U. ftltflta. IUM ■ mtŠM 11 fiiiMih Ml! LI Mn ^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^MB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^m^^mMBBMBBMBBIMB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m^^^M^^MMBB^E peftete • » . . • 18"— I ^ ft ft||| . ^^ d*te* « MK I I .' .' I 3*— I edo l«fa aaprej . . . . K 48.- Vprainjca glede UMuatoi m m] prfložl sa odgovor dopisnica ili gnamka, Wftrwwašš9wm (»podaj, đvorttce tero). *tti*Iih iU« it, 9, ftaitltB ML Mb ■^—------------______________________________________ __. .. faMfaM M Mfaaajo pa powbl>mf jpwrtm u ln sicer: 1 noi visok, ter 54 «■ fllnfc piwlor:ei*ntf po 12 vm cvtkrtt po 11 vUl, trikrat po 10 v. Potšaao (wfc prostor) 30 vfnM parte ta zahvale (eiuk prostor) 23 vio. Pll vttpli InterclRh do dogovora. ■iff stftistt mJ pm*H Mftfiu» lriw I/T ps> Mk«rat«f. ^Vl li MO ptatte Mrsčse Irci ft*'«*« 4tstrjt se ie a»fe, t«Ufoa it 14 Konec vojne z R u šijo. Mirovna pogodba z Ukrajinci. — Boljševik! proglašajo vojno za končano. Daoai U- febravarja. (Kor. urad.) Iz Breota Litovskeara poroćajo 10. ie-bnivaria: Za obravnavame političnih vprašani postavljena nemSko - avstro-osrsko - ruska komisija je imela vče-raj in danes seje. V današnji seji je sporo£il pred-$ednik ruske delegacije po naroćilu svoie vlads, da Rusija ne v z t r a j a pri formalni mirovni pogodbi, marveč da proglasa vojno za kon-Ča&o ter odreja takojšnjo po-polno demobilizacijo ruskih bolnih si L Za nadalnie razgovore, ki so potrebni vsled te situacije, med Jržava-rejo velika nacijoml. sporna v-p^ašanja orx>jestranskih diplomatičnih. konzularnih, pravnih in gospodarskih »/prašanj, je opozoril gosp. Trockij na pot direktnih pogajani med udeleženimi vladami hi potom v Petrogradu se mudečih ko-misij itirizvere. Duša), 10. februarja. (Koresp. ur.) \% Bresta Litovskega poročajo dne 9. fefcraarja: Ko je nastoptla zadnja pavza v po-ffajanjih, se je lahko razglasilo, da je najdena podlaga za sklep miru med šti-rizvezo in ukrajinsko ljudsko republiko. Odkar so se delegacije vmile v Brest Litovsk, so se nadaljevala pokajanja na tej podlagi. Vsled energičnesra in ne-tunornejra dela komisij in vsled duha spravliivost! in obojestr^n5ke popust-Ufvosti, ki navdaja vse stranke, se je bilo posrećilo dela tako pospešiti. da jih j« bilo mogoče tekom včeraj?njej?a dne-ya dokončati in da je bilo mogoče končno redigirati posrodbo in jo podpi-sati. TehniČne težkoče. ker je bilo treba izgotoviti pet pogodbenih besedil. so bile krive, da je bila svečana zaključna seja in podpisanje mogoče sele v prvih futranjih urah dne 9. februarja. Državni tajnik dr. v.Kahlmann fe otvoril kot predsednik sejo malo pred 2. uro ponoći s tem - le nagovorom: »Gospoda moja! Nikdo irmed Vas Ite bo podcenjeval zgodovinskecra po-mena te ure, v kateri so se sestali za-stopnikl Štirih zavezniŠkih drzav z za-stopniki ukrajinske ljudske republike v tej dvorani, da nodmšejo prvi mir, ki Be sklepa v tej svetovni vojni. Da se podDiše ta mir z mlado državo, ki je vmikla iz viharjev velike vojne, je za-stopnikom zavezniških dele^acij v posebno zadoŠČenje. Naj bi bil to prvi mir ▼ cei! vrsti blagoslovljenih mirovnih »klepov. blagoslovljen tako za zavezni-ške države, kakor tuđi za ukrajinsko repubiiko, kateri želimo 2a njeno pri-bodniost vse najboljše.« Predsednik ukrajinske delegacije, gospod Scvrjuk, je odgovorif: »Z veseljem vidimo, da se pričenja t današnjim dnevom mir med Štirizve-%o in Ukrajino. Pripeljali smo se sem t upanjem, da moremo doseči splosen mir in končati bratomorno vojno. Politični položaj pa je tak, da se tu nišo Bestale vse države, da DodtJišejo splo-šen mir. Navdani vroče ljubezni do svojega naroda In spoznavajoč, da je ta dofga vojna Izčrpala kulturne ln narodne sile našega naroda, moramo od-slej uDorabiti vse svoje sile ter storit! rse, da vzbudimo nov čas prerojenja. Trdno prepriCani, da končamo to voj-Do v interesu naših širokih demokratičnih mas in da bo ta vojna pripomogla k splošnemu končanju vse vojne, tu radi ugotavljamo, da je fmelo dolgo delo tu v Brestu Litovskem uspeh in da wno dosegli demokratiČen, in za oba dela časten mir. Z današnjim dnevotn stopa okrajin-ika ljudska republika, prerojena k no-vemu življenju, kot samostojna država v krog držav. Ona ustavila na svoji fronti vojno m bo poskrbela, da se ožive in razeveto k novemu življenju vse vile, ki so v njej skrite.« I Državni tainik dr. v. Kflhlmann te naio povabil poobUštaM rastopnik« ■ da naj podpišejo mirovno norndb^ <^b 1. uri 59 minut je podpisal zunanji tni-nister grof Czernin kot p* vi z- ..-stro - Ogrsko določeni izvod avstro-ogrsko - ukrajinske mirovne pogodbe, ob 2. uri in 20 minut so bili vsi izvodi podpisani. Mirovna pogodba se Dričenja s te-mile uvodnimi stavki: Ker se je ukrajinski narod proglasi] tekom sedanje svetovne vojne za nc-odvisen in izrazil željo, da se napravi med ukrajinsko ljudsko republiko in z Rusijo v vojni se nahajajočimi država-m\ mirovno stanje, so ^klenile vlade Nemčije, Avstro - Osr&ke, Boćarske in Turčije skleniti z vlado ukrajinske ljudske republike mirovno pogodbo. S tem hocejo storiii prvi korak k trajnemu in za vse dele častnemu svetovnemu mi- I ru, ki naj nele konca grozote vojne, rnarveč naj pripomore tuđi k obnovit-vi prijateljskih stikov med narodi na politićnera, pravnem, gospodarskem in duševnem polju. Po naštetju došlih pooblaščencev slede dofočbe: Č!en prvL Nemčija. Avstro - Ogr- ska, Bolgarska in Turčija na eni strani in ukrajinsko ljudsko ^astopstvo na drugi strani izjavijajo, da je vojno stanje med njimi končano. Pogodbo skle-pajoče stranke so odločene, da žive odslej med seboj v miru in prijateljstvu. Clen drugi. 1. Med Avstro - Gorsko na eni strani in ukrajinsko ljudsko republiko na drugi strani bo^o obstojafe, v kolikor bosta mejili obe državi druga ob drugo, iste meje, kakor soob izbruhu sedanje vojne ob-stojale med avstro - ogrsko monarhijo in Rusijo. 2. Bolj proti severu bo potekala meja ukrajinske ljudske republike, p r i-čenši od Tarnogroda, v splošnem v crti Bjelgoraj-Sčebrečin - Krasnostav . Pu-hačov- Radzin-Mjedzirečje-Sarnaki - Mjelnik - Visoko Litovsk - Kamjenjec Litov-skij - Pružani - Vigonovsko-j e Jozero. V podrobnem bo mešana komisija določila te meje po etnozrafičnih raz-merah in upoštevajoč želje orebi-valstva- 3. V s I uč a j u, da bi imela ukrajinska ljudska republika skupno mejo Se s katero dniKO državo š t i r izveze, se pridržujejo tozadevno posebni dogovori. Člen tretjl. Nemudoma po ratifikaciji mirovne pogodbe se prićne iip^az-njevanje in predaja teh pokrajrn. Način izvedbe izpraznitve in predaje opušče-nih pokrajin bodo doloćili poobiaŠčenci interesi ranih delov. Cleti četrtL Takoi po ratifikaciji mirovne pogodbe se prično dipTomancm in konzularni odnoSaji med pogodbo sklepajočima strankama, Cim dalekosežnoga pripustitev obojestranskih konzulov ostane pridržana posebnim dogovorom. Cicu petf. Pogodbo sklepajoča dela se odpovesta medsebojno povračilu vojnih stroškov, t J. državnim izdatkom za vojno, ter se odpovesta obojestransko povračiln vojne škode. t. i. one škode, Id ie nastala njJm !n njih državfjanom v vojnem ozemlju vsleđ vojaških odredb in opera cij, vštevši v sovraini deželi irvrie* ne rekvizicije. Ctea fes«. Oboiestranski vojni vjetniki se bodo po-slaliv domo vinov kolikor ne žele $ privoljenjem države, kjer se naha-jaio, ostati na njenem ozcmUn afi od ti kako drugo defekt Urcdttev t ton v z^rezi stojećih vprašanj se izvrši potom posameznih pogodb, določenih po členu osmem. Clen secimi je zelo dolg in obsežen ter urejuje bodoče gospodarske o d n o š a j e med državami štirizveze in ukrajinsko ljudsko republiko po teh-le načelih: Za čas do 31. julija t. 1. se z a-veiieta pogodbo skepajoča dela, da si dobavljata pre-| ostanke poljedelskih in i n-i dustrijalnih proizvodov, kolikor jih ostane nad lastno uporabo. Množino blaga in cene bo dolećila komisija, ki se sestane takoj, ko bo rodpisan mir. Izmena se bo vršila dl ma petom državnih ali od države kontroliranih centrai, deloma v prostem prometu. Do sklepa kon?ne trcrovin>ke pogodbe, na vsak nrčin pa do poteka šest mesecev po sklepu splošnega miru, bo provizorični dogovor uredil oboje-stranski promet z blagom. Ta dogovor se srne od 30. junija 1919 nap/ej sest-mesečno odpovedati. Ta provizorij zo-pet uveljavlja za promet med Avstro-Ogrsko in Ukraiino obolestranske pogodbene carine, ki so veljale do izbru-ha vojne v prometu med Avstro-Ogr-sko in Rusijo. Provizorij vsebuje ražen tega vse važnejše določbe naših prej-šnjih trgovinfkih pogodb z Rusijo, v kolikor jih je mogoče uporabiti glede Ukrajine. Poleg tega je zagotov-Ijen prosti prevoz v Azijo, z I a s t i v P e r z i j o, kr»-?eri prevoz je prej Rusija zapirala. Končno se določa: V gospodarskem prometu med pogod-benimi carinskimi ozemlji obeh držav, avstro - ogrsko monarhijo na eni strani in Ukrajino na drugi strani, ne bo zari tevala Ukrajina nobenih prednosti pred onimi, ki jih priznava Avstro - Ogrcka Nemčiji ali kaki drugi z njo s carinsko zvezo združeno državo, ki neposredno ali s posredovanjem kake drucre de-že!e meji na njo ali na deželo, ki je v carinski zvezi z Nemčijo. Isto velja obratno za Ukrajino. Clen osmi. Posamezne pogodbe z ukrajinsko ljudsko republiko bodo uredile obnovitev javnih in privatnih pravnih odnoša-jev, izmeno vojnih vjetnikov in civilnih internirancev, vprašanje amnestije ter vprašanje o posto panj u s tr-govskimi ladjami, ki so v oblasti nasprotnika. Te pogodbe tvorijo bistven del sedanje mirovne pogodbe in stopijo, v kolikor je to mogoče, istočasno v veljavo. Clen deveti. V tej pogodbi podani dogovori tvorijo neločljivo celoto. Po členu, ki govori o rzročitvi besedil mirovne pogodbe, ki je pisana v nemškem, madjarskem, bolgarskem, turškem in ukrajinskem jeziku, določa končno določitev, da se bo mirovna pogodba ratificirala in da se bodo toza-devne listine čim prej izročile na Du-naju. Z ratifikacijo stopa mirovna pogodba v veljavo. LoČeno od te mirovne pogodbe se bodo sklenile štiri posebne pogodbe med državami štirizveze in Ukrajine ter so te pogodbe Že sestavljene in bodo podpisane te dni. Gre za točk^ ome-njene v členu osmem. Dunai 9. februvarja. V imenu par-lamentaričnega zastopstva Ukrajincev v državnem zboru je poslal načelnik ukrajinskega kluba dr. Pe'ruŠevič ce-sarju zahvalno brzojavko, v kateri pravi: V vzvišenem momentu, ko se raz-glaSa vesela vest, da je ukrajinska država $ sklepom miru z vbdo Vašega Veličanstva in z vladami zavezniških đržav na čelu vsem drugim ustavila krvoprelirje, se čuti ukrajinski parla-mentarični zastop primoran čestitati Vaiemu Veličanstvu kot najmogočnej-šemu pospeševatelju miru, s Čtgar pri-volfenjem se ie sklenil mir z Ukrafino. Pri tem za človeštvo veleva^nem do-godku izražpmo zaupanje, da bo pri-nesel prihajajoči mir tuđi Ukrajincem monarhije popolno narodno in politično svobodo. Dunai, 9. februvarja. Danes podpisani mir centralnih držav z Ukraiino, prvi mir med skoraj štiriletno svetovno vojno, nima samo diplomati ~iiega, marveč tuđi gospodarsko in moralično velik pomen. Predvsem pa je rad vse va-žen v vojaškem oziru. Na vzhodnem bojišču so stale naše in naših zavezni-kov čete v eni sami dogi crti, kakor je vsa svetovna zgodovina ni niti približno poznala. Na eni točki je sedaj pretr-gana ta fronta. In ta del fronte je bil ravno najbolj ogrožen, tam so se vršili najbolj ljuti boji ob vzhodnih mejah monarhije. Ta del fronte leži sredi med rusko in romunsko fronto, ki ie sedaj pretrgana. Ce tuđi se bo morala mlada Ukrajina, ki se vrača sedaj k miru, boriti v svojem notranjem z velikim! težavami, če tuđi ravno sedaj boj uje silen boj z botiševiki in nezadovoljneži ter se mora braniti tuđi proti sovraž-nostim romunske armade, vendar mora priznati tuđi Ukrajina, da je blaginja miru v prvi vrsti zasluga ^laše armade. Brezprimerna odporna sila, žilavost in junaštvo avstro - ogrskih čet in njenih zaveznikov so tri in pol leta v Karpatih, v Galiciji in Voliniji dokazovali vsake-mu sovražniku, da so vse trditve enten-te o utrujenosti, slabotnosti, polomu in lakoti v Avstro - Ogrski le laž in huj-skanje ter so dali ti boji vsakemu so-vražnemu vojaku dokaz o moči monarhije. Vsled sklepa miru bodo v krat-kem proste velike skupine čet tcr jih bo mogoče uporabiti na drugih boji-Ščih, kjer je stal sovražnik dosedaj z bistveno premočjo našim vojakom na-sproti. *^ Berolta, 3. februvarja. Vest o sklepu miru z Ukrajino je izzvala veselo presenečenje. Tuđi časopisje daje izraza veselemu zadoščenja nad sklepom mirn ter opozarja zlasti na gospodarski pomen tega miru. »Lokalanzeiger« piše: Važnost pogodbe z Ukrajino leži za centralne države v poglavitnem na gospodarskem polju. Pričakujemo, da se naše upanie tuđi resnično izpolni. Kaj bo storil gospod Trockij, še ne vemo. Mislimo pa, da nas bo vsakdo razumel, če pravimo, da je to skrb, ki jo lahko mirno prepustimo njemu samemu. »Ber-liner Tageblatt« piše: Mir z Ukrajino je velik uspeh zaveznikov in njih zastop-nikov. »Vossische Ztg.