Štev. 26. V Ljubljani, Četrtek, 3. februarja 1921. v flOteVML Leto L .... vsak dejavnik popoldne POSTI: K 144'— 72’— CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— *a en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10“— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. Itelaucl o vrste! . V naših tvornicah ugašajo ognji in sre-? *u®e narašča število brezposelnih. Vrste brezposelnih v usnjarski, kovinarski in ^vbinski stroki so vedno večje in, kar je ■^huje, ni mnogo upanja, da bi se ta kri-v naši industriji kaj kmalu rešila, Nekake tvornice ne dobe surovin: druge stro-, ne morejo razpečati izdelkov, ker visoka carina, slaba valuta in nespretnost ^grajske vlade onemogočajo izvoz v tu-*ua°j Dolgo let že ni stalo naše delavstvo tako temnimi časi kot stoji danes. * istem času pa, ko je padla na ra&e-^ delavstva vsa peza težkih industrijskih 5?*bier, se oborožujejo kapitalisti, da s po-',ojeno silo napadejo itak pičle pravice, P*1 dma delavstvo v Jugoslaviji Dan na l4® .Pohajajo iz raznih krajev vesti, da ° delodajalci samovoljno odpraviti ^murni delavnik. Vedno bolj odkrito na-°pajo kapitalisti proti strokovnim organi-/^jara in uporabljajo moč svojega časo-ln denarja, da oslabijo njih vrste. De-^ja)alci so se združili v krepki organiza-dob r Vezi “ldustrijcev«, ki si je znala pri-j '“ mogočen vpliv pri centralni vladi, v mnokrat&kem časopisju in na drugih jav-mestih. Tajne sile so na delu, da pod i?~0 »reda i rada« zadušijo vsako svo-“j^mo gibanje delavstva, Ici se združuje r vbrambo svojih pravic. Trboveljska stav-katero je vlada končala s surovim uka-j*?®« potem ko je uničila najmočnejše orož-delavstva, zborovalno in združevalno ?vopodo, —• trboveljska stavka nam je po-^zala, kako se je jugoslovanski kapital * ysei tišini organiziral in razvil v moč, 'f katero vlada računa mnogo bolj resno ■ .2 delavstvom. Značilen slučaj se je zgodil na Jeseni-^®j.kier je celokupno delavstvo nastopilo vo Ln.e^emu uradniku tovarne. V zade-,• ki je prišla pred sodišče, se je vmešal hte VOu Ufa<* ** ^rfiov'no ‘n obrt, ki za-Va brezposloien odpust dveh delavcev, lavski sloj .osvobodi' od nadvlade kapitala! Delavski sioj ni sloj beračev, ampak tvorijo ga stotisoči, ki si hočejo priboriti vpliv ne samo v parlamentu, ampak tudi pri strojih, v tvornici in delavnici, na železnici in v premogokopti. Strnimo vrste! Protk združenemu kapitalu naj nastopi združeno delavno-ljud- stvo. V teh težkih časih1 je izdajalec svojega stanu vsak krščanski delavec, ki ne pristopi v kršč. strokovno organizacijo. Zvesto bodo stali delavni možje ramo ob rami, branili bodo svoje pravice kot bratje, ki se ne bojijo v uri nevarnosti ih viharjev. Kapitalizem se igra z delaosloom. Preteča Beda kovinarjev v Kropi In na Jesenicah. V Kropi in Kamni gorici ječi delavstvo pod kovinarsko krizo. Izdelano blago — cele vagone — leži neprodano. Kamuogoriško delavstvo se je obrnilo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo za pomoč. Deputacija, ki je odšla r Belgrad, ima nalogo, pojasniti eentralni vladi položaj, , Kriza je zgrabila tudi Jesenice. Glede industrijskega podjetja na Jesenicah se čujejo čudni glasovi. Taki-le, da je treba to podjetje uničiti s pomočjo državnega sistema, tako da bi delnice padle na ničlo. Delnice bi potem pokupile nove pijavke v imenu jugoslovanske državotvornosti. Kaj se med tem časom zgodi z delavstvom je gospodom malo mar. ^ Prav sta bila oba pred sodiščem spozna-saJ?