POltnirm |i»vtillr«Mi Leto II., Ste v. 237 V Ljubljani, petek dne 7. oktobra 1921 Posamezna štev. 50 par • 2 K fehaj* o» • zjutraj. Btaue celoletno ,, 340 K mesečno....... 20 m n taseA ozemlje. >60 B X> Inozemstvo . • 600 a Ogla«) za vsak mm viMne gtolpes (68 mm) , t K aiatl oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 9 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. OredttlMvoi Mftlotiteva niti tt 10/1 Tifafon «.7» Upravnf&tvot Modna to "9 'uopnoq javlja: Ker 60 redne madžarske čote v do ločenem roku zapustile Burško, naj bi voleposlaniška konferenca proučila italijanski posredovalni predlog. Angleška 1 vlada se nikakor noče protlvitl kakemu predlogu, kl ga odobravata avstrijska ln madžarska vlada in ki bi mogel dovesti ureditev spora.. Meni se, da jo treba poizkusiti vsako pot, da se odpravijo tež kočo, vendar vedno s samo ob sebi umev nlm pogojem, da mora Madžarsko Izpolniti določbe trlanonske pogodba. Dobro poučeni angleški krogi pa glede uspeha razgovorov, kl naj bi se vrSIU v Benetkah, niso preveč optimistični London, B. oktobra. (Reuter) Romunski minister za zunanje posle Take Jonesou je včeraj zvečer dospel v London. Danes je imel porazgovora s Curzonom in Llovd Georgem. Zvečer Je odpotoval preko Pariza proti Bukarešti. V razgovoru z zastopnikom Reuterjevega urada je Izjavil Take Jonescu, da mala antanta absolutno ne dopusti, da bi se prezirala triatlonska pogodba. Rim, 6. oktobra. (Izv.) Angleški pridržek napram italijanski posredovalni akciji v avstrijsko - madžarskem sporu je izzval v Italiji silno ogorčenje. Posebno nemilo je dimilo italijanske kroge obžalovanje Anglije, da je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Be-neš opustil svoje posredovanje. Italijanski zunanji minister marchese della Torretta dosedaj še ni določil kraja za pogajanja, vendar pa se zdi, da se bodo vršila v Rimu in ne v Benetkah. Danes se jo sestal parlamentarni odsek za zunanje zadeve, ki je razpravljal o položaju. Zanella predsednik reške države ZA pmiTIKO ISKRENOSTI IN NARODNE PRAVIČNOSTI. Reka, 6. okt. Včeraj ob polenajsti url se je vršila prva seja reške kon-stituante, katere se so udeležili vsi pri volitvah 23. aprila Izvoljeni poslanci razen fašistov. Sejo je otvoril italijanski komisar general Amantea s kratkim govorom ln takoj nato izročil predsedstvo starostnemu predsedniku Sennenu Raicicliu. V imenu nacijonllistov (opozicije) jc predlagal dr. Depoll, da se volitve z dne 23. aprila razveljavijo, kar je pa večina odklonila. Nato se je vršila volitev predsedstva. Za predsednika konsti-uante je bil Izvoljen dr. Aldo Rudan (avtonomist), za prvega podpredsednika dr. Biasi (avtonomist) a za drugega predsednika dr. Depoli (nacijo-nalist). Po zahvali novega predsednika je prešla zbornica k voiitvi predsednika reške države. Profesor Ricardo Zanella je dobil 57 glasov, 11 glasovnic je bilo praznih! S tem je bil Zanella, vodja avtonomne stranke, Izvoljen za predsednika vlade samostojne reške države in obenem za poglavarja samostojne reške države. Novoizvoljeni predsednik je Imel nato kratek programni govor, v katerem je povdarjal, da je bil skrajni čas, da se začne s konsolidlranjem razmer na Reki in s stvarno, realno politiko, ki moiu rešiti mlado državo pogina, ki jI je pretil vsled neurejenih razmer, »redaj, ko nam jc zu-garantirana svoboda, se moramo t-' hvaliti žrtvam ln prizadevanju italijanskega naroda in plemetiiti naklonjenosti države Srbov, Hrvatov in Slovcncev, ki sta nam priznali r neodvisnost ln svobodo! Naša politika mora biti v smeri ra.p«!ls!ce pogodbe, zato moramo živeti v (lol)rili in odkritosrh.'.h odnošajih z obema državama, ki nam jamčita našu neodvisnost. Samo s tako politiko bomo osrečili Reko ln dosegli, da r ■.;« Reka ne bo kamen spodtikania nc! Ilaiijo in Jugoslavijo, ampak lesna vez ined obe., a državama.* V svojem nadaijrien govoru je izjavil, da bo nova vlada upoštevala vse zahteve in pravico neitalijanskcm prebivalstva in ne bo delala nobeno razlike med narodnostmi. Apelira! je it:t reško prebivalstvo, da naj sc umiri in pomaga vladi pri delu za boljšo bodočnost Reke. Novi predsednik Zanella bo v tek« današnjega in jutrišnjega dno sc-ta-vll svojo vlado, ki se bo pred ' vila konslituantl v soboto. Revizija invalidskih uredb DELNO UKINJENJE DODATKOV DELAZMOŽNIM INVALIDOM IN VDOVAM. Delitev Gornše SSesiie Najlbrž v prid Poljakom. Ženeva, 5. oktobra. Kakor poročajo listi, se pričakuje, da bo v soboto ali nedeljo odbor četvoriee naznanil svojo odločitev v gomje-šleškem vprašanju. Po tej odločitvi se bo, kakor domnevajo, Gornja Slezija v prilog Poljakom v zmislu Izpremenjene tkzv. Slorzove črte. (Posjodfea med Nem- Wiesbaden, 6. oktobra. (Izv.) Danes je bila sklenjena med Loucheurjem in Kathe-nauom sledeča pogodba o stvarnih dobavah Nemčije Franciji na račun reparacij. 1.) Obe vladi stojite na stališču, da se mora obnovitev ojustošenega francoskega ozemlja kar najbolj pospešiti z obsežnim dobavl;anjom potrebnega materijala, 2.J Dobave preskrbujojo na obeh straneh zasebna-pravne organizacije. Ogrske. Ravno radi realističnosti te zahtevo moramo pazno zasledovati razvoj dogodkov v Magyaroszagu in zlo zadušiti že v kali, ako hi se razvijalo v nevarne, dimenzije. Kar se sedaj godi v Burgenlandu, je značilen pojav madžarsko psihoze. Tolpe, ki streljajo da.ncs na avstrijska mesta, so vidne izvrševateljice volje vodi- [teljev madžarskega naroda. Njim pa I moramo prišteti tudi nevidno bande madžarskih agitatorjev, ki zanašajo svoj strup preko naših in čeških mej. Madžari bodo ozdraveli le, če jim Evropa s t.rdo roko pokaže, da je sodba trianonske pogodbe definitivna. 8.) Francija se zavezuje, da bo te dobave uporabljala izključno za obnovitev opustošenega ozemlja. Krediti, kl jih dobo nemške organizacije za dobavo potrebnega materijala, ne spadajo v območje reparacijske komisije. 4.) Dobave nemških organizacij ne smejo presegati gospodarskih zmožnosti Nemčija. B.) Skupna vrednost stvarnih dobav do 1. maja 1926 ne smo presesrat-i R milijard mark v zlatu. Ofeseaassa v Itaiijl Rim, 6. oktobra. (Izv.) Uradni list priobčuje kraljevski dekret, s katerim se uzakonjujejo vladni sklepi za oču-vanje miru v državi. Določbe so jako stroge in narekujejo za hujskanja, izzivanja in aranžiranja demonstracij visoke kazni od 8 do 20 let, Istotako občutne so kazni za one, pri katerih sc najde orožje. Pod strogo kontrolo so vsi prodajalci orožja in municije. Izd šivanje orožnih listov je omejeno na skrajne potrebe. Prcfekti posameznih provinc so pooblaščeni v slučaju organiziranih spopadov takoj proglasiti obsedno stanje, ki ga ho vlada naknadno odobrila. Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je znižal budžet ministrstva Boci-jalne politike za 142 milijonov dinarjev. Povodom revizijo invalidskih uredb v zakonodajnem odboru jo rešeno, da se vdovam v vojni padlih vojakov brez otrok v starosti do 40 let, ki so šo delazmoine, ukine dodatek na invalidsko penzijo. Tudi invalidom nižjega razreda, kl so še za delo sposobni in so v Srbiji in Crai gori (po zadnjem zdravniškem pregledu) le do 40 odstotkov, v drugih krajih pa do BO odstotkov za delo nesposobni, se ukine ta dodatek k invalidski penziji. Takisto izgubo dodatek rodbinski člani padlih vojakov, kl plačajo preko 30 dinnrj«v, neposrednega davka. Ustanovi pa so narodni fond s kapitalom 20 milijonov dinarjev za ustvaritev samostojno eksistenco invalidom. Vojnim sirotam so mora čim prej prt»-skrbeti preskrba in odgoja v družinah in jim dati priliko, da so izuče rasnib obrti. Skrb za te sirote imajo po novi uredbi prevzeti oblasti. Organizirati se ima v to svrho vrhovni svet. Oblastni in mostni sveti imajo to skrb prevzeti brezplačno iz humanitarnosti. Budžet ia zaščito dece je s tem razbremenjen sa 8 milijonov dinarjev. Strahote ruske lakste Pariz, 6. oktobra. Kerenskij je izjavil časnikarjem, da je ustvarila sovjetska vlada s svojim zadržanjom zadnjo časo pravcato moralično blokado gladujočih ozemelj. Kerenskij trdi, da strada v Rusiji nad 30 milijonov prebivalcev in da so jo bati za prihodnjo pomlad katastrofalne nesreče, če bi Evropa ne pomagala, Moskva, 6. oktobra. Na seji vseruskega izvrševalnega odbora ja poročal Kalinin, da se ja položaj v pokrajinah, kjer jo lakota, poslabšal. Novi gouvernementi so naprosili osrednji odbor za pomoč, kor no morejo več prehranjovati prebivalstvo. Lakota ogroža preko 21 milijonov oseb, med temi 8 milijonov otrok. KAvi JE Z ODLIKOVANJEM ŠKOFA NAPOTNIKA. Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Včerajšnjo vest o odlikovanju mariborskega škofa Napotnika z redom sv. Save I. razreda dopolnjujemo b sledečim: Predlog za odlikovanje je stavil ministrskemu svetu pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, podpiral pa je ta predlog minister g. Pucelj. Ukaz o odlikovanju jo bil podpisan od večino ministrov, a ne od vBeli. Dokler ukaza ne podpišejo vsi ministri se ne more izvršiti. VPRAŠANJE MEDICINSKIH FAKULTET Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Vprašanje ukinjenja medicinsko fakulteto v Boogra-du in Ljubljani je predano v rošovanjo ministrskemu odboru, ki ima tudi izdelati preiazna naredjenja, ki so potrebna za prosvetne institute, ki bi se imeli ukiniti. UKINJEN SEKVESTER. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Na ponovno intervencijo Anglije pri ministrstvu pravde, se je ukinil sekvester nad rudnikom Bleihergvrerke Union v Mežiški dolini in jc bil rudnik predan novi lastnici neki angleški družbi, ki te rudnik kuDila. Zastopstvo v bolneSkl zavarovalnici Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Danes po<-poldno je sprojel minister za socialno politiko dr. Kukovec deptitaciio delavcov, ki jo je vodil soc. poslanec Tokan. Dc-putacija j« zahtevala spremembo uredbe o zavarovanju dolavcov in protestirala proti principu partiteto v upravi bolniškega fonda. Zahtevali so za delojemalce v upravi dvotretjinsko večino, delodajalci pa naj bi imeli v nadzornem odboru dve-trotjino. Dalje so zahtevali spremembo v zakonu o zaščiti države, ki prepoveduje v nekaterih podjetjih stavko v dosego boljših pogojev za delo. Minister Kukovea je odgovoril, da ja v interesu delavstva samega, ako so t.-i zakon pusti neizpremenjen, ker predvideva le dobrobit delavstva samega. POGAJANJA MED RAD1KALC! IN DEMOKRATI. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Predsednik vlade Pašič jc prod svojim odhodom v Pariz poslal predsedniku demokratskega kluba Ljubi Davidoviču pismo, v katerem sporoča, da je nadaljeval v stranki delo na utrditvi današnjo situacije. Obenem naznanja, da ima poslanec Ljuba JoVanovic; instrukcije za-nadaljnja pogajanja, ki naj se takoj pričnejo. PROTIČ V ZAGREBU. Zagreb, 6. oktobra. Davi io došel semkaj Stojan Protič v spremstvu posl. dr. Momčila Ivaniča, urednika lista »Radikal*. Dopoldne je posetil Protič voditelje hrvatske opozicije in so posvetoval z njimi ter jim naznanil »uspehe* svojo dosedanje akcijo. Protič ostnne v Zagrebu do jutri zvečer KONZERVATORIJ GLASBENE MATICE Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Ministrski svet jo odobrii vc,\jo subvencijo konser-vatoriju Glasbeno Matice v Ljubljani. Prva plenarna seja spopol« njene Trg. obrine zbornice Danes popoldne be ic vršila prve plenarna seja spopolnjene ljubljanske trgovsko - obrtniSke zbornice, kateri so prisostvovali tudi vsi novoimenovanl zbornični svetniki. Sejo je otvoril zbornični Llabllana, 6. okt. nadaljnjega poročila posnemamo: Finančni položaj zbornice. Leta 1920. le v flnancijelnem ozlrtt , zbornici šla zelo trda tn si je morala iz-uredsedntk g. Ivan Knez s kratkim na-; posojati denar za plače uradnikom. Letos govorom, v katerem je pozdravil zlasti )e „)en gmotni položai jako ugoden. Na novolmcnovanc člane In pa zastopnika dokladl ie letos doslej prejela 2,784.254 \!adc, sckc. svetnika in delegata mi- j kron 59 v, na drugih dohodkih 167.318 K nlstrstva za trgovino in Industrijo dr. 108 vin, skupal 2,951.572 K 07 vin. Od do-Marna in okrajnega glavarja dr. Kateja.' klade pa pripade 687.935 K 60 vin. Se na Sckcljski svetnik dr. Maru ic opozar-; december 1920., tako da znaša za leto tal na važen moment, da so letos prvič i1921- dos,ei nabrana doklada 2,096.318 K zbrani zastopniki cele Slovenije v poklicni korporaciji in poudarjal veliki po-incn iniciativnega sodelovanja trgovsko-obrtniskih zbornic pri konsolidaciji države. za SAMOSTOJNO ZDORNICO V MARIBORU. Nato je g. h an R c b e k imenom novo-hncnovanSi članov Iz bivše Stalerske, Prekmurja in Koroške prečital Izjavo, ki zahteva tfctanovltev samostojne trgovsko - obrtnike zbornice v Mariboru za Imenovano območje, zlasti, ker bo Slovenija v smislu ustave razdeljena v dve pokrajinski oblasti. Izjava ie bila sprejeta na zncinjc. POZT^' v VPAL.JU. Zbornica je prešla nato na dnevni red. Predsednik g. Knez jc konstatlral sklepčnost seje. Po kratkih besedah Je predlagal, da sc pošlje udanostni pozdrav NJcscvemu Veličanstvu kraliu Aleksandri;. Zborovale! so v znak soglasla vstali raz sedeže In zaklicali trikrat: Slava In dvio! POROČILO O DELU ZBORNICE U poročila, k! ga ie poda! presednik K. Knez o delovanju zbornice, posnemamo, da se ie po razpadu Avstro-ogrske monarhije zbornični delokrog znatno razširil. Prej je obsegal samo Kranjsko, po preobratu pa celo Slovenilo. Vsled neurejenih razmer Je bilo njeno delovanje od začetka zelo težavno. Da se ie zbornica v novih razmerah zavedala svoje naloge, da bodi središče gospodarskih akcij v Sloveniji, Je dokaz, da so se bili V zbornici storili osnovni sklep! za tako važno gospodarsko priredbo, kot Je bil 1. iiubljauski veliki selem, ki ga smatralo 7.3 mogočen gospodarski aktivum naše 99 vin. Stroškov Je bilo do konca septembra t. I. 1,253396 K 27 vin, tako da ostane razpoložljivih šc 1,698.176 K 40 v. Nekaj pisarniške statistike. -5- Internih zborničnih sej, predsedstve-nih in sej odsekov Je bilo od prevrata | do konca septembra t. I. 77. Poslovnih števil leta 1919. jc bilo 7702, leta 1920. pa se jc število dvignilo na 10.024. Po štetju, ki sc Je doslej moglo izvršiti do konca tnala, oziroma junija In lullja t. I., Je bilo v zborničnem obrtnem katastru zaznamovanih od prevrata sem (28. okt. 1918.) do konca maja 1921.: prllav 10.090, odjav 711.3 In izpretnemb 1261; v zborničnem trgovskem registru je bilo od 28. | oktobra 19!8. do 1. julija 1921. vpisanih ! 440 posameznih tvrdk In 258 družabnih | ! jasfopnlkoT na olirtno-nndaljevalnlK So- 1 lah t Ormožu !n Črnomlju, glede dovolitve enkratne podporo v znesku 5000 K drž. trgovski Soli v Mariboru itd. Pred-lojri so ee sprejeli. Dr. Katej je opozoril na podaljšanje podpisovanja drž. posojila. S tem se je plenarna soja zaključila. VPRAŠANJE MORATORIJA. Zborovale! pa so še ostali, da se pomenijo o naclaljnjom delovanju zbornice in du stavijo razne predloge. Kot prvi so je oglasil k bosodi g. Jelačln, kl je govoril med drugim o moratoriju, ki naj se prizna za naše trgovinske obveznosti v inozemstvu. K tomu je tajnik dr. Win-diseher omeni!, da se je zbornica izrekla proti tomu in jo pročital brzojavko, ki se je v tem zmislu odposlala na finančnega ministra. PRAZNIKI IN 9URNI DELAVNIK. Glede odpravo praznikov in uvedbe 9-urneg.-i delavnika sta govorila gg. Fran-chetti in Weixl. Sprejel so jo predlog, naj se skuša v vsoli obratih uvesti Oumi delavnik. kar so jo utemeljevalo zlasti vsled tega, ker ni upati na odpravo nepotrebnih praznikov. Sprejel se jo tudi predlog za podržavljanje vseh obitno-nadaljeval-nih in trgovskih Jo!. — Zborovanje je bilo zaključeno ob 10. uri. I Drug! Jan je bila »tavEa vseK profeslo- | nnlriih delavcev popolna. Tretji dan so tr-I govoi sklenili, da so pridružijo stavki, večina prisiljeno, nekateri pa izreflno v znak protesta proti postopanju rimske vlade. Večina trgovin se jo tudi res zaprla. V nedeljo so stavkujoči priredili zopet velik shod In zahtevali, da se zatvo-rijo vse gostilne in kavarne. Po shodu so demonstrirali po mestu, zlasti po Cor-su, ter jih je šele vojaštvo v avtomobilih razpršilo. Stavkujoči so tudi onemogočili neko plesno prireditev v Oslavju. Gledališče je moglo proizvajati oporo s pomočjo vojaštva, ki je dalo reflektorje na razpolago. Četrti dan stavke so so trgovine polagoma začele odpirati. Peti dan so stavkujoči oa shodu sklenili, da izsilijo zope t no zatvoritev vseh otvorjenih ožje in širše domovine. V novih razmo- ! trgovski, Industrijalnl In obrtni; 2.) vsa-rah Je bilo treba zbornici vodilno nasto- j kemu zborničnmu članu naj se omogoči pati Cesto v Jako važnih gospodarskih delovati vsaj v enem odseku; 3.) za po-vprašaniib, da se varuje interes cclokup- sebna vprašanja naj se sestavijo posebni Po končam tršaik! stavki Trst, 5. oktobra. .. , , , i Takoj po izbruhu generalne stavke tvrdk; v zborničnem zadružnem registru v jllUjgki Bonečiji, so se začela poga- 'Jj110 °,d n °^Hbra, 1918' d0 31" ,1,,,ia Janja med delavskim odborom in zvezo 1921. vpisanih 199 zadrug. I-j".^.-----j ---- , v , Državno posojilo. Predsedstvo Jc bilo sklenilo, da se podpiše 200.000 kron od pokojninskega zaklada za državno posojilo. Znižanje zbornične doklade. Predsednik g. Knez le zaključi! svoie poročilo: «Ker je — kakor navedeno — gmotno stanje zbornično Jako ugodno, bo mogoče za prihodnje leto znižati zbornične doklade.« Organizacija odsekov. Zbornični talnlk g. dr. Viktor Murnik Je nato v smislu sklepov pri današnjem predposvetovanju zborničnih članov poročal In stavil predloge o organizaciji zborničnih odsekov. V debati pri predposvetovanju so se gospodje zedlnil! na naslednja načela: J.) primemo trem glavnini panogam zastopanim v zbornici, to ie trgovini, industriji in obrtu, na| sc sestavijo trije glavni odseki, In sicer trgovin tn poelovnlo, ter so po aKofa * množici napadli vse odprte lokale, t ka! menjam razbili izložbe in poškodovali {ir| nekaterih notranjost. Ta usoda je zadela trgovino pok. Hribarja, podružnico ljub. ljanslte Kreditne banke v Trgovskem do. mu, ter štiri italijanske trgovine. Inter. veniralo je vojaštvo, ki pa množice tako dolgo ni moglo pregnati, dokler ni spro-žilo salvo v zrak. Končno je zadnji dan pred koncem stavke že skoraj vse zopet odprto. Ven. dar še vedno ni razsvetljave, niti tramvajskega ali fijakrskega prometa, niti (a sopisov. Danes zvečer je stavka končala. Delavsto jo ponosno, da je dosoglo lop uspeh tn da Be tržaške ladjedelnice zopet otvorijo. Gorica se pa zopet vrača v svoj mir in... hiranje. lndustrijcov pod vodstvom občinskega podkomisarja Villa - Santa. Po dolgih ' pogajanjih in vsled pritiska javnosti se je dosegel sporazum, ki jo formuliran v naslednjih točkah: 1.) Pogajanja, glede plač se bodo začela 6. oktobra in ta zadeva bo morala biti rešena do 16. oktobra. 