni zovi vozijo prazni po cesti, pa d bo potem rentirala železnica? je avstrijski cesar Ferdinand bankirju Rotschildu privilegij gradnjo severne železnice, se je narogal tako-le: Le mu povolimo, vsaj se ne more dolgo držati. — Prej nego se je pričelo graditi železnico od Norim-berka v Furth, dal je bavarski nad-zdravniški kolegij svoje mnenje, da naj se vožnja v železniških vozovih zabrani v interesu javnega zdravstva! Brza vožnja brezpogojno pro-vzročuje bolezen mozga, ki se kaže kakor posebna vrsta »deliriuma fu-riosuma«. Ako se potniki žele izpostavljati nevarnosti, potem mora država zaščititi vsaj gledalce. Že sam pogled na hitro se vozeče železniške vozove provzročuje povsem isto bolezen možganov. Zato naj se zahteva, da bodo nasipi železnic ograjeni z gostim najmanj pet čevljev visokim plotom. Neki govornik todanjega bavarskega deželnega zbora je menil, da Bavarcem, Vi nimajo ni kakih prekomorskih zvez, ni treba niti železnic. — Ko je hotel Neuhaus, nadzornik gradnje cest za Pomeransko, oditi na Angleško, da se upoti v nove železnice, odpravil ga je Beut, ravnatelj oddelka za trgovino in gradnjo v pruskem finančnem ministrstvu s sledečimi besedami: Dragi Neuhaus, jaz sem vas do sedaj smatral pametnim človekom, ali od sedaj naprej dvomim o tein.« — Ha-noveranski kralj Ernest Avgust ni hotel, da ima v svoji deželi železnice, »ker bi tedaj vsak čevljar in krojač hotel potovati tako hitro kakor kralj«. — A kako je to sedaj vse drugače! Kaj bi rekli vsi ti, ko bi danes videli naše brzovlake, * avtomobile, bicikle, motocikle in zrakoplove!
je le vo-
a se Ko dal za
Perje
ca postelje in puh
priporoča po oafnitjih cenah
IT. HITI
Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Trpežna blago.
Cene solidne.
,pri zlatem čevlju*
HI Stari trg štev. 9 H  velika ^alstfa 1
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na pas1.
ulica Št. 4.
Sprejemališče
Šelenbnrgova ulica št. 3,
Postrežba točna« Solidne cene.
W
Ljubljana,
Dunajska cesta 13
Saborna zaloga
namiznih in nastropnih
svet iitk
najnovejše vrste
po nazlkia cena'.
m
«e
<e m
Važno! za Važno!
SBspoiHnle, trgovce ia živinorejce.
MMm Id najcenejšo postrežba
za drogve, kemikalija, zelišča cvetja, korenine 2M. tudi po Knelppn, ostno vode in zobi;i prašek, ribje olje, rsdtiae tn pesipalne moke sa otroke, ažšave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflćne aparate in potrebščine kirorgl&na obvestiš vsake vrste, sredstva sa deslnfekcijo, vosek in paste sa tla itd. — Velika zaloga najtlnejšega ruma in konfaka. — Zaloga svežih mineralnih vod ta soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, bvofna sol« soliter, ocojan, kolmoi, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
* Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1.
Kopni* pe Mlvatjl osa* razma selišta irtic> cvetje, kereslse, scsms*, škarje iat
2 »npnfe pe
pripravne zm aadf6, prav močne, t obsegu 20 do 22 b), preda po prav
nizki ceni 3834
M. Rosner & Co. v Ljubljani
polet Eoslerjeve pivovarne.
