99. številka
Trst v nedeljo 9. aprila 1905.
Tečaj XXX
Izhe.lt. viaM dao.' -mm
'u<:i ot»	in uraznikih oo 5. uri. od ponece!imh ob
t. un ziutra;.
^o-asiiese ■itrTilk- pro<iajajo po 3 novč 6 -uorinki ♦ mn-vfih tobakaniah v Tr«tu in okolici, Ljubi jarr. »rorici. ""»I i. Kranu. Mariboru. Oioveu. Idriji, ."»t. Petru. Sežani. Xabrežini. Noveuimentu itd.
>«:are 1e narobe »prejema unrava iista .EdioMt". uiiea » rr«o »ia.attl it. i4*. — I radne nre s« »a i. pop. d« zvečer. — Oene oeianom 16 « na vrsto r»ent: poslanice, ■»mrmioe. javne zanvaie m domaći ortaci p»> Dturodbi.
TELEFON *te».
ŠMl	A
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć !
Naročnina znaša
:a vse leto 24 K. pol leia 12 K« 3 mesece 6 K. — Na aaročbe brez dopo.slane naročnine se uprava ne ozir». Vai dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovai a
t>i-tn;i se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uornvo li-t»
UREDNIŠTVO: al. (iiorcio Galatti IS. (Narodni dom.I Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik eonsorcii lista „Edinost". — Natisnila tiskarna tconsorciia '.ista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-h ranil nični račun št. S52.H41.
Brzojavne vesti).
Ruska eskadra v malajskem morju.
popoiudne
Daj t)i ee v ponedeljek in torek ne vršila saja. Predlog je b 1 vsprejet.
Prihodnja seja bo v sr« do. Na dnevnem redu bo : poročilo notranjega gospodarskega odseka.
Adresni odsek.
SI NG A PORE Ob 2. uri popoiudne BTDIMPEŠTA 8. Adresni odsek s* je Pere Sil: • L<ylsove agenture.) Ravnokar ne konst tuiral ter izv« 1 1 poročevalcem grofa e P kaza a ruska tsiadra. Ista pluje n a vi -J Teodorji Ba.hyary. O^eek bo imel svojo lezoo pr ti 'ž ni Durian 37 milj, južneza- | prihodnjo sejo v ponedel ek opoludne.
ptdao od Sneaprre.	. ^^^
8INGAPORE 8. Ob 3. uri 10 min. jtpj.uloe. (Reuterjev liro.) Ruska eskadra p u e ravnokar mimo S ngapore v Bevero-vztočni smeri proti kitajskim vodan?.
PENANG s. (Reuterjev biro) Dva semkaj do*p«da pirn ki poročatr, da sta vide a v * žim Ms aka veliko riiako e-kadro, ki je piu a v sm«»ri proti S.ng-pore. Esk&dro je surenal alj 23 transportu h ladi;. Nadalje poroča parn k »Kumanj«. da je videl 12 kii-/arjev, baje japonskih, ki so bili pluli ne-eč od n eg9. Najbrž je to japonska cbve evalna e-kaire. V Singapor« vlada ratbur jeooet, ktr ee misli, da pr de v malajskih v dah do p mi.reke bitke.
HONGKONG H. (Reuterjev birc) Ktr s« je v vodah m d PeoaDgrm in S ngapoie poja*i)o 41 \ojn;h laii;, se angležka eskadra pr .ravlja da cd pluje. Križar »Sullev« pojde v Stgip<re. V<jna ladij a »O^eac« in dva kr rir a mu kmalo sie.i.ta.
LONDON 8. Kakcr peroč* »Standard« i 5 ogaj) te od 6. t. m. je naki obrežni parn k, ki je dospel v Penang, 70 milj južno cai idoo od tega otoka videl kr žariti 27 voia.h ladij.
Eskadra admirala Nebogatova.
DŽ1BI n S. K kadra generala Nebc-eatova je od piti'-a včeraj od tukaj v južno sspadni smer .
terije so oddale običajne pozdrave. Številta mor žica je navdušeno pozdravljala cesarsko dvojico.
Iz Hrvatske.
Brzojavne vesti.
Škof Strossma.ver umrl.
OSJEK 8. Škof Strossmayer je ob 3. uri 10 minut popoiudne umrl
le Švedske.
STOKHOLM 8. D živni minister B -strem je p< dal pvojo dem;s>jo.
Pruski princ Friderik Leopold.
LONDON 8. »Dalv Telfgraphc poro?a iz Tok'js • Pruski princ Friderik Liopold je dospel v Peking ter bo vsprejet od cesarja.
Hiša sc porušila.
MADRID 8. I' ruš.la se ja neka to a sgrcdb«, f.ri čiiner je n; slo sxrt u nogo delavcev.
Angležka kraljeva dvojica na potovanju.
ZAGREB, 7. aprila 1905.
Dvajset let so podpirali naši delegatje v pešlanskem se boru vladajočo stranko liberalno. Dvajset dolgih let so smatrali to stranko kakor nepogrešljivo, podrejali ee njeni d:sciolini in vsprejemali vae njece predloge. Ij v teh dolg h dvajsetih letih niso eni nikdar prct^stovali proti nezakonitostim, ki j h je madjarska vlada zagrešala pri nas. Oai so dopuščali, da so \sa viša mesta v gozdnars^vu in na pošti ztsedali Madjari in da so isti na že!eznici odvzemali kruh našim sinovom. Na kratko: naši delegatje so ee v P, šti vedli tako, kakor jim je veleval Khuen, a ta je bil — kakor znano — glavni p jon r madjarstva. Nu, Khuen je odisel in mislilo se je, da naši u'elegatje spre mene svoje vedenje. Ali vsi so s* prevarili. Ker, čeprav je Kbuen odišel iz Hrvatske, je vendar obdržal nadvladje n&d našimi delegati in je on v Ptšti tudi nadalje določal njihovo vedenje in delovanje, in je določuje še dane?, tako, da nsši delegatje st mo nn njegovo k' m:ndo — n.ol?e in glasujejo !
Nu, med tem se je s 2^. janu7arjem temeljito spremenila vsa s tuvacija v sosednji
MARSILJA 8. Angležka kraljeva dvo- Ogrski. K« sutovci so izišli kakor zms
Dogodki v Rusiji.
