POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 40, 1. OKT TEDNIK OSREDNJA! knjižni^“ 04, CENA 289,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg | a 3000 CELJE ? SN00032 V S prodajo žagarskega programa se v družbi Glin Žagarstvo ta del dejavnosti ukinja I vimsKiBBov^ 9770351 814014 (stran 21) Zgomjesavinjska kmetijska zadmga Mozirje z.o.o. Cenjene stranke obveščamo, da sprejemamo naročila za dobavo jarkic tudi po telefonu: je z.o.o.. Cesta na AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si j Nizka 21,3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Nov delovni čas od 4. oktobra: - pet. 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. NOVO: od 4. oktobra nov delovni čas - vsak dan od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119,3000 Celje tel.: 03 42 440 11, faks: 03 42 440 19 infoiceli nais OSREDNJA Zadnje dni, ko se noč tako zjutraj kot zvečer neusmiljeno zajeda vdan, sem kar nekako žalosten. Čutim namreč, da se približuje letni čas, ko je vse nekako oteženo. Zaradi mraza se moramo topleje oblačiti, zato se ne moremo gibati tako sproščeno kot poleti, oteženo je bivanje v prostorih, saj moramo skrbeti za njihovo ogrevanje, otežena je vožnja s prevoznimi sredstvi, saj kolesa samevajo v garažah, avtomobili pa so podvrženi številnim dodatnim obremenitvam: snegu, poledici, slani in z grobim peskom obogateni brozgi... Oteženo pa je še marsikaj drugega, zaradi česar morda nismo tako učinkovitikotvtoplejšem letnem času. Resje, jesen in zima sta po svoje tudi lepi, jesen s pravljično kombinacijo naravnih barv, zima pa z bleščečim lesketom snega in ledu, ki zna v kombinaciji s soncem pričarati dobesedno fantastične podobe. Morda je narobe le to, da jih mnogokrat ne zmoremo zaznati in jih občudovati. Odkar redno tečem (skoraj) vsako jutro skozi gozd, sem opazil že toliko drobnih naravnih lepot, da bi se mi zdelo zares škoda, če tega ne bi doživel. K temu lahko prištejem še številna srečanja z gozdnimi prebivalci, ki znajo biti nadvse simpatični. Srne, zajci, veverice so moji dobrodošli sopotniki pri »križarjenju« po Zavodicah in ko izza grmovja plaho pokuka kosmata glava z radovednimi črnimi očmi, se človeku kar sam od sebe razleze smeh čez obraz. Si lahko zamislite še lepši začetek delovnega dneva? Ima pa tole mojejutranje doživetje tudi črno piko. Na določeni točki moje redne trase se mi namreč odpre pogled na nazorsko kotlino, takrat pa me kar malce stisne pri srcu, ko se spomnim, v kakšnem okolju preživim večino dneva. Dimniki bruhajo dim, kise kot parazit razpreda preko industrijskega in stanovanjskega kompleksa. Ob neugodnih vremenskih razmerah, ko se pridruži še megla, je dolina zavita v sivkasto gmoto, ki duši vse pod seboj. Takrat si zaželim, da se mi ne bi bilo treba vrniti nazaj v domačo ulico, ampak bi ostal višje, v objemu zelenih dreves, kjer pljuča hvaležno vdihujejo čist hribovski zrak. Naredite tudi vi nekaj zase in za svoje zdravje! Začnite z redno rekreacijo, še prej pa preizkusite svoje trenutne telesne zmogljivosti s hojo na dva kilometra. Odlična priložnost za to se vam ponuja jutri, v soboto, ob 10. uri pred Mozirskim gajem, kjer boste lahko dobili tudi brezplačne strokovne nasvete. Glin Žagarstvu: Koliko delavcev se bo znašlo na cesti?.4 Občina Mozirje: Čas praznovanja - čas za priznanja.7 Era Velenje: Nova podoba in bogatejša ponudba mozirske blagovnice Mozirje: Otvoritev stalne muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani Ljubno ob Sav Prenovljena lekarna prijaznejša za uporal 10. Ex-tempore Mozirski gaj Ustvarjali umetniki iz vse Slovenije........ 11 Nazarje: Slovenci nadigrali Bolgare. Na naslovnici: Buča velikanka ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 40,1. oktober 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. _____________________________________________________________________^ GLIN ŽAGARSTVO NAZARJE Koliko delavcev se bo znašlo na cesti? V prihodnjih dneh bo strah pred odpuščanjem, ki že nekaj mesecev vlada med delavci nazorske družbe Glin Žagarstvo, dobil povsem otipljive in realne okvire. Razlog temu je zmanjšan obsega poslovanja, katerega glavni vzrok je po razlagi direktorja družbe Ferdinanda Brin-jovca padec prodaje stavbnega pohištva na makedonskem trgu in neugodna situacija na ostalih trgih. Naštetim vzrokom je potrebno dodati še prepočasno prilagajanje novim tržnim razmeram, saj se je podjetje po privatizaciji znašlo v težkem ekonomskem položaju. Analiza vzrokov za nastale težave kaže, da družba posluje samo s tujimi viri poslovnih sredstev, kar je povzročilo vse večje zadolževanje pri dobaviteljih, izkoristili pa so tudi limite za kredite pri poslovnih bankah. Poleg tega so v Žagarstvu v preteklem letu ustvarili 35 milijonov tolarjev izgube, kar predstavlja 35 odstotkov kapitala. Direktor Glin Žagarstva Ferdinand Brinjovc: »S prodajo osnovnih sredstev in celotnega proizvodnega programa žagarske dejavnosti se v družbi Glin Žagarstvo ta del dejavnosti ukinja, zato postanejo vsi delavci proizvodnje in režije tega programa presežni delavci.« (foto: EMS) Obseg poslovanja se je vzadnjih treh letih stalno zmanjševal, kar pomeni vse manj perspektivno poslovanje družbe, kije doslej zagotavljala delo 210 delavcem. »Za normalno poslovanje je potrebna temeljita preobrazba vseh poslovnih funkcij. Glede na spremenjene razmere je potrebno na novo definirati organizacijsko strukturo in potrebno kadrovsko zasedbo. Povedati moram, da se je program poslovnega prestrukturiranja že začel izvajati. Dokapitalizacija s strani največjih upnikov (Zadruge Mozirje in Gozdnega gospodarstva Nazarje, op. p.) in prodaja poslovnih sredstev žagarskega programa družbi GG Nazarje sta ukrepa, ki sta že realizirana. S prodajo osnovnih sredstev in celotnega proizvodnega programa žagarske dejavnosti se v družbi Glin Žagarslvota del dejavnosti ukinja, zato postanejo vsi delavci proizvodnje in režije tega programa presežni delavci. Iz poslovnega načrta prevzemnika žagarskega programa (GG Nazarje) je razvidno, da bo po izvedeni modernizaciji te proizvodnje potreboval 76 delavcev iz proizvodnje in dela režije. Vsi ostali delavci proizvodnega programa žagarstvo ostanejo presežni delavci,« razlaga Brinjovc. Po njegovem prepričanju je razlog za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev pretežno ekonomske narave. Direktor, kije nehvaležno breme prevzel pred nekaj meseci, vidi perspektivo v trdem delu in oživljanju na vseh trgih. Vodja sindikata v podjetju Glin Žagarstvo Igor Kalin: »Delavci iz tega dela proizvodnje ne bi smeli biti obravnavani kot presežni delavci, ampak bi morali biti prevzeti.« (foto: EMS) V sindikatu podjetja, ki ga vodi Igor Kalin, s takšno razlago niso zadovoljni, zato so pripravili pripombe in mnenja, ki sojih podkrepili s pravno razlago, ki postavlja način reševanja presežnih delavcev v povsem novo dimenzijo. Igor Kalin pravi: »Iz programa je razvidno, daje del žagarske proizvodnje skupaj z opremo in poslovnimi prostori prodan drugi pravni osebi. Glede na to, 73. člen omenjenega zakona v prvi alinei pravi, da preidejo pogodbene in drage pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Druga alinea pa govori, da mora pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala prenosnika, prevzemnik v primeru iz prve alinee zagotavljati delavcem najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta oziroma če je pred tem sklenjena nova kolektivna pogodba. da se vodstvo podjetja v programu sklicuje na 73. in 74. člen Zakona o delovnih razmerjih, delavci iz tega dela proizvodnje ne bi smeli biti obravnavani kot presežni delavci, ampak bi morali biti prevzeti. Za preostale delavce, ki naj bi nadaljevali z delom v reorganiziranem preos- Direktor GG Nazarje Milan Cajner: »Nič še ni dorečeno, vse pa kaže, da bomo s 4. oktobrom prevzeli vse delavce.« (foto: EMS) tanku podjetja, bi bilo potrebno uveljaviti kriterije predvsem za primerljiva delovna mesta.« Kalin še dodaja, da sindikat lahko dogajanje samo spremlja, saj so škarje in platno v rokah vodstva podjetja, in se obenem sprašuje, kje bodo dobili 17 milijonov tolarjev za nadomestila plač v času odpovednega roka in 39 milijonov tolarjev za odpravnine, skupaj torej 56 milijonov. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je že nakazalo 30 milijonov za ohranjanje delovnih mest, ki jih je po besedah predsednika sindikata vodstvo podjetja porabilo za odplačevanje kreditov. V sindikatu Glin Žagarstva verjamejo, da bi moralo Gozdno gospodarstvo Nazarje prevzeti ne samo 76, ampak 101 delavca, o nadaljnjih aktivnostih pa se bodo odločali, ko bo celotno zadevo presodila sindikalna pravna služba. Število delavcev, ki se bodo znašli na cesti, je torej še bolj ali manj nedorečeno. Po besedah Milana Cajnerja, direktorja GG Nazarje, je problem v tem, da v Glin Žagarstvu programa presežnih delavcev niso pripravili pravočasno. »Nič še ni dorečeno, vse pa kaže, da bomo s 4. oktobrom prevzeli vse delavce. Vendar je resnica precej kruta, saj bomo morali, zaradi vse prej kot vzdržnih razmer, znotraj Gozdnega gospodarstva iskati tehnološke viške. V dosedanjih postopkih smo ravnali maksimalno korektno, vendar je ključnega pomena vprašanje ali bo mogoče tudi v prihodnje možno zagotavljati proizvodnjo in zaposlitev,« trezno razmišlja Cajner. Dejstvo je namreč, da so se zgornjesavinjski lesarji znašli v izredno težkih razmerah: lesa ni, skladišča pa so praktično prazna. Savinjčan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Bivši minister stavi na zaupanje »Ohranimo Slovenijo! Bodimo bogatejši!« je geslo, ki ga je Jakob Presečnik, bivši ministerza promet iz vrst Slovenske ljudske stranke (SLS), izbral za predvolilne plakate. V dokaz, da geslo ni iz trte zvito, je Presečnik na predstavitvenih zborovanjih naštel predvsem infrastrukturne pridobitve med njegovim ministrovanjem in še prej, ko je bil poslanec. Jakob Presečnik (levo) ima močno podporo tudi v prvaku SLS-a Janezu Podobniku (foto: Ciril M. Sem) Rekonstrukcija najzahtevnejšega odseka ceste Ljubno-Luče gre h koncu, vseriji že zgrajenih mostov je bil letos zgrajen most na Kropi, prometno gnečo pri vstopu v Mozirje pa naj bi po Presečnikovih napovedih še to zimo pričeli reševati z novim krožiščem. Presečnik se zavzema za bogatejše medsebojne odnose, zato potrebujemo pravično in nesko-rumpirano družbo ter takšne NOVA ŠTIFTA Referendum o Krajani zaselkov Tirosek, Šmik-lavž in Dol se bodo v nedeljo na referendumu odločali o formalni ustanovitvi kraja Nova Štifta in preimenovanju dela Dola v Zgornji Dol. Gre za območje, ki sodi pod krajevno skupnost Nova Štifta. Zanimivo je, da se bo 523 volilnih upravičencev na posvetovalnem ref- državne in lokalne institucije, katerim bo mogoče zaupati. »Ne obljubljam nemogoče, obljubljam pa, da si bom prizadeval za izenačitev življenjskega standarda Zgornjesavinjčanov z bogatejšimi predeli Slovenije,« pravi Jakob Presečnik, ki ima močno podporo tudi v prvaku Slovenske ljudske stranke Janezu Podobniku. Savinjčan krajevnem imenu erendumu izrekalo o ustanovitvi kraja, ki je že sedaj splošno uveljavljen. Ker mora imeti vsak polnoleten državljan vsaj en veljaven dokument, bodo morali Novoštifčani v primeru izglasovane spremembe zamenjati osebne dokumente in hišne številke. Savinjčan Naša anketa Kurja juhica ali predvolilni boj Zopet se je zgodil fenomen. Naši ljubi politiki, tako znani po svoji nedorečenosti, so v tokratnem predvolilnem boju na dan zopet pribežali vse udarne izjave in obljube, ki so jih prej večinoma vztrajno pozabljali. Priča smo neštetim udarnim geslom, škandalčkom in afericam ter razno raznim prireditvam, ki bi v nas morale prebuditi naravnost fanatično privrženost posameznemu kandidatu oz. stranki. A da ni ostalo samo pri besedah, lahko najbolj jasno opazimo prav na naših cestah. Vsake toliko mimo nas švigne avtobus, ki ga krasi bleščeč nasmeh kakšnega izmed kandidatov. Ni kaj, letos je predvolilni boj izredno vroč in tudi stranke ter kandidati so dejavni. Se pa človek vpraša, kakšen je dejanski učinektakšnega živobarvnega in raznolikega privabljanja volivcev... Ema Podkrižnik, Nazarje Politiki očitno vedo, da v preteklosti niso storili dovolj in da je naše življenje vse prej kot lahko. Same obljube, realnost pa je drugačna. Dobremu politiku, ki bi dejansko kaj storil za svoje volivce, takšne vrste samopropaganda, kot jo vidimo v zadnjih dneh, ne bi bila potrebna. Sama se odločam predvsem na podlagi poštenosti kandidata. Robert Felicijan, Mozirje Te akcije v predvolilnem boju, ki smo jim priča, zagotovo nekoliko vplivajo na javno mnenje, je pa to seveda različno od vsakega posameznika. Meni osebno ne spreminjajo mnenja, saj sem svojega kandidata že izbral in to na podlagi dejstev, ne pa reklam, ki smo jim priča sedaj. Se mi pa zdi, da bi politiki lahko nekoliko reducirali sredstva, kijih namenijo za predvolilni boj, bilo bi veliko bolj odgovorno. Jožica Jeraj, Nazarje Ravno danes sem opazila »predvolilni« avtobus, vendar se mi zdi, da je to predvsem metanje denarja vzrak. S takšnimi in drugačnimi akcijami bodo simpatizirali stalni volivci, vendar dvomim, da so dejansko učinkovite in privabijo trume novih volivcev. Me pa ti prevolilni boji prej motijo kot kaj drugega in jih zato niti ne spremljam. Mateja Šav, Maribor Name vse te poteze v predvolilnem boju nimajo vpliva, se mi pa ne zdijo ravno vse pametne. Sicer pa sem od politike distancirana in me niti ne interesira trenutno dogajanje. Vesna Urbanc, Nazarje Trenutnega dogajanja ne spremljam, zato bi bolj težko komentirala. Informacije o kandidatih pa pridobim predvsem znotraj družinskega kroga. Goran Žovlje, Mozirje Kandidati se pač morajo nekako predstaviti ljudem, je pa odvisno, kakšen način izberejo. Vendar mene vsi ti plakati in govori, kijih lahko slišim, ne prepričajo, saj imam svojega kandidata že izbranega. Odločam se na podlagi dolgoletnih osebnih prepričanj in me zato vse te obljube ne ganejo. Zato bi lahko del sredstev, kijih namenjajo za predvolilni boj, politiki nakazali kam drugam in se dokazali z dejanji. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ® PROTESTNI SHOD ČEBELARJEV V LJUBLJANI Vlada ne more izpolniti spomladanske obljube Protestnega shoda nezadovoljnih čebelarjev, ki so se pretekli četrtek zbrali pred poslopjem predsednika države, so se udeležili tudi čebelarji iz Zgornje Savinjske doline. Protestniki so svoje nestrinjanje z vladno politiko izražali na miren in dostojen način, žvižgov je bil deležen le kmetijski minister Milan Pogačnik, ko jim je skušal pojasniti, zakaj vlada ne more izpolniti svoje spomladanske obljube, da bo namenila po 2500 tolarjev podpore na panj, zakaj še ni urejen status slovenskih čebelarjev in zakaj slovenski med še nima geografske zaščite. Čebelarji, ki očitno za letošnje leto ne bodo dobili regresa za zimsko krmo in neposrednega plačila po panju, ravno tako pa tudi ne bodo deležni regresiranja zdravil za zdravljenje čebel, so se razšli brez obljube, da si bo vlada morda premislila injim zagotovila obljubljena sredstva. Mnenje kmetijskega ministra je, da so s predstavniki čebelarske zveze dosegli soglasje v vseh strokovnih vprašanjih, razhajajo se le v 2500 tolarjih obljubljene podpore na panj, ki je v Sloveniji ne dovoli Bruselj. Pogačnik je dodal, da bo v primeru zaščite kranjske čebele potrebno program zaščite izvajati tudi pri čebelarjih, ki imajo samo en panj. Čebelarji so med ostalim opozorili, da bo njim in čebelam v prihodnje še težje tudi zaradi nenadzorovane in nestrokovne uporabe pesticidov v kmetijstvu. Borba za ekološko neoporečno hrano in vztrajanje pri tradiciji slovenskega čebelarstva, ki se je ohranilo preko 130 let, bi moralo imeti širšo družbeno podporo, čebela je namreč najbolj občutljiva na onesnažen zrak, vodo, zemljo in rastlinstvo. Prav vsak pomor bi moral strezniti prebivalstvo, predvsem pa našo oblast, da bi se hitreje in učinkovito odzvala ob pomorih čebel. Nenazadnje, se je vse prej kot retorično vprašal Marko Purnat, predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev, kakšno hrano sploh uživamo, če so poljščine in zemlja tako zastrupljene, da čebele množično umirajo? Savinjčan LOGARSKA DOLINA Prometne povezave med Slovenijo in Avstrijo MOZIRJE Voda kot osnovna dobrina Dolga leta so imeli krajani Mozirja, ki živijo ob potoku Mozimica, velike probleme z dobavo pitne vode. Pred leti so zato stopili skupaj in ustanovili gradbeni odbor, ki naj bi končno pripomogel k odpravi teh težav. Krajani, ki živijo ob potoku Mozimica, so skupaj proslavili odprtje novega vodovodnega omrežja (foto: Benjamin Kanjir) Zaradi obsežnosti investicije so se obrnili na Občino Mozirje. Ker pa so ravno takrat iz občinskega proračuna namenjali finance za večje projekte, so morali s svojimi željami počakati do junija 2003. Delavci Plime Žalec so tako okto- bra lanskega leta skopali prve metre jarka. Pred koncem tega leta se je lahko na novo vodovodno omrežje priključilo nekaj prvih odjemalcev. Celotno omrežje meri dobrih 2000 metrov, nanj pa je priključenih 16 odjemalcev. Benjamin Kanjir Na povabilo predsednikov Koroške gospodarske zbornice (KGZ) in Slovenske gospodarske zveze (SGZ) Franza Pacherja in Wilhelma Moschitza so se v Logarski dolini predstavniki omenjenih avstrijsko koroških inštitucij sestali z bivšim slovenskim prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. Na srečanju so bili predstavljeni programi nadaljnje izgradnje prometne infrastrukture na obeh straneh državne meje, s posebnim poudarkom na cestah, ki povezujejo obe državi. Osrednja tema razgovora je bila hitrocestna povezava avstrijske Koroške preko Koroške in Šaleške doline ter navezava na avtocesto Ljubljana-Celje in naprej proti Hrvaški. »Gre za tako imenovano tretjo os, kije v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvidena na odseku Koroška-Šaleška in naprej proti avtocestni povezavi Ljubljane s Celjem. Sogovorniki smo se strinjali, daje potrebno na obeh straneh doseči, da bo potek hitre ceste prilagojen potrebam gospodarstva. Avstrijska stran se zavzema za navezavo na Pliberk in Velikovec. Enaka zahteva je bila izražena tudi na slovenski strani, predvsem v Mežiški dolini,« razlaga Presečnik, ki se zavzema za ustanovitev mešane slovensko-avstrijske komisije, ki naj bi preko ustreznih organov, še pred ukinitvijo schengen-ske meje, dosegla podaljšanje obratovalnega časa mejnega prehoda Pavličevo sedlo, predvsem v obdobju, ko ni snega. Glede na dejstvo, da mejo varujeta samo policista, bi bil po mnenju Presečnika za obe strani strošek minimalen in nikakršen organizacijski problem. Savinjčan SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MOZIRJE Čas praznovanja Septembra praznuje Občina Mozirje svoj praznik. Datum 25. september je bil kot osrednji dan praznovanja določen na osnovi dveh velikih dogodkov, ki sta zaznamovala zgodovino Rečice ob Savinji in Mozirja. Leta 1787 je začela v Mozirju delovati prva javna slovenska šola. Učitelj Franc Flofbauerjeza potrebe svojih učencev spisal tudi slovenske knjige, iz katerih so v materinem jeziku zajemali znanje. Na Rečici ob Savinji poje bila 3. septembra 1899 ustanovljena zadružna hranilnica, kije vse do prihoda okupatorja leta 1941 dobro delovala. Praznika Občine Mozirje se občinski svetniki in ostali občani spomnijo tudi na slavnostni seji. Letos je potekala prav na dan praznika, torej 25. septembra, v prostorih mozirskega kulturnega doma. Slavnostni govornik župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je v svojem nagovoru opisal prehojeno pot, ki sojo s skupnimi močmi v zadnjem letu prehodili občani. Na slavnostni seji so bila razdeljena tudi najvišja občinska priznanja. Zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje so prejeli Elizabeta Verbuč, Alojz Zavolovšek in Ferdinand Luknar. Denarna nagrada je šla tokrat v roke Društva Priznanja Občine Mozirje za leto 2004: Zlato plaketo s priznanjem je prejel Ferdinand Luknar, župnik župnije sv. Kancijana Rečica ob Savinji. Ferdinand Luknarže deset let deluje v župniji Rečica ob Savinji. Trudi se za vzgojno in pastoralno delo učencev, birmancev, zakoncev in vseh ostalih. Skrbi za starejše in bolne farane. Trudi se za obnovo župnišča, farne in podružničnih cerkva. Zlato plaketo s priznanjem je prejel akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Alojz Zavolovšek je domačin z dušo in telesom. Kot umetnikje znan v širših strokovnih vodah ter med številnimi ljubitelji likovnega snovanja. Ime Mozirja je preko svojih razstav ponesel v številne slovenske kraje. Priznanje pa je prejel tudi zaradi obilne pomoči vsem, ki se s slikarstvom tako ali drugače ukvarjajo. Vsakdo, ki ga zaprosi za pomoč, je deležen odprtih vrat in prijaznega nasmeha, saj svojega znanja ne zadržuje zgolj zase. Zlato plaketos priznanjem je prejela Elizabeta Verbuč, Brbučeva mama iz Šmihela nad Mozirjem. Elizabeta Verbuč seje rodila 24. decembra 1911 v Žekovcu. 24 let kasneje seje omožila na Brbučevo kmetijo v Šmihel, kjer je še danes. Med drugo svetovno vojno je bila njihova visoko ležeča kmetija idealno zavetje partizanov in okupatorjeva maščevalna točka. Pridne roke so po vojni kljub praznim shrambam znale poskrbeti za številčno družino. V njej je bilo namreč deset otrok. Prijaznega sprejema pa je bil deležen tudi vsak obiskova- lec ali planinec, ki ga je pot zanesla mimo kmetije. Elizabeta Verbuč je gotovo ena izmed tistih kmečkih žena, ki se celo življenje nesebično žrtvujejo in izgorevajo za družine, iz katerih raste zdrav slovenski rod. Nagrado Občine Mozirje je prejelo Društvo upokojencev Mozirje. Društvo je nagrado prejelo zaradi aktivnega delovanja in za dosežke pri njegovem delu za zadovoljevanje potreb starejših krajanov. V društvo je včlanjenih okoli 700 članov, ki potrebujejo v svojem tretjem življenjskem obdobju posebne vzpodbude za aktivno življenje in druženje. Društvo se tudi že vrsto let dejavno vključuje v življenje kraja in upokojencem nudi različne oblike dejavnosti za aktivno preživljanje časa. Naziv častnega občana Občine Mozirje je prejel Jože Skornšek iz Mozirja. Jože Skomšek se je v Mozirje priselil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takoj se je aktivno vključil v dogajanje v kraju Mozirje. Leta 1975je bil med somišljeniki, da bi lahko mozirsko gmajno preuredili v turistično točko. Tudi zaradi njega je tri leta kasneje zrasel čudovit park cvetja, ki raste iz leta v leto. On sam je bil vedno srce in duša tega parka. S svojim delom je v Mozirje privabil na stotisoče gostov in s tem ime kraja ponesel daleč izven meja naše države. Svojedelo trenutno nadaljuje na izgradnji alpskega botaničnega vrta na Golteh, ki prav tako postaja biser evropskega formata. - čas za priznanja Prejemniki občinskih priznanj z županom Ivanom Suhoveršnikom, manjka Ferdinand Luknar (foto: Ciril M. Sem) upokojencev Mozirje. Častni občan občine Mozirje pa je postal Jože Skornšek. Slavnostno sejo so z glasbenimi točkami popestrili člani Savinjskega trobilnega kvarteta ter Kristina in Benjamina Šuster. Benjamin Kanjir PLANET TUŠ CELJE Praznovanje tedna otroka Teden od 4. do 10. oktobra je Organizacija združenih narodov proglasila za teden otroka. V tem času so v Planetu Tuš v Celju za najmlajše pripravili mavrični svet dogodkov in pravljic. Od ponedeljka 4. do sobote 9. oktobra bodo otroke v Planetu Tuš zabavali risani, igrani in drugi pravljični junaki. Vsak delavnik ob 17. uri in v soboto ob 10. uri so zanje pripravili različne predstave. Prve šolske dni so v Planetu Tuš gostili prvošolčke, ki so zapisali svoje prve črke v srednjeveško knjigo V ponedeljek si bodo ogledali gledališko predstavo Miška Minka praznuje rojstni dan, v torek risani film Knjiga o džungli 2, v sredo lutkovno predstavo Dogodivščine Indijančka Vikija, v četrtek gledališko predstavo Nerodna Avguština, v petek čarovniško predstavo in v soboto še predstavo Jesenske sanje v izvedbi Pojočega kuharja. Da pa bi se hladni jesenski dnevi začeli čim lepše tudi za odrasle, so v Planetu Tuš pripravili tudi nekaj za mamice in očke, dedke in babice. Gobarsko društvo Bisernica iz Celja, ki je drugo najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji in letos praznuje 40-letnico svojega obstoja, bo pripravilo gobarsko razstavo, ki bo v Planetu Tuš na ogled v petek 1. in soboto 2. oktobra med 9. in 21. uro. KF mmmammn mumaammmmmmmamamEtmmmam ■BHHBHHHSBBS UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Elektronsko poslovanje z državo Doba elektronike omogoča elektronsko izmenjavo sporočil ter hranjenje pomembnih dokumentov v digitalni obliki. Ker je uporaba elektronskih medijev v vsakodnevnem gospodarskem in upravnem poslovanju vse večja, smo povprašali načelnika mozirske Upravne enote Vinka Poličnika, kakšne so možnosti elektronskega poslovanja s podaljšano roko države na območju zgornjesavinjskih občin. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in podpisovanje določata, da je elektronski podpis enakovreden lastnoročnemu podpisu, če gre za varen elektronski podpis, ki je overjen s kvalificiranim potrdilom. »Za poslovanje fizičnih oseb z javno upravo taka kvalificirana potrdila izdaja izdajatelj digitalnih potrdil Sigen-ca overitelja na Centru Vlade za informatiko, upravne enote pa smo prijavna služba za izdajo potrdil. Postopek za pridobitev spletnega kvalificiranega potrdila za fizične in pravne osebe se na naši upravni enoti začne v pisarni številka 5, kjer vlagatelj izpolni in odda zahtevek, v katerem navede svoje osnovne osebne podatke. Zaradi identifikacije mora predložiti tudi veljavni osebni dokument. Spletna potrdila, namenjena fizičnim osebam, so brezplačna,« pojasnjuje Poličnik. S pridobljenim potrdilom lahko fizična oseba na vseh upravnih eno- tah že zaprosi za izpiske iz matičnih knjig, pri Ministrstvu za pravosodje pa za potrdilo o (ne)kaznovanju fizične osebe. Možen je tudi oseben vpogled v podatke o nepremičninah v lasti posamezne osebe ter vpogled v lastne osebne podatke Centralnega registra prebivalstva, z nadgradnjo programa pa bodo na razpolago tudi druge storitve. Ob tem Poličnik opozarja na državni portal (http://e-upra-va.gov.si/e-uprava/), kjer so aktualne novice in vrsta koristnih podatkov s področja državne uprave. Omeniti velja Vodnik e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ vodniki.euprava), ki nudi učinkovite spletne pripomočke oziroma daje napotke za poslovanje z institucijami javne uprave. Namenjen je vsem, ki na povabilo organa ali lastno pobudo sodelujejo v upravnem postopku in potrebujejo pomoč pri ravnanju v upravnem postopku ali pa želijo na hiter in enostaven način pridobiti informacije o konkretnem vprašanju iz upravnega postopka. »Na spletnem naslovu http:// upravneenote.gov.si/upravne-enote/mozirje/ je tudi naša predstavitev, organiziranost, obvestila in novice, javne objave, javne prireditve, shodi, uradne ure, kontaktne osebe, pomembne povezave, vodnik po upravnih storitvah in obrazci vlog, ki so potrebni za pridobitev odločb, potrdil, izpisov in drugega,« dodaja načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik. Savinjčan BANKA CELJE Nadaljevanje 140-letne tradicije z dobrimi rezultati Banka Celje je ena slovenskih bank z najdaljšo tradicijo, saj je naslednica Hranilnice mestne občine Celje, ki je bila ustanovljena leta 1864. Danes je Banka Celje peta največja banka v Sloveniji, po bonitetnih ocenah pa se uvršča med boljše banke vsrednji in vzhodni Evropi. Že pred časom je prerasla meje celjske regije in posluje s komitenti po vsej Sloveniji. Vzpostavila je tudi dobre povezave s tujimi bankami in si s tem zagotovila nemoten plačilni promet s tujino. »Zaupanje je temelj poslovanja v finančnem svetu,« je na novinarski konferenci ob 140-letnici Banke Celje poudaril predsednik njene uprave Niko Kač, »zaupanje pa ne nastane čez noč ampak skozi daljše obdobje. Za dober imidžje potreben čas, dolgoletna tradicija naše banke pa je dokaz dobrega sodelovanja z našimi komitenti. Zavedamo se, da ne smemo in ne moremo počivati na lovorikah, ampak lahko nadaljujemo tradicijo le z dobrimi poslovnimi rezultati.