« pravi, da je sklep miru raztrgal železni obroč so-vražnikov, s katerim je enteta obdala od početka vejne centralne države. Sicer pa si moramo biti na iasnem, da bo ime! mir z Ukraiino pravi pomen še le potem, če bo pripomogel na katerikoli poti do miru z vso dosedanjo Rusijo. Dunai, 9. februvarja. Vsled skepa mini z Ukrajino bodo v kratkem proste one avstro- ogrske in nemške čete, ki stoje med Lučkom in Crnovicami. Te čete bo mogoče uporabiti na drugih bojiščih. Kako nalogo bodo dobile te čete, je odvisno od nadaljnega razvoja pogajanj s petrogradsko vlalo in Ro-munijo. Kakor hitro bo določena meja med Poljsko in Ukrajino, se bodo mogle naše čete umakniti iz ukrajinskega ozemlja v Voliniji in istočasno se bodo umaknile nisko-ukraiinske čete iz oku-piranegra dela vzhodne Galice. Tako dolso, da se ta pokrajinska vprašanja rešijo, ostanejo avstro-ogrske čete v spornih delih dežele kot mirovna gar-nizija. Sedaj zbirajo čete v omenjenih pokrajinah in sicer predvsem tehnične čete, da popra vi jajo Železnice in želez-niSke zveze z Ukrajino. Pri Brodih se ta dela že z vso naglico vrše. Istočasno se pripravljajo železniškl vozovi za izmeno blaga. Posebna komisija bo uredila vprašanje izmene vojnih vjetnikov. Pri tem pa je treba sporazuma z rusko vlado, v kolikor gre za paritetično od-puščanje avstro - ogrskih častnikov in vojakov iz taborišč, ki leže zunaj Ukrajine. BeroMa, 9. februar]*. V političnih kro-tfh ne priplsnjejo sklepa miru z Ukrajino posebneca pomena, pač pa pričakujejo se-d*l hitro odločitve s strani Trockeca In Romunske. baen cfrfttDj Tfetokov. DmmmU 9. febrnarja. Na podlagf pogt-lanf, M se rrše v Petrogradu med avstro-ogrsko ln rusko komisijo. Je prtilo dne 31. Uuntuja do ipoMUina. kl ▼ Mstvv določa. da naj se čim prej pošljejo v domovino brez ozira na število v Rusiji se nahaja-jočih civilnih avstrijsklh in ogrskih držav-ljanov in obratno te - le kategorije: 1. žene in dekJeta, 2 moškj pod 16 in nad 45 let, 3. moŠki nad 16 in 45 letom, ki so zaradi bolezni ali hib nesposobni za vojaSko službo, 4. zdravniki in duhovniki brez ozira na njih starost. Pri đoločanju nesposobnosti za vojaško službo je uporabiti ista načela, kakor za vojne vjetnike. Iz vojaSkih vzrokov se srne izmed civilnih oseb zadržati največ 10. Poročati pa je o vzrokih. Glede drugih civilnih vjetnikov je mogoče od slučaja do slučaja skleniti sporazum. Zgoraj omenjene osebe, ki so bile tekom vojne odpeljane na kako drugo bivališče, imajo pravico, da si izberejo, ali se hočejo vrniti na svoje prej-šnjc bivališče ali v svojo domovino. Vrnl-tev v prejšnje bivallšče se lahko odreče, če nasprotujejo temu važni vojaški ali politični vzroki. Pri vrnitvi v domovino ali v prejSnje bivališče morajo dobiti te osebe prosto prehrano in prosto vožnjo. DovoJje-na je tuđi prtljaga do 50 kg. ZADNJI SPORI Z BOLJŠeVTKI V BRESTU LITOVSKEM. DunaL 10. februarja. (Koresp. arad.) Iz Bresta Litovskega poroćajo dne S. februarja; V dopoldanski seji avstro - ogrsko-nemško - ruske komisije za ureditev političnih in teritorijalnih vprašanj ie govoril državni tajnik dr. v. K (i h I m a n n naj-prej o vprašanju izvoza gotovih, baje po-tvorjenih brzojavk petrogradske brzojavne j agenture, pri čemer je kon stati ral, da so te brzojavke dospele v Kodanj, o žirom a y Stockholm kot porobila petrogradske brzo« javne agenture iz Petrograda. Predno je konferenca preila na dnev-» ni red, na katerem je bilo nadaljevanje razgovora o udeležbi poljskih zastopnikov pri mirovnih pogajanjih, je g. Trockij protesti ral proti nemiko - avstro - o£rski časopis ni go nj i, ki da ima namen, očitati mskt delegaciji zavlačevanje mirovnih pogajanj, Trockij je opozarjal, da je bil zaradi veli-kega pomena od nasprotne strani objavljenih pogojev odmor potreben, da ruska vlada te pogoje preštudira. Državni tajnik dr. vob Kfihljnann je zavrnil očitan je glede nemškega časopis-ja ter je izjavil, da je nemškl časnlktr za-dosti moža, da si lahko neodvisno ustvari svoie mnenle. Odločno je tuđi zavrnil trdi-tev, ćeš, da so predsedniki zavezniških de* legacij odgovorni za zavlačevanje pogajanj ter je izjavil, da bi bili prišli prav blizu za-dovoljivi rešitvi, če bi bilo pržio do sporazuma v teoretičnih točkah. Misli, da ustreže željam Trockega, Če bo v eni prihodnjih sej skupno razložil uspehe dosedanjih pogajanj. Grof Czernin je izvajal, da avstro - ogrsko časopisje izraza, svoje mnenje o boljševikih brez vpliva vlade. Nasproti nadaljnjemu ugovoru Trockega je konštati-ral grof Czernin, da v Avstriji in na Ogr-skem obstoječe ceozurne oblasti ne morejo provzročiti pozitivnih izjav časopis ja. Cenzurne oblasti bi mogle vedno Ie nastopati negativ. ter v omejeni smeri prepre-čiti škodljive izjave časopis« J a. V Avstriji in na Ogrskem, kolikor je znano njemu, že dolgo ni bil noben časopis ustavljen. Nato sta prebrala na zahtevo Trockega člana ruske delegacije, Bobrzvnskl kot strokovnjaka za polj. zadeve daljši spis, v katerem se imenujeta Bobrzynski in Radek kot edina poklicana zastopnika poljskega naroda, se zahteva takojšnja odstranitev sedanjili vladnih organov na Poljskem, se izreka ob-tožba proti dosedanjemu razvoju samostojnosti Poljske in se sklicuje na Prljake, ki se bojujejo v nemšld in avstro - ogrsti ar* madl. Ma vprašanje dr. v. Kuhlmanoa, ali je ravnokar prehrani dokument oficiial-no sporočilo ruskega odposlanstva, je odgovori! Trockij, da je navedeno nazlranje le v toliko veljavno in oficijalno, v kolikor je to ruska delegacija začetkom sedanjega obravnavanja določila. Državni tajnik dr. von Kuhlraann je nato izrazil mnenje, da postopanje roske delegacije ni ničesar drugega, kakor da govori skozi okno ter je odločno o d k I a-n]al, spreleti kakršnokoli Izjavo, k! ni že vnaprej označena kot oficljalna Izjava nasprotne delegacije. Izrazil je tuđi bojazen, da se potrpljenje predsednfleov zavezniških delegaclj $ takiml stvarni težko zlorabi ja in da morajo ostati resnl dvomi, ali Rusi res nameravajo priti pri pogajanjih do zaključka. General Hoffmano fe protestira] DTOtf drznostl Bobrzynskeg* ln Radeka, da govoriti v imenu pripadnikov nemSke vol-ske ter se je postavil za vojake nemške vojske poljske narodnosti, kl da so se na vseb bojiščih bojevali za svojo domovino. Trockij je odgovorit, da smatra naziranje in sođbo v zvezi njegove delegacije zastopanib Poljakov za Izredno važne glede na stališče njegove delegacije napram tem vprasanjem. . Sf^1 .taJnfk đt. von K fl h 1 m a n b Ie zaključi nato sejo s pripombo, da mtj se po želji ruske delegacije v prlhodnjl seji v celoti obravnavalo uspehi dosedanjih del. Bern, 9. februarja. (Koresp. mrnđ.) »Secolo« poroča Iz Petrograđa. da nulo Stfan 2-_____________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne II. februarja 1918,______________________________________________________54. 3tev> »ajo ruski delavski delegati v Brestu Lf-tovskera zadnje dni zelo energično. Domne-%*ati pa ie„ da gre samo za epizodo, ki ne bo vplivala na potek pogajanj. Pogajanja se fodo kmalu končala s separatnim mirom. pploštri položaj Rusije je tale, da si maksi-jnalistićaa vlada ne srne dovoljevati nepotrebnih taktilnih ciljev. Ltpsko, 9. februarja. »Lcipziger Neue-ste N^chrichten« poročajo iz Berlina. Ce se nam posreči, skleniti mir z Ukrajino. bo-taao morali tuđi drusačc urediti svojo politiko napram petroKradskj vladi. Nobenega pomena nlma. ottudovati Se nadalje talmudsko modrost Tmckeca. Tako je pri&el čas. da postavimo Trockeica pred vpraša-nje. ali hoće vojno ali mir. Najbrže se bo tndi *e enkrat revidiralo stališče centralnih đržav napram na vzhod« zasedenim pokra-tfriain. Lahko si n. pr. mislimo, da se poga-iania s Trockim razbijejo in da bo potem treba zopet poseči po vojašicih zajrotovit-vah na vzhodu. kakor }lh je nnjno Žetelo armadno vodstvo. Lahko si mislimo tuđi. da se bo Neračna konsekventno ozirala na sta-liSče srofa Czernina, katero ie izvana! pred avstrtjsko delegacijo, in da ne bo prišlo, kakor se je dosedaj hotelo, do resitve polj--kega vprašanja v avstrijskem smislu. m* , ,— . Homntile na Rus&em. Dunaj* 10. februvarja. Vesti iz Rublje zatrjujeio, da odločitev v boj ih med Ukrajinci in petrogradskim boliševi-ikim sovjetom še ni pa dl a. V zadnjih đneh se nagiba sreća zopet na stran boljševike/, ki so v posesti vsjh več-fth mest Avstrijska vlada je do\ olila. da vstopijo avstrifske tkzv. ukrajinske legije v armado ukrajinske Rade, da kot dobro izurjene Čete pomagajo v boju proti boljševikom. Petrofrad. 6. febniaria. (Koresp. ur.) Predsednifv sovjeta ljudskih komisarjev *e povodom končanja protirevoluciionarnesa riban I a ukrajinske Rade in povodom poraza Dutovovih pristašev izdal ta - le ukaz: Sovjetove čete so vkorakale dne 29. januar ja v Kijev Stratesične operacije in vrhovno poveljništvo nad četami ie imel v rokah pomoćnik vojnega tajnika. Kijevska garniziia se je z vso artiljerijo pridružila njegovim četam. Proglasila je kijevsko Rado za odstavljono. Generalno Tajništvo je zbežalo in izginilo. Izvršilni odbor sovjetov v Ukrajini s svojim ljudskim tajništvom v Harkovu se je proglasi! za vrhovno oblast v Ukrajini ter je stopll v iederativno zvezo i Rusijo. Glavni izvrSilni odbor in ljudsko tajništvo sta prenesla dne 2. februarja svoj *edež v Kijev. Ćete ukrajinske Rade na ju-xo - zapadni fronti ter na romunski fronti so se prostovoljno razšle. Glavni izvršilni odbor je sklical kongres. Vsa mesta m gu-bernije so naznanile. da se bodo udeležile tega kongresa. Ćete sovjetov so prevzele ▼se občinske in državne naprave. Podpisan Lfenin. Pariz. '). febniaria. Iz Petrograda po-ročajo: General Alekscjev, bivši vrhovni povelinik ruske armade, koraka proti seve-m ter ie zasedel že več železniških postaj ned Harkovom in Voronešem. Stoctiiolm. 9. februari a. Glasom sem (dospetih vesti so včeraj in predvčeraišnjim ćete zopet plemle po Petr ogradu. Pmlo je w raznih delih mesta do bojev. Agentov bolfševiške vlade in Rdećih gard se prebt-valstvo silno beji. Neprestano se vrše hišne preteka ve in nešteto oseb je bilo aretiranih. Berolin. 