VARŠAVA s. »V£rčavski D OeVDiK«
por. ća, da ss utshotapl a mnogo tr ž a, p »tem ko se je j repovedalo prodajati revolverje.
PHBDJANSK s. (P. t-egr. brz. agent.) Priče:i so štrojbati delavci vneh industrija n h zavod >v ter težaki na železniških p< stajah.
Ogrska zbornica.
BI DIMPEŠTA 8. Sedeži liberalcev so bli skoraj pracn . M niscerstvo sta za-toptla ministra Tailian n C*eh. Zb rooi e izvtdila airesai <> l»ek. Na < Hc jeln' li-ti je bilo 15 členov K«>šutove stran«* in po dva člena ljudske, Biaffv jeva in stranke d sident »v. Kandidatje « ti ^tieloe liste to b li izvoljeni o 123 glisovi. Libera ci s > »e g'a^ovanja vedr žal . Pre i-e IniK je napri sil odsesc, n»j ee tik j pj ^e;i koošt taira ter e cat i predlagal,
j:ca je ob 3. uri 10 iti nui popoln ine na jahii »Victoria and A b rt« odpotovala v M hon. Jahto je spremljal križir »Su:SoU«.
Ruski odposlanec v Pekingu obolel.
PETRtKiRAD 8 Gles m nekega iz Pekinga došlega poioč. a od 7. t. m. ieži rubki odposlantc na KitHiskem dvoiu. L^sar, od sinoči v nezavest*. Njegovo stanje je nevarno.
ttenlsija ministru.
MADRID 8. Nsučn: uiinster je podal
svojo o-itavko.
v General De Sounaz.
RIM s. Siottrr gent-ral Da Sonnar, i mej i tel j veliie^a križa reda » Acniuziata« je umrl.
Proračunski odsek.
DUNAJ 8. Pr< r.čiioBii odsek bo imel v soboto due * t. m., se o, na kat ri bo na dnevnem redu: državni proračun za l905.f>Novi list« je bil prvi, ki jim je v pravi španski poslanik.	potegnil masko Z obraza v članku
»Madjerenski Jeiačc.«, kateri Članek so z
go.
valci. Pričakovali emo, da naši delegatje -z?esti svojemu načela : vedno z vladajočo Branko — p^e-top jo h Košutovcem. Oni pa so, po Ehti?nov«>m nesvetu, ustvarili svoj posehni klub. Ker pj ss krzi na Ogrskem vleča od dneva do dneva in ni nikske nade, da b se skoro ravršila. upotreb Ii so naši priliko, da dajo znak življenja od ee^e. A pri tem niso bili druzega, nego »orožje Avstrije« — kakor znajo povedati Madjari — izvrfevatelji Khuen >vih že ja. Kajt;, Če tudi je bil Tomaš 6 zavzel korektro stdišče ob vprašanju vojske in carine — kar emo mu ope ovano priznavali — vendar ee vsakomur u ulj oje vprašanje: zakaj so Tomaš c in ojegovi ljudje š* la sedaj o rnili plažč in zaktj si skoEi dvajset let molčali — ztkaj niso delovali v tem smislu ? ! ! Jednostavno zato, ker se to ni zahtevalo od njih ! Danes pa stoje pod vplivom tretjega, danes se tako zaiiteva od nj;h, in oni više slepo! Reški
DL NAJ 8 <. .sir >e daoes popoludre vprejei novo o.eaovaneua spans*ega p )sianika vojvodo Biiien v jMStbn evd jeoc. ob ob: čajnem cereuaonijeiu. Pvsaaik je izroč i svo^e poverilno p smo.
Cesar Viljem na potovanju.
M E SSI NA 8. Ce«ar V;1 em e dospel semkaj na parn ku »Huhensolle rn «.1» 9. uri 25 m n. <_N-*->rjn le (ostravda cesar ci. Bi-
zadovo jstvt m joaaiisnile iu komentirale naj-uglcdneje madjarske nov ne.
Resni »Novi 1 st« je predstavil naše maljaroae v pravi li či luadjbrđkemu novinstvu. a naši Madjeroni so bili v stiski. Zato so v svojem l:stiču »Drau« (kateremu je giavni sotruilnik — brat dr. Franka) navalili na reški 1 so m na njegovega urednika v čhusu »F umaner Schaudblatt«. Napadajo
osebno poštenje — ali niti z eno bese.1 o cieo pobili trditev >Novega lista« in niso mogli in tudi niso poskušali niti z eno besedr, da bi si oprali madeže s čela. Zastonj bi jim bil trud, ker je jasno kakor na dlani, da njihovo delo ni bilo in ni v interesu naroda, ampak — nasprotno — oni so sovražoiki svojega lastnega naroda.
Ko smo že pri Mudjeronib, javljam vam, da ti v zadnji čas umirajo eden za drugim. Za Karlovcem sta uocr!a m nJega tedna še dva : namreč fetrinjski narodni poslanec Franjo pl. Ferr.ch in vukovarski Aleksander pl. Krajčov 6, brat bivšega pod-bana. Oba sta bila člena tako našega kakor skupnega sabera v Peš.i, a oba sta se odlikovala s tradicijonalno — molčečnostjo. Vsled smrti teh poslancev bodo skoro nove volitve v treh okrajih. Ali na žalost je ravno v teh treh okrajih narodna zavest jako malo živa. Vendar bi, recimo, v Koprivnici mogel prodreti opozicijonalec.
Na naši Savi ne smejo več hrvatski bromovi ploviti s hrvatsko trobojnico. Kajti, kdor bi del na svoj brod hrvatsko zastavo, kaznujejo ga in preganjajo. Vidite torej, tako daleč smo prišli, da nam »bratje« v ntši rojstni deželi ne dovoljujejo razobešanja naše svet nje, nase trobojnice. Tudi na to ža jenje bodo molčali naši madjaroni in aiti ganli se ne b^do, sam) da ne poderejo »dobrih« o Inošajev, ki ba e obitoje med nami in preko Iravsktmi — »brati«.
\l me 1 manjih ve^t vara javljam, da so bili minolo sredo naši novinarji sklicali sestanek v svrho organiziranja društva novinarjev. A'i odziv za ta sestanek je bil tako elab, da se niso mogli storiti n kaki sklepi, ampak bo nova skupščina v nedeljo dne 10. t. m.