Ljudevit Borovnik
pcMhar   v Borovljah fForlstefa)
ne ££ orač term.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-dalafe stare satnokresnlce, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. prestuSc-vaJnici in cd mene preizkušene. — llueira-62 tratil oonlkl zaatonj.
m
m e
m ta o s= S
Globin
(*6
U
t
9
t-
In  V velikih škatijah. Naprodaj povsod. f>
I ■
Najbolje za zoba
Jfaboljši kosmetikši predmeti
za olepsanje polti in telesa so:
za gojitev zob in ust:
^e_     a flfanthol a
OB astnavedape esenei       * «1 zetal prasak pe 00 h)
sa ohranitev in rast las:
13W
pol
TI izdelki .Ada-, U so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ph. Hr. Josip džnaf
v UubUani.
to jw.ii
Hiša S
in velikim
so proda.
u u
ii ii ii
Stoji blizu cerkve na Jernejovi OOStf ii 39 v Spodnji *!*kl. — Vec pove Anton Vlzjan blizo Vodnika,, Celovška cesta št 87 v Spod. Sliki
pri Hnbljanl._ 3774
Vinske sode
iS hrastovega lesa, zdrahe, močne
od   56 do   65 litrov, 100 „ 200
200 u 220 600 ii 800 nadalje  8  komadov   prav močnih,
zdravih kr&stovih sodov z vrati-cami v obsegu hI 368 36, 39, 39,
40, 46,  42  in 50 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka
M. Rosner & drug
i LiDiiljapi, poleg Hoslerjeve pivovarne.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 43 K; prima polbelega   2 8U K; belega 4 K; belega puhastega  5 10 K; kg  velefinega sne-žnobelega, pulje« nega, 6 40 K. 8 K; kg puha, si /ega 6 K, 7 K. belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franku.
ijotoBljene postelje s&tsz
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zglavaicama, 80 cm dlg, 58 cm sir , polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50, 4 K, Razpošilja se po povietju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joće se vrne denar. — N&tančni cenovniki gratis in franko.
S.Benlscb. Dsšence št. 767. kmm.
0k0   ■ \t^0mf
Vinko Majdi
valjčni mlin v Kranju
nsjsskop
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939
Zastopstva in za oge: V LJubljani, Pođgrađu, Trnovem, Kočevja, Trsta, Gorici, Celovca, Beljaku, Bolcaon, Inomostn, Trl-dento. Zadro, Spljetu, Ercegnovesa, Kotora, Sarajeva ln Palja. Brzojavi: Valjčni solin, Kranj.
. Suttner
LJubljana, Mestni trg
razpošilja 3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta. Obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdka!
Veliki novi
cenik zastonj! ^nj novost!
PloH, tenka, prava oikelnasta Mer-Ros-
kflflf mm na 6 kamnov, pokrovi osta* HUPI Ili U nejo vedno beli. prav natančno 36 ur idoča. — W*W K 4*50» Srebrne ure od 6 kron naprej, •
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske verižiiice s slov. trakovi
nikeinasta K 1-20, srebrna K 5a—.
£ Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
tjubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektroslgnalne naprava, kot zvonil*, telefone, ttekt ključavnice sa blagajne in navadna vrata, preskosev an.« atralavodov, nasvete za njih popravo, oziroma^ oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča sa avajanja fako Mani
dekt. naprav za lač in moč.
■
Na razpolago dobro in zanos-. Ijivo blago.
Nuuitt si m ji te mmm
ant san. mn
tt
Mir
Uf    Slovenska tvrtka obnval
m
\ Združenih čevljarjev v Ljubljani
Wo!fove ulice štev- 14
priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najsnodernejšib Čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne Čevlje za dom. Prave ruske galOŠO in dOkolealce (gamašne) in vse k stroki spadajoče potrebščine.
Naročila po meri in popravila se okusno, točno In solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525 s
ahtevajSe cenike! Zahtevajte
3EE
3E
s/
2S32
Ravnokar izSle nove
fllSll Slbvci
Cena 4a— krone in po 2 X 50 vin.
Velika zaloga
ramolonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. F. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
-    :% ; ■  .   ' ■ *A- '-.M*
— ------------------
a:zfbe 3^t\ 01x113. in.
^■vSJfr^a    sPložaa dala. dražba -v Prsgi
Sssesalsss zastercsŽTO za vse slov. a^želo v Trsta, d. CooizettlS.