2.) Plačo, ki so določijo potom teh pogajanj, bodo veljalo od 12. oktobra. 8. Ako delavske zvezo do 15. oktobra ne pridejo ilo nobenega tozadevnega sklepa, 1)0 ladjedelnica v Tržiču izvajala določbo, ki jih vsebuje njen oglas od 28. septembra 1921. (V tem slučaju bo delavcem prosto, da sprejmejo omenjene določbe ali ne.) I.) Delo se bo zopet začelo v sredo 5. oktobra. Kot kažejo vsi znaki, jo sporazum v Trstu, ozirotna za Trst le momontalen. ker je vlada morala popustiti, toda pričakovati jc, da ne bo ta mir dolgotrajen, ker italijanski vladi jc pred očmi lo sistematično uničevanje Trsta. nega gospodarstva. Za gospodarsko solidarnost. Predsednik jc povdarial nujno potrebo, da imajo naše industrijalne, trgovske in obrtne organizacijo skupno središče, v katero se stekajo v važnih vprašanjih vsa prizadevanja ln od koder je mogoče enotno vodfti konkretne akcije zlasti v vprašanjih potreb in Interesov, skupnih vsem gospodarskim panogam. Važno Je, odseki, Iz po enakega števila članov iz vseh odsekov; sklenilo se Je predlagati v ta namen dva posebna odseka: finančni in carinsko-prometni, v katere naj voli vsak glavni odsek po pet članov, skupaj po 15; 4.) za nujne zadeve naj se omogoči hitro poslovanje, v ta namen naj se določi, da za sklepčnost odsekov zadostuje prisotnost petih članov, osnuje pa se poseben stalen odsek za posebno - ------- • —...... nujne zadeve, ki naj obstoji iz predsed- rta ie uspelo, za Slovenijo ohraniti enotno ! stva in gg. načelnikov in podnačclnlkov m skupno trgovsko in obrtniško zbor-1 treh glavnih odsekov. nteo. Velika trgovska in obrtna zborova-1 Ta načela so bila soglasno spreieta. IGoricl "imamo, ali najtančneje. Dogodki v Gorici Včeraj smo prejeli dopis lz Gorice, ki nam slika dogodke v mestu za časa splošne stavke ter opisuje tudi napad na podružnico Kreditne banke v nekoliko drugačni luči, nego je izgledalo v sredo, ko so se v Ljubljani razširile (kakor je sedaj jasno) nekontrolirane vesti o fašistovskem atentatu na slovensko imovino. Zanimiv dopis se glasi: Gorica, 5. oktobra. Po dolgem času ee je razburilo tudi naše sicer tako mimo mesto. Fašistov v itia na Staierskcm, v Ljubljani in na Koroškem so se izrekla za skupnost zastopstva trgovine, industrije in obrti v trgovskih In obrtniških zbornicah. Treba je širokega obzorja. Poklicani reprezentantje trgovine, industrije in obrti pa morajo biti nc le tolmači in izvrševalci želj in potreb svojih mandantov, marveč se morajo v principl-jcltiih vprašanjih z., sedati dejstva, da so oni poklicani vodniki trgovine, Industrije in obrti ter da morajo kot taki presojati vprašanja danes v lastni državi iz višjega nego zgolj lokalnega stališča. Zbornica je izrazita legitimna gospodarska korporaciia. Izvoljeni so bili: V trgovski odsek: Ivan "°kaj pobov, ki tvorijo svojo «klapo» ln Jolačin ml., načelnik; Vilko Wcixl, pod- |sn nazivajo za fašisto. Tudi nosijo orožje načelnik. Ivan Knez. Urban Horvat, Jo- 's seboi' 80 navdušujejo z velikimi gesli, sip Perdan, Feliks Urbane, Franc Zoreč, t"nfiini "n n*in"">i >",n"> k,,knr faJii"ti Hajko Mnrenčič, Androj Sarabon, Rudolf Stormecki, Konrad Elsbacher, Lovro Po-tovar, Franc Lipej, Franc Korošec, Lu-dovik Brumen, Ivan Kostevc. — V obrtni odsek: Engelbert Franchetti, načelnik; Franc Vehovar, podnačelnik; Jakob Za-dravec, Ivan Ogrin, Josip Hafner, Jernej Ložar, Franc Ks. Stare. Leopold Bučar. Ivan Kregar, Drago t in Korošec, Dragotin Stnpan, Ivan Lančič, Andrej Kralj, Janko Horvat, Franc Breznik, Ivan Orau-lec. — V industrijski odsek: Dragotin kt se mora strogo ogibati Hribar, načelnik; Josip Lonarčič, podna- I' ilnm-nn n<.1:i.'t.. „ . M V r ~ __ vsakega zapletka v dnevno politiko. Važne akcije zbornice. V kupčiio je od preobrata setu zašlo mnogo temnili elementov, ki niso izšli iz trgovskega stanu. Ti so dobremu glasu in ugledu trgovine zelo škodovali. Ko je proti koncu leta 1919. stopilo v ospredje vprašanje, kako je urediti našo valuto, je zbornica z vso odločnostjo posegla v razprave in sc trudila doseči povoljno ureditev. Vprašanju o vrednosti našega denarja na tujih trgih je zbornica posvečala posebno pozornost ter je zadnje dni, ko se je v Beogradu začela akcija za odložitev naših plačil In obvez nasproti inozemstvu, odločno nastopila proti vsakemu koraku, ki bi mogel kakorkoli omajati zaupanje v našo kupčijsko poštenost. Poročevalec se je zahvalil g. dr. Rudolfu Marnu, načelniku oddelka ministrstva trgovine in Industrulje, pri katerem Je zbornica vedno našla za svoja prizadevanja polno razumevanje in podporo. Zbornica jc posvečala posebno pažnjo ureditvi carinskega poslovanja in organizaciji carinarnic v Sloveniji ter vprašanju carinske politike in ie neprestano delovala za zboljšanje železniškega prometa. Po prevratu je pripadla zbornici težka naloga, da pospeši likvidacijo vezanega vojnega gospodarstva In da se obnovi čimprej prosti promet. O izenačenju obrtnega zakona je zbornica podala obSlrno in podrobno utemeljeno izjavo ter se Izrekla prlnciplielno za enotne obrtne postave državi. Predsednik sc ic spomnil tudi umrlega zborničnega čelnik; Ivan Rakovec, Ivan Schrov, Peter Majdič, Ivan Rebck, Hinko Pogačnik, •Janko Tavčar, Josip Smertnik, Franc Cuček, Ivan Močnik, Franc Bonač. Anton Rojina, Leopold Filrsagor, Viktor Rohrman, Drago Kobi. Nadalje so bili izvoljeni v finančni odsek: Ivan Rakovec, Ivan Schrey, Josip Lenarčič, Anton Rojina, Viktor Rohr-manu, Konrad Elsbacher, Lovro Pet.ovar, Josip Perdan. Feliks Urbane, Urban Horvat, Jakob Zadravec, Andrej Kralj, Franc Ks. Stare, Jernej Ložar. — V carinsko prometni odsek: Leopold Fttrsager, Dragotin Hribar, Franc Bonač, Ivan Rebek, Franc Cuček, Vilko Weixl, Rudolf Ster-mecki, Ivan Korošec., Ivan Kostevc, Andrej Sarabon. Leopold Bučar, Dragotin Korošec Dragotin Stupan, Jernej Ložar, Janko Horvat.. Iz poročila tajnika drja. Windischerja. Po poročilu zborničnega tajnika drja. Windischerja je zbornica sklenila obrniti se na finančno delegacijo zaradi dopust-nostni zadostnih rezerv, adoptacij in odpisov v bilancah. Nadalje sc je po poročilu tajnika dr. Winclischerja sklenilo, vložiti obširno peticijo za odpravo pla-čarino na pristojna mesta finančne u-prave. Za razsodišče v zmislu uredbe z dne 27. junija stavi zbornica, ternoprod-log. Kot, člani se predlagajo gg.: Janko Tavčar, Jakob Zadravec in Boncelj, kot namestniki pa gg.: Ivan Ogrin, Janko Jovsn in dr. Janko Kersnik, Razne zadeve. Nato jc prečital tajnik dr. Murnik is* pisarniškega ravnatelja g. Josipa Haitpl- no predlogo glede ureditve napredovanja Ido voč burnih prizorov in zapori so so mafla, pri čemur so zborovski vstali, I zborničnih nameSčonk, glc-lo imenovanja I kmalu, nafioluiU., i smešni so najmanj toliko, kakor faiisti po drugih krajih, toda mnogo manj uovar-ni so. Gorica niso tla za takšne eksperimente in italijanski naši someščani sami jih nič kaj radi ne glodajo. Tega svojega razpoloženja tudi ne prikrivajo. Danes smemo reči, da je celo javno mnenje Gorice proti fašistom. To se je zlasti tudi pokazalo, ko se ti tantalini pred nekaj časa poskusili zažgati skladišče papirja v Narodni tiskarni. S tem ni rečeno, da nam je postlano z rožcami. Nasprotno ... Toda o tem dm-gič. Danes Vam poročam o volikem štraj-ku, ki jo izbruhnil za nas nsnadejano in ld jo zopet enkrat jasno pokazal, na kako trhlih nogah je vsa italijanska državna avtoriteta. Ko je izbruhnila velika in priznati moramo, dobro organizirana stavka, jo prenehalo delo v vseh industrijskih obratih po vsej deželi. Sodelovali so pa tudi nastavljene! v večini trgovin, r obrt.ih, v komunalnih podjetjih, tako da smo ob pričef.ku stavke ostali skoraj broz luči. Ustavil se je plin, elektrika in voda vsem brez izjeme! Vojaštvo je takoj zasedlo plinarno, vodovod in elektrarno in jo z muko vzdrževalo obrat vsa,j v omejenom obsegu, tako dn jo mesto zopet dobilo vodo in da so ulice bilo vsaj nekoliko razsvetljene, zasebniki, bolnico in uradi so pa ostali v temi. Prvi dan stavke se je vršil v dvorišču realko velik shod stavkujočih. Udeležili so se ga Slovonci in Italijani in nastopili so obojni govorniki. Zastopniki socialistov, komunistov in itaL republikancev so izjavili, da se njih stranice pridružijo stavki, ki so mora šo razširiti. Tudi žclezni&trji v Gorici so delali s polno paro na to, da se vso železniško osobje priključi stavki in ustavi promet, kar bi bilo imelo še katastrofalnojše posledice. Zanimiva jo bila večerna slika