® podolžna. Eden delavcev je vnet or-L *Za\or krščanskega delavstva, drugi je Ost prot, delavskim organiza-vju1? v °bče je tu očlvidna. — To smo na- V2S VZgled: deln ,tek težkih dneh se mora krščansko n a 3 2avcdatf! N a,š a moč je b o j - Oho]- str°kovna organizacija, jbjral praP0r)a krščanskega socializma se >]Ce Ve^P° delavno ljudstvo, da brani pra- delav° ^ nimajo ničesar drugega kot krš&.Dei roke 'n pošteno srce. Ko stoji eksist ° ^e^avstvo Pred težkimi boji za n0 _Ienco.» za svoj kos kruha, mora s pol- ae- Vestjo odgovornosti poudariti: M i čemerao miloščin e; pravice h o - ° I Naš boj gre za iem, da se cel de- Kako kapitalist Izkorišča delaustoo. MU, L febr. Dne 29. jan. je bilo odpovedano delo čevljarski tovarni Mally & Demberger na štirinajst dni tridesetim delavcem in delavkam. Vzrok: slaba konjunktura. Čudno pa je, da je omenjena tvrdka odpovedala delo po večini le starim delavcem, ki delajo po več let že v tovarni, med temi celo takemu, ki je že dvainštirideset let v omenjeni tovarni, mlade' delavne moči pa je tovarnar obdržal. Kje naj se išče še večja brezsrčnost? , . Zgodilo pa se je, da sta si poiskala dva delavca te tovarne drugod delo za takojšen nastop. Zato sta šla k vodstvu tovarne prosit, naj se jima da delavska knjižica, ker lahko nastopita takoj službo jpri drugi tvrdki. O tem vodstvo tovarne ni hotelo nič slišati. Torej delavec, ki imaš delo drugod preskrbljeno, ne dobiš sedaj knjižice, čez štirinajst dni, koi bo tvoje mesto oddano drugemu, pa dohiš knjižico, zato da boš brez pošla, da bol prosil, da ostaneš še naprej v delu in da boš vedel, da je kapitalist tvoj gospodar, da on razpolaga s teboj, kakor se mu ljubi. Tistega delavca hoče odpustiti, ki je pustil vse svoje moči skozi dvainštirideset let v tovarni, mlademu pa, ki si je iz dobrosrčnosti napram svojim starim tovarišem poiskal dela drugod, se pa stavijo na pot najrazličnejše ovire, da ne bi zapustil dela v tovarni. To je nadutost kapitalista v najgrši obliki I To naj bo v resen opomin tudi drugemu delavstvu I Jugoslovanska strokovna zveza bo zastavila vse svoje moči, da bo to umazano nakano preprečila. Preprečiti se bo pa moglo le, ako bo delavstvo složno med seboj. Kdor še ni organiziran, naj se organizira takoj v Jugoslov. strokovni zvezi, da se take nakane od strani kapitalista preprečijo! ' . Komunisti na fiorl-lknn. Pismo iz Gorice.) 29. januarja 1921. Posebne povojne razmere, ki so vzbudile komuniste povsod drugje, ko jih priklicale na dan tudi pri nas, le da so bile razmere pri nas še mnogo hujše. Poleg tega, da je dolga vojna izmučila ljudi do skrajnega nezadovoljstva in da so ideje iz Rusije prodrle posredno ali neposredno tudi do njih, so občutili poleg lega vso težo begunstva, vse gorje beračev, in ko so se vrnili na dom, so našli razdejana podja in razdrte hiše. Kot da postaviš človeka y sredo puščave in mn porečeš; Tu si ustvari domačijo! Ni čuda, če v takih razmerah začne človek razmišljati, čemu je bilo vsega tega treba in kako bi si najlažje in naj-izdatneje opomogel. Revolucija je beseda, ki jo lahko vržeš med ljudi, ko v njih vse kipi in vre, ko obup sega preko grla. Zato ni čuda, da se je pri nas komunizem silno razpasel v onih krajih, ki so najbolj of u-stošeni, kjer je socialno gorje danes največje, To so goriške okoliške vasi in Brda., {»osebno tam, kjer je še vedno pereče ko-onsko vprašanje. O kolonskem vprašanju bomo pisali v bodoče več in natančneje, a povedati moramo, da se dela za njih rešitev na ta način, da bi posebne zadruge odkupile posestva in bi tem povečali kmetje založeni kapital. Danes dajejo koloni 50 odstot- E. Bulwer: *osiednfi dneul o 8 fompejih. ^liknn °')raz Pa poznam, pri Poluksu!« je je rek i .^ansa’ >kozlič iz Ambracije. Ej,« aje i ia desknil s prsti (običajno zname- j** 8Uznje), »na čast temuT novodošlecu V\:°t>1'Prav^i novo pitno daritev.« » nim j eial sem se,« je rekel Glavk z otož- V«S' ™m' *da dobim iz Britanije ostrig za Vetrovi, ki so bili tako okrutni do »Al-S° Dam ostrige.« Šal Len-\S° V resniaci tako okusne?« je vpra- fcisanr, . *er še udobnejše zrahljal nepre-““o tuniko. jih delaS!e’i V resn'c' s°dim, da je daljava, ki kakor i 40 okusne, dasi niso tako alaslpe "i^oboi,11111^37'^8^0 ostrigo- Ampak v Kirnu »Ti 8 ?