9. februarja. »Lokalanzeiger-poroča, da je general Kaljedin zbežal v Perzijo, ker je izbrufanila ob Donu splošna ▼staja Kozakov. Stockholm, 9. februari a. Ukrajinski informacijski tirad poroča o veliki zmasi nad boljševiki, pri čemer so Ukrajinci vplenili mnogo vojnega materijala. Ukrajinska delegacija v Brestu Litovskem je dobila iz Kijeva poročilo. da so čete Rade v veliki bitki pri Šamiju popolnoma poradile boljševike ter vplenile 300 strojnih »oik, 200D00 ptilk in 200 obloženih nrani-c^ridh voz. Dne 4. februarja ;e bila brzo-lavna zveza s Kijevom zopet popravljena. Poskus boljševikov, zavzerl Kijev, se Je lK)t>olnoma ponesrefiL Boljševiki so bili poraženi in so imeli 3005 mrtvih. Stockholm, 9. iebrtiaria. V Kijevu se }e vršilo zborovanfe ukrajinskih dijakov iz Avsrriie. većinoma vojnih vjetnikov. Skle-nili so, ustanoviti Rado avstrijskih Ukrajin-ctv z nalogo, zbrati vjete begunce in eva-kuirance, nstano\iti iz njih polke ukrajinskih strelcev ter korakati ž njimi proti bolj-icvlkotn ▼ boi proti anarhiji. Bern, 9. februarja. Ukratinski tiskovni arad potrjujc vest da so bili maksimali-<*tl pregnani iz kiievske gubernije. Ukrajin-lko brodovie \t v podporo centralne Rade pripeljalo kavkaske ćete iz Trapecunta v Peođocfjo. Maksimalisti po vsei Rasfji že kapituBrajo. Vprašanje par dni je, da bodo izcnbili ves svoj vpliv. Ukrajinski u rad de-mentira vest da bi bil Kriljenko od poljskih đet vjet tn zaprt. Lrov. 9. februari a. Iz Stockholma po-ročafo, da so Kriljenka pod eskorto izroćifi gla\-nemu stanu poljskega generala Mosic-kega. Rotterdam, 9. febniarja, Ameriško po-»laniStvo v Stockholmti razširja vest, da so boljfevfld prepovedali vsern zavezriiSkim posFanikom zaveznikov nadaljnje bivanje v Petrogradu in jih izgnali. DiplomatiČni za-^topnlkl so fe na poti proti švedski meji. Berolin, 9. februarja. Vsied slabcira potetca državljanske vojne proti Fincem in Ukrajincem Je stališče boM?evikov rodi v Vctiki Rusiji ogroženo. Stockhotm. 9. februaria. Za kiievski •stavodajni zbor ie bilo oddanih: 1.459.51! »lasov za ukrajinske naciionalce, 86.943 gla-nov za židovsko listo in 59.K71 g!a«ov za boljševike, ter dobe Ukrajinci 20 in Židie tet bolISeviki po en mandat Velikoruska li-•«ta s 47.223 rlosovi ostane brez zastopstva. Stockholin. 9. februarja. Pogatanja v lekaterinoslavu za ustanovitev južnoruske 2V«te držav so aspeštto končana. Južnora-ake republike so se združile, da nastopilo skupno proti boljševikom Nameravaio nsta-r»ovfti skupno vojsko. Crnih. 10. februaria. Zadnje dni so se vršite v Petrogradu lakorne demotistracije. Ljudstvo se ne da več zadržati niti z orožjenj. »Rječ« poroča, da so trije oofH zapustili severno fronto ter odkorakali afi proti Petroirradu. da se preskrbe tara z divili. Tri tedne so v fronti te stradaH. Soflja. 9. februari*. Iz Rabadaira poro-fcajo dne 8. febrnarji. Poljski legifona^if so razclasiH zdrnžltev gnbemife Mobilev s PoIIsVo. Sloctiiotau 8. febraaria. Finska Bela garda obviadnfe sedaj Tomejo. Del nnkfli sar. ki ie skušal z romunskira poclaalitvaai zbežati v Haparando, je bil ustreljen. Ševe ma Finska ie zopet v finskih rokah. že-leznica iz Tome Ja do Mapa Nekila topet vozi. Iz Vaze poročajo: Drtavljanska vojna na Pinskem traja. Sovjctovi ljudi« tevršu-iejo skraini terorizem Nad 30 nflednih oseb v lielsingforsu ic bilo na strašen način usmrCenih Dan na dan se vrte ropi in požigi pri premozoejših kmetih. Stivcktaolm, &. februarja. (Koresp. ur.) Propaganda na Svedsken za pomoć Finski se hitro liri. Stockbolra. 9. februarja. Listi poroća-ja da je bila RdeČa garda v blizini Tamer-rorsa popolnoma poražena. 3000 Rusov je padlo. StockJholm. 9. februaria. (Koresp. ur.) Potniki pripovedujejo, da so čete Rdcče garde \ čeraj zavzele Tamerfors. O bojih pri Lleaborgu razgfaSajo sedaj podrobnosti. Bela garda Je štela 700 mož, Rdeča ?arda 2500, od teh 400 Rusov. 1300 mož ie bilo vjetih in vplenjertih 23 vateonov s puskami, jrranatami in municijo. Bela garda ima se-dai tuđi v Viboncu vso moć v rokah. 2elez-niška zveza med Viborgom in Petrogradom ie pretrpana. Stockholm, 9. februarja. Finsko vprasanje razburia sedaj vso Švedsko. Ćelo Ellen Kev, ki je bila ves čas vojne ententi priiazna, zahteva a'rtivni nastop §ved^:e na Finskem. Krnn-štatsko brodovje ie odolulo polnoštevilno oroti Finski. Iz Rusije prihaja artiljeri'a in pehota. Za Švedsko je imenovan bojjševi-*M finsVi poslanik, ma^ster Wiik. Bari se je. da bado bo'.i^evi^ke čete prekoračile švedsko mejo. V dni^i ibormci se je ustanovila skimina sociialistov levice. ki t:ro7i vladi, če bi nosredovala na Finskem in ne dala tam bolŠeviVom proste roke. Stockh'itai. 9. februaria. Sved*-Vi kon-rul na Aland^kih otokih noroča: Položaj zahteva kar najhitreje korake za efektivno varstvo A 1 a n d -skih otokov. Stoc%hoM. 9. feb*-"aria Tz Va?e poro-čaio, da so Rdcče *a-d- v Kuonfi« t>o 11-dne\-rem boju kaoitulirale. Na ostali fronti se Rd™f> sarde n^'i^ai^č UT"if:iio. Kođa*H, 9. febma^a. Pofor'faH in Rde<"a ^Ti-Hi so se zon*»t ^^la^tili Sveabor-ga. Tuđi Nystad so uporniki zavzeli. Dooodk! na bo'lšcih. NA^E IPAONO POROCH.O. Dunai, 9. februvari i. (Kor. tirad.) Nobenih ^omembi'h dn»ij Na viroM planot* Sette Coimnui' \n vzhodno od Prente živahno artlicr'jsko delovanie. — Sef generalnoga stuba. NEMSKO UR4DNO PO^OCiLO Bero!in, 9. februv^r'a. (Kor. nrad.) Zapadno bOTišče. Skupina %\m Severno od Pasheudaela in zapadno od Oppya smo v rnan:sih infanterrskih bo-jHi vjeti več sovrcžirkcv. Ker }o sla-boten varftvcni odd^isk pri Fontalr nasprotrto, kar zahtevajo orisUSi ivere narodov. Oni nočejo ofenzivne zveze. Taka zvgz* bi imela za posledico le nove vojne. CUj }e svetovna rvtziu Mirovna konferen-ct mora omogočiti končanfe votne pod tetom! okolnostini. U Irk11učw|<)o poddbno ttmH S¥obo0c nwrfa v liiift t**h br« ' pomena, ker bi-bilo dejansko orožje zvemo splošna gospodarska izkliućitev vsakega naroda, Id it zagrtil proti tDlo^M !▼•-ze. Svobod* morj« m »on poni—iH, te opusti Aadiia vse svoje HnJbie postojanlu, kakor Gibraltar in Malto. Vlak narod mora obdržati svojo teritorijilno posest. Tuđi hv ternacijoaallzadia vaJaih norskih čest, kakor Suelkega ali Panamske«* kanala, se nm ne zdi niti potrebna, niti motna. Ne bo treba, da bi sveza narodov predpisala popolnoma svobodno trgovino, pač pa ne bi smei imeti noben narod privilegiranet;a tarifa. Misli, da je relativno razoroženje po vojni mog oče V trenutku pa s« mu ne zdi ver-jetno, da bi se vojna hitro kan cal a ali pa da je kaj iigledov za priče tek pogajanL PrMit MiiTSKhsa M 9 poiifdi Krizi Duna], 9. febr. Predsednik J. k. po-shnec dr. Korošec se je mrram tu' a -šnjemu dopisniku »Glasa S. H. S.^ ta-kole izrazil: »Položaj se je v sadnjih dneh opasno poostril. Z znano obljubo nm'km radikalcem je miiiistrski predsednik bistveno izpremenil nodlaso sv )ie politike. Vsestransko priznano »e Wi.o načelo, da ne more vlada začeti z reševa-njem naeijonalnih sporov enostransko, temveč da mora interesirane stranke obveščati o eventualnih pojjajmjih. S> daj so začeli ncmški radika!ci s postu-latno politiko, ki so to Nenci tako glasno napadali, in vitez Seid'er jim je ob-Ijubil enostransko odločitev pri tako delikatni in načelno tako dalekosežni trut-novski stvari, katera je znana vsak^mu parlamentarnemu vajencu. S tem je po-tisnil Čehe v si 1 obran, kaj ti za vsa-ko stranko in narod so vprararjat kjer ni mosroče od nehati. Nem-ski rndikalci vedo natnn^no. da s tem spravljalo v nevarnost parlament in to ie pravi in ^lobiji vzrok niihovesra postulata. Mislim, da Vas prav infonriram, če rečem, da obstoja tuđi med strankami izza mara 1017 nekako premirie v tem zmislu, da se moreno velika naciinolna spolna vprašanja srraviti v parlamentarno odločitev le. ako se za to sporazumejo vsi udeleženci. Opozarjam samo na ustavni odsek, kjer imamo nekak tih dogovor, da se more delo započeti samo sporazumno. Zakai vse to? Ker so stranke uvi-dele. da na cni strani ljudstvo ne more pogrešati parlamenta, na drači strani pa da obstojajo taka vprašanja. kjer pomeni nasilstvo nad posa-meznimi strankami toliko, kakor uričenje parlamenta. Kdor hoče psrlrment — in mi ga h-Ćemo vzpričo strašne bede ljudstva, vzpričo korupcije, vzpričo spomina na žnlostn') dobo Stiirkcrhovo, radi mini in radi vsem narodom tako s;mpatijnih demokratičnih reform — ta ne bo odobravah da se ie Seidler odstranil od ćosedanje taktike. Nam je poles vsega te?:a tndi jako mučno, da smo odslej naprej o s e b n o napram ministrskemu predsedni!:u v iako neprijetnem položaju Veđno se moremo bati, da je kje sklenil kakšno tajnopogodbon. pr. z ozi-rom na nedavno posvetovanie z nem-škimi alpskimi poslanci, ki se je ti kalo njihovih zahtev na našem jugu. Vedno moramo paziti, da se za našim hrbtom kaj neizkuje. Tako nezaupanje moti parlament v vsem nje-govem delu. Vs!ed tega up?m, da vse dalekovidnejše stranke uvidijo. da bo v "resnici samo krivda Seidlerja, ako priđe parNment v zagato. Za ms Juccoslovane je jasno, da nojdemo tuđi naprei skupaj s Češkim Svazom, kakor smo do danes v vseh točkah sporazum 10 na-stopali. Vsi drugi nazori, kak^r fifi do-stikrat širijo dumjcki listi, so prazne kombinacije Pa tuđi za Poljake bo nnfvećje važnosti, da vlada ne gre brez orira preko dežrln^z^or-skih sklepov. Po nemških radikalcih s r>orr?očjo ministrskega predsednika umetno pod pnrl-m^nt vfho'a^le'a mi štirizveze in Ru iie ter za urcdltev mina se mora odstraniti. P£l9ža| na Dnnaln. Duna|, 10. februvarh. Med Ćehi in Ju^oslovam" se vrSiio neprestana po-svetovania o ro'ož^j«, ki še n'k-kor ri raziasnen. Mini pri tem, dl mn vlada obllabo hidi izpolnki. To se pravi X **F—rf—t Iiai#i1 iml ^Mtž **. m |q. da trija buda kriza tuđi Se naprej. Nem&ki sociialm demokrat|e so takoj uvidcltt kam pes taco moli a » n vOcd teg» št od aaflftttra paotivUl radl-kabiemu Jttstameata, pa tndi v asrar-nem dela kršćansko soc^alne stranke se pojavila krepak upor. Raspoloženje v Pol]skem klubu še ni pov em Jasno. PoIJaki so pač pripravljeni dovclitl vladi proti primenim koncesijam dva-mesečni računski provizorij, vendar se zdi, dm po ogromni većini popolnoma oclobravaja stalisče Cehov in Jagodo-vanov in da tuđi oni zahtevajo, da se spravi trutnovska afera čim najpreje s sveta. Zdi se neverjetno, đa bi bil položaj v prihodnjih dneh že tako jasen, da bi se mogel parlament zopet sestati. Danes prevladuje mnenje, da se bo vršila prihodnja plenarna seja poslanske zbornice §e le v torek 19. t. m. Verjetno je, da si bo Seidler izbarantal dvamesečni proračunski provizorij, več pa ne. Najnoveiša komedija. Vedno hujši krik in vik prihaja iz nemških vret. Mogoć**o gibinj^ za nuše ujedinjenje in za našo državno san^o-stojnost navdaja nemštvo z Dlaznim strahom. Ker mu nišo več na razpolago nasilna sredstva leta 1914. in 1915. in ker ne morcio naših ljudi več tirati na vislice, posegalo v boju proti naši narodni jdeii po raznih drugih sredstv'h. V Mariboru organizirajo proti nam po-ulićni mob. V Ptuju goljufavajo okoli-§ke župane. V Celju in drusod n^m skušrjo razbijati shode. Kjcrko'i more-jo. strasijo naše ljudi pred deklaracijsko politiko in zlorabi ja jo vsa sredstva svoje gospodarske in politične nadvlade, da bi odkrha'i od velikega našega nac iona Ine^a gibanja čim naj već od njih od-visnih ljudi. Or-ozijo nam, da se bodo uresničeniu naše zahteve zoperstavili z revolverji in topovi. Pri tem pa so napram sebi samim toliko iskreni, da si priznajo, da vse to pečetje deroče reke ju^oslovanskega gibanja niti za hip ne more ustaviti, ne zajeziti. Tako postaja ?trah nemškega nacijonalizma od dne do dne večfi in v ohupnem iskanju zaveznikov so naši dosedajni gospodarji prišli do prepričanja, da jim pomaga le, ?ko se jim zopet udinja vsa razpolož-Hiva sila državne moči v boju proti nam Eden izmed voditeljev neniško-na-cijonalnega obupnega od pora proti ermkopravnosti našega naroda