mesta, Predstava opore v glodališču je bila odpovedana, občinstvo jo napolnilo razne kavarne iu baro (vojna pridobitev našega mesta) ter se zabavalo v luči sveč ln celo bakelj. Karabinijarjl ln vojaštvo je pa st.rn.guo odprto lokale, da jih stavkujoči no, napadejo. V predmestjih je pa prišlo Politike bBlBžhB + Dr. Supiio proti Trumbiču. Kot smo žo poročali, je dr. Trumbič uo-(lavno na nekem shodu v Dubrovniku sprožil idejo, da se preneeo v domovino smrtni ostanki pokojnega Frana Supila iz Londona, kjor je umrl za časa vojno, da na ta. način pokaže osvobojena domovina svoje spoštovanje in priznanje enomu naših največjih poli-tiuarjev in rodoljubov. Proti temu Trumbičevem predlogu je vstal naj-odličnojše brat pokojnega Supila, ki je priobčil s svojim podpisom v zagrebških »Novostih* odprto pismo dr, Trumbiču. V odprtem pismu izjavlja, da so čudi on in vsa obitelj pokojnega Supila, kako se sploh predrzno dr. Trumbič in njegova okolica začeti s tako akcijo, ko je vendar splošno znano, da je bil dr. Trumbič zaklet sovražnik pokojnega Supila, da je sabotiral in oviral na vsakem koraku njegovo javno delo in intrigiral toliko časa proti njemu, dokler ga ni prisilil do izstojia iz »Jugoslovanskega odbora». Dr. Supiio vidi v sedanji Trum biče vi akciji samo njegovo osebno ambicijo, da se s pomočjo ugleda in spoštovanja do pokojnega Supila rehabilitira in pripravi svojo politično avtoriteto, ki jo je s svojo politiko zaigral. Dr. Supiio izjavlja v ime pokojnikove obitelji, da to no pripusti na noben način, da bi vodil akcijo za prenos pokojnikovih ostankov dr. Trumbič. + O beograjskem presbiroju se je v našem novinstvu pisalo že mnogo, toda netaktnost, Idi jo je zagrešil šef prosbiroja Taletov napram dopisniku zagrebške «Riječi» prehaja vse meje. šef prosbiroja je namreč mistificiral beograjsko uredništvo »Riječi« z vestjo, da je francoska vlada nezadovoljna z delovanjem svojega poslanika v Beogradu ClementarSimona in da bo v najkrajšem času odpoklican. Ko je »Riječi priobčila to poročilo, je francoski poslanik protestiral v Beogradu in ugotovilo se je, da jo Sef beograjskega presbiroja Taletov dal to informacijo samo »Riječi», ki jo je hotel na ta način kompromitirati (Taletov jo namreč šef presbiroa in obenem glavni urednik radikalske »Tribune«.) Radi take nezaslišane uradne mistifikacije »Ri-ječ» odločno zahteva, da se razmere v beograjskem presbiroju definitivno ure-de in ugotovljeni krivec eksomj larično kaznuje. -f Eden glavnih arnavtskih kujska-čev je i»redsednik tkzv. albanske delegacije pri Zvezi narodov katoliški škof fra tvoli. Ta cerkvoni dostojanstvenik je bil eksponent italijanske vlade že v turških časih. Rodom Albanec iz ple-mona Malisorov je študiral v Italiji in se vrnil nekega dno kot škof v Albanijo. Njegova apostolska misija je bila postranska stvar, glavna naloga mu je bila italijanska propaganda. Zato je bil tudi največji nasprotnik pokojnega Esad-paše, ko je ta prekinil zvezo z Italijo in Avstrijo in je mornl 1. 1914. bežati v Italijo, ko se je vrnil Esad v Albanijo. Fra Noli ima najintimnejše stike, z rimskim zunanjim ministrstvom. Preko njega gredo laške intrigo in laški — denar. Reči se more, da skozi njegova usta govori danes gospod delia Torretta, kakor je govoril včeraj Sforza ali Nitti in nekdaj Sonino ali San Giuliano. + Akcija Italije v avstrijsko-madžarskem konfliktu. Z intrigantsko potezo zunanjega ministra della Tor-rotte je italijanska vlada onemogočila akcijo češkega zunanjega ministra Be-neša v avstrijsko-madžarskom vprašanju in dosegla, da se sestanejo prihodnji teden v Benetkah avstrijski kancelar Schober, madžarski zunanji minister Banffy in italijanski zunanji minister delia Torretta. Kot je pred nekaj dnevi izjavil rumiuiski poslanik Emandi v Eeogradu, rumunska vlada že v načelu ni soglašala s posredovalno akcijo ministra Beneša, ke.r ni bila v sporazumu z ostalimi državami male antante. Ta moment je izrabila italijanska vlada, ki je izposiovala najprej na Dunaju in v Budimpešti, da sprejmejo Beneševo posredovalno akcijo pasivno, kar so to vlade tudi storile, nakar jo prišel della Torretta s svojim posredovalnim predlogom, ker je na ta način hotel preprečiti vmešavanje male antante. Kakor poroča »Prager Presse« je italijansko vmešavanje napravilo na politične kroge male antante jako neugoden utie, ker nosi znak neodlvritosrčnosti in zalirbtnosti. JUGOSLOVANI! PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO! Prosveta LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: V soboto, 8. okt.; «LJubzen». A. V nedeljo, 9. okt. — Obletnica koroikega plebiscita — 1.) A. Aškerc: »Knežji kamen«; 2.) »Požar strasti«. Izven. V pondeljek, 10. okt.: »Ljubezen«. C. V torek, U. okt. zaprto. V sredo, 12. okt.: »Požar strasti«. B. V četrtek, 13. okt. — Proslava 701etnice češkega pisatelja Jlriska. — »Oče., Izven. V petek, 14. okt.; »Komedija zmešnjav., Red E. Opera: V soboto, 8. okt.; »Tosca«. B. V nedeljo, 9. okt.: »Vaška šola« Šeherezada«. Izven. V pondeljek, 10. okt zaprto. V torek, 11. okt.: »Dallbor«. E. V sredo, 12. okt.: »Boris Oodunov«. I). V četrtek, 13. okt.: »Vaška šola«, «Šelic-rezada«. A. V petek, 14. okt. zaprto. Nove pesmi za deco. Naš znani pri morski pesnik dr.Alojzij Oradnlk I izdal ravnokar v založbi »Jug« v L jut l|anl prevod Člke Jove Zmaja (Zmaj Jovana - Jovanoviča) pesmi za dec »Mala) ln Malon«. Lična knllžic vsebuje vrsto prisrčnih otroških pesmi kakor Jih Je malo v svetovni literaturi, Prevod Je pesniški prvovrsten In s stvarno docela krije z originalom. Dodai mu Je kratek očrt pesniškega dela Zmaj Jovana. — »Malaj In Malon« bo naši deca čitala z istim užitkom, kakor prel šnjl Oradnikov prevod »Kalamandarijoi Gradnik, kl slovi po svojih »Padajoči zvezdah« in ie znan po prevodu Sem Be: ncllijeve »Ljubezni treh kraljev«, Izda slo\ - .'čini v založb! »Juga« v krakei tud! srbske narodne pesmi, pri Klein-mayrju pa Sem Benellljevo renezančno tragedijo »Cena delle Reiie«. V Gorici jc nedavno izšla njegova zbirka prevodov srbskih novel »Božje solze« v ogromni nakladi 20.000 Iztlsov! Oradnlkovo vele-zaslužno delovanje za spoznavanje srbske kulture Je vredno največjega priznanja. Zcmllevid slovenskega ozemlla. Merila 1 : 200.000. Izdelal s sodelovanjem »Matice Solvenske« vojaški geografski zavod na Dunaju. Izdala Matica Slovenski^ v Ljubljani. 1921. Cena 80 kron, z ovojem 86 kron, po pošti 92 kron. — Po dolgih letih trudapolnega dela je končno Izšel zemljevid, ki ga je slovenska Javnost že dolgo nestrpno pričakovala, pa tudi potrebovala. Od Kozlerjevega zemljevida slovenske dežele In pokrajin, kl Je izšel leta 1853. in povzročil avtorju preiskavo radi veleizdaje, češ da je z imenom zemljevida ščuval zoper obstoječi red, pa do danes še nismo imel! zemljevida, kl bi predstavlja! vse slovensko ozemlje. Ma-tičin zemljevid Je izdelan po generalnih zemljevidih vojnogeografičnega zavoda ua Dunaju v merilu 1 :200.000 kot stenski zemljevid. Na nJem so zaznamovani vsi kraji, vse železnice, ceste In važnejša pota, gore, vode itd. Za obmejne pokrajine je zemljevid tem važnejši, ker prinaša prvikrat slovenska krajevna Imena. Zemljevid sega na severu do Brež na sev. Koroškem in nad Wiidon na Štajerskem, na jugu do Voloskega in preko Karlovca in Siska, na zahodu do Vidina ln Pontablja ter na vzhodu do Cakovca in Slska. Zemljevid bo izvrstno služIl raznim uradom, trgovcem, pa tudi potujočemu občinstvu. Zemljevid je vnanjim naročnikom — Izvzemš! onim, kl so ua-ročlli nalepljene izvode — že razposlan. Ko prejme Matica naročeno platno, ga bo razposlala tudi slednjim. Ljubljanski naročniki ga dobe proti Izkazllu o plačani naročnini v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7/II. ob delavnikih od 3. do 5. ure popoldne. Ker obsega naklada zadostno število izvodov, priporočamo zemljevid tudi onim, ki naročnine doslej še niso plačali. Spori in turistika Dirka za gorsko prvenstvo Jugoslavije. Jugoslovanski «Koturaški Savez« razpisuje dirko za gorsko prvenstvo Jugoslavije na progi Podllpa-Smerečje (8 km) na dne 9. oktobra t. J. Dostop Je dovoljen vsem članom klubov včlanjenih prt Jugoslovanskem koturaškem savezu ali Koturaškem podsavezu za Slovenijo. Fri-javiti se Je pri odborniku Jugoslovanskega koturaškega saveza g. Franu Ogri-n u do sobote, 8. oktobra do 8. ure zvečer, Oosposvetska cesta Domače vesti » Posnemanja in priznanja vredno. Go- pod Oroslav O a r t a 118, trgovec v Ljub-ini lia Sv. Petra cest! 83, je podpisal S a varovalne police po 80.000 kron in si-er v korist Sokolu I, Sokolu II in Ju- oslovanski Matici. Ta res rodoljuben čin Certaliča pripročaroo vsem promožnej-ira slojem v posnemanje. * Učitoljstvo za državno posojilo. llči-eljski zbor I. mostno šestrazredno deške olo v Kouienskcga ulici je podpisal zne-ok 20.000 K 7odstotnega državnega po-ojila. Enako vsoto (20.600 K) jo podpi-alo tudi -Društvo za zgradbo učiteljske-;s konvikta v Ljubljani*. Bavarci in naše državno posojilo. /. Beograda nam poročajo: Bavarska Iržavna banka jo podpisala 200.