°iad'na Popolna brez njih.« darle »a °Sj Britanci! Navsezadnje so ven-aatn dof,ri < je rekel Salust, »dajejo ^dinto]2; ^ • ?a ,rad> da ki naia dali kakega ie pa oejal edll, čegar skrbna glava teatra Vedno razmišljala o potrebah amfi- ie nad!,!h-ulud;!' Je vzkliknil Glavk, ko mu Puhtefo _Sužeilj ovenčal z novim vencom Prizore ? °’ >sicer imam prav rad te divje NnokrvL s« zver bori z zverjo, ampak če iia kosf°afi°Stnv^0 v areno Človeka, ki ima 24 odom | , °r mi' kier mu zveri trgajo ud ^ja slabo ,daaie Pregrozno — meni pri-^ Planil *• .im 8upo ~ obhaja me želja, ja ir ga branil. Vpitje množice se mi vidi strašnejše kakor glasovi Furij, ki so preganjale Oresta. Prav vesel sem, da je tako malo upanja za take krvave prizore pri naši prihodnji igri!« Edil je zmignil z ramami, mladi Sreust pa, ki so ga imeli za največjega dobričnika v Pompejih, je zavzet ostrmel. Nežni Lepid, ki je redkokdaj izpregovoril iz bojazni, da si ne bi pačil obraza, je vzkliknil: »Pri Herkulu!« Še-škar Klodij je zamrmral: »Edepol,« šesti gost pa, ki je bil Klodijeva senca in ki je imel dolžnost ponavljati izreke svojega bogatejšega prijatelja, kadar ga ni mogel hvalisati — še-škar šeškarjev — je tudi zagodrnjal: »Edepol.« »Veste, vi Italci ste vajeni teh prizorov, mi Grki pa smo bolj usmiljeni. Ej Pindarjev duh! Vzhičenje prave grške igre — tekmovanje človeka proti človeku — velikodušna borba — napol žalostno zmagoslavje — vsakdo tako ponosen meriti se s plemenitim nasprotnikom, tako žalosten videti ga premaganega! Ampak saj me ne razumete.« »Kozlič je izvrsten,« je dejal Salust. Suženj, čegar dolžnost je bila narezavati meso in ki si je nekaj domišljal zbok te znanosti, je pravkar opravil ta posel na kozliču po glasovih godbe; rezal je z nožem po taktu, pričel z globokim tenorjem ter dovršil težavno delo sredi veličastne oktave. »Tvoj kuhar je kajpada iz Sicilije?« je rekel Pansa. »Je, iz Sirakuz.« »Zanj hočem igrati s teboj,« je rekel Klodij; »med posameznimi jedrni hočemo igrati.« »Vsekakor je te vrste igra boljša kakor boj zverin; ampak svojega Sicilca ne morem staviti — saj nimaš nič tako dragocenega, kar bi meni nazaj stavil.« »Svojo Filido — svojo lepo plesačico.« »Žensk nikdar ne kupujem,« je rekel Grk ter si malomarno popravljal venec. Godci, ki so bili nameščeni zunaj v por-tikuj so pričeli svoje opravilo, ko so prinesli ltozliča na mizo; godli so bolj mehko, bolj veselo in vendar nemara bolj duhovito melodijo, ter peli ono Horacovo pesem, ki jo je tako težavno prevesti, ki pa so o njej menili, da je primerna za gostijo in ki je bila prav preprosta za sijajno razkošje onih časov, kakor se nam tudi vidi mehkužna. Priča smo domače in ne kraljevske gostije — pojedine gosposkega človeka, a ne cesarja ali senatorja. »Ej, dobri stari Horac,« je rekel Salust sočutno, »lepo je opeval gostije in dekleta, ampak ne tako kakor naši moderni pesniki.« »Nesmrtni Fulvij, na primer,« je dejal Klodij. »Oj, nesmrtni Fulvij!« je rekla senca. »Pa Spurena, in Kaj Muci j „ ki je v enem letu napisal tri epe — ali je mogel Horac kaj takega narediti, ali pa Vergil?« je rekel Lepid. »Ti stari pesniki so vsi zabredli v to napako, da so posnemali kiparstvo mesto slikarstva. Preprostost in mirnost — to je bila njihova ideja; mi moderneži pa imamo ogenj, strast pa eneržijo — nikoli ne spimo in posnemamo barve od slike, njeno življenje in delavanje. Nesmrtni Fulvij!« »Samo mimogrede naj vprašam,« je rekel Salust, ali ste videli novo odo na čast naše egiptovske Izide od Spurene ? Veličastna je — prava verska gorečnost.