'ažfca f» •
±_ m življenje
i.
r 1
EĐ1IIA slovanska dslniška družba za zavarovanja na življenje, Ef2I*!ia, katera kolekuje zavarovalne listine it narodnim kolekom, EDIj&Aj katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejša na vse načine! Svoji k SVOfbnl
1.....v-:;^:^-y ^l^^^^^^^^^^^^^g^^^^^^^^^^^^^^
. i ojasmu; dajaj« vedno fcr*»E plaćao »krojna zas;«i]»stva v vsth večjih slovenskih krajih.f
s - .'i
j| 3386
I^Jsia33:ca:s-jE2t311« w JiLi|vs.Isl59saZ J
I ; godeči GESTRIN IVAN, Radeckvjeva cesta 16.
llil
S55S
AVeUST HEPIČ
v L|«alfaal 40
iWizi)iki iHa It. tf (f Tmn) /.
izieltje, ssaravUt is sradajt fstfcovrstoe
sode
po nalnilllk cenah.
Blaž Jesenko
fjbljaaa, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fasone -po najnižji ceni.
domačega izdelka priporoča
I Jos. Vidmar
Ljubljarsa Fred Škoiiio 19, ' Start trg 4,
Proze m ova ulica 4.
i
č/h/rti/rti ^ i^kmoriJco
./latrri x<?itjo rfebrc; pa ceni irz
v <$)itbt/ani Z/i v te dvorske uiic<?<26'.
Ce kr. pri v. tovarna za cement
TrbOTOlJske premogokopne dmibo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-cement V vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrUlnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2944
raznih  nradov in najslovitejših  tvrdk  so  na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Stoj prijatelj!!!
Predno si kupiš ali izposodil*
Klavir, planino a f i itarmonii
potrudi se Se k rodoljubu« edini narodni tvrd ki
Alfonz Breznik fi^Sl
Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in zaprseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, Jamčim za trpežnost in biasoglasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz razlićn h prvovrstnih tvornic. Prodaja na obroke tudi brez zadatj;
10 let. Najnižja nalenanlns.
Jamstvo 230
irvania^ia^BrvB^i
Najnižje cene.
r* ^r
S
m
a
o
s
■d
£3
KK
3TH3 <sr& uiouTmitrv
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
850
Bete
za spalne In jeoilne sobe, ssloao in gosposke sobe.  Preproge, zasterfl, snoiiroci na vr,?Az-li7 ilmnati moarocl; otroški ^ozSfikl HA.
nnd awQ
a
ni*
& C3
63
-n3
S^r Najsolidnejde blago.
aajrs
bst
uu
17
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ij'iiiiiiaae In lntweipen v new-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Flnland, Eroonland, Vaderland, Zeeiand, Lapland in Samlanš,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Yorkorn je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz pobijane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev.
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Sta?cm Tišlarju1*.
il  ESisa Isfesraa n^^na prilika za mannfaktnrlsto m krošn^ls ob eSr-eMisosn dobavanja lz tkalnice.
3^ HazpogOJa se tadi zasebnikom!
'.■Z me^ov csta*rikcv iepo sortiranih 13 K 90 h; 40 metrov veleprima
po žcSji sortiranih 15 kron.
Eanafas žive barve, za posteljne preobleke.
Barhsnt za ofclefcG lepih vzorcev, za obleke, bluze in spodnja krila.
flsnels nežni vzorci, za srajce in bluze.
Đslafn z borduro, za obleke in bluze.
Angleški c&iir 80 cm ^irok za barvaste srajce, prsnike in damske bluze.
Blstlrattisk za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Gkslord za moške srajce, izvrstna trpežna
kakovost.
Rrizef barvast za spodnja krila, tkan iz
debelega blaga.
Dolgost ostankov od 3 do 10 metrov.
Zajamčeno ibrezhilme in stanovitne Hal&ovosti, zajamčeno popolnoma pralno.
ika!
Zn.
;sek se takoj vrne ako blago ne ugaja in se po-
štijatev lahko nefrankovano pošlje nazaj. Čez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja naprej.}
40 rnefrov najfinejšega beljenega rnrabnrskega platna za najfinejše telesne in
posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17*90« Že popolnoma zarobljene rjuho brez siva, 235 cm dolge, 150 cm široke, tkane iz najboljših platnenih niti, nepokončljiva kakovost, zajamčeno platno, kos 2*40, BL Vzeti se mora najmanj G kosov. — Razpošiljanje po povzetju.