« Banka Celje je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečala obseg bilančnega poslovanja za devet odstotkov in bila s tem za dve odstotni točki uspešnejša od povprečja slovenskega bančnega sistema. Kapital banke je konec avgusta znašal 24,7 milijarde tolarjev in se je v primerjavi z začetkom leta zaradi izplačila dividend zmanjšal za pet odstotkov. Konec avgusta je imela celjska banka 895 delničarjev, med katerimi je s 37 odstotki največji Nova Ljubljanska banka. V prvih osmih mesecih je Banka Celje ustvarila bruto dobiček v višini treh milijard, kar je v skladu z njihovimi planskimi usmeritvami. Obrestna marža se je v tem času zaradi ostre konkurence na trgu še naprej zmanjševala in padla na 2,75 odstotka, medtem ko povprečna obrestna marža slovenskega bančnega sistema znaša 2,89 odstotka. Na osnovi dobrih poslovnih rezultatov je Capital Intelligence Banki Celje zvišala kratkoročno bonitetno oceno kreditnega tveganja za obveznosti izražene v tuji valuti z A3 na A2. V tem času je Banka Celje nadaljevala s posodabljanjem svoje mreže, rezultat tega je bila tudi selitev mozirske agencije v nov Tušev supermarket. V svoje poslovanje so uvedli vrsto novih storitev, med drugim tudi posre- dovanje pri prodaji točk vzajemnih skladov, posredovanje pri prodaji bančno zavarovalnih produktov, trženje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, nudijo pa tudi novo obliko varčevanja - potrdilo o vlogi, s katero želijo pravne in fizične osebe stimulirati k dolgoročnejše- mu varčevanju. Eden od prihodnjih izzivov za Banko Celje je projektno financiranje in svetovanje pri črpanju nepovratnih sredstev evropskih skladov, o čemer so obširno razpravljali na strokovnem posvetu v okviru 140-let-nice. Franci Kotnik 9. LUTKOVNI ABONMA KD JURIJ MOZIRJE Lutke znova v Mozirju Z nastopom jeseni se v Mozirje znova vračajo lutke, ki bodo tokrat že deveto leto zapored v organizaciji KD Jurij Mozirje razveseljevale otroke iz vse Zgornje Savinjske doline. Znova si bo možno ogledati pet predstav, ki otrokom ne bodo le v zabavo, ampak so tudi poučne, predvsem pa otrokom pomagajo razvijati njihovo domišljijo. Vsak mesec, do vključno februarja, bo na ogled ena predstava, prvo si bo mogoče ogledati že 7. oktobra. Takrat bo v Mozirju gostovalo Lutkovno gledališče Maribor, ki se bo otrokom predstavilo z lutkovno igrico Žogica marogica. V novembru sledi predstava Mini teatra iz Ljubljane Čarobni prah, kije noviteta, v decembru si bodo otroci ogledali Rdečo kapico gledališča Fru fru iz Ljubljane, januarja sledi še ena noviteta Zverinice iz Rezije Lutkovnega gledališča Maribor, kot zadnje pa se bo predstavilo gledališče Uš iz Ljubljane, in sicer z lutkovno predstavo Rože male Ide. KD Jurij Mozirje prisrčno vabi vse otroke na zanimivo zabavo, seveda v spremstvu enega izmed staršev, prijave za abonma pa sprejemajo organizator, vrtci in osnovne šole. Tatiana Golob m um ERA VELENJE Nova podoba in bogatejša ponudba mozirske blagovnice V trgovski družbi Era Velenje so se odločili za temeljito posodobitev mozirske blagovnice. Z gradbenimi deli so začeli v ponedeljek, glede na njihovo zahtevnost pa načrtujejo, da bodo z njimi končali v dveh mesecih, torej do konca novembra. Z omenjeno prenovo bo mozirska blagovnica dobila tako prostorsko kot tudi vsebinsko bogatejšo podobo. V pritličju, kjer bo tudi poslej trgovina z živili, bodo zlasti na račun bistroja, ki se seli v prvo nadstropje, pridobili dodatnih sto kvadratnih metrov prostora, Dodatne prodajne površine bodo izkoristili za boljšo razporeditev posameznih živilskih programov, bistveno boljša bo v prihodnje ponudba sadja in zelenjave. K sodobnejši ureditvi bo prispevala svoj deležtudi nova oprema. V času gradbenih del pritlična etaža blagovnice ne bo zaprta. Poslovanje bo sicer nekoliko okrnjeno, prodajalke pa se bodo potrudile, da bodo kupci kljub temu zadovoljni s ponudbo. Iz pritličja bo včasu prenove dostopna druga etaža s ponudbo pohištva, medtem ko bo prva etaža zaprta. V njej bodo poleg že omenjenega bistroja uredili papirnico, ki se seli iz upravnega objekta Savinje na trgu, in ponudbo darilnega programa, gospodinjskih potrebščin ter perila, medtem ko za ostali del tekstila iščejo nadomestnega ponudnika. Kot je znano, Era tekstilni program umika iz svoje dejavnosti,zato bodo ponudbo tekstilnih izdelkov v mozirski blagovnici zaupali specializiranemu ponudniku. V drugem nadstropju ostaja program pohištva, pomembno novost pa bo predstavljalo dvigalo, ki bo povezovalo vse tri etaže. V Eri si želijo, da bi objekt po novem deloval kot zaokrožena celota, kar jim doslej zaradi specifike gradbene zasnove ni uspevalo. Drugačna botudizunan-ja ureditev parkirišča, kjer bodo s potrebnimi posegi uredili enosmerni promet in tako odpravili številne zagate s parkiranjem in vzvratno vožnjo. Odpiralni čas blagovnice bo ostal tudi po prenovi, katere vrednost je brez nove opreme ocenjena na sto milijonov tolarjev, nespremenjen. V Eri poudarjajo, da bodo nadaljevali s pristnim, prijaznim odnosom do svojih strank, ker je to edini pravi način za dolgoročno zvestobo in vračanje zadovoljnih kupcev. Franci Kotnik 8. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE Preiskovalno novinarstvo privilegij močnejših medijev V petek, 24. septembra, je v Postojni potekalo 8. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Tokratni gostitelj so bile Notranjske novice, ki vsak drugi petek obveščajo o aktualnih dogodkih občane šestih notranjskih občin -Blok, Loške doline, Postojne, Pivke, Cerknice in Logatca. Letošnje srečanje za razliko od lanskega, ki smo ga v Nazarjah pripravili sodelavci Savinjskih novic, ni vključevalo pregleda trenutnega stanja na področju lokalnih časopisov v Sloveniji, po neuradnih podatkih pa se slika v tem času ni bistveno spremenila. Udeleženci srečanja so v prvem delu z novinarjem Mladine Alijem H. Žerdinom in novinarjem Žurnala Nenadom Gliiksom razpravljali o tem, ali je preiskovalno novinarstvo v lokalnih medijih možno ali ne. Tudi na koncu razprave so mnenja ostala deljena, čeprav je nesporno jas- no, da si pravo preiskovalno novinarstvo lahko »privoščijo« le večji, ekonomsko močnejši mediji. Dolgoletni voditelj televizijskega dnevnika Jure Pengov, ki sedaj skrbi za izobraževanje mladih kadrov na TV Slovenija, je govoril o vlogi in možnostih mladih novinarjev pri lokalnih časopisih in pri tem posebej poudaril nujnost spoštovanja kodeksa novinarske etike. Izraziljetudi prepričanje, da novinarstvo ni zgolj poklic, ampakje v bistvu način življenja. O vlogi in pomenu fotografije v časopisu so spregovorili starosta slovenskih fotoreporterjev Joco Žnidaršič in priznani ter uspešni fotografi Ljubo Vukelič, Tomi Lombar, Jure Eržen in Rafael Marn. Slednji je na praktičnem primeru prikazal, kako pripraviti kvalitetno fotoreportažo. Ob zaključku programskega dela so se udeleženci srečanja dotaknili še aktualnega vprašanja časopisa na internetu in si ogledali nekaj prime- rov spletnih strani slovenskih časnikov in regionalnih časopisov. Letošnje srečanje lokalnih časopisov je kljub bistveno manjšemu številu udeležencev kot leto poprej upravičilo svoj obstoj. 9. srečanje v letu 2005 bo v Sevnici, kjer organizatorji napovedujejo še bolj zanimiv program, kot je bil letošnji. Vsekakor je srečanje odlična priložnost tudi za neformalno izmenjavo izkušenj in prijateljsko druženje, za kar pa je bilo v Postojni zaradi časovno izjemno napetega programa, ki seje končal z ogledom Postojnske jame, kar premalo možnosti. Franci Kotnik LENARTOV SEJEM Obujanje spominov, »glihanje in kupčevanje« V programu, ki so si ga rečiški turistični delavci zadali v začetku leta, je tudi tradicionalni Lenartov sejem, ki ga bodo letos pripravili že desetič zapovrstjo. Sejemski dan bo v nedeljo, 10. oktobra. Če želite, lahko pobrskate po skrinjah in omarah za oblačili iz preteklosti in se oblečete, kot seje nekdaj spo- dobilo za velik semanji dan. Ta se bo na Rečici pričel prihodnjo nedeljo ob 9. uri. Tedaj bodo župan in trška policaja prvič stopili na oder, nagovorili zbrano množico in dvignili trško zastavo. Na paruču se bo pripeljala prava kmečka družina, policaja pa bosta poskrbela za sejemski red. V sejemskem vrvežu boste lahko obujali spomine na stare čase, ko so na sejme hodili vaši dedki in babice, na Rečici bodo prisotni tudi vaški posebneži tedanjega časa, organizatorji pa obljubljajo še kakšno presenečenje. V nedeljo boste lahko na Lenartovem sejmu marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si preprosto ogledali, kako so nekdaj "glihali in kupčevali" naši očetje in dedje. Na štantih bodo svoje izdelke na ogled postavili in jih seveda tudi prodajali: lectar, zeliščar, kovač, čebelar, na prodaj bo polno domačih dobrot in drugih uporabnih izdelkov. Skratka, Lenartov sejem, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, bo živahen kot vsi do sedaj, zato si ga bo vredno pobliže ogledati. Marija Šukalo OTVORITEV STALNE MUZEJSKE ZBIRKE MOZIRJE IN MOZIRJANI Sanje, dolge sedem let, končno izsanjane Mozirje, kraj, ki predstavlja vstopna vrata v Zgornjo Savinjsko dolino, je po sedmih letih truda nekaterih njegovih krajanov, končno dobil stalno muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani, ki predstavlja običaje in bivanjsko kulturo največjega trga v dolini ter njegovih nekdanjih prebivalcev. Zbirka, ki je enota Osrednje knjižnice Mozirje, se nahaja v prostorih mozirske kaplanije. Na svečani otvoritvi zbirke je Anton Venek, predsednik pripravljalnega odbora zgodovinske zbirke, prisotnim še enkrat orisal pot, dolgo kar sedem let, kije končno pripeljala do dne, ko si lahko vsak, ki ga zanima bogata dediščina Mozirja in njegovih prebivalcev, na enem mestu ogleda pristne eksponate in dokumente minulega časa. Kot je poudaril Venek, je delo pospešeno steklo šele v letu 2002, ko je pripravljalni odbor, katerega člani so poleg njega bili še Anton Plaznik, Aleksander Videčnik, Peter Širko, Ivan Suhoveršnik, Nada Klančnik in Sandi Koren, končno sprejel vsebino razstave in dorekel ureditev prostorov: »K sodelovanju Anton Venek: »K sodelovanju smo povabili preko trideset krajanov, ki so pomagali zbirati eksponate po vsem kraju.« (foto: Ciril M. Sem) smo povabili preko trideset krajanov, ki so pomagali zbirati eksponate po vsem kraju. Najtežji del naloge je prevzel Muzej novejše zgodovine Celje, kije v celoti obdelal teren, popisal in poslikal eksponate ter prepričeval ljudi, da so stvari odstopili zbirki. Restavratorji pa so vse zbrane stvari strokovno obdelali. Prav tako gre velika zahvala Aleksandru Videčniku, kije s svojim bogatim znanjem svetoval in usmerjal raziskavo na terenu, iz njegove zbirke, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Celje, pa smo dobili tudi precej eksponatov.« Odboru sta pri njegovem delu stali ob strani direktorica Muzeja novejše zgodovine Marija Počivalšek in Iris Zakošek, ki je tudi avtorica razstave. Prostorje uredila arhitektka Klančnik-ova z izvajalci. Razstavi, ki je razdeljena v več segmentov, ki skupaj zaokrožujejo podobo minulega časa v Mozirju in njegovih prebivalcev, se bo v prihodnjem letu pridružil še njen drugi del, kjer bo predstavljena novejša zgodovina Mozirja z orisom nekdanjega društvenega dela in pomembnih Mozirjanov. Kotje poudaril Anton Venek, bo tudi pri pripravljanju nove zbirke zelo dobrodošla vsakršna pomoč občanov Mozirja. Tatiana Golob LJUBNO OB SAVINJI Prenovljena lekarna prijaznejša za uporabnike V ljubenskem zdravstvenem domu je bila prejšnji petek skromna slovesnost ob odprtju prenovljenih prostorovtamkajšnje lekarne. Direktorica javnega zavoda Lekarna Mozirje Rosita Aubreht je v priložnostnem govoru predstavila mejnike v delovanju ijubenske lekarne od njene ustanovitve leta 1971 do danes. Lekarna je deset let delovala v enem prostoru, od leta 1981 do danes pa v dveh, katerih notranjost je bila delno obnovljena pred desetimi leti. Letos je po zamisli arhitekta Franca Hočevarja in s finančno pomočjo Lekarne Mozirje notranjost dobila povsem novo podobo. Na slovesnosti, ki sta jo s citrami in harmoniko popestrila učenca nazorske glasbene šole Valentina Založnik in Andrej Jakop, so bili prisotni številni poslovni partnerji, farmacevtski in zdravstveni delavci. Prisotne je pozdravila tudi predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije, ob tej priložnosti pa je svoje zadovoljstvo nad novo pridobitvijo izrazila tudi ljubenska županja Anka Rakun, še posebno, ker finančne obveznosti niso bile na ramenih občine, ampak so vse storili drugi. Novi lekarniški prostori bodo vsekakor prijaznejši do zaposlenih, predvsem pa do koristnikov lekarniških storitev na Ljubnem, je ob predaji lekarne svojemu namenu poudarila Aubrehtova. Franjo Atelšek LIKOVNI IZZIVI V ROBANOVEM KOTU Sodelovanje likovnikov in sadjarjev Na pobudo sadjarskega društva Franc Praprotnik iz Mozirja in v organizaciji mozirske območne organizacije javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v Robanovem Kotu potekala likovna delavnica, v kateri je ustvarjalo kar 33 ljubiteljskih umetnikov iz Savinjske in Šaleške doline ter širše. Dela v različnih tehnikah so nastajala na temo sadja, sadnega drevja, čebel, dela v sadovnjaku, starega orodja za delo vsadovnjaku, tihožitja... Slikanje amaterskih likovnikov so poimenovali Likovni izzivi. Tridnevno druženje in ustvarjanje so umetniki pričeli na turistični kmetiji Bevšek Ošep, kjerjihje gospodinja pričakala z domačim prigrizkom, pozdravilia pa sta jih predsednik mozirskega sadjarskega drušlva Alojz Plaznik in predsednica zgornjesavinjskega kuF turnega društva Gal Anka Rakun, medtem kojim je Ivana Žvipelj, predstavnica organizatorja, predstavila potek druženja. Po kratkem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala citrar in recitatorka, so se udeleženci odpravili h Govcu in naprej vRobanovkot, kjer so pričeli z delom. Razstava nastalih likovnih del, katerih izbor bo pripravila akademska slikarka Terezija Bastelj, bo združena s sadjarsko razstavo mozirskega sadjarskega društva Franc Praprotnik, za obiskovalce pa bo odprta sredi oktobra v mozirski galeriji. Na otvoritvi bo komisija najboljša tri dela tudi nagradila. Marija Sukalo OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA ALOJZA ZAVOLOVŠKA Praznina v likovnem prostoru, ki jo želi zapolniti Prejšnji petek je v prostorih Galerije Mozirje potekala otvoritev razstave del Mozirjana, akademskega slikarja Alojza Zavolovška, ki je v tej galerije nazadnje razstavljal pred šestimi leti. Na tokratni razstavi, ki sta jo podprla Osrednja knjižnica Mozirje in Občina Mozirje, se je umetnik predstavil s tematiko slovenskih kozolcev, s katero poskuša zapolniti praznino na tem področju likovnega ustvarjanja v Sloveniji. Akademski slikar Alojz Zavolovšek se je tokrat predstavlja Mozirjanom s slovenskimi kozolci (foto: Ciril M. Sem) Umetnik, leta 1928 rojen v Biršah pri Radmirju, sedaj živi in ustvarja v Mozirju kot svobodni umetnik. Kot pravi slikar sam, je v slovenskem kozolcu, predvsem toplarju, ki je osred-nji motiv njegovega