« »Izida je videti prav priljubljeno božanstvo tukaj v Pompejih,« je rekel Glavk. kov od svojega vžitka gospoda. Te razmere so žetev za komunizem. Da se je komunizem pri nas širil, je bilo morda krivo tudi to, da se z naše strani ni nikoli zadostno pobijal, in da se je pisalo v prvi vrsti samo o narodnosti in zopet narodnosti, socialna vprašanja pa so pustili popolnoma v nemar. Ljudje so si mislili, češ, od same narodnosti ne morem biti sit. In zato je komunizem žel. Danes je v tem oziru mnogo boljše; voditelji in časopisja sp je zavedelo, da je narodno vp.ašanje tesno zvezano s socialnim vprašanjem našega ljudstva in se je pričelo gibati tudi v tem oziru. Zdaj pričakujemo veselega preporoda jpri nas. Snujejo se kmečke zveze, zadružno življenje se širi, konsumi se ustanavljajo. Naše ljudstvo je v svojem bistva tako pošteno, da že danes zapušča komunistične vrste in prestopa k nam. Primer imamo ravno v Steverjaau in marsikje drugje. V stranki bodo tik pred volitvam* ostali samo oni elementi, ki so v stranki že iz principa, ki zabavljajo in rogovilijo in naslade nad tem in ki vkljub našim slovenskim pesmim pojejo nalašč italijanske pesmi. Zato imamo dokaze; dokaze imamo tudi, da oni nasprotujejo našim prireditvam, da pojejo nesramne podoknice, da nasprotujejo pri narodnemu delu sploh. To je sicer žalostno, a resnično. Ne vemo, kaj pravi k temu dr, Tuma in drugi njih voditelji, toda eno je jasno kot beli dan, da pelje ta ideja naše ljudstvo v brezmo-ralnost najhujše mere, v tem in v onem oziru. Tam, kjer so še pošteni fantje med njimi, bodo ti itak nastopili. Sicer je komunistično navdušenje zadnje Čiase malo poleglo, ker so njih voditelji namignili tu pa tara po shodili, da ni ihisliti na revolucijo, oni pa so samo pri-čakoval( dne, ko bodo — delili. V Cerk-nam je baje dejal dr. Tuma, da je tam komunizem brez, pomena, ker so vsi enaki reveži, a so eni že brusili nože, da bodo delili s sosedom edino, kozo, ki jo in^a v hlevu, ah pa kravico. Danes so ti pijančki in pa taki, ki jim smrdi delo, malo poparjeni, kajti na svojo roko pa ne kaže začenjati revolucijo. Tudi splošni položaj italijanske socialne demokracije je naše komuniste malo presenetil. Znano je, da so imeli italijanski socialisti sestanek v Livorno, kjer se je stranka razcepila. Zmagali so edinjaši — odpadle pa so skrajne struje. Komunisti, ki se proti ostalim socialistom, ki so pa tudi za III. internacionalo, imenujejo »čisti« komunisti, so Šli zborovat v drug {jrostor, izvolili vodstvo 6tranke in skleni-i, da izstopijo iz deželnih in občinskih zastopstev. Vodstvo stranke bo v Milanu, glasilo »II Comunista« bo izhajalo dvakrat na teden. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je glasovanje primorskih socialistov v Livornu izpadlo v prilog Čistih komunistov, ks so dobili 4462 glasov, edinjaši pa le 3286 glasov. Ker je v Italiji uveden proporcijonalni volivni zistem, nam bodo komunisti precej škodovali. Pri nas bo ves volivni boj obrnjen edino proti komunistom. V prvih obrisih se ta bitka že začenja. — — * NESREČA V ROVU. LDU Dessau, 2. febr. (Wolff.) Ko je davi moštvo Ilbertovega rova hotelo , stopiti v kalijev rov, so strupeni plini omamili 60 mož. Štirje so mrtvi, devet jih je še v rovu. ZA POMOČ AVSTTIJL LDU Dunaj, 3. febr. (DunKU) Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Rima, ima mednarodna finančna družba za podporo Avstrije te naloge: Preskrbi naj avstrijski industriji kredite za nabavo sirovin, dvigne naj gospodarstvo in preosnuje železnice. Dne 10, februarja se bodo v Parizu zbrali zastopniki teh skupin, da bodo storili končnoveiavne sklepe. Po nadaljnem poročilu se bo prejkone dne 25. febniarja vršila konferenca avstrijskih nasledstvenih držav v Portorosse pod predsedstvom italijanskega delegata. Izključena bo vsaka politična debata, ker žele to Italijani. Stran ti „v'r»N6iv^ Čas«, J. M.