(100 uark našega državnega investicijskega K.njila. kar je najboljši dokaz za fini učno jakost in zaupanje v našo dr-!avo. * Amerikanskl obisk. V Beograd je irispel urednik ne\vyar6klh »Times*, 0 a v i s, znan prijatelj našega naroda n poznavalec miših ruzmor. * Osebna vest. Kakor poroča »Slo-rrnee*, jo mariborski laiezoškof g. dr. Mihael K a p o t n i k nevarno obolel iu ju bil žo previden. ■" Imenovanje podkomisarja za Istro in Goriško. Kakor javljajo iz Rima, so v najkrajšem času razširi na italijansko pokrajine zakonski odlok od 31. avgusta 1020, ki predvideva upravno preureditev novih pokrajin. Za sedaj sta bila imenovanji generalni civilni podkomisar za Goriško iu Gradiško in generalni civilni pod-k-.unisar za Istro. Za Goriško je bil ima-r.uvan coni. Magginoni, dosloj prefekt v Bovigu, a za Goriško kom. Giaunoni, prefekt na razpolago, bivši namestnik ge-i:'Talnega tajnika za civilne zadevo pri vihovnem poveljuištvu. Ta dva podkotni-farja bosta direktno odvisna od gen. komisarja tržaškega .Mosconija. * Italijanski kuUuronoscl. Brez razloga fn povoda jo zaprla italijanska vlada hrvatske šole v Paziuu in to tik pred za-Cel kom šolskega lota. Politično društvo Kdinost* je poslalo generalnemu civilnemu komisarijatu spomonico, kjer poudarja, da je zatvorltev protizakonita in proti pravicam in interesu hrvatskega prebivalstva mesta 1'azina. Kabinetni šef gen. civ. komisarja jo obljubil, da to zadevo takoj natančno prouči in nato pravično(l) ukrone. Obenem jo politično društvo *E-riinost* poslalo telegrafičen protest ministrskemu predsedniku v Rim. * Josip Vellkanje I-. V Idriji je umrl pošli teden Josip V c i i k a n j e, župni ' urat v istrskih Jurišičih, dosegel je visoko starost 79 let. Vse svoje živijo-njo je posvotil delu za blagor nesrečnega istrskega naroda, kjer jo bil duhovnik od leta 1870., dolgih 40 let. Bil je eden prvih narodnih delavcev, voditelj istrskih seljakov, njih učitelj, vzor pravega svečenika. Zato jo trpel inno-co preganjanja, a vztrajal je na svoji1:« mestu, dokler je lo mogel, ni ho-te] božati iz Istre, ki mu je bila nova domovina: šele lani se je preselil vsled slabosti v svoj rojstni kraj Ilirijo, kjer j' tudi umrl. Blagemu možu večen spomin! * Dr. Schreiner častni meščan praški. dr. Josip Schreiner, starosta češkoslovaškega sokolstva, je bil povodom svojega 60. rojstnega dneva imenovan za častnega meščana mesta Prage. * Pisma za naše konzulate je treba frankiratl. Na naše konzulate v inozem-ftvu prihajajo pogosto nefrankirana pisma, ker so nekatere našo administrativne oblasti mnenja, da so taka pisma službena ter radi tega poštnine prosta. Konzulati morajo zato plačati dvojno odškodnino, kar našim državnim blagajnam gotovo ne koristi. * Preselitev naše uprave. Uprava ■■Jutra* sc prihodnjo soboto preseli v novo prostore v Prešernovi ulici št. 54, nasproti glavne pošte (med »Slonom* in »Kreditnim zavodom«). Od sobote dalje naj se vsi dopisi itd. naslove tja. S to selitvijo si je naša uprava pridobila večje in primernejše prostore na najbolj prometnem delu mesta, kar bo zelo olajšalo poslovanje in občevanje z občinstvom. * Plakati za naš novi roman «Morski ropar« so bili nfiširani včeraj po mestu. Plakat predstavlja dogodek iz vsebine romana, in jo originalna ideja francoskega ilustratorja tega romana, izvršen pa je v dobro znani domači litografiji Čemažar in drug v Ljubljani. Pestrost plakata je vzbudila obče zanimanje občinstva. * Odkrita beseda. Pišejo nam: Profesor frračun, ki je s tako vnomo zagovarjal Antona Peska in prisegel na njegovo no-dolžnost, je pričel šelo sedaj do bridkega spoznanja. V »Jugoslaviji* z dne 6. oktobra zaključuje svojo kampanjo s krepkim zadnjim blagoslovom, v katerem o-značuje počotje g. Poska s sledečimi izrazi: »pokopana ostudna mrhovina, ogabna gmota, smradljivi ostanki; govoriti o Pcskovl zadevi je pečati se z mrhovino!* I'riznati moramo, da so besedo g. profesorja jako odkrite. * Peskove tožbe. Dne 26. avgusta je objavilo »Jutro* poročilo iz Beograda, v katerem .ie rečeno, da je notranji minister v seji min. sveta dno 25. avgusta predložil akte o tkzv. Peskovi aferi. Minister ie poročal, da ja g. Pesek homoseksualen in da je vsled tega z ozirom na ugled-'■■jiibljano in državne uprave smatral za svojo dolžnost odobriti predlog pokrajinskega namestnika, da so g. Peska nc predloži v potrditev. Min. svet je soglasno Wobril stališče notranjega ministra. Zara- di tega ▼ ostalem avtentičnega poročila je g. Anton Pesek vložil tožbo proti »Jutru*. Naš odgovorni urednik je nastopil dokaz resniee ter predlagal, da se v to svrho rekvirirnjo znana razsodba ptujskega sodišča in akti pokrajinsko uprave, uprave. * Velika vaja konjiškega odreda kubanskih kozakov se vrši v nedeljo popoldne točno ob 2 uri na tekmovališču Ilirije. Kozaki bodo izvajali veliko kozaško zgodovinsko vajo ua konjih, ki nima nobene zveze s cirkuško dresu ro, ampak dokazuje samo itolo in življenje ruskega ko-zaka s svojim konjoin. Vspored obsega 20 zanimivih točk vojaških produkcij, ki jih kozaki uporabljajo v boju, za to bodo te vajo toliko zanimivejšo za našo občinstvo, ki so jo žo nekdaj v času vojne navduševalo za ko7ake. Komandant Dravske divizije jc dovolil pri vežbi sodelovanje vojaške godbe. Vstopnina znaša, sedeži 10 Din. stojišča 5. din, dijaki 8 dinarje, otroci 1 dinar. Prcdprodaja vstopnic v trafiki Sever v Selcnbrugovi ulici. Začetek je točno ob 2 uri, ker mora biti vaja končana do štirih radi tekmo, zato opozarjamo občinstvo, da naj bo točno. Vajo vodi Ivan D. Pavličenko, general ku bnnskih kozakov. * «Gosposvets!:l Zvon» priredi oh priliki oblctnicc koroškega plebiscita v ponedeljek, dne 10. cktobra 1921 ob 7. url zvečer v dvorani hotela «Unlon» Javen shod. -- * Za Jugoslovansko Matico nam jo gospod Franz Gnezda na Uncu pri Rakeku izročil znesek 100 kron, katorega so nabrali rodoljubni unški fantje. Hvala! Znesek 6mo izročili svojemu namenu. * Kolo jugoslovanskih sester. Pridno kakor čebele so našo sestre »Jugoslovanskega kola*. Živo jo pa tudi v pisarni kola (Šolski drevored) kakor v panju. Tam so vrste sestre v delu; ta pečati, ona sortira, druga štoje, tretja veže srečke v kupčke. Urno gre delo izpod rok in iti tudi mora, kajti malo časa je šo do žrebanja. Mnogo številk je že prodanih, a še innogo. mnogo več jih še čaka pridnih prodajalk in dobrovoljnih kupcev. Sestre, ki bi srečke rade prodajale, naj se zglase v pisarni. Tudi posameznikom so tam srečke na razpolago. Glavni dobitek znaša 50.000 kron. * Dobrodelno društvo tiskarjev v Ljubljani, ki podpira izključno le vdove in siroto umrlih in padlih članov kakor tudi onemogle člane, praznuje v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1 svojo 25. letnico. Ob tej priliki priredi društvo zabavni večer v veliki dvorani »Cniona* z bogatim sporedom in plesom, na kar slavno občinstvo že danes opozarjamo. * Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto, t. j. 8. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata. Dnevni red: poročila delegatov o poteku anket« o novi službeni pragmaliki in ustanovitvi centralnega saveza. Poinošte-vilna udeležba dolžnost! — Predsedstvo. * Vinsko trgatev priredi .šentjakobsko napredno društvo v prid Bvoji javni knjižnici in svojemu gledališkemu odru v soboto ob 8. zvečer v Mestnem domu. Godba,, petje, ples. Vstopnina 2 ln pol dinarja. Vee na lepakih. * Seja odbora za prenos ostankov pokojnega Endlicherja se vrši v petok dne 7. t. m. ob poldeveti uri zvečor v zadnji sobi »Narodne kavarne*. Prosim polno-številno! E. L. 4 Dijaki, dijakinje! AH ste že kupUi »Dijaški koledar* Jufjoslovcnske Matice? Storita svojo dolžnost, in nabavita si »Dijaški koledar* ter dokumentirajte s tem, da ste zavedni dijaki in zavedii Jugoslo-veni! * Oddaja tobačnih zalog. Prejeli smo: V objašnjenju k razpisu natečaja za oddajo tobačnih zalog v celi kraljevini znaša letni promet iz prodaje tobačnih fa-brikatov pravilno pri tobačni zalogi »Laško* 1,185.699 dinarjev in ne 8,890.425 dinarjev ter pri tobačni zalogi v škofji Loki 888.883 dinarjov in no 638.333 dinarjev. To se daje interesentom na znanje zaradi upoštevanja pri vložitvi 5od-stotne kavcije v zmislu § 7 pogojev za ofortno licitacijo tobačnih zalog. * Signaliziranje požarov v ljubljanskem mc3tu. Mestni občini se je posrečilo dobiti od vojaške upravo dva topa, s katerima so bodo oznanjevali požari v ljubljanskem pomoriju,- Ker je bilo topa v ta namen posebej prirediti, je preteklo dalj časa, da 60 je to izvTšilo. Od potica naprej pa bo požarni čuvaj na ljubljanskem gradu s topovskimi streli naznanil požar in sicor bo oznanil požar v Spodnji Šiški ali na Barju z enkratnim topovskim strelom, v ostalih dolih mesta pa z dvakratnim, kar naj občinstvo vzame na znanjo. V petek popoldne med 13. in 14. uro so bo vršilo poskusno streljanje, na kar občinstvo šo posebej opozarjamo, da se ne bo begalo. * Tihotapstvo z valutami preko ljub-Ijansek pošte. Na glavni pošti v Ljubljani so prišli na sled ogromnemu tihotapstvu z valutami. Kakor se sliši, gre za tihotapstvo tujih valut iz našo države v iznosu več sto milijonov kron. Ker je vlada prepovedala svobodno trgovanje i valutami in devizami, ki je posameznikom donašalo ogromne dobičke, poskušajo vladno prepoved obiti na ta način, da nadaljujejo omenjeno trgovino potom pošto. Pri tem nečednem poslu so prizadeto baje izključno zagrebško banke. Finančno oblastvo je v zadevi uvedlo strogo preiskavo. * Usposobljenostnl izpiti za obče ljudske Sol« ln za meščanske šole pred držav- m hpragevalno komisijo v Maribora (na drž. moškem učiteljišču) se prično v četrtek, dne 8. novombra 1921. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t. L v rokah iz-prašovalne komisije. * Zadeva profesorja Favaja. Kakor doznava mariborski »Tabor*, voet, da je profesor Favaj zaradi kouuuiistične propagande odpuščen iz državne službe, ne odgovarja resnici. Profesor Favaj so nahaja še na dopustu. * V mariborskem stanovanjskem urada so se proSli teden začela seje komisije, ki so vršo po trikrat na teden. Komisija obstoja Iz predsednika in dveh pri-sodnikov, ki bo za vsako sejo izžrebata, oziroma sporazumno določita. Urad jo dobil iz Ljubljane novega pisarniškega vodjo, ki ima urediti zanemarjeno notranje poslovanje. Ze na prvih sejah jo bilo ugotovljeno, da jo v mostu na razpolago precej stanovanj. Kakor se govori, so bodo razpoložljiva stanovanja rokvirirala kar policijskim potom. * Proslava slovenskih Brežic. Iz Brežic nam pišejo: Kakor znano je pri občinskih volitvah v našem nekdaj nomškutarskom mestu prodrla slovenska večina. Vsi sloji meščanstva so so odzvali narodnemu kli-ru, ter volili po vrste slovensko someščane. Intrige nomškutarjov ln nekaterih slovenskih zapeljane«v brez značaja, niso nič pomagale. Novi občinski odbor le izvolil za župana gosp. drja. Jožeta Zdolše-ka, ki si je v razmeroma kratki dobi svojega bivanja v Brežicah pridobil simpatije v vseh slojih meščanstva. Dne 23. septembra t. 1. je vladni komisar g. dr. Vidmar zaobljubil prvo slovensko občinsko starešinstvo. V lopih besedah je vladni zastopnik opozarjal nove odbornike na žalostno preteklost Brežic v narodiem oziru, ter jih pozval, da častno in dosledno varujejo sedanji narodni značaj mesta v čast in korist no lo ožjemu meščanstvu, temveč celi naši domovini. — Za soboto, dne 1. oktobra je bila napovedana prva občinska seja. Meščanstvo in okolica 8e je na tihem pripravljalo, da proslavi zgodovinski dan prvega starešinstva. Mosto je bilo v zastavah. Ob 19Vi uri zvečor so je ob sviranju sokolske fanfare iz Krškega pod vodstvom brata Joška Pfeiferja podalo meščanstvo v Številnem sprevodu z lampijoni in bakljami pred mestno hišo. Vrli pevski zbor iz Dobove pod vodstvom g. Vadnjala je zapel pozdravno pasom: »Slovenec, Srb, Hrvat*, nakar jo g. Umek v imenu slovenskega meščanstva pozdravil prvega slovenskega župana. G. župan sa je z balkona občinske hiše zbranemu občinstvu zahvalil za izka zano mu čast in zaupanje, ter zagotavljal, •ta hoče z novoizvoljenim starešinstvom storiti vse, da se oddolži Izkazanemu zaupanju. Izvajanjem g. župana so sledili gromoviti Zdravo- in tivio- klici; sokolska fanfara jo zaigrala narodne himne, Dobovčani pa so zapeli: »U boj*. Med vo-likim navdušenjem se je pomikal nato sprevod do Narodnoga doma, kjer je prijateljski sestanek moščanov in okoličanov zaključil lepo in pomembno Blavjo. Omeniti moramo, da so se slavlja udeležili tudi brežiški Sokol z naraščajem, požarna bramba z načelnikom g. Poljan-Skom ter deputacije sokolstva iz Raj-henburga, Krškega, Krške vasi in Cato-ža. Salonski orkester pod vodstvom zaslužnega g kanonika. Mešička je poveli čaval razpoloženje lepega večera, ki ostane vsakemu v lopem spominu. * Tudi obletnica koroSkega plebiscita. V Kasazah na Koroškem jo pretečenn nedeljo popoldne zlobna roka podtaknila ogenj pri posestniku Jožefu Cum-niku, znanem slovenskem rodoljubu v Kasazah. Začela je goreti slamnata kopa pri skednju in v kratkem času je bilo vseh pet objektov v plamenu, škoda znaša približno tri milijone av-strijsldb kron. Predno je nastal požar, je nek neznanec trikrat ustrelil. Oči-vidno so brezvestni ljudje na ta divjaški način obhajali obletnioo koroškega plebiscita. * Vas Hrastje pogorela. V vasi Hrastjo pri Cerkljah na Dolenjskem je v torek popoldne izbruhnil požar, ki jr desetim gospodarjem uničil do malega vse. Škoda se ceni na tri in pol milijona kron. Kako je požar nastal, še ni znano. * Kakšna ho letošnja zima. Moteorolo-gi napovedujejo letos hudo zimo, kakršne ni bilo ža več let. Meseoa oktobra in novembra bodeta baje šo suha hi ugodna vkljub mrzlim nočem. Hudo zimo pa pričakujejo za december in pravijo, da bo z malimi presledki trajala prav do spomladi. — * Smrt znradl veselja. Včeraj smo poročali, da se je na Aleksandrovi cesti v Mariboru nenadamo mrtev zgrudil na tla delavec N. Kalan. Naknadno so nam javlja, da jo bil Kalan ža štiri meseca brez zaslužka. Ravno na dan smrti je pa dobil obvestilo, da mu ja podoljona služba na stanovanjskem uradu, ki jo jo imel takoj nastopiti. Podal se je ves radosten v službo, na potu pa ga je dohitela smrt. * Smrtna kosa. V Trstu je umrla 421etna poštna uradnica Ivanka Kalin. — V Ležečab pri Divači je umrl posestnik In gostilničar Fran Perhavec; a v Idriji Josipina Kavčič roj. Merlak, soproga tamošnjega trgovca Josipa Kavčiča. * Goljufija trgovca SImiča. Z Dunaja so brzojavno poroča: Uradnik izvoznega urada v finančnem ministrstvu Aleksander B e rger ln jugoslovanski trgovec 8 i m i 6 sta bila včeraj aretirana, ker sta ponarejala uvozna dovoljenja za pnevmatiko v vrednosti 12 milijonov kron« Gospodarstvo zadnja faza likvidacije avstro-ogrske banke. Likvidatorji Avstro-ogrske banke so se te dni osebno podali v Beograd in Budimpešto, da na ta način pospešijo likvidacijo in skrajšajo likvidacijsko dobo. Jugoslovanska in madžarska vlada nimata proti tej nameri nobenih posobnih pomislekov in tako se nahaja likvidacija Avstro-ogrske banko v zadnji fazi. Likvidacija vseh trgovinskih poslov banke je žo dovršena. Sedaj pridojo na vrsto vso stvari, ki so Bpadale v področje banke kot emisijskega Instituta. Termin, do katerega so so morale javiti vse v inozemstvu se nahajajoče količine bankovcev Avstro-ogrske banke, jo potekel s 15. septombrom 1921. Komisija si bo radi tega mogla v najkrajšem čneu ustvariti jasno Bliko o višini inozemskih dolgov. Takoj po tej ugoditvi ne ho pri razdelitvi pasiv Avstro-ogrske banke nobenih zaprek več. Po vrnitvi iz Beograda in Budimpešte se podajo likvidatorji v BukareSto, Varšavo, Prago, da stopijo osebno v stik z vladami teh naelodstvenih držav. Na ta način upajo brez dolgotrajnih konforenc na Dunnju, med katerimi so morajo za. stopnikl vodno in vodno obračati na svoje vlade za novo informacije, dokončati direktno in brzo glavno vprašanje likvidacije: porazdelitev bančnih pasiv. Likvidatorji se bodo uiudili v Bukarešti in Varšavi po en teden. V Pragi pa jim bo treba ostati skoro gotovo daljo časa, ker sa češko-slovaška vlada protivi komisijskemu načrtu za porazdolltcv pasiv in zlatega zaklada. Po končanih direktnih pogajanjih z vladami bo sklicana na Dunaj konforenca zastopnikov vseh intero-siranih držav, ki naj bi izravnale še obstoječa nesoglasja, nato pa bl se sklenil s pritrditvijo vseh prizadetih dofinitivni načrt porazdelitve aktiv in paBiv Avstro-ogrske banke. Kakor znano, si avstrijska republika prilašča lastninsko pravico na zlate zaklade Avstro-ogrske banke in jo tudi to še spomo vprašanja, ki čaka razsodišča. Po tem reSenein sporu in po razdolitvi bančnih pasiv in aktiv na interesirane države pa bo definltivno končana likvidacija Avstro-ogrske banko. Co ne bo posobnih zapletljajev, je pričakovati ugodne rešitve likvidacije še tekom tekočega leta. = Poročilo s tržISča s poljskimi pridelki. Zagreb, dno 5. oktobra: Razne zapreke in težkočo v gospodarskem razvoju zadenejo v prvi vrsti trgovca. Zaradi tega bi človek mislil, da mu vsaj državna uprava no bo v administraciji delala še novih. Vendar ni tako. Vedno znova se čujejo pritožbe o kompliciranem in dolgotrajnem postopanju pri zacarinjevanju blaga, osobito čo jc treba cariniti večje količine. Današnje poslovanje jo bilo dosti slabo. Redna kupčija v posameznih mestih je otežkočena, ker mostno oblasti določajo ceno posameznim vrstam žit. Iz Vojvodine in Srema so došlo sledeče po-iudbe: pšenica kg 10.50 do 10.70 K, koruza stara žetev kg 8.20 K, nova žetev posušen kg 8 do 8.20 K, srpsko-maco-donski ječmen kg 8.90 do 9.10 K, bosanski oves kg 7.40 do 7.60 K, slavonski kg 7.90 do 8 K, moka baza o kg 15.90 do lfi.10 K (z vrečo), otrobi kg 5.60 do 5.80 K (inkluzivno vreče). Vse cone postavno železniška postaja. ■= Začasni zakon o trošarinah, taksah in pristojbinah. Ljubljanska finančna delegacija je dala natisniti pod naslovom »Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 in Pravilnik za izvrševanje določil o taksah in pristojbinah z dne 20. julija 1921. ročno brošuro, ki vsebuje nove taksa In pristojbinske predpiso. Brošuro ima v zalogi »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani*. Prodajna