Zagrebški veliki župan pl. Budisavljevio, o katerem se je te govt r lo, da odstopi, odide res s svojega meeta. Na isto bi imeli priti gospiški vdiki župan p'. Kraljević, djčim bi se Badis~ vljevitf potezi 1 z n mandat V izpražojenem petrnjskem okraju.
PODLISTEK.
17*1 .
Prokletstvo.
^codorinaci roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval m dovr&il I. E. Tomić.
Prevei M. O—0.
Častna gondola so se spistd. na levo klop ob zidu, Gr«čana naspreti njim, zapo-vedmk mesta pak ee je postavil za sedež škoti Pavla.
— Maogcčiftai š«ti gospod! je re^el Ltc«*elot, gospo la vojvode so zjusazali Ka-pite ju, da p« šije pred vas svoj:h Ijudij v vt/nem opravilu. S t« t" I van, kakor sim. vette, je pobegnil od veš) zmagovalne vojske, a Ž3j m tudi nekaj nas h bratov, ki ne mislijo kakor mi. Ostali pak eo se zbrali v polnem zb ru n so odbrali tu na u, da stopiva pred vaše les in da va* vprašava za vašo
voij4 . Naju pak, je spregovoril beležnik T mo, je poslala gr ška občina, da čujemo,' zažigati po zapovedi Ločenca
česa potrebujete od na?, g s oda, ker *tepo-s tli po svojem č o eku <>bo ni glas, pridemo do vas na razgovor v t*»; nočni uri.
—	Dobro je, da ste došli, bcala vam! je cd vrnil Pavel, Gr.čaui, se je ot;rnil do mfšJanov, sedaj vidne, da smo gospodarji vaš*ga mesta.
—	To st9, je potrdil Tom.
—	Pregnali sm » kiap Lana LuČenca, v zeli Grič, nu recite po duš , ali se vam je od nas dogod lo bodi .udi najmanje zlo ali žaljen e, ima li kdo vas kaj pr.tožsvati se zoper naše
1 udi radi plenjenja ali nas.lja ?
—	Nima, k »likor ve občina.
—	Smo-ii vpraševal«, je-li kdo od vas dvignil oboroženo roko proti nam ? Je li bilo krvave s >dbe radi tega?
—	Ni b.lo! je rekel Živan, to vemo. Mir imamo pred vami mi in naie hiše, naša pravica in b.ala vam za 17. Ali bodi vam znano tudi to, da ni občina zvala meščanov pod orožje, da prisežni ljudje ni o hoteli pleniti in
—	Vem, vea, dragi Živan, je odgovoril Pavel.
—	Sj več, je nadaljeval Binkovič, to eo b.li le pijani nemaniČ-, fniet, ki jo mere podkupiti vsakdo.
—	Da, je popoln 1 Tomo, ra.li tega j« za V; L učenac besneti in je dal z rezati tako našega sodnika, kakor tjdi tega poštenega Človeka ter ju je na načo sramoto stavil pod ključ med t t >ve.
—	Da, je ponovil Zivan, mi nismo razbojniki, nit plačani vojaki, ki plenijo bi ž njega. Mi smo meščani, stojimo trdno na »vojem pravu. Imamo meč in kopje, da se branimo, ne pa da ranimo. Vi se niste dotikali nas, mi smo miroval;.
—	Modri ste, dobro ste storili, je pohvalil škof. Vem, da nietj naši po srcu, ali ste pošteni.
—	8mo, gotovo, pošteni, je rekel Ben-kovič, položivši roko na prsa. Prav je rekel gospod škt f. mi n smo ca vašega kralja, mi emu za Marijo, kakor smo bili tudi sa nje
Rusko-japonska vojna.
Trst, 8. rprila 1905.
Naloga baltiške flote.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
(Dalje.)
Sedanje položenje in delovanje ruske flots je torej prioakovaluo. S tem pa, da zna že dlje časa skrivati svoje nameščanje, prov-zro5a sovražniku tudi na daljavo teki ču»; nesigurnosti, kar je že nekaj časa sem opažati na veienju Japoncev.
A jaz seai še vedoo trd« o uverjen, da R ždeatvenski estane tako dolgo v vodovju ob vztečno aftiikem obrežju, dokler sa tcu ne pridruži takozvana 4. eskadra (zidnja rezerva ladij v tej sezoni).
To je gotovo jasno tuii Japoncem. In bojne sile, ki eo že Be laj na razpolago
nega očeta. Na to smo prisegli. To je tako in ne bo drugače, pa če bi nas rezali radi tega. To vam pravim po duši, ker ne znam lagati. In prosim vas, nikar se ne trudite, da bi nas prekrstili. Vaše besede bi padale kakor kamen v vodo in duše ne moreš niktmur iztrgati in mu usaditi drugo. Vi ste po meču postali gospodarji, vi st9 močn». Ne bomo dvigali orožja na vas, in bilo b neumno, ker nas je malo. Mirovati lučimo, ko ste tu, ali ako pride po božji volji Marija med nas, porečemo od erca: »Zdrava bila, kraljica Marija !c Ne pišite nam tega v zlo, mi vemo seno za svojo pravico in sovražimo Bilo, bila vaša, bila Lueenccva. In ne bilo bi vam na korist, ako bi se sedaj hiinili in govorili : Vaši sni)! a jutri da bi govorili Mariji: Tvoji smo! Kdor govcrl na dva jezika, kdor danes miiika z levim, jutri z desnim očesom, ni človek, ni nikomur v pomoč.
(Pride še)
Kož lestvensken u v vztccni Afriki, ne zaostajajo glede bojevne moči, izlasti pa ca art-ler ji velikega kalibra in na vrednosti eklopnjcč — to pa se pcsehno z ozircm na dejstvo, da po tajanju k da pride v tem me-mcu Ho veljav® tudi vladivost ško brodovje
—	za močmi Togovega broJovja, čeprav poseduje to poslednje nekaj večo ekupno brzino. Japcnc: S'* torej siljeni, da mislijo na možno presenečenje (d strani sedaoje flote Rož lest venskega tudi pred pr.druženjem 4. etkadre. Ta pa j h sili sopet v pomnožene varnostne odredbe. In te odredbe bodo postajale tem skrbneje, čim dalje bo trajal čas, ▼ katerem je bivanje sedanje fl )te H žie-stvenskega neznano. Sedai je torej mnogo zavidno od tega, da-li ho Roždestvenski znal
—	kakor de!a to 14 dnij sem — skrivati se se dlje časa pred Japonci.