tokratnega slikarskega opusa ter izhaja iz njegovega rojstnega kraja, našel tisto praznino v slovenskem slikarskem prostoru, ki jo čuti tudi v sebi in jo želi zapolniti: "Slovenci smo kozolce prinesli že iz pradavnine. Iz preprostega enojnega kozolca se je kasneje razvil toplar, ki na Slovenskem sedaj prevladuje. Če pomislimo, kaj pravzaprav predstavlja našo deželo, so to gotovo kozolci. Slovenski človekje vedno težil k izboljšanju svojega gospodarskega položaja in kozolci so mu tu gotovo veliko pomagali. A žal ljudje marsikdaj ne cenimo tistega, kar so naši predniki v potu svojega obraza ustvarili. In prav to mefascinira, kako so kozolci pravtako kot Slovenci v vojni padali, umirali. Nato pa v socializmu znova goreli, da so se umaknili novogradnji. Jaz se trudim kozolec prikazati kot neko osnovo, idejo, ki se nato likovno izrazi. In moram reči, da tega v slovenskem likovnem prostoru nisem videl prav v izobilju." Zavolovškovo delo vseskozi spremlja mag. Milena Koren Božiček, vodja velenjske galerije, ki je tudi na tej umetnikovi razstavi podala likovno kritiko. Poudarila je, da Zavolovškov slikarski hommage temu simbolu ne izhaja iz funkcije kozolca, temveč iz njegove izjemne estetske osnove. Odnose razmerja in povezave je slikar mojstrsko preoblikoval v elementarne vzorce, ki so tako umetniški zapisi abstrahiranih spominov časa in kulture. Na prireditvi je spregovoril tudi župan občine Mozirje, Ivo Suhover-šnik, ki je izrazil veliko veselje, da Mozirje premore tako odličnega umetnika. Da je program ob otvoritvi razstave potekal brezhibno, je poskrbela Vladimira Planovšek iz Osrednje knjižnice Mozirje, zbrani pa so lahko prisluhnili zvokom kitare mlade profesorice na Glasbeni šoli Nazarje, Suzane Hebar. Tatiana Golob DELOVNA RAZSTAVA 10. SREČANJA EX-TEMPORE MOZIRSKI GAJ Ustvarjali umetniki iz vse Slovenije Med šestnajstimi slikarji in ustvarjalci je bila tudi akademska slikarka Hui qin Wang (foto: Ciril M. Sem) V okviru občinskega praznika občine Mozirje je v Slomškovi dvorani potekala že deseta delovna razstava slikarjev, ki so se v visokem številu udeležili jubilejnega delovnega srečanja Ex-tempore Mozirski gaj. Srečanje vsako leto pod vodstvom Jureta Repenš-ka uspešno organizira Kulturno drušlvo Jurij Mozirje, že od njegovega začetka pa ga strokovno nadzoruje dr. Jože Muhovič, akademski slikar in docentza likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. "Vesel sem, da namje uspelo in smo danes lahko priča že desetemu srečanju Ex-tempore Mozirski gaj, ki je tista točka, kjer se lahko slikarji udeleženci likovno izrazijo ter na platnu izrazijo svojo bogato domišljijo, ki jo nosijo v svojih srcih. Prepričan sem, da nas ljudje tako dobro poznajo, da poznajo veliko vrednost naših srečanj, kije zagotovo tisto bogastvo, ki je enako pomembno ter potrebno kot vsak novo pridobljen kvadrati me- ter asfalta," je Jure Repenšek navdušeno ter odločno nagovorilvse, ki so si želeli prvi ogledati še po terpentinu dišeča platna izvirnih slikarjev in prejšnjo soboto obiskali njihovo delovno razstavo. Šestnajst slikarjev in ustvarjalcev, med katerimi je precej domačih umetnikov in nekaj zvenečih imen slovenskih likovnih ustvarjalcev, je pozdravil tudi Ivo Suhoveršnik, župan občine Mozirje. Poudaril je, daje Extempore resnično velika prireditev, ki že lahko velja za tradicionalno. Za njim je prisotne nagovoril tudi mentor vsakoletnih srečanj akademski, slikar dr, Jože Muhovič, kije izrazil prepričanje, da ima mozirski extempore nekaj karakteristik, ki so le njemu lastne. Tako je poseben po tem, da seje razvijal počasi, a zanesljivo, kar se vidi tudi po kvaliteti likovnih del, ki so nastala letos, od drugih pa se loči tudi po tem, da ima povsem sebi lasten študijsko izobraževalni in raziskovalni naboj, ki ustvarja plodno, ustvarjalno napetostin njegove udeležence spodbuja, da resnično dajo od sebe vse, kar umetniškega premorejo. Delovni razstavi sledi v novembru še razstava v Galeriji Mozirje, kjer bodo predstavljena dela akad. sl. Lucijana Bratuša, akad. sl. Vinka Železnikarja, akad. sl. profesorja Črtomirja Freliha, akad. sl. Hui qin Wang, akad. sl. keramičarke Nežike Novak, slikarke Mirne Pavlovec, akad. sl. Lojzeta Zavolovška, slikarja Klemna Volovška, slikarja Vojka Gašperuta, slikarja Draga Jermana, slikarke Marjane Verbuč, slikarke Štefke Pordeš, slikarke Anke Rakun, slikarke Danice Janžovnik, likovnega pedagoga Petra Matka in organizatorja, likovnega pedagoga Jureta Repenška. Tatiana Golob Ivano Žvipelj je vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, zato je razumljivo, da iz vsebine Savinjskih novic najprej izlušči članke, ki obravnavajo kulturno dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Pred tem se seveda seznani s prvo stranjo, pregleda vsebino in prebere urednikov uvodnik. »Praviloma si za Savinjske novice vzamem čas v petek zvečer in preberem vse od prve do zadnje strani. Zato, ker želim biti seznanjena z vsem, kar se dogaja in o čemer pišete v zgornjesavinjskem časopisu,« pravi Ivana Žvipelj. Savinjčan Projekt modernizacije ceste Mlinerski most-Gregorc-Smihel je prednostno pripravil Zavod za gozdove iz Nazarij, velik delež prostovoljnega dela in del finančnih sredstev pa so prispevali domačini. Odsek ceste v Lepi Njivi sta svojemu namenu slavnostno predala župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in predsednik gradbenega odbora Franc Ledinek (levo). O V Preseki, zaselku ob regionalni cesti med Mozirjem in Sotesko, je cesto obnovilo celjsko podjetje CMC. Uradna otvoritev ceste je bila 24. septembra. Krajani so ves čas del skrbeli za delavce, ob koncu pa tudi za krajšo slovesnost, (fotografije: Benjamin Kanjir) Bralke in braki o Savinjskih novicah Projekt posodobitve ceste skozi Šentjanž je bil finančno težak okoli 25 milijonov tolarjev, del tega je šel tudi na račun vaščanov. Otvoritev je s frajtonarico popestril Primož Zvir, cesto pa je blagoslovil domači župnik Ferdinand Luknar. OTVORITVE MODERNIZIRANIH CESTNIH ODSEKOV V OBČINI MOZIRJE Ni« ve« prahu in blatnih luž Kar običaj je že, da se v času praznovanj občinskih praznikov odpirajo nove ceste. Vaščani Nizke so znova zavihali rokave in pripomogli k ureditvi spodnjega ustroja cestišča. Obnovo in modernizacijo je končno dočakala tudi cesta na Gneču, ki je prvotno vodila v ta zaselek. Modernizirane ceste so se na otvoritvi 22. septembra veselili vsi vaščani z županom Ivanom Suhoveršnikom (levo) in župnikom Sandijem Korenom (desno). Piše: Aleksander Videčnik Med raziskovanjem domačega zdravilstva v Zgornji Savinjski dolini sem spoznal precej pričevalcev, manj pa zdravilcev samih. Seveda je delovanje domačih zdravilcev precej odmaknjeno v čas, ki smo ga pozabili ali pa ga premalo poznamo. Vsekakor velja zatrditi, da so zdravilci med ljudmi uživali velik ugled in da so v glavnem delali skrbno po starem izročilu. Med njimi so bili taki, ki so zdravili tako ljudi, kot domače živali, nekateri le z zagovori, drugi tudi s kakšnim čarovniškim načinom. Ljudje so pripisovali najuspešnejšim posedovanje čarovniških bukev Kolo-mon. Če je kaj takega prevladovalo med ljudmi, so o zdravilcu govorili z velikim spoštovanjem, včasih celo strahospoštovanjem. Po zaslugi solčavskega kronista in publicista Valenta Vidra sem spoznal malo bolj od blizu legendarnega solčavskega zdravilca Vida Strgarja. Najprej omenjajo, daje stanoval vzijalki, kiji še danes pravijo "fidova". Pozneje mu je Rok Klemenčič zagotovil streho nad glavo. Baje je imel precej knjig, za katere so ljudje menili, da so med njimi tudi "črne bukve", te so imeli po ustnem, izročilu razni "škrici". To so bili šolani ljudje, ljudje pa so jim pripisovali razne neobičajne sposobnosti. Prav gotovo je Strgar bil šolan, saj je znal tako nemško, kot tudi latinsko, to lahko sklepamo iz njegovega glavnega zapisa "Zdravje bolniko, to je bukve navkov za človeško zdravje - spisano k pomoči kmetiškim ludem - v Sulcbahi 1866". To je tudi najobsežnejši zapis o ljudskem zdravilstvu v naši dolini. Že zgolj dejstvo, da seje Strgar lotil tako obsežnega pisanja pove, da je bil zelo razgledan. Tudi razporeditve vsebine v zapisuje odraz neke urejenosti, torej tudi posebnega znanja in poznavanja domačega zdravilstva. Žal so nekatera poglavja težko razumljiva, saj uporablja izrazje, kije danes povsem pozabljeno. Tudi delitev zdravilnih zelišč po stopnjah je danes nerazumljivo. Domnevali bi lahko, toda to je res le domneva, da je razvrščal rastline po učinkovinah. Prav tako naletimo ponekod na besedo "toplo in hladno", prav tako v zvezi z rastlinami. Torej, kar veliko neznank je v njegovih poglavjih. Škoda, da se temeljite študije o Strgarjevih zapisih ne loti kateri od farmacevtov, škoda, da na Strgarja ni naletel mag. ph. Mlinaržik (Mlinarik). Verjetno bi danes imeli marsikaj razjasnjeno, tako kot je natančno opisal nekatere recepture stare samostanske lekarne v Nazarjah. Naj še omenim, da so Fida imeli ljudje tudi kot Domači zdravilci neke vrste skrivnostno osebo, celo to so pripovedovali, da seje v "risu" srečeval s hudičem in ga je potem komaj uspel pregnati nazaj v pekel... Pa tudi to, daje natančno napovedal svojo smrt. Tudi za njega so trdili, da ima vsemogočni Kolomon. Vendar ni nikoli iz njega bral kakšne čarovniške uroke, vsaj nikjer kaj takega ni zapisano. Naj zapišemo Strgarjev uvod v svoje bukve: "Te bukve jas peporočim, preden njih moč in nuc (korist, op.A.V.) popišem z enim kratkim besedami v katerih se totko dobrih mitlnov (sredstev, op. A.V.) najde k zdravju tiga človeka. Lete so skušene in potrjene od tiga časti in hvale vrednega Miklavža Lemeri, doctarja pariške apoteke in prestavljene iz francoskiga na nemško in potem iz nemškiga na slovensko od Antona Košenina v Ljubljani in prepisan spet že drugič k nucu kmetiškim ludem kir hoče svoj'ga zdravja v njih iskaf in se poflisat (pohiteti, op. A.V.), kir potim nauku si lahko vsak arznij (zdravil, opA.V.) za dober kup poskrbi in vendar so glih tak' nucne (učinkovite, op. A.V.) kakor jih en drugi arcat (zdravnik, op. A.V.) dati zamore. Le za cajta (pravočasno, op. A.V.) se zdravit' kir včasi bolezen dolgo nastopa. In pa bolezen dobro poznaf je potrebno da bi kej rabila arcnija (zdravilo, op. A.V.) nij nasproti. In kar zadene pri delu in špiži (hrani, op. A.V.) se paslivo (pazljivo, op. A.V.) deržaf, tedaj boš vidil pomoč da ne bo brez nuca. Saj tudi orzati le rajši slabe in gmein (preprosta, op. A.V.) arcnije napravljajo in nam drago proda- jajo, postavim, izzelš (zelišča, op. A.V.) kuhan the (čaj, op. A.V.), ki je ravno z takih rož ko so tukaj popisane, ravno tak' so tudi popisane bolezni vsih sort (vrst, op. A.V.) kako se im mora naprej prif, naj bojo že tako gmajn (enostavne, op. A.V.) in mejhna reč, al' kar hoče, ker se večkrat arcat am ne vzame. Tukaj se najde vsih sort žgana voda, pa tud' druge vode. V apotekah se najde olje, žauba (mazilo, op. A.V.) kadilo, tiktura, zaft (sok, op. A.V.) in kopeli. Kdor se bo pomujal (potrudil, op. A.V.) bo vidil čudeš svojiga zdravja". Prav zanimivo opozarja Strgar ob koncu svojega uvoda: "Zopet ene in druge različne zdravile za vsako bolezen zmišane dobre in slabe, moram reč' da vem kake kdor jih bo skusil, bo vedil, jas pa sem le piso, okup pa so spravljene od vseh vrst arcatov, starih in mladih, od daleč in blizu, prifanih (izprašanih, op. A.V.) in samoukov. Hvala Bogo, ako ne postrebujemo takih kunštov (umetnij, op. A.V.) je boljši, za firbec (iz radovednosti, op. A.V.) pogledat kakor za potrebo". Posebej opozarja Strgar na nevarnosti pri ugotavljanju bolezni na urinu: "K tim pridjamo kako se pozna na vodi, pa to je prenevarno, da bi se na to zanesli, ker tudi dobro študirane opelajramo (verjetno - zapelje, op. A.V.). Tak' tud' od žile skoraj ni treba noter stavit, pa zavolj' popolnosti bukel sim nekotko noter postavil, se ve da spoznat stan človekov je silno potrebno, brez tiga ni mogoče arcvat (zdraviti, op. A.V.)". (Nadaljevanje prihodnjič) Sščemo slare fotografije Podhoma. V prvi vrsti sedijo: Jakob Špeh - Blažajn, Anton Zagožen - Pevčev, Anton Menčak -Čeblinov, Jakob Purnat - Kosov, Ivan Žehelj - Martinov, Rudi Čeplak - Krančev, Anton Strmšek - Grabnarjev in Franc Ermenc. V drugi vrsti: Vlasto Zemljič - Šekov, Stanko Žmavc -Žmavcev, Rok Poznič - Mlinski, Franc Menčak - Jakov, Anton Zagožen - Bulkov, Anton Žehelj - Zg. Pevčev, Ivan Zagožen - Bulkov, Jože Menčak - Čeblinov, Rafko Zavolovšek - Bižankov. V tretji vrsti: nepoznan, Anton Mavrič - Lornčev, Anton Poznič - Mlinski, Franc Krajnc -Mlinarjev, Martin Rop - Hribernek, neznan, Gregor Kropušek - Jafkov, Mirko Levar - Rjavčev in Franc Žmavc - Žmavcov. LASI whMHMfHii'i1 mmsmmmm ■ Kje lastniki gozdov izgubljajo denar? DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Gozdarji pri opravljanju javne gozdarske službe pogosto naletimo na primere nespametnega ravnanja z gozdom in lesom. Številni lastniki s premalo premišljenimi potezami zaslužijo veliko manj kot bi lahko. Ker je delo v gozdu naporno, ker ima les danes relativno nizko ceno, bom opisal nekaj razširjenih napak. 1. Lastnik se ne pozanima dovolj pri odkupovalcih lesa. Z malo telefoniranja in pogledom čez plot, npr. v Spodnjo Savinjsko ali na Kranjsko, se da kar hitro zaslužiti vsaj dodatnih 1000 SIT po kubičnem metru povprečne ali slabše hlodovine. Kval- itetnejša hlodovina, zlasti listavcev, pa si zasluži vso našo pozornost. Razpon cen je tukaj neverjeten, od manj kot 10.000 SIT za kubični meter ali celo uporabe hlodovine za drva, kar se še dogaja, pa vse do cen na dražbah lesa v bližnji Avstriji. Navajam povprečne dosežene cene na dražbah v pokrajinah Steiermark in Niederosterre-ich v letu 2004 po drevesnih vrstah: 392,51 EUR/m3 oz. 94.200 SIT/ m3 za javor (povprečna cena za prodanih 458 kubičnih metrov lesa), 313,75 EUR/m3 za jesen (prodanih 253 m3), 264,94 EUR/ m3 za češnjo (prodanih 131 m3), 185,79 EUR/m3 za bukev (prodanih 63 m3), 212,45 EUR/m3 za macesen (prodanih 55 m3), 759, 88 EUR/m3 za oreh (prodanih 37 m3), 84,06 EUR/m3 za brezo (prodanih 27 m3), 221,63 EUR/ m3 za smreko (prodanih 17 m3), 161,87 EUR/m3 za črno jelšo (prodanih 11 m3), 174,86 EUR/m3 za bor (prodanih 5 m3). Rad bi poudaril, da so najvišje dosežene cene še precej višje od povprečij, ki jih navajam. V Sloveniji podobnih cen najkvalitetnejši ies večinoma še ne dosega, razen, če se morda prodaja na dražbah v sosednji Avstriji (www. waldverband-stmk.at), o čemer pa nimam podatkov. V kratkem lahko pričakujemo podobne dražbe lesa tudi v Sloveniji, saj priprave nanje že intenzivno potekajo. Že danes pa so razlike v cenah, ki jih za konkreten les kvalitetnih listavcev ob kamionski cesti ponujajo različni od-kupovalci, zelo velike. Nekateri lastniki še ne vedo, da odkupovalci za najkvalitetnejšo hlodovino javora ponujajo do 165.000 SIT/m3. O konkretno doseženih odkupnih cenah pa imam le malo podatkov. Upam si trditi, da bo dobro obveščen lastnik dosegel višjo ceno. Za doseganje višje cene lesa bi se vsekakor splačalo tudi povezovanje lastnikov gozda in skupno nastopanje na trgu (društva ali druge oblike povezovanja)... 