- T!ia3nica R. Hornerf Nachod, Češko- —
3385 Ob narečitvi 2 zavojev franko.
puikar
i Ljubljani tapre ulite it. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
lovskih potrebščin, vseh del kolen (biciklov) kakor tudi
umefaliil ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pnftk, OOnao-krenovi bioiklov točno in
Rada bi se ože:
vsak s tako damo, ki si naroči svojo opremo pri tvrdki
Brafle Krejcar, iKaiia v
9. sisi. to.
solidno.
auin a
Dobiva se tudi vse blago za eospodinjstvo izborne kakovosti v vseh množinah. Reklamna prodaja; naročite torej, dokler je kaj zaloge
• .i?1!«"* r|nh brtsživm, izvrstne kakovosti 150 200 cm velikosti, samo K 19-90. Vzorci lepih barhentov in flanel, dalje vse platnine in pavolnine samo najpopolnejše kakovosti, gratis in franho. 3276
93
0275
»
■ ■slelovotelj vosov
Franc Vlnjnn
Ljebljaaa, KolodToraka alica 25
priporoča svojo bogato zalogo
16      aerta ta t« raety
VOZOV.
Ui
1002
ToUfem 040
kurilnih peči
Rudolf Geburth. Dunaj
__ c. in kr. dvorni strojnik
VIL KalsentraMo 71, na ogla Bnrggasie-
Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst
posebno najf ineje v vseh barvah v ognja
emajlirane peči z nikljasto montažo.
Reguiirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajnogorilne peči za kurjenje s premogom. Štediina, kuhinjska in strojna
ognjišča vseh velikosti. Peči z železnimi pečnicami /a kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči in plinovi kamini.m
Katalogi gratis in franko. 3252
A.KUMST
IfaMlaaa Zlaloveka ulica etev. 4.
Velika zaloga obuval
Isoalka sa aasae, gospoda te otroka |a vodno na iibero.
Vsakrisa naročila se izvršujejo točno is po sizki ceni. Vse mere se shranjujejo is zazsanajejo. — Pri zunanjih uarcčitib naj se blagovoli vzorce poslati. 40
t-t
'ttmmmva
prva borovska orožnotvomiška družba
eter VVernig
dr. z cm. z, v Borovljah na Koroikem.
C. kr. dvorni dobavitelj. Iznajditclj in izdelovalec „Tritimph-Rifled vrtanja* in „Wemi-govega univerzalnega vrtanja" z naj gostejšim, neprckosljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, veiikanskega strelnega učinka in prodornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah.
P. n. lovcem priporoča svoje 2244
izdelke prve vrste in pa kako? pero lahke Mcevke, kratke lovske puške, dvosevke za šibre in krogle, risane dva cevke
{2cckife.ve2*r)l Maanlic&^r Schonanerleve kratke puške in pa aagr   WERraiGO¥E ŠTfiRICEVNE PUŠKE.
t    Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 93 mm, preizkušene na 5   "*J    V;*}x\i s    rnzIL'r.e strele. Kot največja novost za OVOCCvke za šibre in krogle S •   priporočam patrone z nikijastirn plaščem 9 3 mm s svinčeno ostjo
I in 9 3 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovnik zastonj in franko.
P
Fr. P. Zajec §
optik« urar in trgovec m zlatnino in srebrnino.
Stari trg 20.
Popravila se izvršujejo točno ia ceno.
3>"
C O
2
H
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana 343
črkosllkarja, lakirarja, stavbna in pohištven pleskarji.
Prodajalnica i
Miklošičeva ulica št. 6. i—■ nasproti hotela „Union". t-J
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Ustanovljeno leta 1*42.
M
N
in
šhh@hH@
aTTi
L -
Naznanjam slavnemu
svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega do nafineisega izdelka, naslonjače, gftgahdke, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrasto v j ia ca par prepariranih deščic (parket po najniijiU cenah).
Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko.