Zs d?lgo pa je jasno, da je Japoccem jako mn^go lež-če na tem, da bi na daljavo ep:zaava i razvrščan e brod jvja Roždestven-skega. Zs v januvarju so Japonci neko število nezavarovanih razdejalcev križarjev in torpedovk potisnili ;z domačega vodovja tja preko arbipea Sunda, četudi jim je bilo — kakor nam vsem — znano, d i se je Rožde-stvensk pojavil pri Madagaskarju, kar se je javljalo rd dne do dne. Tako opazuje oklop-njača »Tšjrvjn« z večimi zavarovanimi kri žarji » Kore sko cesto« (Tsušima). Trije oklopni kr žarji opazujejo sto Ttungari«, s čemer se zlatno doseza blokada VJadivostoka. Gotovo število podvodnih čolnov, formiranih v 2 diviziji, n eno »leteče brodovje« je postavljeno za spec 'alno služba. Tekom leta 1904—li*05. je japonsko brodovje zajelo skupno 23 p*rcikov-prediralcev blokade, med tem 13 ruskih in 7 angležsih.
Iz teh zanesljivih podatkov je najbolje razvidno, kakov vpliv izvršuje baltiško bro dovje ža sedaj na flito admirala Togo. Najmanje tretji ca japonskega brodovja je v feluž'm, da s se R jž iestvenski š« vedno nahaja v vztočn -jfr škem vodovju in da-si VJadi voetok še ni prav rešen ledu.
(Pride še.)
Celjsko vprašanje.
Pražka »Politike piše o vprašanjih, ki jih ma rešit1 proračunski od-ek in pravi m* drugim. Jako ko*liivo vprašanje je odo slovenske gimnazije v Celju. Kakor znano, '<# posltnska zbornica v proračunski razpravi dne 21. m»rca HH)2. sklenila, da ima s'o-venska eimnazija ostat v < e'ju. V zli* temu •klepu pa je vlada postavila v državni pro račua že tretji obrok iSOOO kr .n za nameščeni« te g mnazije v neki novi zgradbi izven Celja. Korberjeva vlada je torej neopravičeno in proti sklepu poslanske zbornice odredila premeščanj* slovensse gimnaz je izven mesu. S ovenci se čutijo s tem težko osko dovane v svoji parlamentarn m potom pri-poznati jim pravici ter TStrajajo pri tem, da proračunski odsek korigira cmenjeno odredbo vlade. Našli eo se sicer zopet posredovalci, ki •o hotel- ob tem vprašanju intervenirati med Nea<- in Slovenci, toda poslednji so mnenja, da je s:\ar vlade, da v tej stvari poprime inic jat vo.
Mednarodni ribiški kongres na Dunaju 1905.
Odbor za ta kongres nam javlja, da je is nister za poljedelstvo, ekaeelenca grof Bc j i< v, prevzel čaBtno predsedništvo. Zanimanje za ta kongres je splošno in narašča vedno v tu- in in« zemstvu. Prijave se mnoić. Prijavi a je svojo udeleiho tudi carska ru-Sr;a vlada, pottm franc zco ministarstvo za a- rnar co >anska vlada, cesarska indijska vlada ter razne korpora<* je. S^loh se namen kongresa pospešu e od vseh strani. Odbor kongresa se nadele, da bo mogel v ki a tkem določiti končni program tol ko za razprave na kongresu, kolikor za razne druge prireditve. Xato se bodo razpršl'ala oficijelna vabila.
naslednika Nikolaja Aleksandrovima (ki jć umrl kakor prestole naslednik). Kmalo na to je bil imeaovan členom komisije, ki je imela preosnovati rusko zakonodajstvo. — Njegov ugled ie rasteh Z» leta 1863. je spremljal piestolonaslednika na Djfga potovanju po Rusiji ter je o tem priobčil knjigo pod naslonom: »Pisma o potovanju prestolonaslednika po Rusiji od Petrograda do Kirina«. Leta 1865. je bil pozvan v pravosodno ministarstvo, leta 1872. je bil imenovao členom državnega sveta, 14. maja 1880. pa viš on prokuratorjera sv. Snode in členom ministarske ga zbora.
P«, bjedonosceva prištevajo med najbolje rusk9 pravnike. Posebno delavnost je Po-bjedonoscev razvijal na polju duhovne šolske uprave. Njemu je zahval* t;, da se je ustanovilo mnogo novih cerkvenih občin, novih škofij in samostanov, da se je zboljšala pleča duhovnikom ter se izdala nova pravita za penzije duhovščine. Preosnovane so bile duhovske šjle in sinodalne tiskarne iti. Leta 1883. je francoska akademija znanosti izvo lila Pobjeionosceva svojim členom. Dne 27. ma;a 1900. je Pobjedonoscev obhajal jubilej Bvoje 50 letne delavnosti ter je bil o tej priliki odlikovan redom sv. Vladimirja. Mi-nolega leta je pa Pobjedonoscev prejel naj viši rus&i red sv. Andreja z bnljant*.
Pobjedonoscev ie mnogo odlikovana in mogočna, a tudi mnego sovražena oseba. Njega dolže, da je se svojim mogočnim vplivom na carskem dvoru znal preprečati vsako reformo in vsako stremljenje po »ssodern'zi-ranju« državne uprave in javnega življenja v Rusiji.
Drobne politične vesti.
Govorice o sestanku kralja Vik torja Kmanuela in kralja Edvarda. Iz Nea-pelja so sporočili berolinskemu »Lokal An zeigerju«, da se tamkaj govori, da se italijanski kralj Viktor Emanuel in angležki kralj Edvard sest <neta v Benetkah.
Gibanje med M a 1 o r u s i v Galiciji. Iz Lvova javljajo, da se je v četrtek vi šil v Tarnopolu shod maloruske stranke, na katerem je bila sklenjena resolucija, ki zahteva ustanovitev posebnega maloruskega deželnega zbora, preosnr.vo šolstva, ustanovi tev maloruskega vseučilišča in splošno pravičneje postopanje naspr ti Malorusom v kulturelnem pogledu.
Domače vesti.
Pobjedonoscev.