cena (brez poštnine) znaša 5 (pet) dinarjov. S to izdajo bodo gotovo ustreženo no samo uradom, ampak tudi zasebnikom, ki imaj posla s taksami in pristojbinami. V kratkem izide tudi posebna brošura s tro-šarinskimi predpisi. — Novo jugoslovansko podjetje. Poročajo nam: Montažni oddelek »Družbe za električno industrijo d. d. v Gradcu*, ki jo žo doslej posloval v Mariboru se je pretvoril v samostojno jugoslovansko podjotja. Registracija se jo izvršila pod tvrdko -sElin*, družba za električno industrijo d. z o. z. v Mariboru, ki bo obrat v neizpremenjeni obliki, čoprav v večjem obsegu, dalje vodila. — Tvornica za popravljanje vagonov v Suhotlcl. V početku novembra začne obratovati tvornica za popravljanja vagonov v Subotici. T"omica je podjetje delniške družbe Ferrum, ki ss obvezuje državi, da bo vsak meseo tomeljito popravila najmanj 145 vagonov, pozneje, ko so tvornica razširi, pa še več. = Vrnitev ugrabljenih mlatilnic. Iz Beograda poročajo: Delegat ministrstva po-Ijoprivrede, ki jo bil v Poljski zaradi 150 mlatilnic, ki eo jih Nemci ugrabili za časa okupacije našim seljakom v Srbiji in jih prodali v Poljsko, jo obvestil ministrstvo, da mu je uspelo dobiti nazaj samo 18 mlatilnih strojev. Ostalih lastniki niso hoteli Izročiti, čeprav bi to morali storiti po versaillBkom ugovoru. = Ureditev finančnih zadev med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Praški »Narod ni Listy* poročajo, da se bo v kratkem vršila konferenca med čuSkoslovaškim finančnim ministrom In zastopniki Jugo slavije. Na konferenci so bo med drugim obravnavalo vprašanjo izmenjav? v Češkoslovaški 68 nahajajočih jugoslovan. akih žigosanih bankovcev, vprašanje va- lute, vprašanjo ureditve msdielSoJnifl predvojnih dolgov itd. — Noša pooblaščena trgovinska agencija v Pragi še ne posluje. Ker Se uafci trgovinska agencija v Pragi ne posluje, se opozarjajo trgovci, da se začasno obračajo v trgovinskih zadevah še na naš generalni konzulat v Pragi. Slovensko trgovinsko podjetje v Frunciji. V Strasbourgu v Alzaelji je osuo-val g. Janko Lavrič, sin trgovoa Iz Vranskega, Izvoz, in uvoz. trg. ter agencijo za promet med Jugoslavijo in Francijo. Bavi! so bo predvsem z uvozom jugoslovanskih luželnih pridelkov in izdelkov domače hišno industrije. — Uspeh letošnje žetve v Češkoslovaški. Po podatkih kmetijskega ministrstvu so ceni uspeh letošuje žetve v Češkoslovaški: pšenica 10,179.322 motrskih stotov (lani 6.-1 milijoua\ jara pšenica se ceni 890.250 (756.000), ozimni ječmen so ceni 18,612.312 (8.2 milijona), jari ječmen 201.388 (154.000), ozimna rž 140.000 (lani 127.000), jara rž 10,172.361 (7.98 milijona), oves 10.501.87« (8.66 milijona), im-polico 253.121 (185.021), koruza 8,667.316 ^',450.621) metrBkih stotov. Dovolitev neomejenegu uvoza v RumunijI. Iz Bukarešte poročajo: Ministrski svet je sklenil, da se smo uvažati v Rumunijo brez. izjeme vsako blago, toda carinsko pristojbine se zvišajo 2- do 6krat. = Fuzlja tvornlce strojev Ruston s 6ko-dovo Ivornlco. Iz Prage poročajo, da šibo tvornica Btrojev Ruston fuzionirala s plzensko Škodovo tvornico. = Brezposelnost v Angliji. V odstotkih kažo število brezposelnih v Angliji sled"-či razvoj (posneto po lFrankfurter Zoi-tung*): • 1919 1920 1921 % 2.8 /o 2.9 % januar 6.0 februar 2.8 1.6 8.5 marc 2.9 1.1 10.0 april 2.8 (t.!) 17. ti maj 2.1 1.1 Im! Ne boj »e ln ne misli, da sem (frotl plešo sploh in da ti ne privoMim nedolžnega veselja, saj sem tudi sam v mladosti rad zabaval k plesnim vajam. 'Ali misliš, da ne vem, da imaš bai na primernih plesnih vajah prvo priliko, da M naučiš malo poštonejšcga in samoza-restnejšega kretanja v boljši družbi, ako imaš le odprte ofii, pošteno Brce ln dobro volja? Toda bojim se, da bo ples marsikateremu učencu več škodoval, nego koristil. Na plesm vaji sami, ki 8e vrši pod primernim nadzorstvom, so ne more zgoditi nič slabega... Toda lo prerado se dogodi, da dijak po plesu nc gre domov k potrebnemu počitku, ampak da ga izvabi družba v zakotne in Bkrito gostilne-bcznice, kjer se razvije krokanje ln popivanje, ki mladega človeka preje ali Meje popolnoma uniči... Kako moro ekro-kan dijak naslednji dan slediti pouku v šoli? In največkrat ee zgodi, da ga Bploh ni v šolo... Pa to tudi stani donarja — in če ga nima, začne premišljevati, kako hi ga dobil. Da tako zabrede počasi do nepoštenih dejanj in da se začne pečati z verlienjem, sc je v zadnjih letih večkrat ugotovilo. Koliko dijakov je pri bvo-jom poželjenju po denarju verižilo med 'šolskim letom in pri tem seveda zane-1 ako mnogim je bilo slednjič v škodo, ila »o kljub prepovedi zahajali k neprimernim kinematografskim In gledališkim predstavam. Nisem mnenja, da bi se obisk kina in gledališča moral dijakom prepovedati, nasprotno: oba smatram za uspešni vzgojni sredstvi: toda kino naj bi prinašal vsaj včasih poseben mladim namenjen vspored: znanBtvene in pokrajinske »like. pa tudi gledališče naj hi vpri-zarjalo od časa do čaBa posebne igre ta mladino. • « • Ozrimo se sedaj malo na dijakov dom, f.i njegovo stanovanje. Ravno stanovanje igra pri naši mladini tako nepopisno važno vlogo. Splošno pomanjkanje primernih stanovanj britko občuti tudi naš ►rednješolee. In koga najdemo v majhni, zaduhli sobi, v podstrešju, nekurjenih predBobah, v vsakovrstnih luknjah, ako Be ubogega Bljaka! JTk nekaterih Mano-vanjlh jih je toliko skupaj, da nimajo prostora ne za učenje, ne za izdelovanja domačih nalog. So gobpodinje, ki imajo dijake, samo da dobijo od njih denar, ki pa se prav nič no brigajo za njihovo dobrobit... Včasih so hodile atanovanjeke komisije od stanovanja do stanovanja ter so prepovedale dijakom gotova neprimerna in škodljiva stanovanja! Dane« je oče in učitelj vesel, da ima dijak sploh Btanovanje v mestu, če je še tako slabo in tako nimajo pregledovan,ia Btanovanj-skih koudeij prav nobenega pomena: in baš to je zakrivilo mnogo, mnogo neuspehov na Brednjih šolah. Koliko dijakov pa jo moralo stanovati sploh iiven mesta! Nekateri so hodili cele ure daleč peš domov in navadno tudi v šolo, ali pa so prihajali z vlakom iu prav dostikrat so jo zgodilo, da jo dijak zamudil prvo, pa tudi drugo uro pouka! Ko je bil štrajk sploh ni mogel v šolo. In kaj b! je mislil, ko je moral čakati po pouku včasih cele ure na vlak, lačen in slabo oblečen ob zimskem mrazu? Zasmilil te mi j« tak dijak, ko sem ga videl bledih lic 6 koščkom slabega kruha v roki — ta kruh je bilo njegovo koBilce! In kaj naj počne dijak v tem C.»su čakanja na vlak? Ali naj se uči? Kje? Sredi ulice — in ako gre dež? V čakalnici na kolodvoru, kamor ga navadno niBo pustili? Mnogo bo pretrpeli ti naši reveži in marsikateri izmed njih je omagal. Pa kaže, da se bo to še vedno ponavljalo! Marsikatori učenec bi se bil rad učil, pa Be pri najboljši volji ni mogel, k"r ni imel luči. Pomanjkanje petroleja In razsvetljave sploh je usodepolno poseglo v dijakovo napredovanje in povzročilo mnrsik.ik neuspeli ne vedno samo pri najslabših učencih. Poznal pa sera tudi dijake, ki so »e učili na ulici pri cestnih svetilkah aH na hodnikih pri električni razsvetljavi. A tega ni mogel, pa tudi ni hotel storiti vsak! Da jo trkalo na vrata mar?ikakega dijakovega stanovanja. skozi celo leto splošno pomanjkanj r, mi ni treba posebej povdarjati Kak a pa naj se uči revež, ko je večkrat lačen kakor Bit, ko prezeba pozimi v ne-zakurjcni sobi! Kako naj ima veselje do učer.ja ln do dela sploh, ko hodi raztrgan oko'li, zapuščen, brez ljubezni In brez vodstva po nevarnih potih! Rlušajte vsi W*i, Id pnvit«, tt tjubhe mM mzM ta da delate za njegovo boljšo bodočnost: ponudite tam trpinom dobrohotno roko, odprite čuteče srce in jih peljite po trnje-vi poti proti velikemu eUju nasproti! 