je ptuj-ski župan Ornisr. Sin slovenskega očeta in pravi strasni primer stare prislovice »Poturica je hujši od Turčina«. Že od nekdaj se poslužuje Omig v boju proti našemu narodu najruzkotnejših sred-stev. Spoznal je, da s poštenim nasprot--stvom ničesar ne doseže, zato delnje z drugimi metodami. Njegov ptujski pasa-lik ie od nekdaj eno najžalostneiših po-glavij v politični zgodovini našega naroda. Pod vplivom ptujske žganjarske kuge je postala ptujska okolica zrela za ustanovitev posebnega laži-slovenskega švindlja. ki ie pod imenom štajercijanst-va vpregel ubogo slovensko paro v nemško-nacijonalni voz. Ta politična goljufija je že zdavnaj razkrinkana in ozdravljenje našega ljudstva v okuženi ptujski oko'ici je že mogočno napredovalo. Videli smo, da je mogel izvabiti Omig nastop nekdaj mn tako slepo podvrženih okoliških županov proti deklaraciji le z drzno zlorabo uradne oblasti. Videli smo, kako je ogorčeno slovensko ljudstvo v samem Ptuju po-gnalo v beg Ornigove politične hlapce, ko so skušali nastopiti proti deklaraciji. Razumljivo je za to, da se Omig ne upa več intrigirati proti našemu narod-nemu gibanju s nomočjo naSih lastnih-rojrkov. Zato k'iče sedaj ostalo nemštvo na pomoč. Zato se nanaša le še, da bo z demmcijr :ijo in obrekovanjem na najvišjih mestih dobil pomoč sredstva državne moči v boju proti našemu narodu. Kakor smo izvedell, aranžira Omig VVeisskircnerja. Branitelji nacijoname-avdijenco nemških mest, trgov i nobčin pod vodstvom dunajskega župana ga na?: i 3 hočejo pred cesarja, da bi ga nalagali, kako nevarno je naše narodno gibanje za dinastijo in državo. V ta na-men je izdal Ornig strofo tajno vabilo, v katerem pozivlja nemške obČine, da naj se pridružijo protestu na najvišjem mestu »proti razkosanju Avstrije«. Vsa-ka občina. pravi Omig, ki je »dster-reichfreundlich«, naj sodeluje pri tej hi-navski obrekovalni akciji. Odposlan-cem obljubuje, da bodo imeli na Duna-ju brezplačno stanovanje in da se jim bodo strošk! povrnili. Omig morda dobro vć, da bi Iz idealnih razlogov ne pridobil skoro nobenih udeležnikov za svoj naklep, Spekulira pa na to, da se bo marsikateri nemški občinski oče rad Šei na Dunaj zabavat na stroške drugih. Ni Izključeno, da bo vlekel Omig s svojim denarjem tudl par slovenskih županov iz ptujske okolice s seboj. Kdo je tišti, kl plaSuJe strosire te naJnovejSe ekspedicije naših tlačite-ljev? Odkod pHhajajo tlsoČaki za pod-jetje, kateresa moraHSna nizkotnost daleko presesa njesa politični pomen? S kakšno pravico srne postavljati Ornfg trditev, da Je Avstriii prliazea tišti, id aje ž njim v boj proti pravicam satira-nesa naroda? Kako Je mogoče, da nem-1 štvo prlsnava za svojega voditelja člo-veka, katerega mormUčae m pofitiene kvafltete ga morda vzposabljajo za šefa atejskega štajerdjanstva, pa vendar ne sa voditelja nemSkega naroda. In kako Je mof oče, da Je vlada pripravljena, isposlovati avdUenco skupini ljudi, ki prihajajo pred cesarja z oćitnim na« menom, denuncirati narod, katerega zadnji sinovi so žrtvovali drfavi in dl« nastijl več kakor vsi na Ornigovih zapi ečnikov stroike potujoči člani te naj-novejSe nemško - nacijonalne komedi* je? Kako si upa vlada pustiti pred ce-sarjevo obličje ljudi, ki prihajajo v ilo-jalnera, za vladari a globoko razžalji-vem arepričanju, da se jim bo posrećilo, pridobiti cesarja kot zaveznfka njihovega strupenega sovraštva proti enakopravnosti našega naroda? Važni dogodili y HsShi soci-jalno-demohratićni stranci. H. Prajra, 9. februarja. Poročal nem Vam o zadnjih iiiavak v oficijalnem glasilu češke socijalne demokratske stranke >Pravo Lidu< ln o Bklepn zaurmikov dmer&love »trnje v ntranki. Dr. Šmeral nai stopi zopet na čelo češko - slovanske socijalno demokratske stranke. S tem postaja nasprot-stvo radi oseb* đrja 3merala tako veliko, da se je bati ra z k o 1 a. Šmercl i^ra pri nas isto vlogo kot fiusteršići, Frankovci, Pilarci pri Vas: ie proti oelenra narodu. V eni zadnjih številk svojega organa >Pravo Ldduc ie odkrito izjavil« da se namenoraa ni ndeležil veličastne* ira trikralievskeei shoda, češ. da nm je bil premalo" demokratičan in da ni imel pravice a^vzeti stališča, ki se razlikuje od češke deklaraciie z dne 50. maja. Njegova absenca da je bila torej protest proti današnjim nedostatkom v vodstvu češke politike. Smeral edini od vseh čeških poslanceo. in kar ie posebno znači Ino od socijalnih poalancev, je torej protestira! proti trikraljevski manifestaciji? Iz njegovega pojasnila is-haja, da zavzema napram trikraljev-skerau manifestu češkeRa narod« po priliki isto stalisče. kakor mi* nistrski predsednik đr. Seidler. Opozicijonalna demokratična >Nova Doba< se je obrnila proti đrju. Smeralu z elementarno osrdostjo iskre-nee:a Ceha, ki obsoja brezbarvno samo-s:oltnost teea politika. > Pri lični mir, Id je nastal kot znamenje ozdravljenja r naši stranki, je v zadnjem čaen od >Prava Lidnc drzno porn&en. V Pra^ć so se izvršili dogodki ki bo x demokracijo in trađicijami naše stranke v brit* kem nasprotst\Ti. > Pravo Lidu« in đr. Smeral sta danes eno in isto. Se le sedaj izvemo, da se dr. Sineral tri kraljevske* sra ehoda. nalašč ni ndeležil. Razlo-firi. ki jih navaja. pa nišo pravi. Naj po» ve odkrito. da on edini iz ćele češke po-slanske delegacije principijelno ni stal na stališču projektiranoga manifesta, ker ta manifest odločno zahteva češko državo, proti kat eri v ostalem dr. Sme-ral niti na svojih shodih ne more nava-jati nobenih razloffov. Taka politika subjekti vnega jnstamenta seveda ni naša politika irj mi ne borno odnehali V boju proti njei Zedinjenje čeških đelav-skih strank bo rezultat sedanjje burne dobe ravno tako, kakor češka država in češki 5ocijalizem. Reakciji, bodlsi ka-koršnikoli, je odklenkalo Ka vedno. Po* slanec Modracek pa piSe v svojih ^Soči jalistveh Listih<: >Opozicija nikar ne bo priznala sta lišća praške fra zauT>-ne(ra shoda in se bo postavila odločno proti temu. da bi ne demokratična morala zavladala v stranki.< Danes 9. februarja poroča jo. da je posl. Haberman, sedanii predsednik češkesra socij;?lnodemokratičnega kluba, z ozirom na skleo praških zaup-nikov, ki zopet kličejo Smerala na delo, odložil predsedniško čast. Med opozicijo in Smeralom postafa razdor vedno hujši in ni izkliučeno, da nastane nopolna razcepitev. Moeoče ie, da nam Smeralov naston prinese novo češko - slovensko zvezo šmeral - Su-steršič kot zanesljivo oporo vsake vlade, za vsako ceno. **. Ut*.________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne II. februarja 1918. Stran 3. Politične vesti. = Zagreb - Ljubljana. Zagreb ne dobiva več slovenskih listov, ne privatni naročniki. pa tuđi ne uredništva. Madžarska cenzura, k! pusti na Ogrrsko. kakor smo že poroČaJi, le pošminkano »Neue Freie Presse«, je očividno pre-vzela skrb tuđi nad hrvaškim ozem-Ijem, akoravno je Hrvatska glede svojih notraniih zadev vsaj na papinu po-poinoma saaostoina. Tu vidimo, da oportunistična politika nićesar ne zale-2e. Cim boli meni većina brvat?Vcga sabora, da si bo z oportunizmom utrdi-la položaj Hrvatske, tem bolj komandiralo v Zagrebu Madžari. Sedaj je po-stal madžarski cenzor naravnost varah in nadzornik hrvatske javnosti in od njega je odvi no, kaj smejo Hrvatjc čitati ali ne. To je tako ponfžujoče, da si ne moremo predstavljati, da bi hrvatska javnost, lirvntski sabor mosia molčati. O tem Skandalu pa mora spregovoriti tuđi dunaiski parlament. = UstanoTitev nove češke državnopravne demokratične stranke. Dopisnik nam poroča iz Prage 9. t. m.: Na seji izvrSevalnega odbora mladoče^Ve stranke je dr. Kramar svečano izjavi!, da bo mladočeška stranka prenehala delovati v trenutku, ko se ustanovi nova češka stranka državnopravne demokracije. Izvrševami odbori mladoče^ke. realistične, državnopravne in moravsko - slesJke napredne stranke *> že imenovali delegate v odbor nove stranke. Jutri, 10. februvarja, iziđe v hstib primerna izjava, s katero pričenia nova stranka svoje delovanje. Ni brez po-mena. da ravno seda? moti dr. Smeral delo za ustanovitev skupne socifalitične stranke- Ni v interesu dtmajskih salo-nov, da bi zavladala v češkem narodu red in jednoduSnost Mada potrebuje intrig. kakor ie svojčas potrebovala Svibove afere, da odvrne pozornost Cehov od priprav za vojno. To ie po-• meo Smeralovih poskusov. Z Goriškega. 10. februarja. O vračanju beguncev in 0 b n o v i t v i polia na Gori-•ikem. Po infonna^ijah. ki sem jih dobi 1 pretekla dni, morenn poroeati, da je malo upanjtt, di bi »e mogli že v tem letu vmiti domov. To namree velja za ohr-ine nižje Prva čine. klasificirane z B in C. Kdo je tema kriv? N'ajjvc? ie krivo to, da z dnevi, ko je bil pregnan «*ovražnik na.^e zemlje, se že ni konea-ia vojna. Kadar pa divja vojna, so oh-airi na civilno prebivalstvo po^iranska stvar. Armada je še vedno tu in želez-nira šp vedno prenapolnjena. Težko je begxuu<>m prevažati bla^o in semena. Ovire so take, ela se be^unci ne morejo vraćati niti v toliko, da bi se prepričali, ali se raorejo preseliti in tam ostati. Kako je na Goriškem? — V onih va-t'h, karuor nai bi se vrnili za pomladno delo in o katerih begum-.i v taborišćih in dru*?odi sanjajo. ni ne duha ne sluiia. Nik.ier .se se nišo zacele graditi. Pov^od leži »e ves ogrnmni vojni materijal, posebno nrva.rnih min in granat je v zemlji in na vrhu nagro-madenih. Civilne oblasti pravijo. da &i ne moreejo pomagati, ker od voir^ke uprave, ki gospodari 7. vsein, ne dolijo nobene pomori. Prošnii naše gospodarske zadruge1 za gorLsko okolico, že v novembru vio ženi, naj se nam do voli priti v Gorico za pre^krbo Remen in drugih čtvari, da bi se šio kmetom na roko, se ni ugodilo. V tem ea?u ^e je ustanovil nov urad za obnovi te v gori-žke dežele, ki posluje sedaj v Trstu. Oni urad je dolmil v Gorici vrtnarja Volk-lflnderja za delitev semen. Sedaj Rem zvedel, da »em tuđi jaz dolof en v ta urađ, ali do danes nimam ^e nobenega, uradnoga ohvestila. Kdor se torejj vraća in želi semen. na} se obrne do imenovan ega gospoda, ki stanuje v Hori. i na Korzu st. 16. ali nai vpraša na deželnetn uradu v Gorici v Solski ulici. Sirer pa se veliko ni z inašati. da se bodo semena gotovo dobila. rCnjbolja je snmopo-mor; priskrbeti si semena vsak, kakr.r moro in kjer ir.rtro. Na prvo melo obi.T\ o >o mi došle pritožbe. da r-nlo duhovniki v rerkvi po r^ekod svarijo dornailo. da naj ne pr€>dajaio soTnen. Mor.-ilo bi -o vršiti r«mo unsprotno. Oni.'ii drhovni-kom. ki sorust\-iijeio z besmiu-i tor storijo kar moreio z<\ njihovo i»oiiioč, so pa še nadalje priporot-amo. Kuko se vra-r-ati? Z?i kraje pod črko B in C no bo dovo!ion splošni povratek. Za on«11, ki hočejo v te kraje za oodelovanje zemljo, ne sprejmojo obln-ti Tiiknsne odgro-vorno^ti, no glede nesreće, nt'varno^ti izstrelkov«; cpTiona, potrebne divino ~ enotnern in skupnem nastopu potrebnih zelja in zahtev. Gortški deželni svet. Dne 18. februarja se bo vr^ih na namestništvu v Trstu pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skencia seia, v kateri se bo konštituiral %o-rKki deželni svet glede obnovirve Goriško-Gradi<čanske. Baie priđe k seji tuđi mini-ster za javna dela. Zvlšaafe presttrbovaJvfne zm oženje-pođčastfrike. Vojno ministrstvo je odredilo za o/eni^ne. prostovoljno dalje služeče podčastnike nastopno zvisanje preskrboval-nlne: za podčastnike brez otrok 75 vin., z #nim ali dvema otrokoma 1 K 15 vin. in z več otroci ! K 50 vin. dnevno. Jajca Iz Rn5?