L*    Swan Bahovec.
tovarna? na Duplici p, Kamnik.
občinstvu, da izdelujem v
:    r_________.____
»'■3
p
registrovaaa zadruga z neomejeno zavezo
v lastim zailiBl Mwi v Ljubljani na Dunajski cesti 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa . K 71.417.344*75 upravnega premoženja..........S 17>519.982"93
obrestuje hranilne vloge po 41|20|0
brez vsakega cdbsika reratnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tisrii vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908    .   K 17,102.911*27.
Posojuje na zemljišča po §*/*% z iv2v0 na amortizacijo ali pa po j1 ,"o brez amortizacije; na menico po •%.
Posojilnica mm tudi vsak drugi nam glede amertizmraBja dolga.
URADNE UREi vsaki dan od 8.-12. In od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočani svojo bogaio zalogo najrazličnejši
korejskih ©ppa^r
kakor tudi kr£su& opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že cbrafcf jene vszovs in konjske narave.
Prešeraosa
BilCS št. 5.
Atelje za crtopeiiine aparate in bandaže.
■a
O
5?
rs
Izdelovateli kirsryi£mii mediem-altih instrumentov in vseli potreb* ščin ze bolnike.
fini Krejci
Ijubljana, Vol/ova aL it. 5.
priporoča svojo bogato zalOOO
najmodernejših, najfinejših
kožuhovin,
klobukov čopič
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kožo divjačine in jih najbolje plačuje.
Jlago ceno in solidno..
Kavarna in restavracija
Zdraviški dom
na Bledu
3777
z vsemi zraven spadaj oči m i prostori (tudi dvorana za koncerte), lepim parkom, kjer igra vsak dan  zdraviŠka godba, s prostorom
za lav/n-tcnnis, se odda za več let v najem.
Ponudbe sprejema in  daje pojasnila dO L Januarja 1010
Zdraviška komisija na Bledu.
=====   Izvolita pisati po vzorcol
1
m
M.
D. J. Hsslfček in Ml q Podčbradech
Izvozna hiša modsega in manulakturnega blaga.
Modne blagous - suKna *°$m
Jessa 1S03—!910 Zima
Bsr&nfe. imzlz. Opreme n nusste.
V.»orei franko.
1 zavoj  40 m pralnih ostankov okusno odbranih 18 K franko po povzetju Od teh se vsorci ne pošiljajo.
.V&|bol|*i nakup!
776
vseh sestavov postavlja
Češki špociialnl zavod: strojna tvornica
Jan Štefka
Praga-Rralf. Vinohradv, Fričova ulice št 892.
Pncphnnct •      sta.be telesnih rastlinjakov rUSCJil'JM.  u, njih opremljenje s teplo rade.
€tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, h ali 6 sobami.
Železne konstrukcije streh, mostov itd. |
3281
liajcenepa is aiitfžjia vožnja v Ameriko s parniki ..Severonemškega Uniiu
3267
Bremna NewYork
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. J
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega g narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite H k v Liablianl edino le pri % Q
tt Ml 2 =
nasproti obCeznani gostilni .pri Starem TBlcija".
Odhod Iz Lfahliane So vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa pojasnila, ki so tikalo potovanja, točno in brezplačne, — Postrežba poitena. realna In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colerado. Meksiko, Kaliforsijo, Arizona, Utaa, WioaiBz, Nevsds, Orero« ia Waski«rtoo nudi nase društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalvastea. Odhod na tej progi iz Bremna
enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko isltiosrt In na vse ostale dele; sveta kakor Brazilijo, Kibo, B.eoos-Aires, Colosiso, Sisgasore v Avstralijo itd.
44
365-38
Fotografski umetni zavod
AVGUST BERTHOLD
i| Ljelljaoa. Sodnifske ulit! 11. li
•iHha?aa ■ slato ketataa w Pa-risa lflM ta s alata kalajao ia krUoaai t LobMobb leto 1895
Varstvena znamka: Sidro.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
o O O
Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.
Liniment Capslcl comp.
nadomestilo za
Paln-Ezpeller s sidrom
priznano taborno, bolečine tolažeče in odvajalno maz&lo ob preblnjenju itd.
po hO h, K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
Bf. Rlcbterisva lekarna pri zlatem levo v Pragi. Wm 15 nova.
---IF
Edina zolosa
Wm
P.