Viii prokurat r ruske sv. S node, Kot-etantin P Pobjedonoscev, . je teh dni podal avojo ostavko. Pobjedonoscev se je rodil leta 1827. v Moskvi, svoje nauke je izviš 1 na carski pravni akademiji v Petrogradu ter je postal v:š i tajnik srnata v Moskvi in ob enem prote»or na tamošnjem vseučilišču. Leta 1*60., <*£r,tm Aleksandrom II., je postal uč teljem carskih prin^v, med temi tudi pozoejega carja Aleksandra III. Leta 18*>1. so ga pozvali v Petrograd, kjer je poučaval v prav< slavju tedanjega prestolo
t Vladika Josip Jurij Strossmayer.
Po noči nam je došla brzojavka, da je za vedno zitisnil oči djakovski veliki vladika Josip Jurij S:rossmjyer.
Vladika Josip Jurij Strossmaver se je rodil v Osjeku v Slavoniji dne 4. februarija 1815. Stros4msyerjeva rodbina pct3ka v starini iz Gornje Avstrije. Početkom osemnajstega et)letja je prišel v Oajek za etažmestra k tamošnji posadsi neki Pavel Strossmaver rodom iz Linca. Tu se je hitro privadil in se tudi oženil z neko Hrvatico. Praunuk njegov je bil Ivan, oče škof>v. Ivan se je leta 1810 oženil z Ano Erdeljac, in iz tega zakona se je porodilo pet sinov, od katerih je trojica umrla še ** otročji dobi, a brat Mat ko pa v 28. letu svojega življenja. Rodbina Stroesmaverjeva je bila vzl;c svojemu nemškemu rodu povsem hrvatska, a znana je bila v Odjeku pod imenom Pavlovi.
V O'jeku je mladi Josip Jursj zvršil ljudske in 6 razredov latinske šole. V dja-kovaškem etmen šču je Strossmaver dovršil sedmi in osmi razred, a v jeseni leta 1833. poslal ga je djakovski škof Sučid kakor najboljega bogoslove* v p* š ta os* u centralno semenišče. V tem semenišču eo se zl rjli naj bolj nadarjeni mladenki iz pojedinih škofi), ali prvak med niimi je bil pak Strossmaver. Že 24. oktobra 1834 dosegel je na peštan ssem vseučdišču čast doktorja inodroslovja, star še ne 20 let. V neprestanem delu in učenju eo mu brzo minula leta, a napredoval je od dne do dne in pridobil si je obilnoet znanja, s katerim je pointje tolikokrat napolnil svet c občudovanjem.
Priilo je Uto 1837., ko je Strosamavar dovršil bogoslovne nauke ter ce povrnil di m iv. Ker je bil premlad, ga je še le dne 12. fsbruarija 1838. iktf Kukov:<5 posvetil v duhovnika. Šzof ga je poslal ca kapelana v Petrovaradin, kjer je ostal do oktobra 1840. Njegovo delovanje v dušnem pastir-stvu je bilo vspešno in pr.ljubljen je bil tudi i pri župljanih. Meseca novembra potem ga je
škof Kuko^ić poslal na Dunaj v Avgustinej, da nadaljuje svoje bogoslovne študije in da doseže doktorat bogoslovja. Njegov 6oučenec je bil tadi pokojni tržaški škcf Jurij D^briia. Strossm8yer je brzo izvršil vse bogoslovne nauke ter je bil že meseca junija 1842 promoviran doktorjem bogoslovja.
Ko se je Stros4mayer povrnil v Djakovo mu je Škcf poveril važio slućoo v semenišču; -menoval ga je tu podravnateljem in verc-učiteljem. To naporno blužbo je Strosimayer obavljal do I. 1844, a potem je poučeval gojence škofijskega semenišča v prirodnih znanostih in računstvu. A že 1. 1847 je bil imenovan za ravnatelja duhovekega zavoda pri sv. Avguštinu na Dunaju, kjer je malo let prej bival kakor gojenec. Na jesen 1847. odšal je torej StrosBmayer na Dunaj kjer je bil ravnatelj Avgustineja in ob enem dvorni kapelan. Radi izredaega govorniškega daru je bil Strossmaver na dvoru zelo priljubljen, a kako da so cenili njegovo znanje, svedoči dejstvo, da je ob enem predaval na dunajskem vreučiiišSu tudi cerkveno pravo. Prišlo je burno leto 1848. Za časa dunajske vstaje je Strossmayer z nekoliko gojenci OBtal v Avguštineju.
L»ta 1849. se je djakovski škof Kuko-vi<$ odpovedal škcfiji. Za njegovega naslednika so se priporočali razni kandidatie, a dunajski Hrvatje, na prvem mestu Metel Ožegovid. priporočali so za djakovskega škofa mladega, bistroumnega Strossm8yerja. Sam škof Kuković je pisal cesarju, naj imenuje njegovim naslednikom Strossmaverja in res je bil isti dne 18. novembra 1849. imenovan djakovski m škofom.
Zi geslo si je novi Škof postavil bfsade r > Vse za vero in domovinoc in tega gesla se je držal do svoje smrti !
Dne 8. sfp'ennbra 1850. je bil škof Strossmayer od papeževega nuncija Viale-Preia posvečen na Dunaju za škofa, a dne 29. istega meseca je bil v Djakovu slovesno ustoličen. Prvih deset let škofovanja Ee je mladi vladika posvet 1 notranji uredbi svoje škofi ie.
Leta 1860. se je bil Strossmeyer podal v Beligrad ter je bil na t) imenovan vrhovnim pa°tirjem srb?kih katolikov. 8trossmayer ni skrbel le ca katolike v Srbiji in Bosni — kakor škof biBansko-sremski — glavno skrb je posvetil svoji lastni čredi. Za njegove zasluge ga je cesar ž9 leta 1858. imenoval tajnim svetnikom.
Leta 1869/70. seje Stros9msyer udeležil vatikanskega cerkvenega zbora. Največa dela Strossmfverjeva so bila pa ustanovitev zi-grebškega vseučilišča, jugoslovanske akade mije, katerima je on poBtavil temelj, in gradnja djakovske stolne cerkve.
Lsta 1890. je Strossmaver praznoval redko svečanost, 50 letnico svojega škofovanja, o tej priliki odlikoval ga je papež s tem, da mu je poslal »pallium«.