}e. Dočim so se avstrfj-sU trgovci iz Posije, upajoč miru z Ukrafi-no, peliali do ruske tneje In se vrnili brez usoehn. so a^entle nemških trsovce* že ob-delali v BesarabHi oolje za pričakovani Izvoz ruskih jate v Nemčijo. kjer fe snujejo sindikat za dovoz mskfh iajc Tuđi pri ruskih iaicib bono najbrže prepozni. GoriškI Slo^enec odvetnik v DaHia-d'A. Gosp. dr. Ante Medveš ie odprl v Đepkovca v Dalmaciji svojo odvetiMko f«- sarno kot goriški besrunec, kateri ni bil samo pričetkom vojne mnogo preganjan, na raznih krajin interniran in konfiniran, mar-več, kateri je bil v razliko z drugimi prega-njanimi že za časa balkanske vojne kot c. kr. sodnik v Ajdovščini zasledovan. Želimo mu uspešnega delovanja v bratski Dalmaciji. Kdo ve kaj? Kdor bi vedel, kje se na-haja družina Tiberio iz Sempetra pri Gorici, naj sporoči na naslov: Anton Humar, k. u. k. Div. - Backerei Št. 7, vojna pošta 293. SJan krop in ne slan krompir. V članku goriškega deželnega poslanca gosp. dr. Frankota »Vabilo na sestanek goriških slovenskih deželnili poslancev« v sobotni §te-vilki je čitati v vrstah 22.—24.: »1 j u d j e nimajo kaj jesti, mnogim je slan krop edina hrana« in ne »slan krompir . kakor je stavec pomotoma postavil. Ako bi imeli begunci, ki se vrne-jo domov, na razpolago krompir, bi bili go-spodje. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Iz Mi tro viče v Srbiji nam oisejo: Računski podčastnik I. razreda š p a n i č. e k Krištof je dobil tretjo odlikovanje na bojnem poliu in sieer tokrat želozni križee s kruno na traku hrabre svetinje. Vrlemu našemu napredniaku čestitajo prijatelji. — Voina spomin^ka knjiffa ne^pol-ka št. 87. špodnjcžtaier^ki ucšpolk >ba-rori Fuccovatv §t. 87c namerava izdati vojno spominsko knjigo, koje namen je, seznaniti najširšo javnost z delovanjem polka v svetovni vojni in znamenitimi čini posameznikov. Dolera vrsta vzviše-nih slavnih del 87. pr>- naj se v besedi in sliki obrani in ovekoveči popolno in pregledno nam in zanamcem. Uredništvo želi prinesti. čo le možno, sliko wakeffa polkovesa olana. ki je v sve-to\Tii voini sodeloval, nai si bo v sku-pinski ali pos;imezni sliki. Da postane spominska knjiga (im DODolnejša, .«e nujno naprošajo vsi ča^tniki 87. pp. in vse moSfvo, tuđi or.i, ki so mu ^voj pa? pripadali, kakor tuđi družine so-rodnil;i in znanci padlih. v vojski umr-iih, runjenib. potresanih, invalidnih ali vjetih, naj z donošiljanjem materijala omogočijo u?*edništ\ii. da reSi popolno-nm svojo nalogo V poštev pridejo: Za-i iski, dnevniki (ćetudi Ie odlomki). be-if/.ko. zanimive vojnopoš'.ne dopisnice in pit ina. poroci la o iunaštvih in iz-vrstaiii «lužbovan.iih ćastnikov in mo-Ptva. slike odlikovanih, podlih ali invalidnih pripadnikov polka. skupinske ^like vojnili odd°lkov. pohodnih forraa-.avarone). Slike častnikov in praporščakov. polkove bojne in vojaške pesmi, priohcitev vo-jažkih dovtipov. rekov. dobrih vojnih anekdot ter v polku nastalih oziroma vdomatvenih reeenic Ves materiial se do vDorabi vme pošiljatelju nepokvar-jen. Radi tejsra naj vpošiljatelj poatraez-ne komade opiše in opremi s pobiiižni-mi znaki. da se izkliučijo zamenjave. Ako ^e e;ori omrnjeni materijal ali trofeje podarijo. se pprejmejo hvaležno za polkovni muzej. Namemba naj se doda primerno v^akemu predmetu. Računa ee tuđi na dopošiljatev vsakojakecra materija la iz Ča?a mednarodnesja zase-denja Krote in Skadra, katerega se je iKieležii 2. oziroma 4. baon pp. 87. Pozi Iiatve nnj se našlo vi jo na poveljstvo nadomo.-tnecra baona pp. čt. 87 (uredništvo \<»jne spominske knjige) v Celju. Pri S7. pe^po'ku po se iunalko bojevali tuđi Štaierci p;i. 27.. 47. in s+relskegra polka 2<1 Kranjci pr> 17.. lovci 7. in 9. baonn. Primorci pp. 97. in str. p. št. 5., Punnjski črnovoiniki, O^ri 11. in 24. lovskejra baon a. Hrvat je pp. 96.. Morav-ci pp. 99.. Oornje- in Xižieavstriiski strelci, marbkompanije i>p. 89 (Galicija) in offrskesra pn. št. 23., delomn neposredno v \Tctah. deloma v zvezi 87. pp.. ter mnogi drucri v stiku v temi. s rimi»T po zanima ni na cinih svojih ocetov, so-prosrov in sinov se širsi krosri. Vsakdo naj FOflrlujo. nobene?;a ni mo^oce po-{rr^^afi t Snomnite ?e vdov in sirot ju-nakov pri Lipni, Czernelici. na Dober-dobu. pri Lokvici, na hribu Sv. Gabri-i^la. ter pomoči potrebnih invalidov, ki qo dali za varnost va^ih domov svojo zdravje! 7^t\-njmo rudi mi. ki nam je im7ane^Ia voina furija. za one, ki so žitvovali najdra^ocenej^e, kar so imeli! —Čestitke gmriškeara ženstva ^re. Frunii dr. Tav^arievi. V imonu croriske zon^ko podružnice družbe sv. C. in M. čestitamo preblaprorodni srospej Franji dr. Tavčarjevi k uetdesetletnici. Boj? jo obrani se mnosro lrt zdravo in čilo; v diko in ponos jusroslovanskemu žen-stvu! — Predsednica Marija Kopače-v a: tajnica Olsra Z a j e c. — Dr. Boris Zaraik profesor^ na ^«?arrebskem v«enrili$cn. Zasrrebski listi j>oror!aio: Hrvatska vlada se poeraja s profesor jem caricrajske univerze drj^m Borisom Žarni kom. da pre-V7ame stolico za biolojrijo. embrijolo-e:ijo in hi^toloerijo na novi medicinski faioilti. Pokajanja potekajo tako ugrod-no, da bodo v najkrajsem času končana. — Na kr. hrvatsko poštno ravna-lj?»t*-o v Zaffi^ebn. Od naših zacrebškib naročnikov >Slov. Narodac nam priha-j**jo čudne pritožbe. da so že od 28. ja-rtuarja t. I. brez list a. dasi ffa Tni točno vsak dan odpravljamo iz Ljubljane. Stvar je zelo zaisonetna in odločno za-htevamo. da se napravi red in krivce, ki ^o Fi dovolili neslano predpustno šalo, osiro kazrtuje. — •> Glas bena Matica«. Obiskoval-cem jutri^nje^Ti koncerta bo morda prav, če v kratkom označimo glavne mirli prvesa kvarteta. Smetana je v svojem kvartetu >Tz mojega življenja< hotel v to ni h izražari čiUe in duševne lazMoloženja ob veselih in žaloainih do-^odkih svojega življenja. Po lastni iz-jnvl izTpfn -Smetana v T. stavku: nagse-nie mladosti do i^mantifnecra, melanfio-U^imt« in patetićne^a wlos& v irlasbi: — v II. starim: v«eelo mžiranie iivlk- nja a) na deželi, h) v salonu. (Smetana je skoro ćelo svojo mladost preživel v visokih krogih) Posebno karateristič-ni izrazi glasbe v tem, dru^em stavku so: a) Brczobziraa živahnost — ne-brzdano veselje v naravi in v življenju ljudi, b) hrušć in veselo vrvenje ljudij pri kmećki slavnosti na deželi, c) narodni ples — oolka — s strogim ritmom melodije in ojstrimi akcenti, č) melodija, ki posnema troberitanje pošt-neoja roora in izraza veselje do potova-nja po domovini, d) salonski ples 8 fini ini harmonijami in delikatnim sinkopi ranim ritmom e) Umetna plesna slika zaključi II. stavek. — Vsebina ITf. stavka: Ginieno srce išee in izraza lju-hezen, srero. hrepenenie po izvoljeni — ljubljeni, ^ki je pozne.ie postala skladateljeva žciuO.^ Govor dnše v nenavadno cjlobokem čutu in v pretesljivi moči izraza. K sklepu: tiha sreća in notranji mir. — Voililne misli IV. stavka so: Skladatelj spozna vzbujeno narodno sa-mozavest b) izraza ve-elio, da je na§el pravo pot do narodne nnietnosti, č) srecni fflasbeni ttsp'ehi skladatelja. č> v ušesu skladatelja zaieči srrozni, ojstri ton žtiričrtani e v pr^li soslih kot opo-min in naznanilo, đa bo skladatelj osrlu-«il! (h tnti pred grozoto og-lušelosti, ki skladatelju odvzame blaženo srečo slušati in veseliti so nad lepoto svoje in narodne češke gl^ske. e) Mila resig-naeija. Mir in udanost po dolgih bojih prevzanie trudno dušo. Ura življenja n^ha biti. — Smetanov kvartet spada med najvišfe umefnine komorne ^lasbe sveuu — Umri je ^TrgtjLjjf-itelji deške ljudske in me>ean?5e""^ole Družbe sv. Tirila in Metoda g^^nko^ .Kijjg^ej.^ „^BaniKBil je izrednonaaarien in mar-l.!!v U'-teij ter neumorno delaven na na-rudiiem polju. Iztekel si je tem pogledu n^vcnliivih zaslug: za trža-57vo Sloven-etvo. ki bo tožko pogrešalo njegovo marljivo roko. Blag mu spomin. P. v m.! — Posiiemanja vredna oporoka. Uisna posestnica v Hrenovi ulici št. 21, gospa Rirnikova. ki j~ po dolgem hole-hanju nedavno prominula, je med drugim zapustilii v svoii oporoki tuđi, da morajo imeli po njeni smrti celo četrlet-je v^e strr.nke brezplat no stanovanje ter. da se broz posebne^a vzroka nobe-ni ne srne odpovedati. Za ta plemeniti čin jo bodo stranke ohranile gotovo v najlepšem f-iiominu. — Oddaja sena in -lame. Deželno mesto za krciila, oddelek za seno in slamo, ];o oddcnalo v sredo. 13. t. m. seno in slamo v manjJih množinah. V poštev pridejo v prvi vr^ti prosilci. ki imajo že nnkaznice, pa do sndni nišo se dobili nobene suhe knie. Odd?jalo se ho v skladi.šru na doleniskem kolodvoru. — Blapovni v.Torci in vojnopoštni za%*itki so dopusćeni v r»rometu na voj-nopoAtne urade 451, 452 in 460 in ori teh. Razne t*»tvine. Xa Vodnikovem trgn io izginila neki trgorki iz rjostojnske-^a. okraja torbica s svoto 600 K. — Yo-jaškn straža na državnem kolodvoru v Spodnji Siski je zasačila več dečkov in deklic. ki so kradli moko. Ko so otroci za gleda li voiako so bežali kar so mogli. Pri pregledovanju vaffonov se je opazilo, da sta 2 z moko naložena vagona na neki strani vdrta. Ena vreča je bila popolnoma prazna. dnTg;^ do polovice. Na tleh je bilo razstreseno polno moke. — Marijano Pivkovo v Medved-jem Brdu ie vzbudilo po noći ropotanje na podu. Sla je pogledat z Iučjo in opazila 2 ženski, ki sta polnfli z mz^imi živi li dve s seboj prineseni vreći. Piv-kova je skočila v kuhinio in se oboro-žila z burkljami. Tafjas pa sta oni dve ženski že odšli s popodo svinjske moati 10 kg. nekai klnb-^ in nioke, \Teči pa sta pustili z živili napolnjeui na podu. Taiici pa je Pivkova polrazola in ji je žendarmerija še tišti dan vrnila ukradeno blago. — Nekemu posestniku v Mornvi/.jh je bilo ukradeno te dni iz hi-še 6000 K. — V Karaniku bo vdrli neznani taiovi v mlin Frančiške Kržiceve in ukradli 5 vreč moke. — Krrrnarici Mariji Bečaievi. istotf?Ta so neznani tatovi ponoći Tpili pkoli 25 litrov vina in odnesli 3 kokoši in 40 kg krompirja. Cerkliaaska podružnica »S. P. D.^ ima svoj XII. redni ohr-ni zbor dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Štravsu v Cer kn em. Dnevni red: Nagovor načelnika. PorociIo tafnilra. Po-ročilo blagajnika. Nova društvena pravila. Rflznoterosti. K obilni udeležbi sc^. članov. kakor tuđi gg. cenj. gostov vabi odbor. Zahvala. Alojzii ?otlar c. kr. orož-niski stražmojster 1. razreda, ki je 7. t. m. v Gradacu pri Črnomliu slovesno obhajal 501etnico svoje starosti in v po-nedeijek 11. t. m. 301etnico svojega službovanja se najlepše zahvaljuje vsem onim. ki so mu k njegovi slavnosti 6a-stitali ali <=e sla\rnosti udeležili. Izdubila se ie iz Unionske kleti po Frančiškanski ulici do poste zlefta zapestna ura in denarnica s 300 kronami in nekai drobiža. Odda naj se v nalem apravništvu proti dobri nagradi. 