< javno tombolo po vseh večjih krajih Slovenije. Ostala društva naj se na te prireditve ozirajoč lj češkoslovaški zunanji minister Be-neš se je včeraj na svojem potu v Rim peljal po slovenskih tleh na jug. V Gradcu ga je v železniškem vozu obiskal avstrijski ministrski predsednik dr. Mayer, V Mariboru so mu Slovenci priredili slovesen pozdrav. V Ljubljano je privozil Benešev vlak po 5. uri popoldne, Jtaša društva. d Javno predavanje, ki ga priredi gosp. in izobr. društvo za Krakovo-Traovo, je danes zvečer ob 7. v navadnih prostorih. Predava ^Dnevni dogodki. — Invalidski oddelek poverjeništva ca socialno skrb razglaša, da so zaloge oblek za ipvalide izčrpane ter naj se tozadevna pro-Snje za dobo treh mesecev ne predlagajo. Delna pomoč je mogoča le še s čevlji in perilom, katerih je še nekaj v zalogi. Ukrenjeno je pa vse potrebno, da bodo v doglednem času sredstva na razpolago, da bo mogoče pomagati vsaj najpotrebnejšim. Pri tej priliki se še opozarja, da so sredstva za te vrste podpore tako omejena, da se prošnjam inva-Mdov, ki so okoli BO odstotkov ali manj dela {poklica) nezmožni, ne more ustreči, ne da bi se občutno zapostavili invalidi-hiralci, ki so vsled svoje visoke invalidnosti in popolne delanezmožnosti v največji bedi in le od podpor odvisni. Apelira se v splošnem na vse prosilce, da se na prednavedeno ozirajo ter tozadevne prošnje predlagajo le v res nujnih in obzira viodnih slučajih. — Legar jia Dunaju. Neka umetniška družba ki je popotovala iz Trsta na Dunaj, je do-nesla s seboj pegavi legar. Od družbe same je obolelo 18 oseb, drugih oseb pa 7. — Bvda v Avstriji. Po prizadevanju neka angleške dame so na Dunaju uvedli akcijo, ki preskrbuje dnevno 300 najpotrebnejšim osebam srednjega stanu skromno brezplačno kosilo. ljubljanski dogodki. lj Žrtve dela. Včeraj popoldne ob tri-sčetrt na 4. uro so z vlakom pripeljali iz Trbovelj v ljubljansko bolnico dva delavca, ki sta se ponesrečila pri razstreljevanju kamenja. Položena mina je prezgodaj eksplodirala in oba delavca v obraz strašno razmesarila. Z enim teh revežev se je pripeljala uboga žena z dvema otročičema. Družba, za katero sta padli nesrečni žrtvi, pa ni niti poskrbela, da bi bila ljubljanska rešilna postaja pravočasno obveščena. Tako sta reveža morala čakati na ljubljanskem kolodvoru, da je došel rešilni voz, ki ju je prepeljal v bolnico. lj Otroka hotela vreči v Ljubljanico. Pretekli mesec je F. S. iz Gosposke ulice hotela svojega poldrugo leto starega sinčka s Šentjakobskega mostu vreči v Ljubljanico, kar ji je pa mizarski vajenec Černe Ivan iz Pražakove ulice zabranil ter tam .službujočemu stražniku naznanil. Ko je nadstražnik Šuligol posredoval, je postala ženska zelo surova rekoč mu: »Kaj Vas ,vendar briga moj otrok?« Pozneje je policija ugotovila, da trpi ženska na menjajoči *e zmedenosti. lj Mnogo grmenja, malo dežja. Dr. Jos. 'C. Oblak, odvetnik in predsednik Gosposvetskega Zvona, je vložil tožbo radi razgaljenja čcsti proti odgovornemu uredniku »Večernega lista«, dr. Peganu in njegovi .gospe in dr. Remcu, l.er je »Večerni list« v nekem poročilu pisal o nizkem boju dr. Oblaka proti dr, Peganu. To tožbo, ki jo je dr. Oblak z velikim naznanilom začel, je zdaj — umaknil in s tem te izognil priliki, da bi se način njegovega boja osvetlil ,pred poroto. Dr. Oblak toži zdaj tudi »Ve-- černi list« radi članka »Šleva«. Toženi odgovorni urednik je nastopil doliaz resnice. urednik g> A* Taesegfav« ?|ridp oarar prost d TriSiš. Drofitvo st. Jožefa je priredilo v nedeljo Igro >Lompeeij Vagabund«. — V nedeljo ob 8. se vpriaore »Trije tički«. — Dekliška Marijina družba jc igrala na Svečnico »Srojeglavno Minko« in »PlaniartaK, — T ponedeljek odpade predavanje. d la Trti ta. Društvo sv. Jožefa je hnelo redni občni zbor v soboto 29. jaa. Sledila so poročila tajnikov vseh odsekov, ki so podala vso sliko mnogovrstnega društvenega dela. Društvo šteje z odseki do 800 članov in članic. Priredilo je mnogo iger, vsak ponedeljek predavanje, Miklavžev in Silvestrov večer. Orlovski in orliški odsek sta imela več fantovskih oziroma dekliških večerov, priredil se je orlovski tečaj, 2 akademiji, dobro obiskano javno telovadbo z veselico. Vsa društva so imeja do 100.000 K prometa v minolem letu. Za predsednika je bil izvoljen g. Leopold Koprivnik. . d Guštanj, Katoliško izobraževalno društvo za Guštanj in okolico priredi s sodelovanjem »Delavske zveze za Guštanj« na pustno nedeljo 6. febr. v prostorih g. Franja Lečnik pustno veselico z burko: »Moč uniforme«. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 10 K, 8 K in 4 K. Somišljeniki od blizu in daleč srčno povabljeni! d Šentpetersko prosvetno društvo priredila pustno nedeljo 6. t. m. v Ljudskem domu ob pol 6, uri zvečer buko »Mutasti Izidor« in izvirno Medvedovo veseloigro »Na ogledih«. Predprodaja stopnic pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta 17) od četrtka naprej v*ak dan od 4. do 6. ure zvečer, v nedeljo pa v Šentpeterski prosveti. (k) Iz organizaclf. JnfpsiBH* Streli. Zveza. PLAČILNI RED: Novi plačilni red, ki ga je sklenil občni zbor JSZ, je stopil s 1. januarjem t. 1. v veljavo; po njem obstojajo poleg strokovnega le še trije razredi: Članarina: I. razred 1.50 tedensko; II. razred 2.50 K tedensko; III. razred 3.50 K tedensko; strokovni razred (brez pravice na bolniško podporo!) 50 vinarjev tedensko. Posmrtnina znaša 1 K mesečr.0. Podpore: v I. razredu 1 K dnevno; v II razredu 2 K dnevno; v III. razredu 3 K dnevno. Posmrtnine dobiva član do 5 let članstva 100 K; če je več ko pet let bil član, dobi 300 kron. Strokovno številko lista dobiva vsak član brezplačno. Članarina se mora plačevati vnaprej. Dzlausko zadruiniStfuo Osrednja čipkarska sadrnga je najdragocenejša pridobitev, ki si jo je delavstvo zadnji čas osnovalo. Zadruga je tako zasnovana, da bo mogla odgovarjati vsem modernim gospodarskim in kupčijskim zahtevam. S pomočjo urada za pospeševanje obrti je nabavila za delavstvo dolgo zaželjeni sukanec. Sukanec je iz Češkega, poslan v zameno za lan, iz pristnega lanu. S tem je zadruga postavila svoje izdelke na konkurenčni temelj. Zakaj Mpke iz bombaža nimajo trpežnosti, čipke iz lanu pa trajajo eno človeško generacijo. Ta trpežnost je poleg lepote izdelovanja vzrok, da segajo po teh produktih Angleži in Američani. Zadruga ima svojo pisarno v Ljubljani ua Starem trgu št. 2., I. nadstropje, blagovno za-ložišče pa v prostorih L delavskega konsum-nega društva na Kongresnem trgu (v Zvezdi). Zadruga daje svojim članom vsa tehnična in gospodarska navodila. DELAVSKI KONSUMI. Otvoritev nove prodajalne. V Mariboru, Slovenska ulica št. 15 (zraven hotela Union), se je otvorila 31. januarja 1921 nova prodajalna »Prvega delavskega kon-sumnega društva v Ljubljani«, na kar se opozarjajo vsi člani. V Strugah se je vršil v nedeljo 30. jan. t. 1. ustanovni shod nove prodajalue 1. delavskega konsumnega društva. Ze pred začetkom shoda se je včlanilo 50 članov. Drugi so po shodu prejeli pristopne izjave. Prostor za prodajalno se nahaja na najlepšem kraju Strug. Bolniški strežniki. ZelezniCar. Občni ibor »Prometne zve*«,« ki se je vršil dne 2. februarja t, 1. v prostorih I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva, je delovanje starega odbora soglasno odobril in mu podal popolno zaupanje s tem, da je na novo izvolil stari odbor. Le na mesto starega predsednika, ki iz nvmih ozirov mesto predsedstva ni hotel več 'prevzeti, ?e je izvolil za predsednika tov. Burkeljc. llsnlar. Šmartno. Dne 2. t, m. smo imeli sestanek zveze usnjarjev, na katerem nam je poročal tovariš Kogoj. Udeležba je bila povoljna in je prišlo tudi do živahne debate. Tudi mi nočemo zaostajati za drugim delavstvom, hočemo, da pride delavec do tiste veljave, ki mu po vsej pravici gre. Tržič. Tukajšna tovarna Mally-Dom-berger je odpovedala delo tridesetim delavcem pod pretvezo, da nima dela, in celo takim, ki so zaposleni več let, med