8 prijazno besedo, z dobrim nasvetom in s toplo večerjo Bi mu koristil več, kakor da si mu dal stotaka, ki jih morda ni porabil prav! Sedaj pa se obračam do dljakovih staršev, ki ljubijo svojega otroka ln mu hočejo dobro prav tako kakor jaz. Tudi ;vam hočem nekaj povedati prav odkritosrčno, pa mi nikari ne zamerite zatol i Zdi se mi, da gojijo nekateri starši malo 'preveliko — naravnost slepo ljubezen do svojih otrok. Vse iim verjamejo, sinček je vedno popolnoma nedolžen, hčorko je užalil profesor in sedaj lop po njem! Komu bo koristila tvoja eventuelna pritožba na pristojno oblast? Učitelj bo morda dobil nos, ki ga bo pač vtaknil v predal za nosove, škodo bo pa trpel odinole tvoj otrok, tvoj ljubfek! Navadno se vsled takih dogodkov razvije med šolo in domom razmerje, ki nikakor ni pri&trSoo, kot bi v interesu mladine moralo biti. Se nekaj! Vem, da i gospodinje i starši tako zaposleni, da ne morejo razpolagati s časom, kot bi hoteli: vendar imejte vedno pred očmi, da ie dober napredek vašoga otroka za vat važnejši nego vse drugo in zato si morate vzeti čas, da se večkrat oglasite v šoli in se pri veeh učiteljih informirate, kako stoji vaš sinček ali hčerka! Pogosto se zfrodi, da ne pride nikdo vprašat za dijaka pol — ali morda celo loto; proti koncu pa, ko dijaku že voda v grlo teče in ko profosor no more in ne sme več dajati nobenih pojasnil, stoji vedno nekdo nad njim. Zdi se mj dalje, draga mamica, da svojega sinčka doma pri učenju in zunaj izven stanovanja premalo kontroliraš! Stroga kontrola Im mnogo doprinesla k uspehu! Vedno moraš vedeti, kaj otrok dela, bere, piše dom« — kam zahaja in v kako družbo! Pazit tudi, ako že ne moreš imeti Bama otroka pri sebi, da ga ne da? v tako Btanovanje, kjer bo dečki in deklice skupaj! Z žalostjo sem opazoval, da je naše časopisje s pristranskimi članki, r. napadi na posamezne profesorje, zavode ln oblasti le prepogosto škodovalo tistim, za katere se je hotelo zavzeti. S takimi na- paffl w jemlje uStoJem avtoriteta, ki je neobhodno potrebna: dijak nima nobenega reepekta več in vse to škoduje koa- ouin konoev le njemu samemu! • • • Preidimo k tretjemu poglavju: k šoli in njenemu ustroju ter poglejmo, v koliko so resnične trditve in natolcevanja večine prizadetih dijakov, da so Barno ti presneti profesorji krivi njihovih neuspehov. Največji nasprotnik šole in učiteljev mi bo verjel, da so taki očitki večinoma neupravičeni! Vendar i>a ne lom trdik da je v šoli vse tako, kot bi moralo biti in da tam ni iskati prav nobenih vzrokov, da ho u»pebi učencev v zadnjih letih tako žalostni. Eden glavnih vzrokov slabega napredka ao pravgotovo premočni razredi. Naval dijakov ie vedno večji, pomanjkanje profesorjev, prostora in učnih sob vedno občutneje in tako je natrpanih v posameznih razred i Ii po 50 in še več učencev. V tako močnih razredih nI pričakovati nikdar dobrih uspehov: disciplina je veliko tožja kot v razredih z malo učenci, dijak pride manjkrat na vrsto, kar je na vsak način zanj škodljivo in 6e bo mu eokrat pripeti, da dobi slab red, ga težko popravi. Idealno bi bilo, ako bi bilo v razredu oa SO učencev. Slabe uspehe smo videli daljo v tistih razredih, kjer je bilo več učencev, ki so bili vobče sporobnl t. j. takih, ki bo šli ■/. onim nezadostnim rodom naprej — no to škodljivo uredbo so slednjič vondar odpravili. — Slabi so navadno tudi tisti razredi, v katerih je preveč repetentov, ki si le preradi domišljajo, da vse znajo in prav čieto radi teja še drugič zaosta-nejo. Dobro gotovo tudi ni, da šolske oblasti dijake, ki so bili vsled slabega napredovanja izključeni, pošiljajo na zavode nazaj, čeprav učiteljski zbori njihove prošnje niso priporočali. Važno vlogo pri dijakovem napredovanju igra dalje vedno hujše pomanjkanje iolakih knjig. Prav gotovo dijak ne bo mogel sloditi uspešno pouku v kateremkoli predmetu, ako nima predpisanih kniig. (Dalje). ZAVARUJTE SE PRED SLABO VALUTO! PODPIŠITE DRŽAVNO POSOJILO! Islava Ker me »Jugoslavija, v številkah pr«/) razpravo, katero ml je g. Pesek naprtil dolži nesramnih lati, sem dolžan poda-javnosti Blodeče pojasnilo: Da je bil oče g. PoBka pri meni res r službi ter sta mu moja prva tašča in prvj žena, katerih grobove je »Jugoslavija, oblila z gnojnico, kruh rezali, lahko rn vedem različno priče a Ptujske gore. ,i P. na Vrhih ga je večkrat, ko jo bil pri meni strigel, skoro dnovno se ga je vicK lo po opravilu iti mimo gostiln F. L. M. J., J. S. pa io bil istočasno pri ni konjski hlapec. Niso pa to edine pri,;. Ne dolžini g. Peska nesramno laži, če n, zanika, ker som mnenja, da se več n. spominja, oziroma noče spominjati. Neresnica je, da som bil kedaj prlst e NSS. Niti eno edine pošteno pričo mi more nikdo imenovati, da bi so bil udele žil kakega shoda NSS, razun ustanovni; ga. Ce pa je prišel kak prijatelj, oben:: tovariš, k meni pobirat, se jo malokdaj vračal brez uspeha. In to so mi očita. K a dl tega pa še vendar meem pristaš stran, ke, v katero sem imel v narodnem oziru največje zaupanje, katerega pa si ni /a služila, kar je dokazalo vodstvo strank-pri občinskih volitvah v Ptuju. Kar tiče framske »Posojilnice*, nisem oč; ,' g. Pesku, da je mopoče nadučitelj tovmi; Pirkmaicr kaj zanj plačal. O zadrugi v Oelju pa so itak znane raz mere tovarišem, ki bo z Peskom Rnde!.,. vali in bili pri likvidaciji. V pomirjen je javnosti, tovarišic in varišev radi strupenih napadov »Jnge,', vije* ln sorodnih listov na mojo osebo priče v Peskov! aferi pa izjavljam, da r; ti ena prič nI kompromitirana, kar jo k v čast vsemu stanu. Ce bi bil«, bi gotn , že storila šolska oblast svojo dolžnst. Gotovo je zadeva mučna za ves učit-' ski Btan. Nasprotniki nas krivično obsc^-jo. Ne moremo pa zato, da je bil g. IV sek pred leti tudi učitelj. Afero je zakvi vil g. Pesek Bam, vodstvo njegove stranke in moji tovariši stranke NSS. Poja v lo podam pri prihodnjem zborovanju ptujskega učiteljskega društva Ptuj, 4. okt. 1981. Ivan Klemenči'. nadučitelj Prihodnji tedan prične izhajati novi podlistek t,JUTRA", namrei senzacionalni moderni roman Claude Farnftre-ai c« „Morskt ropar. Naročite pravočasno ,.Jutro". MeseCna naroCnlna znaša le S O, pri prodaji posameznih Številk ie radi re£i|e cena vitla. UpravnH.tvo ,.JUTRO" v Ljubljani Sodna ulica ilav. 8. Pri upravi večjih veleposestev (Slovenija) se sprejmejo takoj v službo: 1.) Upravitelj (ekonom in vinogradnik); 2-) gozda«? z višjo državno skušnjo in gozdar z nižjo državno skušnjo; 3.) knjigovodja, popolnoma izvežban. Ponudbe, opremljene s prepisi spričeval curriculum vitae in po možnosti s sliko se naj pošljejo do 16. oktobra 1.1. na npravništvo „ Jutra" pod „Uprava 200". 1683 Tehnična pisarna diplom, inž. Milosavljeviča in popoviča, prejšnjih načelnikov Ministrstva, išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. — Kataloge, vzorce in pogoje je poslati: Kotorska ulica 57, Beograd. i674 Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim pčtem pokriti del svoje letne potrebe v jamskem lesu za leto 1922. Cenj. pismene, kakor tudi ustne ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knaf-Sjeva ulica 13. 1677 II M m U sc o novo i Albin Ogris novo; Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K f'80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Wiwhingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkočo so morali premagati, mj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva, Knjigo naročajte pri 207 38 Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica 6. Dr. 1 Staudacher zdravnik sa otroške bolezni ln praktičen zdravnik, ordinira sopet od 3. do 4. popoldne v Nunski nlloi it. 8. 1688 Sprejmejo ee takoj tholhe in puliuhe v tovarni i«80 Kune A Komp., LJubljana, Poljanski nasip 40. Mudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice DR A V A"V ŽIG A L,7ciT druibe »v. ctrll« In Metoda. Z«log« pri I*. PfdiM „ L|ubl|uri. T* vtlgalloe »i^M druftbl •«. Olrll« U M.todt " v LJUBLJANI. Dvorno cisleno laško posteSjno perje in puh C. Mestni trg 8. 1636 Proda se 36 oralov velika kmetija z zidanim hišnim in gospodarskim poslopjem v dobrem stanju, lepa lega, arondiraao, 10 minut od okrajne ceste io eno uro od mesta Slov. Bistrica. Pojasnila daje IgnaolJ T kavo, gostilničar na Clgonol pri Blov. Biatrlol. 1681 Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik. 1621 J. Perdan, Ljubljana. Ponudit© vse neuporabne zlate predmete: verliloa, prstane, obeske, zapestnice, uhane Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1651 ne nosite tvpdbi F. ČUDEN trgovina ur, zlatnine In arebrnlne, LJubljana, Prešernova ul. 1. Krojači samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraša sc: Emon-ska oeata 8, Ljubljana. 166!) 1663 Prazna ln rabljene vreče (diakova) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. S IRC, Kranj. Kupuje suhe gobe, fiioS, brinievo olie. Telefon int. et. 9, Kranj. Ali ste že poslali na- n rofinino za »Jutro" f lurja grofa TEiurnskega jeklar na na S&a^iaali Vt Guštanj, Slovenija proizvaja izdeluje 1681 kvalitetno jeklo za vsakovrstno uporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogih, ploščah i. t d.; v kalupih kovano predmete za železnice in avtomobilne tvornice, strojne osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala. "fc® se ssonrsa.i. cHa kupite najceneje In najsolidneje obleke za gospode ln dečke ter vse krojaške potpsbačlne pri tvrelki IVAN IKiLSTCCTAK, Celje Kralja Petra, cesta štev. 31. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame. Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši med;. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po poŠti 8 K več. BroS., navadni papir 42 K, po pošti 2 IC več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Blovenoev. II. dela I. del 21 K II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K1-80 več. Dokumenti o Jadranskem vpraSanJu. Cona 18 K, pn pošti K 1-80 več. st, Sagadin: NaS »adašnjl ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K180 več. Naročila sprejema: s Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. " Stara tvrdkavTrstu z lastnimi magaclnl, specialist v Izvozu desk Ir. bukovega lesa, tanjjših desk za ograje (plank) In desk za zaboje, sposobna za fabri-kacijo istih ter Izdelkov Iz trdega lesa sploh, išče reprezentacijo aH drugo ugodno kombinacijo s prvovrstnem jugoslov. lesnim podjetjem. Ponudbe pod „Les" na upravo 55Jutra".