655 Izgubljene so bile v soboto pisemske znamke v vrednosti 4^ kron. Pošteni najdi-telj naj jih odda v Sodnijski ulici št. 1, prvo nadstropje. "4- Šf>eh za MI. okrai št. 801 do 1300. Stranke III. okraja prejmejo na nakazila za mast št. 801 do 1300 špeh v torek dne 12. t. m. popoldne na Poljan-ski cesti Št. 15. Določen je tale red: od 2. do pol 3. št. 801 do 925, od pol 3. do 3. št. 926 do 1050, od 3. do pol 4. štev. 1051 do 1175, od pol 4. do 4. štev. 1176 do 1300. Vsaka oseba dobi 1/4 kg. $peh je od ogrskih prašičev in stane 20 kron. -f- 20.000 komadov klavne živine za Conradovo armado. Poslanci iz Tirolske in Predarlske so sli k ministrskemu predsedniku radi zahteve s strani po-veljništva armadne skupine Conrada v. Hotzendorfa, da iraata Tirolska m Predlarska dati za to armado 20.000 komadov klavne živine. Odposlanstvo je prosilo, nai se preskrbi dovoz z dn gc strani in tuđi Ogrska naj se pritc ne k temu dovozu. Govorilo M Ji t! stran 4. * »:fLOVn\":;i ::"~T)\ dii I iv:iKUi,a IDl^s. £■» šlev o ■evzdrfljivib razmerah prt rdtvirir*- Bju vina. -|- Romunfja ima kraha taao ie do 15. februvarja. Iz Crnovic poroćajo. da je Romunija tako izčrpana, da bo imela kruha kvećjtmu se do 15. iebruvarja. kaj bo potem, tega ne ve n >ben Jovek. Navaja se, da manjka v Molđavi do pri-bodnje letve žita. S5.000 vagonov. Na rusko pomoć se ni zanašati, pa tuđi ▼sak dovoz je skoro nemogoč zbog $e-feniih lelezniških razmer. t Ćndaa razdaUUv slađkorja m peUoleja oa Notranjskem. Piiejo nam: Verodostojne vesti zatrjujejo, da se cniianje siadkorne kvote od %k na V« kilograma ne bo izvršilo. Navzlic temu pa se na Notranjskem postopa, kakor da bi bilo že izrečeno in izvršeno. Vsa aiesta in trgi prejemajo sladkor po %k kilograma na listek, le po deželi nam aiora županstvo vsled glavarstvenega ukaza nakazati le po 60 dkg na osebo ki en mesec, 2eleti bi bilo in priporoč-Ijivo, da bi se okrajna glavarstva malo bolj zanimala za svoje ljudstvo in ni-tervenirala pri centrali v Ljubljani za nakazilo večje množine. Ista krivica se fodi našim občinam radi petroleja. Za mesec oktober smo prejeli v naši občf-ni ćela Z soda, t j. 245 kg za 555 dmžin In priđe po računu na eno družino po % kg, druge polovice večjih posestnf-kov na Vi kg. Za mesec november so nam določeno množino 3 sodov anulira-!i. za december se sploh nobena duša ne zmeni, tako je prizadeti posestnik brez petroleja že mesece v temi pri svojem delu in polnem hlevu živine. Je li to pravično? — Občanl Promet novih vlakov u kranjskih progah. Urađno se razglaša: Z dnem 11. fe-hruvarja stavi jo se proti vsakočasnemu preklicu v promet sledeči osebm vlaki: Proga Jeseni ce - Ljubljana: Vlak št. 1712 Ljubljana odhaja ob 6. uri 57 minut donoldne. Jesenice dohod 930 dopoldne; vlak št. 1711 Jesenice odhod 8*22 z večer; Li ubijana dohod 10*46 zve-čer. Proga Ljubljana - Kamnik: Vjak št. 2151 Ljubljana, odhod 7-48 dopoldne. Kamnik dohod 9*02 dopoldne: vlak 5. 2158 Kamnik odhod 5*05 popd« đne, Ljubljana dohod 6*26 popoldne. Proga Ljubljana - Bubnjar-cf: Vlak št. 2213 Ljubljana odhod 6-00 dopoldne, Bubnjarci dohod 116 popoldne; vlak št 2218 Bubnjarci odhod 3-50 popoldne, Ljubljana dohod 9-03 »večer. Proga Grosuplie - Kočevje: Vlak št 2313 Orosuplje odhod 9-10 dopoldne, Kočevje dohod 11-11 dopoldne; vlak št. 2318 Kočevje odhod 556 popoldne. Grosuplje dohod 7*45 zvečer. Pro*a Kranj - Tržič: Vlak St. 2560 Trftč odhod 7-20 dopoldne, Krani dohod 8*06 donoldne: vlak St 2551 Krani odhod 8-30 dopoldne, Tržič do-bod 9-27 dopoldne; vlak 5t. 2558 Tržič odhod 630 zvečer. Krani dohod 7*19 zvečer; vlak 2559 Kranj odhod 10-00 i večer. Tržič dohod 10-55 zvečer. Nasprotno izostanefo na proft Kranj - Tržič dosedanji vlaki J562 in 2571. Prosveta. — VoJnoTfc t Oslek«. Veliko slavjc i* doživcl Osjek. Prilel je Vojnović. Osje-Šk\ Hrvttje in Srbi so ga svečano sprejeli *n mu priredili ovacije, kakršnifa še ni bilo v Osjeku. Pot v Osjek Je bila «a pesnika pravi triumf. V fledališču, kjer so predstavljali dve sliki »Trilogije«, je pozdravu1 pes-nika veliki župan baron A d amo vi ć In n njim drugi govomiki. Vsi govori so bili pre-veti proslave pesnika In Ideje Jugoslovan-skega ujedini en Ja. Na komersu v restavra-dji >Royai« so peli hrvatske, srbskc in slovenske pesml. Slavila se je spasonosna klela ujedinjenja JujosIotmiov ob tporrtl-nlh na trpljenje, katero Je prestal pesnlk-m učenik. — »ZesskJ Svfftt«. Primili smo februarski (2. broj II. godišta) »2ensko* Svijeta«, mjesečnika za kulturne, socijalne i političke interese Jugoslavenskih fena. Sto ra itdaje i uredjuje Zofka Kveder Demetrović, s ovim sadržajem: Nikias: Pad za narodno Jedinstvo. — Jelka PeriČ: Žena f politika. — Ksaver Me§ko: Narodni motivi. — Vinka Bulić: O sposobnostima žene. — Marila Palavrsić-Castelhuber: Uzgoj srca. — Rl-kard Katalinić-Jeretov: Surstjm corđa! — Mira Velikovecka: Z'mnja sonata. — Bozo Lorrić: Čudo. — Zorka Sime Lazića: Kuda Ste nagli?! — T. S. Bodin: Vojničko pismo. — Maksim Dvorski: Na«e žene. — !. R. Oa-zvoda: Tko dolazi u naSa sela. — Dr. Ojuro Ba*arfček: Iz očevih bilježaVa. — 5. K.: Nekoliko nečuvenih rije«. — A. M-tć: Lirika a ratu. — Vera Tkalec: PHeČ hrvatskim maikamau — Zorka Kasner: Žensko pitanje u Srbiji. — Naša ženska društva: Organizacija i zadaće ženskoga rađa a ratu. (Dr. Julka CTilaDec-Ojorjrfević): Zarod s^. N!ko-laia v Trtta (Mtri'a SkrinJarV. — Mndr* riječi — BiIJe?Ve. Ondlinl« pretolatt itnatl K 20.—. pojedini bmj 2 K. Narudžba lalhi se na urednicu a Zagrebu, Pantovčak 1/b. — Ceflrt m^sečrl* »tansltf Ofctor« pH^bči ▼ svoH dma:i leto^nji IterlHd. kl iziđe oWok 20 fehniarja, Ks. M © I k o ▼ o sliko »Mater dolorou«, kl k> le plsatcli posebe naoisil sa ta Bst Prero4 !e esk'^et urednfk 5trakatt- Mefko opfsujt svije f-^oUcvj^ T9 ča^a svoteca proftnan-stva. zavrri o ^nl. kl bi fr»nra1a biH mati na* v«ch tn o-i^^»a do zaključka, da «!*-govo gorfe fz-^ftia ▼ prlmerl s trelj^reni in bol^stlo or- s*a^e rr*a*rrice, ki te nedavno teza s tr«?o^o rrVo T>"in*»oo kron TTOvizHe ne-:e-mu tovarniskemu urad-iku. Pri zabušavanju Schuberta se je doznalo, da Je hotel Hoffmann izsilitl od njega pol mIHlona kron. 2l!etn1 vojni milijonar rtoffmann ima sedaj premoženja 2X» milifona kron in posestvo, vredno en milijon. Pred izbruhom vojne Je bil nčenec pri nekem trgovcu t, usnjem. * Pismo blvle carice Aleksandra. »Ganlo!s« je ob!avil pismo, W ga Je pisala blvSa rj^ka carica Aleksandra iz prognan-stva prijateljici na Trancoskem. Pf^mo, ki je §?o skozl bol!5eviško cenzuro, opisuje stanje carskih vjetnikov v SIMriJi. Do^odki so najtefje zadtli carja Nikolaja. Tzjubil Je svojo nekdanjo bistrost in je posta! popol-noma apatićen Da bi pr!5el 5e na prestol, se mu niti ne sanja veČ Njezova edina želja Je, bftl na varrem in v miru. Car je od-ložil pn?Vovni?ko uniformo, ki jo Je smel nositi in hodi v navadni civilni nosi. Pisma pi5« samo Je materi, ki je v ApcjevCu. Carica se je pa že privadUa novemu življenju In se Je čisto vdala v usodo. Carica govori rudi o seuanjlh ruskih homatiiah izr upa, da bodo remeni prognanstva, kakor hitro bo utihnila bojna tromba. * . Najveći! vofn] bajfkač Je Hlnden-burg ta ttga hi bHo treba obotlti.c (Vzklik nem?ke^a izralca Steilava v Celovcu.) Nem*ki igralec Steilau v Celovcu ie v Sil-vestrovl noči v poznl uri v nekem privat-nem pogovoru vzkliknil: »Največjl voinl hujsVač je Hlndcnburp: in tejca bi bilo treba obesiti.* DotiJni j^osood, s katerim je govo-ril. Je bil neki finan£ni uradnik. Ta je o đo-godku takoj obvestil svoje nemSko - nadlo-nalne prijatelje, kl so to vest hitro razšir-jali po mesta. Dre 25. januarja so prine*=te celovSkc »Freie Stlmmen« notico. da je bil Steilau radi svoje Izjave © Hindenburgu v nekem hotelu pozvan na ndeovor In na ob-Čutljir način preten. Oni razliučeni prist-ni Nemec kl Je Steilava pretepel. Je hil vi?ii magistratni komisar dr. NovaV. »Trefe Stimmen so nato huj^kale proti Stcffau, da. ako ga ^ledali^kl ravnatelj tako' n« odmi^tf. ni t>nf?2e občln^tvo samo svo|o pravico. Steilau Je nato izjavil v rseh lokalnih II-stih, da je izgovori! one besed? nepremi-Sljeno m brez v^akega hudohnega namena, da ffh ob?alnie in se opravičufe. Tuđi gle-dali^ki ravnatelj Je hotel to zadevo *v časo-pl^ju Javno poravnati. Nato se Je pač mislilo, da Je stvar poravnana in 6» «e počt^l pozabl. Dne 30 funuarja Je Steilau znpet na^tonll v gled^li^čti. Vse Je bilo n*r>et* tn v «olah so dl^ak^m preooved^fi ohi^k rle-da!i?ča za ta večer. »Freie Stlmmen« do-rofafo o pred-tavi: Prlčakoval «e Je de-daliRki fkandJii nb topetnem n^«tnrro rmt-retneflra i«rralca Steflat?a. VaUl k!'"S »«vttf izjavi in pro?TiH z» oprr^fnle s %t**n\ I-^e-rtnvane*a ttnica In kljub mvnf fffart rff-dati^eta ravnatelja, -^o «^Mf «ffoM km»f. da to *e ni nr^vo zarinffenf^ fn te^aJafl mnenie. da frrulec kl »e pf^^^CTe kal t»-k^^a reCI n ni*em narrKt«em fiemfn. fe z% V5e1"» nemor^C nn im»w»*v.m«i irf«»ak ć* č'«t^ df»'^a^»*W- H-krSneta smo %? htf|. \>Cf€ Itevlio mb^ ljudi Je porđ^nvflo ntrca. ko ft p«^fn»HI. f naraviMHit IrH^'alnff*« *i**v*+nu. fc»ftif »^n sn te pff^-Ti^fle tuđi Ifev+rn« ^M#fa %m to«t)«, mtć nflm! po«*hnf> nefc* 6*m% * V>-f*h ▼ «trtm«tvii ^rfrf^v. To. kat fe dl 1iM«fi^ H o«r nhtte^f^fin «ff»»«HlH te*^.« — FMmati m^rirno. dt le 9 tem •*r**!l**ii c^i-nr^H traglVomtdifa kar nattreCMfit m- Mln'ena. Prtitinit t Jmtf JftftT. QtMriM4 K. ssImevBhN tO9 K> Darila. Za tfakovai ***** »IKMBovtae« Je aa- brala vesela družfca v KranjM 43 kroa. Hvata lepal ifiisaoTtai I« darovala rodbina c kr. poitatga luMtruJofia Vrtove« la IC saesto veaoa na kraio gosp- Avgusu Stamcerja. brćaa hvala 1 OarLo. Oospod Traa Počkaj, lastnik Kino - 14eaia. je podaiil im osUpele U«b-iMoske vojake Mi K Umnim. Uoepod Tom*i Biaili, to-attUucor in poeesinik d&rovai je a« •Lroevu«* uveu8ci sa revno šoUko mia-Uioo zoet^ek ouO K. Za dr. Krefcov iposienlli so darovale begunke s Primorskcga. sedaj v OUersdor-fu na Nižje - Avstrijsivem, 9 K, in sicer: PrančiSka Terligoj 5 K. Frančiška Vižin 2 kronl in Ana Cei 2 K. Blagim darovalkam iskrena hvala! Dariu. (jospod odvetnik dr. Anton švigelj in z ;spod veletrgovec Josip Zidar sta p< 1 niia iz neke vrnjene provizije 100 kron aprovizačnemu zakladu za prehrano najubožnejSlh slojev. — Gospa in-ženirja soproga Marija Turniek Je darovala 20 kron za tnestne ubožee. D!jaškl kobinjl v Celja sta darovala gospo Ja: Josip Ćcrnelc 70 K in J. Janežič 40 K sku?a] 140 K, o prllikl poroke gospice Mirni Jane Vi iz Bizeljskega z gosp. Josipom Cerrolč. trgovcem iz Sv. Petra pod Svetimi gorami. Iskrena hvala v imenu uCeče se mladine! 2iveli posnemalci! Za gi ;Ul« begunce: Gosp. Fran stru-kelj. trgovec v Grahovem ob Baci, Je da-roval za male begunske otroke 50 K. — Qosp. Ignacii Obrstar. stanujoč v Mozellu na Doleniskem,, je posla! PosredovalnicI za goriške begunce 1^ K 77 vin., prispevek on-dotneea prebivalstva v pomoč najpotreb-nejSim ob novem letu. — Blažim gg. daro-valcem izreka Posredovalnica iskreno hvalo. DrnžM sv. Clrila In Meijda Je poslala gdč. I. Zupančič iz Smarja pri JelSah 58 K 20 v nabranih v nabiralniku i. s. v gostilni Ferltnc K 51.—. v gostilni HabUn K 7.20. — Ob odhodnici Iz laškega bojiSča nabral je za C. M D. g. poročnik Lujo Cančer K 130— — Moška C. M. podružnica v Mariboru Je nakazala iz nabiralnlka v Narodn. domu K 5.— in K 41. 49 in narodneca davka za mesec prosinec K 27.50. — Ob priliki begunske poroke «. Ivo Pahorja z g. Fančj roj. Murovec nabralo se je v veseli družbi v Medvodah K 50.—. O. Fran Onrnik Iz Ra-keka je no«:!al K 5.1™ nabranih na dražhi za 1 komad nosehne vrste vojnih paoimsk. — V ve^^Ii družbi je rabral g. Franc Bogataj iz 2cWuIVnv za Družbo K 40.—. — Moš'-a C M. podružnica v KrS^em ie na-karala K 6*> — irt s. oh nrarnovaniu bla^aj-niVnve raroke nabrano K 40.—, ra ž*»nito-\a"?u njegovo k\u?i \n'e se ie naV^ K 25 — in g P Ci-a-'pva 1 V 7.1 HoS?-V jrnfha. - OrriTie ^*-j Adim Kin^iu v ?t T'-iu ob I 2. ie nab^alo za C. M. T> K ]4—, — O Ivanka Jnrca, hotMl'-Va v Po-stn'H !c daTivaTa V «.— mesto venra na Vr«rto r«xa' Tn^i Vidi Paternostrovi. Hvala1 Prostovoljnl prispevkl za vdovskl In «iro- tlnskJ sklad c. kr. čroovoj. okraj. poveljstva *t 27 t Ljubljani. Glasom poroSHa upravneza odbora so dospeli temu skladu sledeči denarni prl-spevki v mesecu Januarju 1918: XXI. Izkaz: Franc Kutin, trgovec, Postojna, 20 K; Josip SvetelSek, domobran, ev. oficijal, Litija, 550 K; Davorin RovSek. fotograf, Ljubljana, 10 K; Franc Ksav. AŽman, Javomik, 40 K: A. Busic, stotnik, 50 K: dr. Josip Tičar, vlSji zdravnik, 40 K: zbirka ob. urada Gradac, 8 K; Franc 5a!er, fin. straže resplci-jent Metlika. 