temi eden 42 let, Delavstvo je popolnoma obupano, Ker je edino navezano na tovarne. Ugotavljamo, da se odpust ni vršil v smislu pogodbe št. 1309, po kateri se bi morali odpustiti nazadnje v delo sprejeti delavci in nato oni, ki so doma z dežele. Ukrenilo se je vse potrebno, da se prepreči to vnebovpijoče dejanje in obvaruje delavstvo ceste m gladu. Liubijana. Delavstvo je že pred mesecem vložilo zahteve, a do danes še ni odgovora, kakor da bi se ne mudilo. Zahtevamo, da se v najkrajšem času ugodi delavskim zahtevam in da se z delavstvom ne vrši delavstva nevredna igra. Ne igrajte se z delavskimi potrebami. TobaCni delavec. Skupina tobačnih vpokojeneev ima svoj občni zbor dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih »Ljudski dom« (mala dvorana). Udeležite se ga polnoštevilno. — Odbor. Sitar. Skupina Stražišče pri Kranju ima redni letni občni zbor v nedeljo teden 13. t m. ob 3. popoldne v prostorih sitarske zadruge. Traooski in zasebni nastaollend. Seja Zveze trg. in priv. nameščencev se vrši v petek dne 4. t. m. ob pol osmi uri zvečer v pisarniških prostorih, Stari trg štev. 2. Prosim zanesljive in točne udeležbe. — Predsednik. Kouinar. Gustav j. Občni *boi »Jugoslov. Strokovne zveze skupina Guštanj« se vrši v nedeljo 13. t. m. po prvi službi božji ob pol 10. v dvorani g gerenta Franja Letnika. Vspored: 1 Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Govor tajnika JSZ okrožje Maribor. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Odbor. Delaosfuo papirnic. D. M. ▼ Polj«. Naša skupina JSZ priredi v uedeljo dne 6. febr. t. 1. predpustno zabavo v restavraciji vevške papirnice ob •. uri pop. Spored: jjozdrav gostov, godbo, petje, kupleti, šaljivi prizori, šaljiva pošta itd. Pri prireditvi svira domača orlovska godba in društveni pevski zbor. Vstopnina 5 K. K obilni udeležbi vabi odbor. Žiullski deiaoec. .V nedeljo, dne 30. januarja je bil shod živilskih delavcev. Shod .je hil dobro obiskan, kar znači, da se je tudi te vrste delavstvo začelo gibati. Razpravljala so se važna vprašanja, osobito io, da se tudi temu delavstvu zboljša gmotni položaj. Nikakor ne smemo zaostajati za drugim, zato bomo v kratkem času ustanovili posebno zvezo živilskih delavcev, da se bomo tem lažje uveljavili. Spoznali smo, kako se pokaže moč delavstva in da mu je le z organizacijo zagotovljena bodočnost. Sklenili smo, da se je moramo sedaj še bolj trdno okleniti in se zbrati okoli našega »Novega časa«. Tovariši, le čvrsto naprej in gotovo se bodo naše zahteve skoro uresničile 1 Skupina »Krek« in »Vič« imata v nedeljo, dne 13. februarja točno ob pol 10. uri dopoldne v prostorih delavskega konzumnega društva na Kongresnem trgu št. 2 svoj občni zbor. Ker pri tej priliki položimo temelj naši zvezi, je navzočnost vseh članov obvezna. Čipkarica. Med čipkaricami vlada veliko veselje, odkar so dobile sukanec. Ne le zaslužek, ampak tudi delo samo ima svoje veselje. Mnogovrstni izdelki so ženska ročna umetnost. In nad ta- kim! Izdelki se človek veseli kot nad oiraf tvojega duha. Strokovna tipkarska zveza se je sijaj*® razvila. Ima dozdaj deset skupin in plačilni* z nad 700 člani Delavstvo, tudi žensko, pola* goma razumeva, kaj mu je strokovna organi zaeija. Občni ibor Sitarake Zveze JSZ se vr* prihodnjo nedeljo 13. februarja t L v prosto" rih zadruge ob 3. popoldne. — Dosedanji odbor poda svoja poročila. Nato so vrši nova Uh litev. Obenem se razvije osnutek za nadaljnff postopanje. Upamo, da začne z novim občni® zborom v skupini novo sveže življenje. Bolniški stražniki. Ljubljana. Danes, ob pol 8. zvečer se vrši sestanek bolniškega uslužbenstva v čitalnici Jug. tisk. Ker gre za važne stvari, udeležite se gotovo sestanka vsi. Poroča tudi zastopnik J. S. Z. — V npdeljo večer t j. 6. t. m. vabij® bolniški strežniki javne bolniee v Ljubljani, vse bližnje prijatelje