ZiMa al 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
IH
ušli in samokr@i@¥
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških stroga
pr3.zk!iS€nih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam IaLx£ trOCOVke in puške BtCk s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
P° najnižjih cenah. "TJBgS
Popravila in narocbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
GenovnSki na zahtevanje zastonj   in poštnine prosto.
ajnovejša Iznajdba!
pož
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Emekalovimi brizgainicami
s 40 8 delavske sile Bomanfčaaim ravnoteient nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brlzgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgainic sledeča gasilna društva; Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Soredka Bela, Hrušica, Zgornja Šiška, Dravlle, Spoan|a Idrija, Predoslfc, Sora, Stob, Trzin, Žabnfca, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, V alta vas,
Št. Peter na Dolenjskem.
, M. SMIEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgainic. cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
129 odlikovanj!
234
kroja®
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo velika saBogo |s&to??eh oblek za gospodih in dečke, jogssc in pšaščeir za gospe, nepj*e-močSjivčh havelokav itd. £td.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
BI
vsi
' »*aSež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve nasat. trgovine priporoča
Mu mm unsko perilo, Kravate, nafti Iti Hi
Blago finam solidno, cene zmerne. Postrežem totno.
25U
rESS! [ESil lEŠjI lR3i ^ ^4   \hLn:   £l3i [££31
oamrya% slaščičarna in kasarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Giavni trg št. 6,
Sv. Petra cesta št. 26.
iU
□IDIDininiD
□IDlnininininlD
msriškiti
3476
eetliev
it
Silo!
v CJubliani
poleg kava m3 „pri S!onu".
Pozltc natančno na Bris.
ras i i
m r:
Rim
je v siio^eng
ki
I
!
Stanje hranilnih vlog: sad 38 milifen-av K.
Rezervni zaklad : nzd 1 ma!?|3£ izvozi,
Za varnost denarja jsasrsči ira je porok gs€*ie?3 rezervnega zaklada mestna občina Ijaib-I jamska z vsem svoj igra premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zat^ vSagajo v to hra-nilnico sodišča denar mjadtoletnih otrok in varovancev ter župnišča  cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 V o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega po! leta h kapitalu.
Dne 1. in 18. vloženi denar se obrestuje ta ko 5.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in  ga vlagateljem ne zaračuna.
Denarne vlaga ss sprejemajo M\ po posti in potom i \i poštne hranilnke.
Sprejemalo se tud! složne Sznfižice ds'ngfh ^scarslb zahodov bet gotov denar, ne da bi se obresSo^asje preselilo.
Posoja se na zemljišča po 4 3/4 % na ^eto- Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih.   Dolžnik pa mere svoj dolg tudi
poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vTedsostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
Iiuestna nranunica ijuDijans domače hr
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo.  Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Kreditno društ v
Hranilnica se nahaja v lastni palači
£1
37
3S82
in Anton Polonc t
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
iseli vrst pšenične in koruzne moke.
proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je tlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko.
z lepimi izložbami in \zh\c tecnia na ulico na glavni trgovski
GCSti V Iijiifcl]3S:i. Posredovalcem vel'ko plač'lo. Ponudbe pod značko „Krščscski ZSVGd 77" na naslov: f,v*Š0Obecna insortni kasiceSar", Praga, Prikop, Bazar 27. 3920
H/SF"   Najcereeiša vožnja v Ameriko.
L Kristan
Mast?, hcocesijonlrana
ptfifali
iw Lji5lsijaicl? Kolodvorske ulice 41.
2.
S?
i
i
Bnjcenejša vožnja v Arstsrško. ~i9SiS
I
Naznanilo preselitve.
poleg kavarne ^Avstrija".
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da s.m preselil svoj
JIS brivski In frizerski obrt
^•-s?-'v^^ v h i so raa Sv. Petra cesti 32
3£g Salcn za dame s posebnim vhodom in sepiriranimi
anje mrzii ejo se zmešanih 49
Z vsem spoštovanjem se priporoča
F£. Podkrajšek
frizsr za snaai in dame. Sv. Pclra cesta Štev. 32.