2 K; Oton Seydl„ zobotehnik, Ljubljana, 2«0 kron. Kranjsko deielno drnltvo c kr. avstrff- skega zaklada za vojaške vdove In sirote ter za varstvo otrok tn oskrbo mladine v Ljubljani. DruStvu so nadalje pristopile nasled-n|e osebe, druStva, korporacije in tvrdke kot udje: 1. Kot »n stanovnik i« z enkrat-nim 7neskom po 500 kron: Franc Garzarol- 11 pl. Thumlack, občlnski predstojnik, Se-nožeče; dr. Viktor Gregorič, okrožni zdrav-nik. Ilirska Bistrica; Maks Fischer. graščak v Ilirski Bistrici: Anton žniđaršifi, tovarnar. Ilirska Bistrica: Rudolf ValenčiČ, tovarnar. Trnovo; Alojzti Urbančič, posestnik parnih žag, Bač; Krnetljsko drufctvo v Vipavi. 2. Kot »utemeljitelji« z enkrat-nim zneskom po 200 K: Ivan Zelen. Seno-žeče 187: Anton SuSa. Senožeče 165: Leon-hard del Linz, Razdrto 16; Roza Arko, Senožeče 175- Ludvlk Mlchleli, Razdrto 41; Franc Dekleva, Gornje Ležeče 24; Anton!Ja Garzamlli pl Thumlack, Razdrto 63: Hin-ko Suša, Senožeče 159: Ivan Franetič, Do-lenja v»$ 15; Jožef Meden. Senožeče 54; Maks Dekleva. »ritof 1; Ivanka Debevc, Slavinle 13; Jožefa KrebelJ, Sajevče 10; Franc SuSa, Senožeče 159; Marija Zelen, SenofeČe 62: Anton Posega. Strane 11; Karei Premru, Veliko Ubeljsko 42; Jožef Klauta, Lan dol .19: Peter del Unz. HruSuje 23; Ivan SantelJ. Gorice 16; Anton Ferkat Rakullk 10: Marija CcJ. SmihelJ .10: Karla DuJnik. Hrcnovicc 56: Franc Novak. Britof 13; Filip KavčiČ, Rardrto: Ivan Premerl, Strane 13; Ivan Obreta. Oornie LežeČe 17; Vidic IgnacIJ, PetcHnJe 60: Adolf Jurca, Po-stojna 79: Vladimir Oerflna« St. Peter 57; Pcter Kralffher, Hra*2e 11; Franc Avcln, Tmfe 3«: Franc Dekleva. Slavina 66; Krl-stan Kinalc, Prestranek R; Anton Križaj, Orehek 29; Pavel Renko, Nadanjeseto 34; Anton Srebot* Oomja Korana 63; Teodor Dekleva. Postotna 124: Jakob Morel, Hra-Wt 7: Alotfl! Konal. Studeno TO; Jikob Va-lenčIC, Nadanjeselo 33; Matfia Zafred. St. Peter 56; Ivan Stefin. Zalog 27: Alolstj Re-bec. ftadnhova vas 39; Jožef Ambro?IČ, Nadanjeselo 35: Ivan Salone. Stara vas 15; Tranc Serer, Potfojni 78; Franc Otržlna, Vfltvi otok 10: Anton Berne. Selce «1; Ma-tf}a Amhroflč, Nova S««c* 24: Franc Samta, VolCJe 11: Leo#old Oolftn. OomJa Ko-lant 09: Ivan ICranfc Cennn 12; Leo*x>ld DeMera, flujt 1; Jo«ef Medica, St. Peter 76: Ant^niia 5«nli, A mri I e 7: Marifa lom-*Mr. Lože 21; Ff*n^*a Sem#iii£. Podra^a •1: fva« ?>re«#M. Podlmi 7i>: Ivan Med, Vffj^vt: Tvm Kf^n«, Or*đM* W; Anton Ur$R!, ^t. Vrđ 3: »n«t«na S~nwfrVen. Vf»>t-▼« fM: Ort^or Tr*r*w. PMVm» st: ffri-Itfr^« p-+mrv, ff Vid 10«? FftftC Na»*^'?r»!. l*A-ff»r** m» ^-t-fr**^ Pifir ^fi*ani; Karol Kobi. lesnl trgovec v Ljubljani: Alojzii DomicelJ, §t. Peter-Zagorje (z zneskom .300 kron). 3. Kot »prispevajoči ćlani: Anton Skala, nadučitelj v Vipavi; Ivan Kmet, župnik. Vojsko; dr. Lovrenc Tretter, c. kr. gimn. ravnatelj, Ljubljana; Franc Sajovic, trgovec, Med vode; Karol Hltde, trgovec, Sneberje 42; Jakob Dimnik, občinski predstojnik. Marija Devica v Polju 7; Franc Petrovčič, posestnik, Borovnica 84; Franc MajdiČ, c. kr. živinozdravnik, Loga-tec; Leopoldina Pelhan, 2ire; Katarina Kopše, 2ire 4: Frančiška Starman, Stara vas (obč. Žire); Milan Wacha, mag. pharm. lekarnar, Metlika; Ivan Trampuš, trgovec, Metlika; Otmar Šturm. trgovec, Metlika; Ivan Hutter, c kr okraini sodnik in sodni predstojnik. Metlika: Jožef Fleischmann, vod ?a mestne župni je Metlika: občinski uradi: Lož, Crni Vrh. Cerknice. $poda>ii Logatec, Hotederšica. Čekovnik in Blokc (d. Nova vas pri Rakeku): Ivan Zakotnik, občin?1'! predstojnik. Gornja Šiška (s zneskom 20 kron) Darovali so društvu: en-kratni znesek po 2Um kr o n: Kranjska hranilnica v Ljubljani in upravni svet delniske družbe Stahhverke VVeissen-fels v Beli peći. Enkratni znesek po KM3 kron: Leopold Cehovin, Mahniče 11; r-'ranc Volk. Slap 108; Leopold Terćelj, posestnik, Erzelj 1; Jakob Novak, Dolenje Vrenie 26; Ivan Papež, nadporočnik pri c. kr. črnovojniškem pclku št. 155; Rafae! Prernru, posestnik. Vipava; Anton Zadnik, Senožeče 17^; Antonija Zelko, Ribnica; Ivan Jurca. Gorenje 5 Ivan Kastelic, Gornja Košana 66: Jožef Benigar, Nova Sušica 26: Ivan Penko, Palčje 29: Marija Pe-telin, St. Peter 23; Marija Sever, Pred-iama 2; Matiia Fatur, posestnik, Knežak 85; dr. Alojzij 2nidarčič, c. kr. notar. II. Bistrica; Anton Tomšič, posestnik, Bač; Andrej Urbančič, posestnik, Knežak 68; Ivan Mesesnel, posestnik, Vipava 48; Anton Vičič, posestnik, ZareČica 4. E n k r a t-ni znesek po 50 kron: šolsko vodstvo Bukovice: nadporočnik Kobi, vojna pošta 279: Anton Hočevar. Ljubljana (hotel -»Union«: »Slovensko katoliško izobraže-valno društvo Dolenia vas pri Ribnici; Ivan Pangerc, Manče: Anton Zarnik. de-želni Živinozdravnik. Trnovo: Leopold Dekleva. občinski predstojnik, Britof: Stana dr. Sturmova, St Peter na Krasu; Mihael Ce-pirlo. Kal 11; Jakob Cergolj, Suhorje 21; Ivan Nadoh, Ostrožno brdo 43; Jožef Volk, Suhorje 27; Jožef Lovrenčič, posestnik, Harije 10; Jožef Sterle, posestnik, Koritnice; Andrej Samsa, posestnik, Spodnji Ze-mon 50; Antonija Stembergcr, mesarica. Trnovo; Alojzij Stadler, Zarečje; Anton Boštjančič, posestnik. Harije 44; Franc Renko, posestnik, IHrska Bistrica 134; Anton BoStjančič, posestnik, Marije 16; Ivan Volk, posestnik. Zarečica 5; Anton Volk, posestnik. Velika Bukovca 2; Aleksander špilar, posestnik. Koseze: — enkratni znesek po 40K: Solsko vodstvo Prim-skovo; Mihael Prosen, posestnik. Vrbica; Ana Vičič, posestnica. Ilirska Bistrica 71; Fani ValenČIČ, zasebnica, Trnovo; Frančl-ška Habjan, mesarica, St. Peter na Krasu; — enkratni znesek po 20 K: Solsko vodstvo BušeČa vas; Margareta Penko, posestnica, Par je 20; Anton štefančič, posestnik, Jablanlce 17; Franc Brožič, posestnik, Vrbica 3. — Nadalje so darovala šolska vodstva: Cemše-nik 101 K, Toplice pri Zagorju 170 K 20 v, St. Rupert 106 K 31 vin., Leskovec pri Kr-Skem 93 K 50 vin.. Raka 81 K 62 vin., Polš-nlk 70 K 55 vin., Sv. Trojica pri Dobu 69 K 22 vin., MImapeč 51 K 82 vin., Breznice, p. 2irovnica, 38 K 17 vin.; Sava, juž. kol., 38 K; Dole 37 vin. 30 vin.t St. JuriJ pod Kumom 32 K .10 vin.: Sv. Križ pri Koštanjevi-ci 23 K; Svibno 21 K 40 vin.: Kal pri Št. Janžu 20 K 40 vin.: Zameško pri Raki 28 K 36 vin.; BoStanJ ob Savi 19 K 84 vin.: vodstvo deSke in dekliške ljudske Sole v Ko-čevju 19 K 50 vin; Smarjeta 18 K; Veliki Podlog 17 K: Vel. LaSče 16 K: Orehovice pri St. Jcrneju 15 K 70 vin.; Hohenegg pri Kočevju 13 K 40 vin.; Lienfeld pri Kočevju 13 K 22 vin.; Ccrklje 10 K 57 vin.; Brusnice 10 K; Gattenitz, okraj Kočevje 10 K: Telce 9 K 40 vin.; Catež ob Savi 7 K 40 vin.: Tr-fAZ pri Mokrorrojfu 7 K; vodstvo deVH^k© IJud^Ve sole v Kočevju 6 K 90 vin.; Stranle ori Kamnlku 5 K; Bučka 6 K: Dobovec pri TrbovUah 15 K: Žažar ori Vrhnikl 6 K 76 vin.; Novi kot 5 K; c. kr. rudniSko ravnateljstvo v IdMJi 130 K; c. kr. okrajno gla-varstvo, Ljubllana. 405 K 21 vin.; c. kr. policijsko ravnatellstvo. Ljubi i an a, 343 K S5 vin.: c. Itr: deželni iolsVI svet. Ljubljana. 249 K 68 vin.; c. kr. davčni urad, ^rdo, 5% kron 69 vin.: c. kr. dr/. realna, Td-lia, 115 Icr^n: c. Irr. davifni urađ. Kamnlk. 10f» K 1« vi^ : c. Vr. o'-^aina »n^ni?^, V?'*if» ^r^'-a. 212 Irrn*!: furfn^^rvo Srtro?e^p 51 K i** vin.: «*> r: r ' - ^ r^i-a r-'Mia. P?b-fca. *7 ¥.• v!n.; C kr. oV^a'^a sod^ifa, Mokronoja:. 34 Jffoa; e. kr. okra]na sodnlja. KostanJevicm, 33 K; c. kr. dr/. gimnazija, Nov^ mesto, 3i kron 20 vin.; Anton Debevc, Uoče 82, 30 K; c. kr. okrajna sodnija, Crnomelj, 29 K 19 v; upravništvo »Slov. Naroda«, »Ljublj. Zvona «in »Slov. Doma« v Ljubljani, 28 K 50 v; c. kr. okrajna sodnija, Rateče, 21 K 59 vin.; c. kr. okrajna sodnija, Kočevje, 25 K; Jožet Tomšič, posestnik, Podstenje 6, 25 K; Jožef Prime, posestnik, Velka Bukovica 27, 25 K; c. kr. okrajna sodnija, Žužemperk, 22 kron; Antoniji. Margon, Trnje,, 15 K; c. kr. okrajna sodnija. Postojna, 14 K: Ciril Uršič, ilirska Bistrica, 10 K; c. kr. okrajna sodnija. Metlika. 9 K: c. kr. okrajna sodniia, Trebnje. b K 75 vin.; Štcfan Jenko, župni vikar, Podcrraje. 5 K; Jožet Tekavčič, c. kr. okrajni sodnik. Mokronog. 4 K; baronica Beatrix Gagern - Auerspcrg, Mokrice, 2 K. « • * Uprav?!ištvu na^ih listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: L PoČ iz Pulja 2 K, mesečni prispevek, Avg. Tominc. prapor^eak, Globoko pri Brežicah 10 K, zbirka, Vidmar Tonka iz Li*utomera 17 K. £a. Ela Guštin iz Metlike 5 K. v spoinin pokojne^a očeta, narodna citalnica v Ptuju 200 K, iz za-bavneira večera v >Narodnem don:u< v Ptuiu dne '2 svečana letos. dijaki A. B. 5 l£, sa. Marija Cvančarova, tu 10 K, n;i čast sponiinu $r. Fr Kalmusa in dr, Brence, tu 12 K. Skupaj 261 K. Za »dr. Krekov spomenik«: Krist« jan Bandaž in France Klrali iz boiišča 10 K. dr. Goričan iz Slov. Bistrice 90 K, zbrala vesela družba v gosti Ini Gunčar na Gor. Bistrici, narodna čitalnica ▼ Ptuju 152 K. iz zabavne^a večera v >Narodnem domu« v Ptuiu dne 2. svečana letos Leopold Oberdank, Adeldorf pri Pvhri na Nižieavstrrjskem 36 K. zbrali begunci iz Šempasa, PrvaČine in Dornbersa (14 besruncev), dr. Brence, tu 10 K, podčastniki garniz. bolni5nico-podružnice peh. voiašnice tu 140 K, zbrali povodom odhodnice rač. podčast. ^. Jeraia v gosti Ini g. Jc'siha in slovenski ter hrvatski fantjn neke pehotnebrigade na vzhodnem hojišče 30 K, zbrali ob priliki dekoriranja in povišanja ne-katerih tovarišev. Skupnj 468 K. Za »slovenske invalide«: Dr. Aloj-zij Kraut, odvetnik v Kamniku 40 K iz kazenske poravnave Jan. Lrevec ca. Al. Podobnik. Za ^Slovensko Matico«: Narodna čitalnica v Ptuju 100 K, iz zabavnesrn večera v >Narodnem domu« v Ptuju dne 2. svečana leto-. France Herman iz Novesra mesta 198 K, 44 K in >Neimo-novcni< 210 K Skupaj 354 K Za »oslenele slovenske vojake 87. pešpolka«: Narodna čitalnica r Ptuju 208 K 80 v. iz zabavneera večera v >Xarodnem domiK v Ptuju dne 2. svečana letos Za »oslepele slovenske vojake v OdiHenheimu v Gradcu«: Valentin Ur-bančič v Ljubljani 25 K, mesto venca na OTob SAOJeera stare^a prijatelja 1d fflr-daliskepca tovariša ff. Avffusta Stani-carja. Za >fforiške be^unce«: Valentin LTrbančic v Ljubljani 25 K, mepto "\enr-* na sn'ob svojesra ptaregca prijatelja in *?ledališkejxa tovariša pr. Avgusta Štanv carja. Srčna hvala? Umrli so v Liubliani: Dne 7. februar ja: Fran Česark. za-sehnik. 86 let, Selenburgova ulica 1. — Marija Bezlai, hci Črkostavca, 5 me^e- 1 cev, Slovenska cesta 279. I Dne 8. febbruarja: Ivar* Smrek^r. I postresček. 61 let. Radeckega cesta '20. Dne 9. februar ja: Valeriia Dober- I let, narednikova hci, 4 leta. Kavskova cesta 139. — Marjan Besednik, band,?5i-stov sin. 3 mesece. Resljeva cesta 12. — Sestra Marija Ana Bereant, usmiljenkp. 35 let, Radeckegja cesta 9. ' Dne 10. februarja: Zofija Breznik, žena umirovljenejs:a sodne^a sluge, 51 let. Tabor 5. V deželni bolniSnlcI: Dne 4. februarja: Josipina Mozeti?. delavka. 46 let. i Dne 5. februarja: Avgustin Stam-car. uradnik banke >S1avije<, 60 let. — Valentin Florjančič. delavčev sin, 8 dni. Llstnlca uprnunlftpa. Našim naročnikom v Zagrebu. »Slovenski Narod« se odpravlja točno vsak dan v Zagreb. Nekdo si je moral dovoliti kaz-niivo zadržavanie lista našim naročniknm. Nazaj ni prišel niti en broj lista. Vse pošil.iatve lista moraio nskte ležati. Na^i naročniki naj takoi tuđi na ondotnl pošti zahtevajo list. Izđajatefj !n odgovorni urednik: ■ Vateniin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Povišanje narGcnine za „Slovenski ?l?rod' s 1. ianuarjem 1913. Po pošti V2!]a: celoletno. , . . K 36'— 1 Jetno.....18*— štetno . f . . „ 9*— mesečno . . . . » 3* — Za Hemiiso K 40. Za vie đruie cSefele K 48 — V Ljubljani ve!!^: celoletno. . . . K 32-— '^letno . . . . „ 16 — V4letno . . . . « 8 — na mesec . . . „ 2 70 Položnice so nreieli vsi naročniki in prosimo, da se :ih poslužifi pravočasno ćr Vm ^o§ir?n;e ne restafie- M"?P.ixni!tc se iioće l.st ustavil v sre^ ?.3. j:nua Po^amezue šev.Ike s*a e*o 14 vinar i Upravništvo »Slov. Nargd« 43 Ste*. »SLOVENSKI NAROD*, dne U. febnuija 1918. Stran 5. Poslano.