2. Hitrost poseka od lubadarja napadene hlodovine vpliva na doseženo ceno. Znanoje, da od lubadarja napadena smrekovina postane kmalu siva. Če predolgo čakamo s posekom napadenega drevja, se odkupna cena lesa najmanj prepolovi. S prepočasnim ukrepanjem in z opuščanjem gozdnega reda povzročimo tudi, da se lubadar razširi in razvrednoti še več smrekovine v okolici. Izplača se torej redno pregledovanje gozdov, v primeru napada podlubnikov pa takojšnje ukrepanje. 3. Drva je modro pridobivati v mladem gozdu. V gozdovih listavcev še marsikdo seka za drva tisto, kar seje posušilo, namesto da bi drva skupaj z revirnim gozdarjem poiskal v mladem gozdu, kjer je mogoče z redčenji zelo povečati delež kvalitete. Če se spomnimo cen najkvalitetnejše hlodovine listavcev, ugotovimo, da je zanemarjanje nege posebno pri listavcih dolgoročno velika finančna izguba. Ne pozabimo, da je redčenje mladega gozda tudi gojitveno delo, sofinancirano od države, kar povrne celo stroške takšnega pridobivanja drv... Želim vam veliko poslovnih uspehov - tudi iz gozda! Dajanje in sprejemanje komplimentov POLONA ŠPORIN, socialna delavka V naši rubriki smo že obravnavali dajanje in sprejemanje kritike, podobno kot s kritiko pa je tudi s komplimenti. Velikokrat se zgodi, da težko sprejmemo pozitivno mnenje o sebi. Bojimo se, da bi izpadli preveč samovšečni, predvsem pa da v prihodnosti ne bi uspeli zadostiti izrečeni pohvali. Pa tudi bližnjim težko in preveč poredko izrečemo dobre misli na njihov račun. - Ko podarjamo kompliment, to počnemo samozavestno in gledamo sogovornika v oči. Ni boljše poti gojenja prijateljstva, ljubezni in spoštovanja v medsebojnih odnosih. - Komplimente, ki so izrečeni odkritosrčno in pristno, sprejmite samozavestno. Né pozabite, ljudje imajo pravico misliti, da smo čudoviti. - Kompliment naj bo kratek in preprost. Če je kompliment predolg, osebo praktično postane sram. - Kompliment naj bo odkritosrčen in spontan. Če ste oseba, ki venomer podarja komplimente, vam morda ne bodo verjeli. Zato si vedno izberite pravi trenutek. - Kompliment naj bo natančen in jasen. Bolje je, če komu rečete: »Modra barva ti pristoji, saj poudari modrino tvojih oči,« kot pa: »Tvoj moder pulover mije všeč.« S prvim komplimentom ste osebi dali vedeti, da seji modra barva poda in morda bo na to pozorna, ko bo zopet kupovala obleko. - Pri sprejemanju komplimentov se moramo naučiti nasmehniti se in reči »hvala«. Tudi, če se s komplimentom ne strinjate, ga ne zavrnite in nanj ne odgovorite negativno: »Ah, to imam že sto let.« Oseba, kije podarila kompliment, se lahko počuti zavrnjeno in osmešeno. - Kadar se s komplimentom popolnoma strinjate, to tudi povejte. Na primer: »Hvala. Zelo sem zadovoljna s to frizuro.« - Če ste v dvomih glede resničnosti komplimenta, prosite osebo, naj bo bolj jasna. Vprašajte jo, kaj točno je s komplimentom mislila. -S komplimenti, ki so manipulativ- ni in neresnični, ravnamo kot s ponižujočimi zbadljivkami. Preprosto, jasno in odločno povejte, da so njihove besede in vedenje za vas ponižanje. - Komplimentov ne vračamo avtomatično. Če situacija ni primerna, ni potrebno, da ga vrnete, saj bo kompliment osebe, ki ga je izrekla prva, zanjo postal manj pomemben in vaš vrnjeni kompliment lahko izpade manj odkritosrčno. Vir: ■ Erlah, P. Žnidarec, S. (1998). Trening asertivnosti. Socialno delo, 37-3-5. - Interno gradivo za trening asertivnosti na CPM, 1997 Vaša jzarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Frančišek Asiški - svetnik v rjavi kuti Piše: Pavla Kliner »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev!« Te besede, ki jih je zapisala roka evangelista Luka, je Frančišek Asiški slišal nekega dne v majhni ceikvici Marije Angelske. Takrat je spoznal, kaj mora storiti. Odložil je čevlje, oblekel rjavo kuto, čeznjo prevezal močno vrv in se kot berač podal na pot. Njegovi someščani so ga razglasili za norega. Če bi njihova ugotovitev držala, danes najbrž ne bi pisali o njem. Tako pa ga je papež le dve leti po smrti razglasili za svetnika, Italijani pa ga še danes častijo kot njihovega glavnega patrona. »Veliko stariševje, ki imajo več skrbi za premoženje, kakor za pošteno vzrejenje svojih otrok. Takega očeta je imel tudi sv. Frančišek. Bil je premožnega trgovca sin, v malem mestu Asisi na Laškem. V šolo so ga stariši pošiljali, da bi se dobro naučil vsega, kar je potreba vedeti za kupčijo, malo pa jih je skrbelo za bogaboječe življenje svojega sina. Mladenič je ravno zato živel tudi zelo mlačno in posvetno, ni rad molil, in seje tudi le slabo učil; zakaj kdor se hoče dobro učiti, mora pridno moliti, brez Boga ne zamoremo nič.« To so besede našega blaženega Slomška, kijih je o mladem Frančišku zapisal leta 1837. In resje bilo tako. Frančišek je bil zelo živahen mladenič. Nobena zabava v mestu ni minila brez njega. Želel je postati slaven vitez. Leta 1202 je z dvajsetimi leti na plečih odšel v vojno med mestoma Assisi in Perugia. Enoletno ujetništvo vječah Perugie gaje streznilo. Denar in trgovanje, viteški pohodi, svetna slava, zabava tu, zabava tam. To ne more biti vse v življenju, je prešinilo bodočega svetnika. Navdušil seje za Jezusa in želel služiti Bogu in ljudem. Pobožno življenje pa ni bilo povšeči lakomnemu očetu. Ko ga ni mogel prisiliti v posvetno življenje, ga je peljal pred škofa in rekel: »Tukaj vpričo našega škofa se odpovej vsemu mojemu premoženju!« Pobožni mladenič je to rad storil. Še svoje oblačilo je slekel in ga podal očetu rekoč: »Dosihdob sem vas imenoval očeta, posih-dob pa porečem Bogu: 'Oče naš, kateri si v nebesih!'« To je bilo njegovo slovo od družbe. Ljudi je odslej opominjal, naj se poboljšajo in spokorijo. Močne so bile njegove besede, še močnejše pa njegovo sveto življenje. Spokornikom v tolažbo je izprosil od papeža odpustke, ki so jih enkrat letno delili pod imenom porcijunkula. Tako seje namreč imenovala cerkvica, pri kateri je tisti čas prebival Frančišek. Pridružilo se mu je tudi več bogaboječih ljudi, da bi spokorno žive- li. Vsak pa seje moral prej zaobljubiti uboštvu. Tako je nastala prva Frančiškova družina, za katero je sestavil tudi redovna pravila, kijih je potrdil papež. Ta družina je bila začetek menihov, ki so se kasneje razdelili v tri veje: minorite, frančiškane in kapucine. Leta 1221 je družina štela že 1200 bratov. Frančišek pa je poskrbel tudi za sestre. Skupaj s prijateljico Klaro je leta 1212 ustanovil žensko vejo reda - red klaris, imenovan tudi »drugi red«. Za poročene, ki živijo »v svetu«, pa je ustanovil t. i. »tretji red«. To je skupnost tistih, ki živijo v duhu redovnih pravil sv. Frančiška. Vsi trije redovi so se kmalu razširili po vsem svetu. Frančišek je bil preprost, po drugi strani pa tudi nenavaden mož. Ljubezen je izkazoval ne le Bogu in ljudem, ampak tudi živalim in stvarem ter jih imenoval »moji bratje in sestre«. Znanje zlasti po pridiganju pticam. Je tudi oče jaslic. Prvi je namreč postavil žive jaslice v božičnem času. Slišali pa ste najbrž tudi, kako je zadnji dve leti življenja nosil rane, kakršne je dobil Kristus ob križanju. To je bila prva zanesljivo izpričana stigmatizacija. Zložil je znamenito Sončno pesem. Sestra smrt, kot jo je sam imenoval, gaje prišla iskat3. oktobra 1226. Njegova grobnica je v cerkvi S. Francesco v Assisiju, kjer se zbirajo romarji z vsega sveta. God sv. Frančiška bomo praznovali dan po volitvah. Kdo se bo veselil v nedeljo, vtem trenutku še ne vemo. Vemo pa, kje bo veselje v ponedeljek. To bo gotovo na Samostanski poti 50 v Nazarjah, pri bratih frančiškanih. Najbrž bo vesel tudi naš urednik, ki nosi Frančiškovo ime, pa tudi drugi Franci, Franceljni in Frančiške, ki jim je nebeški zavetnik Frančišek Asiški. Da ne pozabimo trgovcev in socialnih delavcev, katerih zavetnik je nesojeni trgovec in predhodnik današnjih delavcev v službi ljudi. »Pax et bonum!« oziroma »Mir in vse dobro!« pa bi na koncu dodali bratje Frančiškovi. OBVESTILO! VPIS V ŠOLO PETJA IRENE VRČKOVNIK, fT- BO POTEKAL NA TREH LOKACIJAH: OŠ GORICA, VELENJE: ponedeljek, 4. oktober, ob 16. uri. VRTEC PREBOLD: sreda, 6. oktober, ob 16. uri. OŠ LJUBNO OB SAVINJI: četrtek, 7. oktober, ob 16. uri. VABUENI VSI LANSKI UČENCI, SEVEDA PA TUDI TISTI, KI BI SE RADI NA NOVO PRIDRUŽILI. VPIŠEJO SE LAHKO OTROCI OD OSMEGA LETA DALJE, ZGORNJE STAROSTNE MEJE PA NI. VSI, KI BI SE RADI NAUČILI OSNOV VOKALNE TEHNIKE, PRISRČNO VABUENI. INFORMACIJE DOBITE NA ELEKTRONSKI POŠTI: vrvica@siol.net ALI PO TELEFONU: 041/646 283. Irena Vrčkovnik >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE_ trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVOI Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com Kako se voziti ceneje Ste že zdavnaj z dopusta, pa na strehi avtomobila še vedno vozite kolesa? Potem se verjetno težko pogovarjate s sosedom, koliko bencina porabi vaš jekleni konjiček. Zanimivo je poslušati te debate, kajti nekateri pridejo nazaj z dopusta celo z več goriva... Seveda je vse odvisno od načina vožnje, tipa vozila in njegove obtežitve, pri čemer pa imajo pomembno vlogo razni »priveski«, kot so kolesa, strešni kovček ali prikolica s čolnom. V nadaljevanju navajamo deset nasvetov za varčn(ejš)o vožnjo. ENAČBA, KI GOVORI O ZRAČNEM UPORU... Kolesa na strehi in strešni kovček povzročajo velik zračni upor. Poraba goriva lahko poraste za 10 odstotkov in več. Večja je hitrost-večja je poraba. Nad 100 km/h se zračni upor drastično poveča in stem tudi poraba. In še to: karavani in enoprostorci imajo nekoliko večjo porabo že sami po sebi. KAJ VSE PREVAŽAMO V NAŠEM KONJIČKU Imate v prtljažniku vse leto verige in rezervno posodo za gorivo? Vse to povečuje težo avtomobila in s tem porabo. Verig poleti ne potrebujemo, bencinski servisi so skoraj že na vsakem koraku. Morda so opravičljivi le loparji za tenis in palice za golf... KAKO SPELJATI Takoj po vžigu! Ne priganjajte motorja v visoke vrtljaje, raje hitro prestavite v višjo prestavo. Tek motorja na mestu z vklopljeno klima napravo povečuje porabo, saj ne opravljamo poti. ODPRTA OKNA V vročih dneh si radi privoščimo malce prepiha. Odprta stranska okna povečujejo porabo za šest odstotkov in več. Vzrok je v vrtinčenju zraka okoli odprtin. Odločitev je torej vaša! ZALETAVOST - SLABA ČEDNOST Vozimo umirjeno s primerno varnostno razdaljo. Kdor doda plin pred rdečo lučjo, spremni energijo v takojšnje zaviranje. Nasvet se torej glasi: tekoča vožnja s čim manj zaviranja! PRITISK V PNEVMATIKAH Redna kontrola tlaka v pnevmatikah je večini voznikov tabu. Premalo napolnjene pnevmatike povečujejo zračni upor in s tem otežujejo premikanje vozila. Torej: redna kontrola vsake tri tedne! Bolje malo več tlaka kot premalo. TEŽKA NOGA Ko avto dobi zalet in se pelje navzdol, ne troši (skoraj) nič. Zato nogo s plina, saj vtem primeru avtomatika zapre dotok goriva. VRTLJAJI V RDEČEM POUU Poraba se povečuje z dodajanjem plina. Pri 180 km/h je kar za 50 odstotkov večja kot pri 90 km/h. Torej bodimo zmerni. IZKORISTIMO ZALET Koje vozilo v zaletu, izkoristimo energijo gibanja. Morda ni potrebno ob vsaki najmanjši priložnosti dodajati plina, saj bomo potem kmalu zavirali. Peljimo se z energijo avtomobila. HLADNA JESENSKA JUTRA Pri hladnem vžigu ne puščajmo motorja teči na mestu. Motor se hitreje segreje z vožnjo.Takojšnje speljevanje zmanjšuje porabo goriva in hkrati povečuje učinkovitost delovanja katalizatorja. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV OBVEŠČA Pozdravljeni, študentje, dijaki in vsa mladina, ki se udeležujete naših dogodkov in ki sedaj že veste, da vam z nami ta dolina ponuja še več, kot se morda nekaterim zdi na prvi pogled. Zopet smo vam pripravili pester program, ki vam lahko zapolni tihe jesenske vikende, najprej pa naj razglasimo zmagovalki razpisa »STRIP«. Ker sta se na razpis odzvali le dve osebi, smo se odločili obema podeliti prvo nagrado -15.000 SIT. Zmagovalki sta: Kristina Bastelj in Doroteja Kadliček. Obema iskreno čestitamo. PROGRAM ZA NAPREJ: 1. KZSŠ razpisuje subvencionirane študentske abonmaje za Ljubljano: •Drama, • MGL in • Slovenska Filharmonija. Cena posameznega abonmaja je 5.000 SIT, študent pa lahko vzame največ dva abonmaja. Kuverto s potrdilom o šolanju, denarjem in naslovom ter telefonsko številko pošljite na naš (spodaj navedeni) naslov. Ker sedežev že zmanjkuje, bo za uspešno prijavo potreben hiter odziv! 2. jezikovni tečaji: klub bo organiziral neslednje tečaje: angleščina - v Lučah, francoščina - na Ljubnem, nemščina - v Nazarjah, španščina -v Mozirju. Učitelji bodo predvsem študenti iz naše doline. Cena tečaja je 5.000 SIT. Dolžina vseh tečajev je okoli 45 ur, potekali pa bodo vsako soboto popoldne (3 šolske ure). Vse podrobnejše informacije boste prejeli po prijavi (pošljite nam potrdilo o šolanju, priložite denar in navedite želeni jezik, vaš naslov in telefonsko številko). Tečaji so namenjeni vsem, vendar imajo študenti prednost. Prijave oddajte do 16. oktobra. 3. razpis »poezija«: KZSŠ zopet objavlja nagradni razpis. Tokrat na temo poezije. Vsi, ki ste pesniško nadarjeni, nam do 30. novembra pošljite svoje izdelke. Nagrade so enake kot na prejšnjem razpisu, priložite pa nam še svoj naslov, telefon, datum rojstva in kraj šolanja. OSTALI PROJEKTI: • Sobota, 9.10.2004 - Koncert »Trobilnega kvarteta«. Kdaj: po večerni maši; kje: cerkev sv. Elizabete na Ljubnem, vstopnina: vstop prost. • Sobota, 16. 10. 2004 - Paint Ball. V primeru slabega vremena dogodek odpade. Kje: v Lučah - podrobnosti bodo objavljene naknadno. • Sobota, 30.10.2004 - Potopisno predavanje: Štopanje po Evropi. Kdaj: ob 19.00; kje: klubski prostori na Ljubnem (za KD) • Sobota, 23.10.2004 - Ureditev klubske sobe - prepleskali in uredili bomo naše prostore. Vsi, ki ste pripravljeni ob dobri družbi pridati k lepši študentski sobi, se nam pridružite v soboto ob desetih dopoldan. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Leta učenosti so včasih res težka, a kot je rekel že Robert Frost: »Najboljša pot ven je vedno skozi.« Lep pozdrav! Predsednik KZSŠ Jernej Pintar KZSŠ, Foršt 6,3333 Ljubno ob Savinji Piše: Igor Pečnik JANEZ RŽENIČNIK IZ LEPE NJIVE Vrabcev Ivan uredil pravi tehnično narodopisni muzej Janez Rženičnik - Vrabcev Ivan iz Lepe Njive je iz tiste zlate naveze zbiralcev starin in kmečkega orodja, ki je stoletja pripomogla, da so se samotežne kmetije ohranjale in preživele. Njegova oče in stric sta bila samouka, ki sta znala vsako stvar koristno in estetsko narediti. Nekaj tega je ostalo pri hiši, ostalo je Vrabčev Ivan spravil skupaj in na dveh gospodarskih poslopjih uredil z neverjetno natančnostjo, ki pove skoraj vse o preprostem možu in njegovem poslanstvu. Težko bi našli prostor za naštevanje primerkov iz bogate zbirke. Stol za perjenje koles za lesene vozove še iz devetnajstega stoletja, pa številne slamoreznice, naprava za luščenje koruze, ročno orodje in kopica stvari, ki bi jih bii vesel sleherni narodopisni muzej. Žaga, ki zmore naenkrat zrezati eno platonico, in mlin, ki ga počasi in neusmiljeno nažirajo lesni črvi, imata med vsemi stvarmi posebno mesto. O sebi in nagnjenju do starin Vrabčev Ivan pravi: »Žena Rozalija pravi, da uganjam otročarije. Celo kregala meje, ker sem orodje prevrtal, da sem ga lahko obesil na steno. Večino teh strojev so lastniki zavrgli, jaz pa sem jih pobral in porihtal. Nekaj sem tudi dobil, ljudje namreč vedo za moj konjiček.« Pri hiši velja zlato pravilo, da mora vladati red, kar pomeni, da kjer vzameš, tja vrneš. Tako je vedno vse na svojem mestu, sogovornik zgovorno pripoveduje o hišnih navadah. Gospodar Rženičnikove dornačije se vseh opravil loteva s pridihom prednikov. Nič čudnega torej, da je že sedaj poskrbel, da bo celotna narodopisna in še kakšna zbirka ostala pri hiši tudi potem, ko njega ne bo več. Ker je upokojenec, je manj pomembno, koliko časa porabi za brkljanje okoli strojev in ročnega orodja. Ena ura je za temeljit ogled krepko premalo, zato bo verjetno potrebno verjeti ženi Roza- •/ Slamoreznica je bila namenjena rezanju sena in slame za govedo in konje (foto: EMS) liji, kije hudomušno pripomnila, da mu vsa stvar vzame kar precej časa. Po njegovem sicer ni vse m m I Janez Rženičnik hrani stol za perjenje koles za lesene vozove še iz devetnajstega stoletja (foto: EMS) tako, a kaj ko ljudje kar naprej prihajajo in kot dober in gostoljuben gospodar pač ne more drugače, kot da se vsakemu izrazito posveti. Savinjčan a * * i t « ♦ < S» 0 * -1 LUČE OB SAVINJI Sila velika in občudovanja vredna Fanika Kosmač iz Konjskega vrha v občini Luče je upravičeno ponosna na rožo, ki jo je posadila pred štirimi teti v majhen lonček, katerega pa je velikanka že davno prerasla. Še dobro, da je hiša precej prostorna, saj se je rastlina razbohotila skoraj čez četrtino sobe. Tudi sicer se na vsakem koraku tudi kraljica,je Fanika Kosmač pon- vidi, da vlada na Junčarjevi domač- osna kot na nobeno, ki v velikem iji, kakor se pri hiši reče po domače, številu cvetijo v hiši in okoli nje. »Roža velika ljubezen do rož. Na srce Jez- sploh ni zahtevna, saj jo zalivam usovo, ponekod rožo imenujejo samo z vodo. Vse, kar naredim, je, Dragi bratec! Verjamem, da se počutiš mlajšega, ampak leta se ne dajo skriti. Vse najboljše za rojstni dan! Rok & Maša Fanika Kosmač: »Če bi bilo rožo potrebno presaditi, bi rabila tri moške.« (foto: EMS) da jo tedensko obračam proti svetlobi. Če bi jo bilo potrebno presaditi, bi rabila tri moške« pripomni 76-letna Fanika, kije doživela največjo radost v življenju lani, ko seje po 37 letih vrnil iz Avstralije pogrešani sin Jože. Odslej se vsak mesec slišita po telefonu in ker je dom samo eden, je Kosmačeva mati sveto pre- pričana, da sina na drugem koncu sveta domotožje vse bolj vleče v rodno okolje pod Raduho. Do njegovega ponovnega prihoda pa bo Fanika Kosmač še naprej veliko molila in gojila rože, sajjih toliko, kot jih je sedaj, ni bilo pri Junčarjevih še nikoli. Savinjčan Kojčev memorial pod streho Športni ribiči so se v soboto srečali v Mozirju. Polni dobre volje so se med sabo pomerili na devetem memorialu Milana Kojca. Tekmovanja v lovu rib s plovcem se je udeležilo 35 ribičev, ki so člani ribiških družin iz vse Slovenije. Krapi, babuške, podusti, kleni in linji zvabijo ribiče k vodi tudi v oblačnem jutru (foto: Benjamin Kanjir) RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Vremenske razmere niso bile najbolj ugodne ali kakor so se ribiči pošalili med sabo, bile so bolj ugodne za ribe kakor za njih. Kljub temu športnega duha ni manjkalo, saj poteka tekmovanje v spomin na domačina Milana Kojca, kije bil ribič s telesom in dušo. V mozirskem ribniku oziroma ribniku Ribiške družine Mozirje se nahaja veliko vrst rib. Od krapov, ba-bušk, podusti, klenov, linjev in drobiža. Vse našteto je mamilo ribiče k vodi v oblačnem jutru, ki pa seje razvilo v sončen dan. Po treh urah ribolova so bili znani najsrečnejši ribiči tega dne, ki so za svoj trud prejeli pokale. Prav za vsakega seje našla tudi praktična nagrada. Že to nedeljo pa mozirske ribiče čaka nov izziv. Pred njimi je namreč organizacija zaključne tekme državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho. Benjamin Kanjir Draga Tanja, ki nam ob vstopu v zakonski stan želimo ti, da bi še naprej nosila blače in pa da srečna bi bila in vsak nov mesec višji regres nam izračunala. Želimo ti iz dna srca sodelavci tednika savinjskega! OPRAVIČILO V 39. številki Savinjskih novic sem v prispevku o dobrodelnem koncertu v Nazarjah pod naslovom Ček za milijon tolarjev mozirskemu območnemu združenju Rdečega križa zapisala priimek soorganizatorja koncerta Borisa Primožiča, kar pa je napačno. Pravilno se glasi Boris Tomašič. Za napako se opravičujem. Marija Sukalo ........._______■ . ... _... . ..........._ ... .... .... ... ...^ Vaša pošta Kot smo vam obljubili na začetku akcije, smo konec poletja pregledali prispelo pošto. Med vašimi pozdravi z dopusta smo kot najbolj duhovito izbrali razglednico, ki so nam jo z otoka Krka poslali: Janez, Katarina, Martina, Mojca, Rok in Blaž. Napisali so nam: Prejmite tople pozdrave s planinsko-pomorske-gaKrka, kjer preživljamo en delček prijetnega dopusta. Plavam kot železni klen, boljši sem v skalni pečini, kjer se čujejo klini. Avtorje humornega dopisa vabimo, da se oglasijo v uredništvo, kjer jih čaka nagrada, vas pa vabimo, da nam pozdrave z izletov, potovanj, počitnic pošiljate še naprej. Ob izteku letošnjega leta bomo med prispelo pošto ponovno izbrali dobitnika lepe nagrade, seveda pa bomo vašo pošto objavljali tudi v Savinjskih novicah. Sctmvsz ■ Suisse - Svaserà - Svnoatana - X -i X PILATUS KULM 2132 m - 7000 »t Bergbahnen • Hotels • Kongresse Mountain Railways • Hotels » Congresses steilste Zahnradbahn der Welt steepest cogwheel railway of the world ganzes Jahr geöffnet jß ? fl * U. , K- 5 *• w § „ SAU M J SÜ-E hloVtCE 'ÒLOI/EJJUA V dneh pred volitvami ni bilo posebej opaziti, da bi se kdo, razen vetra in kakšnega nepolitičnega nepridiprava, loteval obrazov, ki zrejo s plakatov. Če odmislimo zakon, ki predpisuje, kako in kje je dovoljeno propagirati strankarske favorite, potem se je potrebno ravnati po načelu "živi in pusti živeti". Kot je razvidno s fotografije, je zunajparlamentarni Stranki ekološkega gibanja (SEG) očitno zmanjkalo oglaševalskega prostora pod svobodnim soncem, saj je svoj predvolilni plakat preprosto prelepila čez plakat Kekove Aktivne Slovenije (AS). Nedopustno, če pomislimo, kako si stranke, vsaj pred volitvami, prizadevajo ustvariti vtis poštenja in kulture sobivanja za vse državljane, brez razlik in predsodkov. Savinjčan © HBHHHHHI Mladi bobenček. Ei. Obvestila ----------»aHÉHÉÉHHHBni TABOR MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV NA BLEDU Dnevi, polni orkestrske glasbe, smeha, bolj ali manj ubranega petja Ureja: Nastasja Kotnik 120 mladih godbenic in godbenikov iz 40 orkestrov, deset profesorjev, sedem dni in trije koncerti. To je kratka statistika Tabora mladih godbenic in godbenikov Bled 1004-2004, ki je od 14. do 21. avgusta potekal v Bohinjski Beli. Na tem taboru z novejšimi člani svoje zasedbe že tradicionalno sodeluje tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Letos sva bila to Simon Br-ezovnik in Katarina Čretnik, ki sva kmalu ugotovila, da je tabormnogo več od suhoparnih, zgoraj navedenih dejstev. To so dnevi, polni orkestrske glasbe, smeha, bolj ali manj ubranega petja, spoznavanja novih prijateljev... Mladi glasbeniki smo za teden dni okupirali učni center Slovenske vojske, ki namje prostore nekdanje vojašnice odstopila za bivanje in vaje. Kasneje smo se spraševali, če so vodilni kdaj obžalovali to potezo, saj smo s svojo prisotnostjo močno, včasih celo preveč popestrili rutino vojaškega vsakdana. A tudi naš dnevni red je imel priokus vojske. Vstajanje ob prezgodnjih urah, zajtrk, jutranje korakanje pod vodstvom legende tabora Ivana Medveda in nato vaje, vaje, vaje... Najprej po sekcijah, nato skupne. Osemurno igranje na dan bi lahko bilo nevzdržno, toda ob mentorstvu mladostnih in energičnih profesorjev smo zmogli vsi. Ob večerih smo bili od igranja popolnoma izčrpani, a našli so se tudi vztrajni posamezniki, ki niti zvečer niso iz- pustili instrumentov iz rok in tako preverili mejo tolerance dežurnih vojakov. Taje bila precej nizka. Zato smo bili res veseli prvega koncerta v Kranjski Gori, ko smo lahko končno sprostili vso svojo energijo, brez strahu, da bo izza vogala pokukal vojak oziroma vojakinja. V naslednjih dveh dneh smo se s precej raznolikim glasbenim programom predstavili še v Bohinju in vfestivalni dvorani na Bledu, kjer se je s slavnostnim koncertom tabor tudi uradno zaključil. Ni pa se zaključilo delovanje slovenskega mladinskega pihalnega orkestra, ta bo imel v šolskem letu 2004/2005 pod taktirko Mira Sajeta več koncertov, med drugim oktobra letos v Velenju in julija prihodnje leto v Schladmingu. Katarina Čretnik Z gibanjem do zdravja! Znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša vaše zdravje in vas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. Zato vas vabimo na preizkus hoje na 2 (dva) kilometra, s katerim bomo ocenili vašo telesno zmogljivost in vam svetovali pri načrtovanju zdravju prijaznega gibanja ter športne vadbe. Priporočena starost udeležencev: od 20 do 60 let. Pridružite se nam v soboto, 2. oktobra, ob 10 uri. v Mozirju - pred vhodom v Mozirski gaj! Eminem se je na novem albumu Encore, ki bo izšel novembra, z vsemi silami spravil na ameriškega predsednika Busha. Tisti, ki so album na predstavitvi za zaprtimi vrati že slišali, pravijo, da so besedila o ameriškem predsedniku zares huda. Encoreje produciral sloviti Dr. Dre. Prvi single z albuma bo pesem Just Lose It. V videu za to skladbo pa Eminem čisto nag teče po Los Angelesu. Velenjski raper je te dni neprestano pred publiko in pred kamerami, saj s svojo spremljevalno zasedbo The Pimp Panthers (DJ Nika, kitara - Sašo Lušič, boben - Robi Miličevič), nastopa kot poseben gostskupineTabu na njihovi koncertni turneji, prav tako pa ravno te dni snema zadnje potrebne kadre za svoj novi video spot. Čukur se bo v najnovejšem spotu za pesem No.l žena pojavljal v vlogi televizijskega voditelja popularnih oddajah in tako je 6pack v zadnjih dneh snemal na najbolj razpoznavnih scenah domačih televizij. AVENTURA, popularna latino fantovska skupina že osvaja tudi Evropo. Potem ko so s svojo mešanico bachiate, R'n'B-ja in hip-hopa sprva očarali ljubitelje vročega latina v New Yorku in domači Dominikanski republiki, so postavni in glasbeno nadarjeni mladeniči Henry, Anthony, Lenny in Max s hitom Obsesion podrli marsikateri rekord v poslušanju na Nizozemskem, v Nemčiji, Belgiji, Svici, Italiji in Franciji. Končno pa so njihovi cd-ji dosegljivi tudi slovenskim ljubiteljem popularnega latina v redni distribuciji Menart Records. Trenutno najbolj vroči najstniški skupini B.B.T. in Game over sta se nam na finalnem izboru za miss Slovenije predstavili s skupno skladbo Vrni se, nam postregli s spektakularno koreografijo in nas na koncu, kot piko na i, šokirali s poljubom Dennisa in Brine. Na ta način sta razkrila ljubezensko razmerje, ki se je vnelo med poletnimi počitnicami. Skupna pesem Vrni se bo kmalu izšla kot dodatek na albumu skupine B.B.T., saj je zanjo veliko zanimanje. Prejšnji teden sta skupini pod taktirko režiserja Vena Jemeršiča posneli videospot. Alenka PRIJATELJSKA MEDDRŽAVNA TEKMA V MALEM NOGOMETU Sloven« nadigrali Bolgare Klub malega nogometa Nazarje je v nedeljo popoldan gostil prijateljsko tekmo med izbrano vrsto Slovenije in Bolgarije. Že uvodne minute srečanja so dale vedeti, da Bolgari niso enakovreden nasprotnik Križmanovim varovancem, pa čeprav ta ni mogel računati na usluge svojih najboljših igralcev, ki si služijo kruh v tujini. Številni gledalci v nazorski športni dvorani so lahko uživali v dinamični in uigrani igri slovenskih reprezentantov, katere članjetudi nazorski »bombarder« Blaž Metulj. Svoj prvi nastop pred domačo ižmanovi varovanci ostajajo v tem letu še naprej neporaženi (foto: Franjo Atelšek) ni preizkušnji pa jo čakata vzačetku novembra na gostovanju pri evropskih prvakih Italijanih, Med polčasom tekme so bili izžrebani pari osmine finala domačega pokalnega tekmovanja. Kroglice so bile neusmiljene in so prinesle kar tri prvoligaške obračune, med njimi je tudi ekipa KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc, ki bo 8. oktobra igrala doma s Sevnico. Franjo Pukart Nazarski »bombarder« Blaž Metulj (3) je z dvema goloma poskrbel za val navdušenja na tribuni (foto: Franjo Atelšek) publiko je zelo dobro izkoristil in z dvema goloma poskrbel za val navdušenja na tribuni, ta pa je znala športno nagraditi prav vsako atraktivno potezo, bodisi na naši strani ali na strani gostov iz Bolgarije. Slednji so bili primorani sprejeti obrambno igro z redkimi protinapadi, njihov najboljši mož, vratar Had-ijev, pa je poskrbel, da ni bil rezultat še višji. Slovenija ostaja tako v letu 2004 še naprej neporažena, glav- Slovenija : Bolgarija 7:2 (3:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 400. Sodnika: Silvo Borošak in Srečko Resner. Delegat: Edvard Vranjek. Strelci: 1:0 Kurtič (3), 2:0 Stres (13), 3:0 Đerič (13), 3:1 Kalčev (17), 4:1 Adrinjek (26), 4:2 Nesterov (36), 5:2 Metulj (39), 6:2 Metulj (40), 7:2 Adrinjek (40). Slovenija: Tokič, Stres, Metulj, Đerič, Kurtič, Kurnik, Kragelj, Adrinjek, Perendija, Melink, Leban, Lakoseljac, Gotlin. Selektor: Darko Križman Bolgarija: Hadijev, Stoilov, Tritonov, Sofronijev, Želev, Dočev, Borisov, Kalčev, Nesterov, Stoikov, Trendafilov, Mihalkov, Želov, llijev, Kostadinov. Selektor: Ventislav Gavrilov. Igralec tekme: Milan Adrinjek (Slovenija). Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Po petih krogih krajevne lige malega nogometa, ki jo na Rečici ob Savinji organizira športno društvo Mladost, je na vrhu s polnim izkupičkom 15 točk ekipa Veseljakov Frenky's puba. Na drugem mestu je z desetimi točkami ekipa Pobrežij, ki je vzadnjem krogu prepričljivo premagala četr-touvrščeni Amigo club, na tretjem mestu s točko manj pa sledi ŠD Gmajna, ki je bila tokrat le za gol boljša od zadnjeuvrščenih Grušovelj. V dosedanjih srečanjih je bilo doseženih 140 zadetkov, torej v povprečju kar 5,6 na tekmo, daleč najboljši strelec pa je trenutno Dejan Predovnik z dvanajstimi zadetki. Vrstni red po 5. krogu: 1. Veseljaki Frenky's puba 15,2. Pobrežje 10,3. ŠD Gmajna 9,4. Amigo club 8,5. Plavi 7,6. Zvir d.o.o. 7, 7. Veterani 7, 8. Predkrižnik 4,9. Šentjanž KG Cigale 3,10. Grušovlje 1. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6,3330 Mozirje Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS 12/91) in Statuta Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje SVET ZAVODA razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA zavoda. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri in je v rednem delovnem razmerju v zavodu, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, da je državljan Republike Slovenije, da obvlada slovenski jezik, da predloži program razvoja zavoda in opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in bo opravljal funkcijo direktorja v polovičnem delovnem času, preostali delovni čas pa bo opravljal delo zdravnika iz dejavnosti zavoda. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Savinjska cesta 6,3330 Mozirje, z oznako na ovojnici "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. KF mmmm mmmmmmmmmm Šport,Kino 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 1. KROG Kljub porazu »graščaki« niso razočarali Začetek jubilejne sezone v elitni slovenski ligi malega nogometa se bi za domače »graščake« lahko končal tudi drugače. Proti lanskoletnim podprvakom prvenstva in pokalnim zmagovalcem iz Tolmina so si z napadalno in odprto igro priigrali kup priložnosti, žal pa je spet zatajila njihova realizacija, karvelike ekipe, kot je Puntar, s pridom izkoristijo. Množica gledalcev je obnemela ob zadnjem sodnikovem žvižgu, vendar pa razočaranje ni bilo preveliko, saj so njihovi ljubljenci nadigrali veliki Puntar v vseh elementih sodobne malonogometne igre, razen v zaključni realizaciji. Kaj vse so zgrešili, je z besedo težko opisati, po drugi strani pa so prejeli tri »lahke« gole in pomemben začetni komplet točk gre tokrat srečnejšim Tolmincem, ki so praktično izkoristili vse svoje priložnosti. Izjavi po tekmi: Simon Kenda -trener KMN Puntar: "Kaj naj rečem. Po igri si zmage vsekakor nismo zaslužili, smo pa veseli točk. Gostitelji niso izkoristili svojih številnih priložnosti in dokaj srečno smo se izvlekli. Nazarčani so dobra ekipa, imajo veliko navijačev, prekrasno KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Puntar 2:3 (0:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Marko Potočnik. Strelci: 0:1 Zlatoper (20), 0:2 Kanalec (28), 1:2 Delamea (31 ), 1:3 Kragelj (33), 2:3 Delamea (37)-10m. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Jelen, Delamea, Vreš, Presečnik, Kugler D., Kolar, Šemenc K., Kugler V, Metulj, Hren, Šemenc J., Podpečan. KMN Puntar: Koren, Kragelj, Kobal, Zlatoper, Drole, Kalin, Kovač, Rutar D„ Derič, Melink, Rutar M., Kanalec. Rumeni karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), David Kanalec (KMN Puntar). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 1. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Puntar 2:3 ( 0:1 ) Sevnica : Tomi Press Bronx 1:5 ( 0:3 ) GIP Beton MTO : Dobovec 9:6 (2:2) Oplast Kobarid : Metropol 10:4(6:2) Kix Ajdovščina : Svea Lesna Litija 1:3 ( 0:1 ) KINO NAZARJE Sobota, 2.10., ob 20.00 in nedelja, 3.10., ob 17.00: HELLBOY-znanstvenofantastični triler Režija: Guillermo Del Toro Igrajo: Ron Perlman, David Hyde Pierce, Doug Jones, Karel Roden, Victoria Smurfit (opis filma na www.savinja.com) dvorano in igrati v takšnem ambi-entu je res lepo." Denis Delamea - kapetan KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: "Nič ne pomaga, če smo bili boljši, saj se štejejo samo točke. Čim prej moramo popraviti našo realizacijo, v nasprotnem imamo lahko težave. Čestitam svojim fantom za borbenost, pustili so dušo na igrišču in upam, da bo tako tudi na petkovem vročem gostovanju v Litiji." Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Rančerji povečujejo prednost Začetek druge tretjine jesenskega dela zgomjesavinjske lige, ki se igra v Nazarjah, že dokazuje, da bo tudi letos prvenstvo izredno izenačeno. Tesni zmagi mladincev Šmartnega proti Rečici ter ASC-ja proti večnemu "rivalu" Davidovemu hramu to samo potrjujeta, novinca v ligi Žekovec in Čmivšek s.p.-Penzion Planinka pa s svojo igro tudi prav nič ne zaostajata. Slednja ekipa sejetokratžekovcu "revanširala" za poraz v kvalifikacijah in se trenutno nahaja na odličnem drugem mestu, pred njo so samo Rančerji z Veniš, ki zaenkrat še ne poznajo poraza. Kaj se dogaja z Solčavo, kije po slabih predstavah v prvih treh krogih tokrat sploh ni bilo? S tem so ji že odvzete dodatne točke, ob še eni neopravičeni odsotnosti pa ji sledi diskvalifikacija. Rezultati 4. kroga: Černivšek s.p.-Penzion Planinka : Žekovec 4:2, ŠD Rečica : MC Lipa 0:1, Davidov hram : ASC 2000 0:2, Solčava : Razborje 0:3-bb, Ranč Burger : ŠD Moziije 5:3. Lestvica po 4. krogih: 1. Ranč Burger 12,2. Černivšek s.p.-Penzion Planinka 9,3. ASC 2000 9,4. ŠD Rečica 7,5. Davidov hram 6,6. MC Lipa 6,7. Razborje 6,8. ŠD Mozirje 3, 9. Žekovec 1,10. Solčava 0. Franjo Pukart NOGOMETNI KLUB LJUBNO Uspešni člani in kndeti Za nami je zelo uspešen tekmovalni vikend ljubenskih nogometašev v medobčinskih ligah. Članska ekipa se je na vročem igrišču v Podsredi pomerila z ekipo Kozjega. Dobra igra Ljubencev je prinesla prvo zmago v novi sezoni. Rezultat 1:2 za Ljubence, zadela sta Boštjan Pisanec in Andrej Kos. Z nizom štirih zaporednih zmag v tej sezoni pa nadaljuje kadetska ekipa Ljubencev. Tokrat so bili na domačem igrišču boljši od Vojnika ter zmagali s 3:2. Gole za Ljubence sta dosegla Miha Mekiš (2) in Matej Kompan. Člani, ki so sedaj na tretjem mestu prvenstvene lestvice, igrajo v naslednjem krogu doma ponovno s Kozjem, kadeti (trenutno drugi na lestvici z enakim številom točk kot velenjski Rudar) pa gostujejo v Brežicah pri zadnjeuvrščeni ekipi Brežice Posavje. Jože Grčar Medobčinska članska liga Rezultati tekem 5. kroga, 25. septembra 2004: KNK Kozje: Ljubno Podkrižnik 1:2, Mali Šampion : Laško 2:1, Vojnik : Vransko 2:2. Lestvica po 5. krogu: 1 Mali šampion 13, 2. Laško 10, 3. Ljubno Podkrižnik 6,4. KNK Kozje 6,5. Vojnik 3,6. Vransko (-7) -5. S klicem na katerokoli drugo telefonsko številko ste v tistem trenutku zakasnili prihod gasilcev na kraj požara kar za nekaj debelih minut, kar je lahko za reševanje življenj in premoženja v nekaterih primerih usodno. S klicem na številko 112 boste poklicali Regijski center za obveščanje Celje, ki bo preko ustreznih sredstev zvez na najhitrejši način aktiviral lokalno pristojno gasilsko društvo in po potrebi tudi sosednja. Ob prijavi požara na tel. št. 112 posredujte naslednje nujno potrebne podatke: - ostanite čimbolj mirni in zbrani ter sporočite: - kdo kliče, -kaj seje zgodilo, - kje se je zgodilo - točen naslov in tudi domače ime, - kdaj je prišlo do dogodka, -koiikoje ponesrečenih in kakšne so poškodbe, ali so ogrožena človeška življenja, - druge pomembne okoliščine in kakšno pomoč potrebujete. Svetujemo vam, da na tel. št. 112 kličite tudi, kadar potrebujete nujno medicinsko pomoč z reševalnim vozilom, pomoč gorskih reševalcev ali drugo nujno pomoč, ko so ogrožena človeška življenja, materialne dobrine ali okolje, v katerem živimo. Ne pozabite! Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik, zato sami najprej storite vse, kar znate in zmorete! Poveljstvo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Mozirje leta so bili v prometnih nesrečah udeleženi trije otroci, od katerih je bil eden hudo, eden pa lahko telesno poškodovan. V prometnih nes- rečah sta bila udeležena še dva mladoletnika, oba pa sta bila lažje telesno poškodovana. Benjamin Kanjir GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ob požaru kličite 112! V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline ob zadnjih požarih opažamo, da občani ob nastanku požara kličejo na pomoč gasilce na dokaj različne telefonske številke. V tem kratkem obvestilu ne bomo omenjali številk, na katere se kliče - policija idr., ampak svetujemo vsem občankam in občanom, da ob nastanku požara, ko potrebujejo pomoč gasilcev, kličejo izključno na številko 112. Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. mMrnmmmmmmummMMMm Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Policija ob Tednu otroka Pred nami je 4. oktober, svetovni dan otroka. Policija se bo tudi letos aktivno vključila v izvajanje nalog ob tem dnevu. Šlo bo predvsem za poostrene nadzore hitrosti v bližini šol in vrtcev, in to v času od 4. do 8. oktobra. Namen teh aktivnosti je doseči večjo ozaveščenost voznikov, doslednejše upoštevanje cestno prometnih pravil pri vseh udeležencih, animiranje otrok za obravnavanje tem v zvezi z varnostjo v prometu, doseči večjo angažiranje odgovornih za prometno infrastrukturo in prometno signalizacijo ter seznaniti širšo javnost s problematiko varnosti v cestnem prometu. Statistični podatkih pravijo, da je bilo v letu 2003 na območju celjske regije v prometnih nesrečah udeleženih 70 otrok, od teh jih je bilo osem hudo, 53 pa lažje telesno poškodovanih. Poleg tega je bilo v nesrečah udeleženih še 139 mladoletnikov, od katerih so trije umrli, 13 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 84 pa lažje. Na območju UE Mozirje, ki jo nadzorujejo policisti PP Mozirje, sta bila v letu 2003 v prometnih nesrečah udeležena dva otroka, eden izmed njiju je bil lažje telesno poškodovan. Udeleženci prometnih nesreč so bili še trije mladoletniki, od katerih je bil eden hudo, eden pa lažje telesno poškodovan. V prvi osmih mesecih letošnjega I Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA VARNA POT v * šamu runs Šarmu Josip s.p., Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje OBVESTILO!!! Tako kot vsako jesen od I. 90 prejšnjega stoletja vabimo študente in dijake, da se nam pridružijo na pot do Ljubljane in Maribora ter nazaj. Odhod avtobusov v Ljubljano in Maribor iz Mozirja je ob 18.20 uri. Odhod iz Maribora (lokomotiva) in Ljubljane (peron 15) vsak petek ob 16.00 uri. Cena vozovnice je 1.200 SIT, s potrdilom o šolanju pa 1.000 SIT. Prijetno potovanje vam želimoooooooo!!!!! Samu Josip 041 666 213 V * I 1 ___________!________y ČRNA KRONIKA • IZRUVANI MEJNIKI Luče: V Raduhi je 21. septembra neznani storilec v gozdu izruval šest mejnikov. Najbrž mu ni všeč meja, ki jo označujejo. Gre pa za kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja. • LE KDO JIH JE POSLAL? Ljubno ob Savinji: V noči na 26. september so trije storilci ob obvoznici na Ljubnem podirali znake in propagandnetable. Po prijavi sojih policisti izsledili. Poleg tega da so popravili vse za sabo, sledi še zagovor pri sod-nuku za prekrške. • NEZNANI UMETNIKI Gornji Grad: V noči na 26. september je neznani storilec v Gornjem Gradu s črnim sprejem posprejal osebni avtomobil. Oškodovanec je imel avtomobil parkiran na dvorišču, materialna škoda pa znaša okoli 100.000 tolaijev. • RAZBIJALCI Šmartno Ob Dreti: Neznani storilec je 26. septembra na lokalni cesti proti Rovtu pod Menino razbil cestno ogledalo in smerno tablo. S tem bi lahko povzročil še več materialne škode, saj bi se zaradi njegove objestnosti lahko zgodila prometna nesreča. • POŠKODOVAN AVTOMOBIL Radmirje: 26. septembra je neznani storilec oškodovancu iz Juvanja s ključem porisal osebni avtomobil. Verjetno je šlo za dejanje iz objestnosti. PONUDBA RABLJENIH VOZIL: - Daewoo lanos, servo, klima, air bag, I. 2000, prvi lastnik, kov. srebrn, 48.000 km, 1.090.000 sit - Opel vectra 1,6 karavan, 4x air bag, klima, servo, rdeče barve, I. 1999, 150.000 km, 1.630.000 sit - Fiat brava 1.4 12V, 2x air bag, 1.1998, prvi lastnik, kov. zelen, 86.000 km, 960.000 sit - Peugeot 406 break 2,0 HDI, servo, 4x air bag, klima, gretje sedežev, I. 2000, prvi lastnik, k. srebrn, 220.000 km, 2.420.000 sit - Škoda felicia 1,3 LX, modre barve, 365.000 sit - Ford escort 1,8 TD CLX karavan, air bag, servo, 1.1995 modre barve, 160.000 km, 680.000 sit - Citroen C 15 1,8 D, servo, 1.1999, prvi lastnik, bele barve, 129.000 km, 720.000 sit - Seat ibiza 1,4, servo, air bag, klima, I. 2001, prva lastnica, rdeče barve, 50.000 km, 1.690.000 sit - Peugeot 206 1,4 HDI, klima, I. 2003, prva lastnica, rdeč, 18.000 km, 2.444.000 sit - Fiat tipo 1,4, IES, 1.1994, bele barve, 107.000 km, 284.000 sit - Peugeot 406 1,8 ST, klima, I. 1999, prva lastnica, kov. srebrna, 119.000 km, 1.960.000 sit - Renault twingo 1.1998, bele barve, 740.000 sit - Peugeot 307 XS 2,0 HDI, I. 2004, klima, 11.000 km, 3.547.000 sit AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33a, 3320 Velenje KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET Info: 03 898 69 30 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Je čas, kida. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. 27. septembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni Aljoša LIKAR (roj. 10.06.1986) V našem spominu bo za vedno ostal njegov nasmeh in volja do življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Družini Likar in Marovt, Rečica ob Savinji Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN Jože POTOČNIK 4. oktobra 2004 mineva deset let, odkar si nas nepričakovano zapustil. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate in prižigate sveče. Vsi tvoji OoVv Hudiča, zakaj mi nisi rekla, da si poročena? IZGOVOR Zet sreča taščo na hodniku in jo vpraša: "Ste čutili potres?" "A danes je bil pa potres ...? Kaj vse še mi boš natvezil?! Kaj nisi moji hčeri naredil že dovolj otrok?!" STRGAN PLAKAT Nekega dne nekdo telefonira na sedež neke stranke: "Ob cesti vam leži strgan plakat," pove. "Za tisočaka vam ga polepim nazaj, tako ne bo nihče nič opazil." "Velja," se na sedežu stranke strinjajo, "pokličite, ko boste gotovi." Čez čas spet zazvoni telefon. "Ste uspeli?" "Sem, ampak šele v drugo. Prvič mi je uspelo skupaj "zlimati" žensko, šele potem sem opazil, da pod sliko piše Karel." "Pijačo, cigarete in ženske boste morali opustiti!" ukaže doktor Janezu, ki je bolj slabega srca. "Kaj?" se Janez prestraši. "Ažensketudi?" "Vsaj za nekaj časa," je zdravnik neizprosen. "No, prav," se vda Janez, "ampak ne povejte tega moji ženi. Ona že dolgo misli, da se za to ne zanimam več." Zamenjajva številki, da naju ne bodo prepoznali! NAVODILO ZA OPOZORILO Zdravko gleda skozi okno vlaka, ko se za njim pojavi kondukter. "Tukaj lepo piše, da se ne smete nagibati skozi okno!" ga opozori. "Glej, no, pa res piše! Jaz sem pa iskal napis z druge strani okna." PREROK ZA TAROK Na pogrebu se pogovarjajo o pokojnemu. "Menda je znal zelo dobro napovedovati iz kart," se spominja nekdo. "To, pa to," se strinja pokojnikov sorodnik. "Še zdaj me srh spreleti ob misli na njegove preroške sposobnosti." "Ah, dajte no! Kdo pa v to še verjame!" se pokojnikov sošolec nikakor ne strinja z drugimi. "Kaj boš pa potem rekel na to, da je celo svojo smrt do minute natančno napovedal?" "Ne verjamem! Dokaži!" "Pikova dama pri kartah pomeni smrt. Pred dvema dnevoma je za šalo napovedoval svojo prihodnost in jo izvlekel. Od presenečenja ga je takoj zadela kap." PEDOVANE @[LMB©@¥D Šejk je bolj slabega videza. Vsi mislijo, da je to zaradi skrbi glede poslov. "Muhamed," ga nagovori diplomat, njegov bližnji znanec, "ne morem si kaj, da vas ne bi vprašal, kako to, da ste videti tako izmučeni?" "Dragi prijatelj, poskušaj me razumeti," odgovarja šejk, "to je podedovano." "Ne vem, če vas povsem razumem..." "Moj oče mi je v oporoki zapustil svoj harem..." Cvetke in koprive PERSPEKTIVE Matija Veninšek, muzikant: »Če pomislim, je tale čaj, ki mi gaje kupila politična stranka, precej boljšega okusa od tistega, ki ga financira ati. Ker znam dobro peti in igrati frajtonarico, bom čez nekaj let gotovo politični veljak in takrat bom jaz komandiral atija, koliko litrov čaja mi pripada na dan.« (ZDRAVA PAMET JE ZAKON PRESS) ZA PRIJATELJE Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje: »Če človek odpre vrata svoje firme, potem mora biti gostoljuben. Kmalu bodo prišli naši prijatelji, da skupaj nazdravimo dobremu poslovnemu sodelovanju. Zato bom brž navrtal, potegnil in natočil... nato pa bodo imeli glavno besedo naši gostje... v čast praznika naše firme!« (EN HRIBČEK BOM KUPIL PRESS) ■BHBHBHBHHHBBBBHHHBBHMBHHBBBBBnBBHnBHHBH TIPALKA PRI ŽUŽELKAH STALNO BIVALIŠČE PRIPADNIK SEKTE DRUZOV ŽENSKA, KI JE RODILA OTROKA ZNAČILNOST REJENEGA, DEBELEGA IZBRANO BRANJE, IZBRANI SPISI FRANCOSKI IGRALEC- JEAN- PAUL PISANA TROPSKA PAPIGA KOS NEDOGORELEGA LESA STARO- JUDOVSKI KRALJ SLOVENSKA PEVKA- NATALIJA SLOVENSKI PISATEU- JANKO BOLNIŠKI ODDELEK ZA OPERACIJE TURŠKA PLOSKOVNA MERA NEMŠKA AVTO- MOTO ZVEZA ZIMSKO VOZILO, SANKE MOŠKO IME FRANCOSKI PISATEU- ROGER KDOR SMUČA AMERIŠKI IGRALEC- KEVIN POTEG Z OSTRIM PREDMETOM ANA (ANGLEŠKO) REKA V POMURJU OBLASTA BAKTERIJA VERA ACEVA LASTNOST, ZNAČILNOST NEUVIDEV- NEGA ČLOVEKA REKA V RUSKI FEDERACIJI, SND ČRTA, KI VEŽE TOČKE ENAKIH VREDNOSTI IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): TEDNIK MINI SLOVARČEK: AJDNA- arheološko najdišče nad Žirovnico ADAC- nemška avto- moto zveza DUNUM-turška ploskovna mera IKOR- francoski pisatelj- Roger TSU- mesto na japonskem otoku Honšu OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 38. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri reševalce križank. Tokrat nagrade podarja podjetje AVON iz Ljubljane, in sicer paket vrhunske kozmetike Avon. Nagrajenci prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic. 1. Bernarda Car, Praprotnikova 22, Mozirje; 2. Mira Natek, Mlinska pot 3, Mozirje; 3. Olga Matjaž, Dol 29, Gornji Grad. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 12. oktobra 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA CAFFE TROPIC Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave Nagrade vam tokrat podarja podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Portal Savinjske doline Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Napovednik • Sobota (2. oktober), ob 16.00. Ljubno (Foršt) Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Kozje (člani) • Sobota (2. oktober), ob 8.00. Brdce pri Mozirju Tradicionalni pohod krajanov Mozirja in Rečice • Sobota (2. oktober), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Prebold (kadeti) • Sobota (2. oktober), ob 16.00. Gasilski dom Mozirje Svečana otvoritev spominske sobe PGD Mozirje • Sobota (2. oktober), ob 18.00. Gasilski dom Mozirje Družabno srečanje gasilcev veteranov občine Mozirje • Nedelja (3. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Litija (starejši pionirji) • Nedelja (3. oktober), ob 14.00. Kulturni dom Mozirje Koncert ob S. obletnici delovanja skupine ljudskih pevk Pušeljc • Nedelja (3. oktober), ob 16.00. Šolski center Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje (mladinci) • Četrtek (7. oktober), ob 16.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Branik (mlajši pionirji) MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.b, Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund. Na zalogi priljubljena otroška oblačila Maček Muri - bunda Maček Muri samo 7.690 sit. Velika izbira moških in ženskih pletenih jopic ter ženskih prišitih jaken Mont. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064. Ana Artnik s.p, Breg pri Polzeli. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN ime in priimek •________________________________________ NAROČ. ŠT. naslov______________________________________□ STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p, Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p, Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20, 3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 8394&01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. HELI - TRGOVINA IN SERVIS Ugodne posezonske cene koles in kolesarske garderobe Pon., tor., čet., pet. od 11. do 18. ure, sre., sob., od 8. do 12. ure. Tel. 03/584-10-55. Fieli - trgovina in servis, Plac 20, Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, GSM 041/651-196. TEREZIJA BURJA s.p, Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam psico sibirski haski. Gsm 041/751-489 ali 041/751-956. Rotweiler mladički cepljeni. Zbiram naročila za oddajo po 30.9. Gsm 031/621-317. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. Kupim telico sivko 1 leto staro in kravo -telico za zakol. Gsm 031/585-735. DRUGO - PRODAM Krompir za krmit pujske prodam, Tei. 839-18-11, gsm 051/355-787. Avtoradio VW alpha + 2 zvočnika nova s papirji in kodo 20.000, sony ericson 2200 nov 18.000. Gsm 031/772-486. Prodam mali gumi voz. Konstrukcija iz železa - lahko se regulira. Tel. 5835-468. Govejo kožo svetlejšo prodam. Tel. 5831-091. Prodam plinski štedilnik za 17.000 sit. Gsm 031/821-382. Prodam zelo malo rabljeno trajno gorečo el. peč. Gsm 031/711-739. Prodam traktorske vile za nošenje bal. Gsm 031/751-703. Prodam traktorski obračalnik (165) in pajka, dobro ohranjena. Tel. 5841-189. Prodam 17 m3 zračno suhih desk 50 mm. Gsm 031/694-248. Prodam kosilnico bes. Gsm 041/574-846. Ugodno prodam domača jabolka za ozimnico in prešanje. Tel. 5832-605. DRUGO - KUPIM Mikser za živilsko krmo kupim. Tei. 5841 -196. Kupim avtoprikolico z atestom in tehničnim pregledom, dobro ohranjeno, srednje velikosti. Gsm 041/940-234. AVTOMOBILI - PRODAM Ugodno prodam nissan sunny, dobro ohranjen. Gsm 031/795-760. kvpifi m mam itmi www.racunalniske-novice.com/forum Bretanija - stik preteklosti in prihodnosti Piše: Barbara Fužir BRETANIJA, KELTSKO KUKAVIČJEJAJCEVFRANCUI 0 vsakem narodu drugi narodi (ali pa kar narod sam) gojijo precej stereotipov. Slovenci bi naj bili »favšljivi«, Italijani mamini sinčki in strastni oboževalci vsega lepega (žensk, oblek, avtomobilov), Nemci hladni in natančni... Za Francoze ljudsko mnenje goji prepričanje, da so to čustveni in estetsko občutljivi ljudje, ki so svoja občutja skozi stoletja izražali skozi vse veje umetnosti. So zapriseženi domoljubi in nemalokrat je slišati vzklik »Viva la France!«. Da, v vsakem stereotipu je vsaj kanček resnice. Francozi so se skozi zgodovino kazali kot zelo zaveden narod, z izjemnim občutkom za preživetje. Povsod v Franciji, kamor boste prišli, vam bodo njeni prebivalci ponosno zatrdili, da so Francozi, prebivalci pod okriljem galskega petelina. Povsod, le v njenem skrajno severozahodnem delu ne. Tam namreč ne živijo Francozi, temveč Bretonci, prebivalci kot Slovenija velike pokrajine zahodno od Normandije. Bretonci niso Francozi in to so mi tudi ponosno povedali. Na žalost tega niso storili v svojem lastnem jeziku, bretanščini, ki poleg irščine, škotščine in velščine spada v skupino keltskih jezikov. Na območju ob Atlantskem oceanu svoj izvorni bretonski jezik danes, po desetletjih »uspešnega« pritiska s stra- Ob pojmu Francija vsi najprej pomislimo na deželo, kjer je doma dobro vino, kjer so doma ljudje, ki ljubijo lepoto in umetnost, kjer je estetika pomembno merilo kvalitete. Vsi vemo, kje je, kakšna je njena zgodovina, kdo so Francozi. A ob imenu Bretanija se vglavi ponavadi pojavi tema. Nehote ime te dežele povežemo z Veliko Britanijo, a se opečemo. Kaj je torej Bretanija, kakšno šesto čudo je to? Kje se nahaja, kaj skriva in kdo so Bretonci? ni francoske oblasti, od 2,7 miljona prebivalcev govori le še okoli 20 tisoč ljudi. Zato so se Bretonci ob moji informaciji, da je nas (aktivno govorečih slovenski jezik) le okoli dva milijona, zgolj prizanesljivo nasmehnili. Francoski jezik je kot drugi jezik na začetku prejšnjega stoletja govorila le peščica Bretoncev ali preseljenih francoskih učiteljev, tekom časa pa seje razmerje bislveno spremenilo. V škodo bretanščine. Vsakršno šolanje v bretonskem jeziku je bilo onemogočeno, vsi uradi so delovali zgolj vfrancoščini in dostop do boljših Evropa z označeno Bretanijo bretonsko, saj se je jezika svojih starih staršev naučila med študijem, vendar mi je tudi ta zatrdila, da je bretanščina nekako »odvečen« jezik. In to je jezik, ki je svoj prvi zapis doživel več kot stoletje pred Trubarjevima Katekizmom in Abecednikom! Kljub nezainteresiranosti večine za ohranitev svojega materinega jezika, je med Bretonci zavest o njihovih koreninah močna. Zavedajo se, da imajo izjemno kulturo, vendar pa tudi vedno bolj podlegajo francoskemu vplivu. Najbolj skozi poulične pevce in ulična gledališča njihova bogata tradicija zaživi poleti na številnih festivalih, ki jih obišče ogromno ljudi, tako domačF nov kot radovednih turistov. Da pa zanimanje za lastno izročilo med mladimi nevarno upada, mije najbolje dokazala oseba ki meje učila njihove tradicionalne plese. Po rodu je bila namreč Američanka in bila je ena izmed redkih mladih navdušencev, ki poskušajo ohranjati bretonsko izročilo živo. Sicer so mladi, s katerimi sem prišla v stik, zatrjevali, da znajo plesati bretonske plese, a po besedah moje učiteljice plesa je slika podobna kot v Sloveniji - vsi znajo osnovne korake, ne prizadevajo pa si za ohranitev folkore. Kljub temu se najde nekaj svetlih izjem, srednjih šol s popolnoma klasičnim programom, ki med svoje izbirne predmete vključujejo tudi tradicionalne bretonske plese. Se nadaljuje. Narodne noše Bretancev (foto: Barbara Fužir) nine, da pa seji zdi bretanščina nekoristen jezik, saj je v njem praktično nemogoče funkcionirati v vsakdanjem življenju (uradi, šole). Obstajajo sicer posamezni mediji in posamezniki, ki se trudijo spremeniti ta odnos, a nekako se zdi, da je bretonski jezik resnično na zadnji poti, kljub temu, da je bilo v njem v preteklosti zapisane kar precej literature na visokem nivoju. Popolnoma bretonsko govoreče so predvsem bolj izolirane vasi v notranjosti dežele, v obmorskih mestih pa je najti aktivno govorečega Bretonca izjemno zahteven projekt. Sama sem se dodobra namučila, ko sem v St. Brieucu, enem izmed večjih bretonskih mest, hotela najti osebo, ki ta njihov, še pred stoletjem prevladujoči jezik, dejansko govori. Končno sem našla knjižnjičarko, kije poleg francoščine govorila tudi služb je bil omogočen le tistim, ki so aktivno govorili francosko in se izrekali za Francoze in ne Bretonce. Vrata svojega doma mi je odprla Vounelte, profesorica na srednji šoli ( ki poučuje zgolj vfrancoščini), ki mi je zatrdila, da je sicer zavedna Bretonka in ponosna na svoje kore- ooo m8 co? Posoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju je, da pr< odgovorite na zastavljeno vprašanje, ki sé glasi: v J KDAJ BODO LETOŠNJE DRŽAVNOZBORSKE VOLI; E2 (datum) Kupon z odgovorom prilepite na dopisnico in ga skupaj svojimi podatki pošljite na naslov: Savinjske,novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, najkasiieje d «torka, , 5. oktobra 2004. ... \ 1 H Odgovor: V tokratnem krogu so bili izžrebani-: Marija Bitenc, Sp. Pobrežje 6, Rečica ob Savinji Franc Tkavc, Lesarska 43, Nazarje , Branko Mlinar, Rečica 6,.Rečica ob Savinji Marija Rajter, Prod 98, Gornji Grad Sandi Nadlučnik, Cvetlična ul. 16, Nazarje Viktor Kolar, Podvrh 14, Mozirje Štefka Ramšak, Zavodice 9, Nazarje Marjana Remic, V0I03 94, Šmartno ob Dreti Vinko Zabojnik, Ljubija 79, Mozirje 16. oktobra' najsrečnejše] porotherm zi ds ko vA rno^ul šjfiMlajsi i nKsiSternova W\ ISiilcIIgl Ifoy .E^sMlKKiHn UGODNO: električno orodje iskra ei j—. 03 o ‘r_ »to »O 03 CO o J2 O O Q_ Q_ Q_ Q_ >C0 M sam TRGOVINE Z GRADI MATERIALOM • som prodajni center Nazarje, Lesarska j Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,40 COBISS 0 V trgovinah S3 m obnovo ter ureditev okolice po naj'ugodnejsih iru m ro ¥ ^5 c s o ^ o o 21 f 5o ® 8.8 J _ co O. E co Q, c ro o č ^ ’8 c .a. ;= 3 a> -5 >0 > z 2 o 92 > lo .2 o o o w i§ c: o Z in se in se ... l||gÉ5