Dne 4. februarija t. 1. je vladika Stros*mayer praznoval 90-letnico svojega življenja in že dobra 2 meseca potem je po kratki bolezni zat'snil svoje oči.
Za danes smo v naglici podali te kratke beležke. Velikemu vladiki kličemo: Vječnaja pa m at!
f Andrej Černe. V zadnje čase ima neizprosna smrt bogata žetev v ntših vrstah. Zopet nam je povsem nepričakovano pograbila in položila na mrtvaški oder moža, ki zapušča za seboj praznino, ki je ne bo lahko spopolnit:. Včeraj popoludne ob 4. in fol uri je zatienil svoje cč; za vedno po le tridnevni bolezni gospod Andrej Ćerne, upoko-eni strojevodja in posestnik v Barkovljah. Pokojnik je bil kaj priljubljen v vseh n<?ših krogih po svoji ljubee^jivoBti, šegavosti in veseli naravi, a visoko cenjen in spoštovan radi svoje nesebične in požrtvovalne javne delavnosti Bil je večleten odbornik pobt. društva »Edinoet«, a naši »Kmetjski družbi« je bil neumoren odbornik iu blagajnik od nje pofrtinka pa do — včeraj. Istot.ako »Tržaški posojilnici in hranilnic < odbornik in zanesljiv zaupnik. Do letos je bil nadzornik tudi v rojanskem konsutnretn društvu. Posebno ee je odlikoval pokojni Černe ee svojo odločno narodno odličnostjo in neomajno politično značaj nostjo.
Vest o njegovi smrt- vzbudi gotivo še prsebno žalost med našimi okoličanskimi kmetovalci, med kaierimi je užival največe simpatije in je štel veliko vrsto iskrenih prijateljev. Pravo konsternacijo pa je provzro-Čila njegova smrt med našimi barkovljanskimi
rodoljubi, katerim jo bil blago lušai in iskreni černe poseben m ljenec. Vssobča žaloet po njem je tem veča, ker je prišel udarec povsem nenadejanc. L? malo jih je bilo, ki eo sploh \ed>li, da je pokojnik objlel. In sicer je bila ^ivratsa pljučnica, ki je pokojnika kafcor z jednim mahom palcžila na mrtvaški oder.
In Š9 nefca posebna čednost je d či:a pokojnika: bil je uzorea glavar svoji rodbini. Uzoren soprog in skrben oče in vzgojevatelj svojim otrokom. Vzgojil je svojemu narodu pošteno hčar in značajna s nova : o. kr. okr. sodnika Maksa in odvetniškega kandidata dr. Ferdo Ćerne-ta. Smrt Andreja je povila t> družino v globoko žalost, mi jej izrekamo na tem mesti svoje iskreno sožalje, katero gotovo de'ć z num; vsi zavedni Iržeški Slovani. Blagemu pokojniku pa želimo večoi mir!
Okrožno sodišče v Puli ? Ko ee je te dni po novinah raznesla vest, da misli vlada zasnovati v Puli okrožno Bodišče, se nam ta vest v tej obliki ni zdela prav verjetna. Tudi puljski »Omnibu3c jej ne veruje iz istega razloga, ki smo ga imeli mi pred očm:. Znano je, da vlada nameruje že več časa premtšSe-nje okrožnega sodišSa iz Rovinja v Pulo ter zahteva od deželneg» zbora naj se izjavi o tej nje nameri. Ali zastonj. Večina deželnega zbora meče dosledno vse te vladne dopise med stare spise ter ne odgovarja. Tako noče z mesta to nujno vprašanje. »Omnibus« vprašuje, da»li se ni morda vlada končno vendar naveličala tega čakanja ter se ujuua-čila v to, da kar sama prenes9 rečeno sodišče v Pulo. Da bi pa hotela otvarjati tu nov.) okrožno sodišče polfg rovinjskega, to se pulj-skemu liBtu ne zdi verjetno.
S Kontovelja nam pišejo : »Našs »Gospodarsko društvo« je imelo minolo nedeljo svoj V. redni občni zbor. Iz letnega računa smo raevideli, da je imelo društvo v 1. 1904 K 35 535 prometa, čistega dobička pa K 1370*68. Dividenda se ne izplača nikaka, ampak ee ti svota prišteje rezervnemu fondu. To društvo je za nas velike važnoBti in koristi. Zato se ga domačini eprij« ra^ejo vedno bolj. Vsakdo ve, da naše vino ne more konkurirati z istrskim, dalmatinskim in celo z italijanskim' vini, kajti predao je našs vino spravljeno v sod, je stalo kmetovalca vf li tega truda in stroškov. Pa ne Famo to. Naša kaplje tudi slovi daleč na okrog. Kdo ne pozna našega sladnega »pr< sekarjac ? — Kdor hoče prepričati se o dobroti našega pridelka, naj se le potrudi v naš"» krčmo, kjer dobi vselej pristno in naravno domačo kapljo : „ki mori vse skrbi, potem pa pesem obrodi
Saj tudi ni možno drugače. Poglejte na hrib, ki ee vapenja 252 m. nad morsko planjavo ter se razpenja od morskih Barhovelj čez Ćedaz, ^bjemaje v svojem področju krasno-čarobni grad »Miramar«.
P.> tem slikovit?m hribu, na kater« m ležč in počivajo tadi razvaline nekd&njega Blovitega gradu »Monkolan« — se soVjo in rastejo naše trte. Morda se solzijo nad nami, morda nad »ušjo«. Naj si bo to ali ono, mi se tudi solzimo nad njimi, ker nas za debele a3]z9 — gorkega znoja premalo obdarjajo. Koliko nas stane obdelovanje naših vinogradov? To zna le, kdor sam poskuša!
0e bi. ne bilo »Gjspodarskega društva«, bi morali kmetje svoje vino mrcvariti, kar bi nam prinašalo veliko izgubo. Društvo pa kupuje izključno in principijelno le domače vino in le v slučaju, da b; tega primanjkalo, tedaj se kupuje druzega vina. S tem imamo že indirekten dobiček v društvu. Direkten pa je naznačen v gornjih številkah. Pomislite K 1370 68 to ni malenkost. Vsaj za nas ne, ki smo bolj revčki. To društvo pa se bo od zdaj še bolj razvijalo in napredovalo, k čemur pripomorejo vsestransko urejeni in vsem potrebam odgovarjajoči prostori. Slavnostna otvoritev teh prostorov in posebno dvoranr» ki jo je napravila ugledna tvrdka Martelanc iz Barkovelj, se bo vršilo na Velikonočni ponedeljek. S tem dnem se odpre tudi ntš »N a r o d n i do m«, na katerega Brno p no ni. Ta naš »Narodni dom« mora cvesti iu pro Bpevati v našo koriet, napredek in omiko ! Ta naš »Nandni dom« bo neše shajališče in ognjišče, kjer se bo gojila naba pesem in besed -t.