zabave, na igro »Trije ptički«, ki se prične ob pol 8. zvečer v pro* štorih perišnice deželne bolnice. Vstop prost-Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v korist stanovske organizacije bolniškega uslužbenstva. lhni£ar. Težko pričakujemo rešitev viničarskega vprašanja, pa če se bo tako reševalo kot s® je doslej, nam ni pričakovati nikdar rešitve. Oblasti, od katerih je rešitev največ odvisna« isto najbolj zavlačujejo in jim je malo na tem, da se viničarju ne godi krivica. Da je tp istina, kaže dejstvo, da ko so viničarji prosi« za prosto žganjekuho, se viničarji vobče P° mnenju oblasti ne morajo smatrati za prido-lovalce vinskih tropin in nimajo vsled tega p° predpisih pravice za trošnine prosto žganje^ kuho. Za božjo voljo, kdo pa je potem drugi pridelovalec teh snovi kot viničar? Gospodar, zlasti pri večjih posestvih, gotovo ne, ko vinograd malokaterihrat vidi, ne da bi ga on količkaj obdeloval. Pridelovalec in zopet pridelovalec je edino viničar. Gospodar je pa las*' r»ik vinograda, pridelanega vina in tropi**-Torej gospodar, ki ne dela, ampak je s^jn* gospodar pridelanega, ima prosto žganjekuho? viničar pa kot pridelovalec in trpin, ki p1* svoji borni plači dobi nekaj tropin, da si lastno potrebo skuha par litrov žganja, ki ga proda, da si kaj kupi, temu revežu pa oblasti obremene njegovo delo, tako oa mora tako* rekoč pridelek dvakrat plačati. Prvič ga plača gospodarju s svojim delom, kateremu mora trdo delati za tako sramotno plačo kot j° ima, drugič pa od tega dela mora plačati še davek državi, ki išče davke ravno pri onih, ki* nimajo drugega kakor roke, tam pa, kjer & milijoni in verižniki, pa ima davkarija in finance zavezane oči. Ljutomer. V nedeljo, dne 6. februarja 1921 po rani maši se vrii v telovadnic1 Narodne šole v Ljutomeru shod vinogradniških in poljskih delavcev. Govori govornik iz Ljubljane. K obilni udeležbi vas *af bi vaša Viničarska zveza. Kmet. delavec. Vurberg pri Ptuja. Na praznik sv. Treh krati«? se je vršil pri nas občni zbor zveze viničarje*? Predsednikom je bil zopet Izvoljen nai požrtvoval®’ ’ tovariš Geč. Št. Ilj v Slov. goricah. V Slovenskem dom® se je vršil zadnjo nedeljo 23. t. m, po rani mas’ dobro obiskan shod viničarjev, pa tudi drugih o®' lavcev. Večina viničarjev je v taboru JSZ. Kaka znamenja kažejo, socialno - demokraška zvezda tone. | Kmetijski delavec. Vsi kajžari, hlapci in dekle se morajo organizirati v Zvezi kmetskega delavstva. '\3 j organizacija jim hoče priboriti starostno 1 bolniško zavarovanje, da ne bo moral hlap®* • ali dekla, ki sta že delanezmožna, hirati k°; J berača. Nemudoma se zberite in pišite Zve*1 kmetskega delavstva v Ljubljano, Stari tr^ štev. 2. Odtam boste dobili vsa pojasnila. Članarina znaša mesečno za možke 2 K, f ženske 1 K. V izrednih slučajih se nakažej0 podpore. Ljutomer-Cven, V nedeljo dne 6. fe' bruarja 1921 se vrši na Cvenu v šoli P°' j poldan ob 2. uri velik shod poljskih dela'1' cev. Govori zastopnik iz Ljubljane, Prid11 vsi, nobenega izmed vas naj ne manjka kateri si hoče priboriti boljše mesto \ čl<^ veški družbi, — K obilni udeležbi vas v»' bi vaša Delavska zveza. ^ r Zaponka tovarnarjeve soproge. Kak°f poročajo nemški listi, je bilo v nekem sana^ riju v Dadnu tovarnarjevi ženi Vilmi Wen® ukradena biserna broška v vrednosti enet? milijona kron. Koliko obilje mora obdaja^ to ženo, ki nosi samo v broSki vrednost mi'1' jon kron! Kdo ji naklanja to obilje, ali ne a& lavci njenega moža? Ali ne bi bilo prav, da bili tudi ti delavci vsaj nekoliko deležni ga obilja. Neznosna je misel, da mora stoti® delavskih družin slabo živeti, da more tova^ nar svoji ženi kupiti biserno broško za milij0 kron in jo zagrniti v obilje in razkošje. Odgovorni urednik Antoa MarinCtk. Izdaja konzorcij »Novega Casa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna r Ljubtj*r.l,