Zelo važno za trgovce In obrtnike!
mm
O
Kes* Imam m precejšno zalogo
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zaloga pošla in se Vam &k3j nudi zelo ugodna prilika, zal&SVajtO VZOrCGi katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoštovanjem
s
r
O xr
Ml
ijana,
MMmm trq
3913
•S
a
e
O)
S 2-
dOftOlO II
ff
. L Kaželj f 1
vljudno naznanja slavnemu občinstvu 3892
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip ftt 8.
Reichova hiia. Izvrstna In solidno del«. Cene zmerne. Popravile ee i  i točno izvriujejo. i i
DaM zalesa Miaiail fo uifiMjiih
otroških vozičkov
In navada« do naffiaejia
žime.
M. Fante
v Ljubljani.
taanim K.&iiikua se ponija s ponetjem.
(F
Josip Rojina
krojač prve vrste
v Šeleoiiorgovlii dioi in 5.
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvorolška zaloga najfinejši!! aogi. in franc. spetijalifet Blaga.
: Zavod za OBifonniranje.:
3
Zastonj
dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, ieviotov in drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, Sifona in namiznega blaga za opreme, sjsjp- Samo Izvrstno blago "W velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se navede natančen naslov in željeni predmeti.
♦v A Jtajmja notaa nehiiica ia razposiljalnica moBnega blaga .'. .% Komenda Janda & Cie.
Klkolsbnrg, Mistke namesti 13, Moravsko. 3477
Pozor! prsiaja najnovejše ?iSZOr!
Jesenske in zlmslie norelene
obleke
za sospotfe, dume, detke in dsHllcs
po nafatijl cent edino 3o36
bonfekcijslta trpina n
pred Šfcofijo it. 19. H
LUK1C
£ O
(0
E o
e
(8 •m
a
a
Poštne hranilnice št. 49.086.
Telefon št. 135.
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna na Kongresnem trga štev. 15, Souvanova hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge,
jjepolVo
brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrekovanje pretrgalo.
3
I
E
Svoji k svojim!
Oni - Metodove
Te žitne droŽC, izborne po kakovosti, se priporočajo g6-spodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - Jffetodovi draffci
po nizkih cenah samo
Maks Zaier
v Ljubljani
v lastni hiši
Kladezna ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5.
SJSjar V korist IM
Ciril-Metodovi družbi!
Odlikovana
Prva kranjska
tnornicd klavirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
RUDOLF A. 1
01
m
E
o
< <
(D &
Mt
■
Priporoča svoje prve vrste, za vsa ^oanebja solidno narejene  planine,  klavirjo in harmonija tudi aaw»aif)ralna
za gotov denar, na dalu od-
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno
in računijo najceneje. Kafvoeta tvornica na avatriiakesa |asjm-
nove, letošnjega pridelka, mehko lušinaste ia belozrnate, kupuje v vsaki množini .\ po dnevnih zanesljivih cenah
c:r:a
lv. A. Bartmaena našli
v LJubljani, na Marije Terezije cesti št. 2.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih in trpežnih
p7sodov od finega špirita"
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 dO 400 litrov in od 000 dO 700 litrov, večje množine  po jako nizkih cenah, takoj
dobavni. 3750
P.z.r kolesarji I
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava seo
Pucltova koles
Fuch-.Special* K 150
„Cnrier"-koIo K 115 j
HajboIJSe tmmm Reimofferjeve |
Nalboljfti iivalni stroji od L
66 K naprej. ■
Za prekupovalce ista cena, kakor L
v tovarni. B
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
ipr 1591
:E]r^=]!š]c
it
rasne
klobuke za dame
po znano najnižjih cenah, priporoča
1
Ljubljana. Stari trg 21.
Klitake sprotni v popravilo, znanja naroiiia izvriojen totoo. Žalni klobuki vedno v zalogi.
8Q
J2
3397
3558
J. KORENČAN
Ljubljana, Stari trg 5.
Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-;   na debelo. :-:
Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač, : otroške obleke i. t d.
Bratje feraualli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za siene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
VVsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena.  Cena najnižja. Jamstvo-  Zastopnik svodov patent „Thrul11. 4518
Hlfta
i lepimi stanovanji, nekoliko vrta ki travnika, posebno pripravna m kakega penzijonista   aii   vrtnarja,   m mm
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3824
fef1 Žcnitna ponudbo.