Zs sedaj opažamo veliko razliko : kaj je bilo pred 12 leti v naši vasi in kaj je danes. Tedaj ni bito nobenega društva, ni bilo petja, časopis pa bala vrana. Danes pa, Čeprnv ni med nami ne gospodov ne inteligence, videti je zvečer mladino z raznimi Čaeopisi in knjigami v rokah. Danes imamo tu že tri društva :n še četrto as skoraj csauje. Nsš »Narodn
dom« pripoirore g tovo fce k vefen&u raevitku
vsega tfg?.
Na Velikonočni ponedeljek bo torej pri osa vel ta elavnost. Poaeboo se pripravlja nasa »Danca«, katera členi vprsore ta dan krasno F. S. F.nžgarjevo narodno igro »D i v j i love c«.
Sk »raj nevtrjeta^, da si upajo neši mladeniči uprizori i tako veliko igro — no, pa dobra vo'ia in vztrajnoet premagujeta vse.
To nam je bilo na sr«*u, in napisali smo Pa ne z namenom, da bi se hoteli hvalit: ali bahat. O kaj de! Naznaniti smo le bot?li avnrst, da se tudi mi, skorej še nepoznani, časi vetdar-le gibljemo. In kar smo zamu li mi star% dohiti, tako upamo, nasa mlad DP.
Konečno pa prosimo še tudi vse mestne gospode gospč in gcspiee, da bi se, ko bodo bodili tkrsi nešo vas. rglasili v našem »Narodnem dima«. Videli bodo kako lepo imamo vse urejeno! Kako lep vrt, verando. In če bi se k mu zljub !o, mino tudi prav lepa kroglj š';a. Posebno pa se priporočamo in pr s mo vse blitaje in daljne, di nas obiš5ete na VeliKonočni ponedeljek. Tako idejalen dan, pa daljš tli krajši izlet, ni-li to krasno ? Naravnost divno je ! Prepričati iino, da nee ubišče mnogo s avnega obč n&tva.
Na svidenje torej na Velikonočni ponedeljek ! ki če	več Kontoveljcev.
Noto društvo C. k. namestaištvo je vzelo na znane pravila novega društva :
»Strokovno društvo kamnarjev za Pr morsko« v Nabrež n'.
Cesarjev dar. Cesar je podaril pogorel-c?m v S?rpen:ci i r. evoje privatne blagajne H000 bron.
Bogat ribji trg. Iz Dubrovnika pišejo, da ee je teh dni v petih dne.i na tamošnjem n^jjm tr^u p*odaio 35.000 kilogramov rib.
»Tržaško podporno in bralno dru štvo« v bi na redni občni zbor, ki bo dne 16. apr ia t. i. ob 4. uri pop. v diuštvenih prostorih, u ica Staditn št. 19. z nastopnim dnevn m redom :
1. N givor predsednika. 'J. Prečitanje društvene kronike minolega leta. 3. Prečitanje računov z\ leto 1904 4. Pr«č trnje izjave pregled ;valeega <dl>ora. 5. Posamezni pred-' g! in inverpelaoje. f>. Volitev predsednika, 'J podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knj govo-1 j, i 1 ga n ka ekonoma, 18 odbornikov, 6 namesti kov, 4 raboroie, 2 namestnic, 3 pregle iovalcev računov in f) členov m rovne eolnre.
Odlok slede mladih zločincev. Z
Ditosji p ročajo, da je pravosodno minister-stvo rda o na višja državna pravdn štva oii.k, v katetem je izjava, da je ministerstvo ponovno zveielo, da se je mlade zločicce obsodilo, k>er bi bilo popolnoma opravičeno, da se je ziljučilo krivdo. V utemeljevanju presen; ra prmilrščenje so večkrat zapopa-deni m men t i radi kater h bi bilo državno pravdr»-4tvo lahko odstopilo od obtožbe ozi rnmi bi *e bilo dot čnika lahko oprostilo. Pr« ml a l h zločine h je treba vzeti v poštev - ah#<<» razumnost, omejeno obzorje in še ne ojačemt rravn^ odporno s;Io ob presojevanju v prsi mi 'a o pr štev i tosti. Ozirati se je treba tud na t », da m!a loletni, ki večkrat izvrš jo z!« ";n ' c samega naeona, da ki ga posnemajo p d upliv< m slabega irgleda, ne zamorejo uvide* | < mena m posle de zločina. Posebno e tret a vzeti ot ra na m>a loletne, ko so še le Bešavno izvrš li 14. leto.
Enakopravnost na posti. Prejeli smo: pred *as m, zn predle bož.čne praznike, je U 1» j> »tfi vodstvo izdalo navodila v treh itzik K V ob h deželnih in v nemškem. Žs ■ono ortal pero v roki, da pohvalimo prštno upravo radi te drobtin ce enakopravnosti, ki jo ie naklonilo tudi nam. Pa spemn li smo jiTf (r vora : »Ne hvali dneva pred veče-lom'« In res! Sedaj je i*ta uprava dala p staiit rad urad ta oddajen e časnikov n?««* • Itški 1 stek, v katerem nekaj nazna n a -traoKatr. Ako pomisl.mo, da je vsaj d brn i«Jov ca s'rank, ki prihajajo po liste na p «to, slovenske narodnosti, vidimo, da je poitno vodstvo padlo v etari greh, v po-n ,vn • tretiranje dežslnega, slovenskega je k:«« ' Smatrajoči gospoda ravnatelja za po * emka in pravičnega mri*, moramo mialiti, ca je br»c n »gove vednosti prišlo do tega
ponovnega pretir-tnja našega j«z ke. Upamo da ee na ukaz g.spoda ravnatelja popravi to.