*) K notici priobćeni ▼ K^Iovenakeai Karouu* z dne 26. januari* 1918. pri-pomnim sledeče: Očita b*» mi rarpdnoat 0 prodajo kruha t mojej trgovini, in s* mi j* na lasi tepa Tielo koncesijo za en me- na kar aoin pa primoran >1avnemu iiLstvu poiaFnitL da ge mi dola kri-a. V dnevih^ ko nisem mofrol rlavne-— j obćinstvu nađosmo iKi.^treri 5 krugom. «0 mi ie prioeUaJo manišo množi- no mokf» kot* pa tk> narast, da jf# bilo ' vate* ta«a maal knJaa. ta «um •*> «M ratromluro, in d* to ni bila atoia. kriv-da, j« tmđft iaaao D* fautk* te fluliiam 80 raruni in nakazila moke vsakomur um ogled. Kakor hitro mi bo aoToHom* awf» obrt zopet nadaljevati se bod^m potru-dil slavno oV-instvo. kakor do^odaj naj-vljudnejp post reći, seveda će mi le hode ladosiiu- moke nakazine. \ Ljubljana, Stari tr«. | H. ZAT.AR. I 62« TJ »8/17-17 1 iM m mmn a«! C. kr afcraja* aiaWi ▼ UH« > rasnravlfafo danw t utrrsofciMHiti tr- iavnejri pfmvdništva opravitelja, Poara Jereba, Obdolžema Aa4aa4|a Ajmri je kriva pre^tortka draženja po paragrafu 20. ja- nnaiia cea. nar. z dne 24. marca 1917, at 131 4. a. atoriaaeira a tem, da i* dno 16. |m*Ua 191? t Lokah Urabljaje iz-roatae laiaiuiu novarodeno no voinem stanjki prodala Mariji Zaic 20 1 ruma po 10 K 4 L ki *a ie sama kuoila po 4 K 80 ▼ A 1 u a tem aahtorala sa potreb- ščino očitno čezmerno ceno in se obsodi po $ 20/1 nav. naredbe z uporabo § 261 kaz. zak. v 300 K denarne elobe za slu- čaj neizterijivosti v 4 teđne zapora ta po § 389 kas. pr. r. da povrne kaaen&k* »troske. Ta sodba ao bo po f 45. nav. naredbe po pravomoćnosti objavila en-krat v >61ov. Narodne, na obdolžcnkine etroške. . C. kr. okraja* aadišče v I*ti& | dne 28. decembra 1917. __________ llagoli& ftraiba «▼. CiriU ta Mttoda nazitama tužno veat, dl I« fO*CHXJ Vinko Engelman dr« i teši dcakl li od »kl in tneičansVt *o!J v Trst« v alaiaovaa.« prideljeni c kr. v<*daUki u-itjlj po doljpi, mučni boleznl v Gospodu uspal. Mnogoletnemu izbomcniti učitelju, vztrainemu in pleme« ■itcn» ajrodnemu delavo: ćasten in trajen spomin! V LJUBU ANI dne 11. februarja 19! S. «68 Vfkforffa Bndmsa rof. lad^iker, -*m»«n> v tvojem fn v tmen-j svojih otrok Engona, Marj in Melite Radm^n, da je a|«n iskreno Ijnb jeni, nepozabni seprog. ozir. naiSkib-nejši oit, tast, stari oce, brat svak in stric, gospod JOSIP RUDMM trvoTee !■ posestalk Št\t %. febraarfa 1918, v 76. letu i/dihnfl s\ojo bfago đu?o. Pogreb se bo vrSil dne 10. tebruarja 1918, ob 2. uri popeldne na pokopaliS^e v Ctrklje. S%ete maše zadušnice se bod© darovale v \*e^ cerk\*ah. KR^KAA'AS, dne S. februara 191$. 666 Tužnih src narnan^arno vsem sorodnikom. lovarišem in znancem, da je gospod VINKO EiELIH * kr. nćitclj aa ClrU->Ietod«Tl ioli v Trsta, danes, po đolgem in mukepolnem trpljenju mirno preminul. N'egovo dek>?]ubno, .^reči in blapnji liub-ljencga naroda posvećeno in žrtvovano življenje je ugasnilo v najlepših meških letih. Bodi plemenitemu pokojniku ohranjen naj-blažji spomin! LJL?BUANA-TRST, dne 10. februarja 1918. KrfaifSB Ecgelmam, K'ra Sogelouniva. ladučitelj v p., vodite: fcj C. W cekliike solt, •će. sorro~a. ▼lađa, MlUaa, Daia n Mlraa, otro ci. Btfnad Eogelmaii^ Viktor Eagelnaa, kr. Kotarski \i$}% rdravnik, posestnfk tn trg'.ec, brata. 670 Pacel Lapaine Male i Lapaine roj. Kos •yjh porodena. »tCt^ Jdnja, v 5ue5an« /$/& 654 U I e n k a 5t sprcime ta »•*•• frferia*. a. SaalEC. Sv Petra ce^ta 57. 63- * "^su 2 »a kira nt U? cm visoka, eden, 2 d a^ 4 teta -tar. I^totam se moda tuđi lep vo« Vpraša se Stari trg Stev. 19. 636 SUKANEC 150 in 4S0 m se dob1 n^ de+v-to ,n na drobno pn OSVALD D03F.1C Maai-novd cesta «5 61° Ksvarniški Pikolo s potr bno naobrazbo iz ooStene družine ao s*r«> ama v kavarnl »SLON« v L'ubljanr ^^ —***** instruktor za dečka mestne sole. Picdnort irna-oni. ki t\ pcufeval« vijo ino. Naslov pove urrava Slov Naroda". 63^ L o Ic a 1 na mom- jnem kiaiu v UJubljan; ao odda 1 majev termin. Naslov p»ve ur>r «^ov. Nar« .^ft9 PisarniŠko lito? 5Ufeiire ikramo ^itno nadforstvo v K r .c.n na Sp Stajfrskem. MeeeJm plača K 175• —. V^too 1 marca 64b ' ^ajbol $a in n»jl>o1j đobićkanosna naložitev denarja. t ^onudbe ^od: .Dmžabntk" na uprav-niStvo »Slov. Nar da« f>50 C kr. notar ▼ Set aut tMo 6ts koncipijenta (jurista) Ffistoi smt>0 ta'fo:. Dr. ajbert Rummr c. In kr* notar v Solani« ____________________________ i Poštena ženska j va^na r-e> v h'$i. na ■ r'M ;n poHu ! do»l al«*bo v kotfM Mat v bližin j Kamnika i« Liubi'ane Naslov pove j upra\a »v!ov. Narod.?«. .l73 Kuti se piltl 02. visoko -inni lila z Trtom. Pon-.dbe pod .Kupcija 624** na ur>'avo »Slov Naroda« 621 SIVILJE ki raz~o.agajO 2 la-tnmi Siv. st^oji, e s^rejmeo proti dobri plači. Pred-st -viti s* *e v c kr. t§?anri ga flt. Moste pri Lfnbllai. 647 Hrastov, žlahtnih kosta-njev ies in smrekovo lubje kDTuje po aajvisjiii ceaati: ALtKS. S0-i SEHf E°G. Gradec, Annenstrasse 22. 620 ve^jo množino, čist, pristen pošiija na debelo proti vposlatvi sodov po na'niž-t;h cenah po povzetiu. O. Jt«te«rv Wetzr!sdorl, postaji Gradec. 31 J šće se fospcđićna. ve?ča slovenskepa in r.em§kfga |ezf^a v govoru in ri-^avi. stan 31 — 40 let, rmiZ'kali 'n», rneti mota dob?a 'Zpnfevala z boljšo iz^brazho da br»^e VZGOJITELJICA j 4 ofr »k ni 4 9 ie*a P nudbe na ** Marijino Koraes. La?k trg. 633 Pozor! Chri«ioTov u'Tni i^vod se «edat na-ha'n na Mikloiićev! Ctt. it- 8 §ol-ski ravnatelj Josln Ch^ stol. na stanuje v lastni hi$i. Domobranski c 7* ' Oovori?ne ure v«aki dun od 2 — 3. po-r>opo!dnc, ob delavn kih na zavodu, ob I nedel-ah in praznikih v ravnateljevem stanovanju. 594 Proda ao 6 zid min poslopl* z opekn kritih ob okrajni cesti ležečfb.! pol ure od kolodvora večjega trga in » 4 ore od premogokopa oddafjenift z vrtom in sadonosnikom na Spod Stai Poslopia so porobila zn trgovino, peka- j lijo. gostilno in mesarijo Planini p .-?oji ugodni. Pnnudbe na upravništvo. ,Slov. Nar.- pod . Vpisovanja v poletni tečaf (februar-juli) 1918 za aafioić ao, francastiao, laielao, vsak dan od 6—7 ure zv. na zavodu. Svarilo! Kct se doga a, da razne neopravi-Čene osebe izteriujeio, rrejems o blago in denar. prosijo dediči dne 17. januar ja 1^1« v Lf ubi rani zamrleea trgovca Avgusta Jagodi a (Franc M Re-forsthek nasl.) slavno p. t. ob£ins*v<>( da n komur ne plačuie, odrajtuje blaga, denana. ra?un v trgovini Avgusta Jaj?nd ^a (Franc M. Regontehe^ nasl.) v Ljubljani, Stritarjeva uixa štev 3. Istotam MagovoH slavno občinstv> pfiglas ti mo ebitne svoje tenatve. 6,7 I Strokovniak I llD^ Derčl n ordinira zopet n II od 2 — 3 pspold. [I j] n itnflii Id i traie feeferai n II Beethovnova ul. 15. II lm in^mi ftvttsia. Jakob ^iilf'i, vlnotržec, potrt neizm?me žalosti na« zn*nja v svojem in v imenu svojih otrok Rinov Vi ah o ta« in Tonćita vsem sorodnikom, piijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je njegova iskreno ljubljena, nepo-zabna soproga ozir. mati, gospa Klara Kuljiš dne 3 februaija po kratki mučni boleznl in težki operaciji na Dunaju preminula, ter bila tamkaj dne 5. februirja na centrainem pokopaliSču materi zemlji v večen počitek iztočena. Ljubno (Leoben), dne S februarja 1918. iubbI ^ nmcfniske i ^ poVrafisske 9t dobe v veliki izbiri v MM Kniioam!" preienuva nL 7. imm strojepisca ali fflojepisld s prakso v ođvetnišk pisarni Bprtfma s 1. marcem t. L dr. Fer*o Lasla, odvetn k v Urmožu. Ponudbe narav-nost. Plača po dogovoru. #07 prazne vreče vsake vrste. SjnhO IJObe« kn* min, lanež in druga soma« na kuau|0 vedno m v vsaki množini, ter plaču je p# na|v vičjlb dnevnih itnih tigovska firma J. Hsilan, Braa)9 O»r. n Josip Kosler n -• 171 V^ Filipina Kosler roj. Petrinova usojata si ndjnaiHt, da Sta se 6 i. m. poroOta, I Ljubljana, v sv*-anu 1918. Naročite poliudni tednik D m m t , omovins • PrinaŠa preglede o vseh dogodkih minulega tedna, rtiven tega zanimivc in valna gospodarske, politične ter poučne Članke. ■ ■ »■ ■ i Posamezne Stevllke po vseh trafikah a 24 vilt* ■■mi m, n Naročnioa 2a ćelo leto f2 K aa upravniStvo „Domovine v Ljubljani" Sodna n'ica štev. 6. 597 1 =ii------------'ii^^l l t*i S^esdmm zakonom Prirode, vjelnom Ljubavlju I Ztnla Boshovič rod). Fleš Kazimir Bošković giuš. tiieintšiva «jg Stupth 5« danas rta staju ^afedm^oa jivota, ljudskom rodu; potlačenoj klasi, mladoj Jugoslaviji na službu i I korisf- 66*5 ^, i I SkofJa leka //. februara Jtmovnica-Spiit 4/UMM Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Oelniika glavnica: K 12,000.000. JrkESl\rkL1iJl\t\ IJ/tllI\/t Rexerve: okrog K lf000f000.-. SPREJUia: ¥log« mi k^ttf«* ta jife «krestoje po čist* «%. I -......., j ___________ „ 7" . . Vlog« ■■ tok«« la ilr« racu proti najagfodneiiemi t«S ■•EOMTiaA: Memce, devize, vrednostne papirje itd. •brestovanjn. Dviga se labko vsak dan brez ozira aa mora- P«4raia■■» I zrtw wmmwmmMUkt Btraia naročtla in jih izvršuje najkulantneje. Bn«|«tml msUvi jaanaaaica.' , Telefon *t. 257?*^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*^*^***^^M****^^****^*^^^^*^^*^M^MMaa^eMaaaaaaaaai^aiB^^^M^^iMM^^^a^^^.MM^^^pii^_____^S?'S^P' _____ Jadranska banka, Trst Vabilo I na . I I Izredni obcni zbor delnicarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 20. januarja t. I., sklenil i« I povijati delniske glavnice od K 12,000 000— na K 20,000.000-- ter je pooblastil upravni svet, da I provede to povišanje. I Na podlaci tega pooblastila sklenil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat I 20.000 delnic po K 4OOa— nominalne vrednoetl I drigajoč 0 tem delniško glavnico za - I K 8,000.00C'— I na skupnih K 20,000.000*— in to po slede*ih pojjojih: I 1. Delnice VIII. emisije participirajo na aspehih dnr/.be z isto pravico od 1. januarja 1918 dalje I kakor stare delniee. I 2. Opcijska pravica pripada imetnikom nlarih delnic, kateri norejo dobiti sa tri stare delniee dve I novi po prvenstveni eeni od K 500*—. Delničarji, ki želijo izvršiti opeijsko pravico, roorajo položiti I plaše« delnie pri eneni zavoda, ki so navedeni kot sabskripcijsko roesto. I 3. Neo u tirane delniee ostanejo na razpolaco delnicarjev in ostalih snbskribentov po ceni od I K 60O--. I 4. Predbeležba in popolno vplaeilo ddnic te more svršiti med 1. februarjem in L mareen 1 L; I v iatem roku se mora zvršiti tndi opeijska pravica. I 5. Pravica reparticije neoptiranih delnie gre npravneroa svetu, pri čemer se bodo vsefi r obzir I posebno sedanji delničarji, ki «o izvršili opeijsko pravico in pod pisali nadaljnje delniee. I 6. V slučaja, da hode o priiiki reparticije subskribentu dodeljeno manjše število delnic kot jih |e I podpisal, se mu povrne prevec vplacana svota. I 7. Kurzni dobieek nove emisije pripada po odbitka stroskov in emisijskih pristojbin rezervnemu I skladu zavoda. , I 8. Subskribira se pri sledecih zavodih: I a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dana ja (I. Tegetthoffstrasse 7-9), v Du- I brovnika. Kotora, Ljnbljani, Metković«, Opatiji, Splita, Šibenika in Zadru; I b) Banka i itediona za Primorje na Sušaka in njene podrazniee v Bakru in na Rijeki; I e) Prva Hrvatska štedionica v Zagreba in njene podružnice v Bjelovara, Broda n. S^ Cirkvenici, I Delnicah, Djakovo, Karlovcu, Kraljevieih, Novi VinodHski, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, I Sisku, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, VeL Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu. I d) Hrvatska centralna banka sa Bosna i Hercegovina v Sarajeva in njene podružnice v Mostara I in D. Tuzli. I e) Srpska banka v Mostaru. # I f) Živnostenska banka, podružnica na Dunajo. I fMj dne 1 fehraarift li 18. I Upravni svat Jadranska banka«