0Vdovec, star S? let 3 enim lil otrobom, trgove in velepo- lil sestnik v prijavnem kraju tik fsl Železnice, si jr«# vsied pomanjkanja časa tem potom snanja 3 izobraženo in pošteno gospodično dobre družine, u pri' merni starosti, ki bi mogla biti dobra mati otroku in imela veselje do trgovine. Use drugo postranska stvar, ffesne po- nn nudbe s sliko naj se pošljejo pod »2. G. 0/' na upravn. /faroda" do t. novembra t. 1. Jamčim strogo tajnost, slike takoj vrnem.
Največja saloga mo$k>b in dejl^ib oblek:
JI. Mune
Ljubljana, Dvorski trg Štev. 3.
Ped rožnica: Jic\>c me? te, Qlavni trg.
115;
mi
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in si. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
C
Pozor!
iz črnega, zelenega granata, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinska dela. Preskrbujem s!eke za na spomenike po
jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
1478
IGNACIJ ČAMERNIK kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev, 26.
si
i3
Slavnemu občinstva v Ljubljani in po deželi vljudno naznanjava, da sva najino
»i mnn linnl—
VI nuj
nin
f?
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 27,
prenovila in notri do ceste razširila tako, da stoji sedaj pet lepo opravljenih, svitlih in prijaznih prostorov cenj. gostom v uporabo, v katere se pride neposredno s ceste, iz hiše ali pa z dvorišča. Ena soba čisto zase cenj. gostom vedno na razpolago.
Tu se točijo pristna domača vina in izborno Sežninghausovo pivo; dobivajo se ob vsakem času gorka in mrzla jedila   er od 9. ure dopoldne naprej tudi zajuterk. Postrežba je točna, cene so primerne.
Za mnogobrojni obisk se \Ijudno priporočata
3915
L. in A. Tratnik.
352
ca
Svoji k svojimi
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine, srebrnine
različnih m in očal. ®
Blago prve vrste.
Solidna postrežba.     Cene najnižje.
Lastna delavnica
za popravila in nova dela.
Lud. Černe I
jnvelir, trgovec z urami I ter zapriseženi sodnijski cenilec I
£jubljana, Vtolfove ulice 3. !
aH
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodni konfekciji
fjubljana.    Stari trg št. 28.
Posebno krasna
fjubljana.
3927
domače Bale, Krila predposniHe, ctročje olIeRce m krstne oprave. Hojboljie perilo In vse modne predmeie za gospode in gospe.
po pošti natanko po naročilu.      Cene radi majhne režije najnižje.
Priporočam se za izdelovanje kožufi®& vseh vrst, kakor tndl damskih $®ps kolerjev, mufov.
V zalogi Imam vedse veMko izbiro vseh vrst kožu-kovine. Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajoči!* predmetov. Izdelujem vse po zsajolžjlis cenah.
Ji 1lW
Sv. Petra cesta štev. 21
3919
I
B
Svojim cenjenim odjemalcem javljamo, da smo s 1. oktobrom 1909 firmi
ŽIGA WINTER, Dunaj III, Ungargasse 20
poverili svoje zastopsteo za Gornje in Spodnje Avstrijsko, Moravsko, Šlezijo, Štajersko, Koroško in  Kranjsko.    Kadar naročate
RNET-BRAN
481
tek zbujajoči liker za prebavanje, specialiteta firme FHATELLI BRANCA — MILAN, obračajte se na firmo ŽIGA WINTER. FERNET - BRANCA se nadrobno dobiva po vseh boljših delikatesnih trgovinah, špecerijah in vinskih trgovinah.
FRATELLI BRANCA—MILAN.
T7"ed.xio lr*.
saki množini je d.©"bltl:
pUP" zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
m   9mmmm+w,mm*   mm   .f« m K -. >  s m««
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
in opeko zo zid, dalje stavbni namen za zidanje iz domačega Kamenoloma v Podprti
prt J. -v r*Jut>ljcual. .«
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Pustoslcmiek«
te
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.