Roparski napad. Koveč Fr. Frauain, ki dela v ladijedelnici sv. Marka in stanuje v Mjjah, je ostal sinoči v Trstu. Šel je bil na Čašo piva v gostilno »AH'alabarda«, ki se nahaja na trgu del Mercato vtcchio v Lloydovi palači. Ob 11. uri je šel iz gostilne, a komaj je bil naredil 20 korakov, ko so skočili nadenj trije zlikovci ter ga zečeli ki J. On se jim je branil a oni trije so vedno huje pritiskali nanj in ga skušali okrasti. Na njegovo vpitje sta pi prišla dva redarja, katerima se je posrečilo aretovati enega napadalcev, d oči m sta ostala dva po-begnila. Aretovani je 22-letni Ivan Kolarič, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine.
Porotno sodišče.
Včeraj se je vtš la kaz« nska razprava radi žaljenja potom tioka proti Valentinu Pittoniju, kakor uredniku l:sti »II Lavora-tore«, in sicer na zatožbo Jcahima Lizzari, o katerem je bilo v štev.lki lista »Lavora-tore« cd 1. decembra 1. 1. objavljeno, da »ni vreden bit v socijal stični stranki«. Valentin Pittoni je bil obsojen v plafi.lo 40 K globe.
DARILA.
V počeščenje spomina svojega pokojnega Josipa je darovala Ana udova Turk 20 kron za družbo sv. Cirila in Me todija.
Književnost in umetnost.
Koncert Ondfiček
v veliki dvorani „Narodnega doma" dne 1. aprila 1905.
IV.
Dočim je veliki umetnik raevil v I. ttnipu koncerta mojstersko tehniko (početek ni n. pr. nič druzega, nego upadanje iz jed-nega slikovitega »trilerja« v druzega), razvil je pred nami II. tempo na nač n, za kateri mi, priznavam, manjka beseda pohvale. Staro dejstvo je, da se umetnik zrcali v Adagio, ne v bržem tempo. V Adagio, ki ae ne daje m sliti bres umetniškega umovanja, kjer tudi največa tehnika postaja karikatura, ako ni spremljana od jedino prave ideje : izražati misel skladateljevo (a ta ltži v Ada-giu) v smislu od njega p< a.av je-ega ei izhajal š^a — v Adagiu je umetnik : ali nebeški umetnik sli zemski virtuoz. Ondriček je bil nebeški umetn k. Ne tieba še le praviti, da je občinstvo, elektrizirano v največi meri. dalo odduška svojimj čutstvom z viharnim aplavzom, in da je oduševljenje narastlo do viška, ko je b.l mojstru izročen diven lovor-venec z nadpis >m : »Fr. Ojdiičku« »Narodni dome 1./4 /1905 c]
Dv< rakov koncert je bil najinter^sact neja točka iz OJr.čkovega reportoirja. Osta'e točke so bile bolj ali manje poznane iz prej šnjih mojstrovih koncertov v našem mestu, namreč: elegična D vorakova romanca (f moli), v katero polaga mojster skoro nepoznana čutstva ljUb .vi in toplega žara; duhoviti*, a ritmiki in teknišk: t?žao »polonaiso« od Lau^a, ter (izven prrgrama) plasovita »A*r. « od Becha (ki je eden takozvanih »eho.al du battaille« stareje šo'e); Ondriček-Welherjeva sveži »Tarantella«, in končno kakor točka v slovo Č4Šsa narodna »Kde domov uuj ?« izvedena na jedni struni, zač nom, kakor je ledino izvedljivo, kadar Slovan peva Slovani:. M slim, da je tudi slavljeni Ondf.ček le rboko doživel tako iakienih izrazov simpatije in neopisnega oduševljenja kakor to pot v tržaškem »Narodnem domu«. Našo dušo je pretresel kakor malokdo, njegova umetnrst nam je dala prilike, da uvidimo, kje začenja in kje završuje človeški um. Njegov »Kde domov muj ?« nas je še enkrat uveriJ, da je Slovanstvo kraj vseh vsakdanjih kolizij in nesporazumljenj samo jedno, jedno v veličini, jedno v svoji )svetost:. Ono oduševljenje, s katerim smo se poplavljali od mojstra, nam je končno podalo tolažba . . .
Zadnje brzojavne testi.
Rusko-japonska vojna.
Boji ob fronti v Mandžuriji.
PETROGRAD 8. (Petrogr. brz. agent.) General L nevič je danes brzojavil carju : Boj ruskega oddelka pri Tsintsiatunu dne 4. t. m. je trajal 12 ur. Sovr&žiik je imel vsled našega Btreljanja ogromne irgube. Na ntši strani so padli stotnik princ Maaalski in 4 kozaki. Poročnik Hartmann in stotnik ĆervinBki sta bila ranjena. Ist so pa ostali, kakor drugi ranjeni kozaki, v vrstah.
Nezgoda na sibirski železnici.
PETROGRAD 8. »Novoje Vremja« poroča iz Vailara: Neki vojaški vlak iz Harbina je pri izogibališču št. 9 skočil a tira. Strojevodja, en pomočnik in kurilec s> vsled utrujenosti zaspali in ni jih bilo možno zbuditi ni s petardo, ni h klici. Vlak se ;e čez og.bal šče vozil nasproti dragemu vojaškemu vlaku. 8 vojakov je b:lo ubitih, 26 pa ranjenih. Tudi strojevodja je bilo težko poškodovan.
iWBweBee»ss55BBBes
lM.7f» pfiriiks t«nV- 13.09, iUHUr src m?ridi jonalne akcije 762.—, akci;e Rio Hnto 15.85. Vzdržana.
London. (Skle;" Konsolidiran dolg 91 Lombardi 3whro	Spačku rent* 90'/, !'*>
liianaka renU 1041',. tržni diskont, 2 - roeniice m* Dnnain —.— dohodki banke —. — tiplafflls baalt* —.— Mlačna.
Tržna porodila c». aprila.
Bndimpefita PSenic t* april E 17 73 do K 17 80; rž za april K 14 38 do K 14.40 : oves r■ ■ url od K 13.78 do 13 80; koruza z* mu] K 14 7 ) do K 14.72.
Plenica: ponudbe srednje, i>o"Ti'H$»>vin e rezervirano, mrtvo. Piođ&i* 8.000 met. stot., za 15 do 20 stot. i nižanja: krru a z» 5. rž za ft do 10 stoti nk znižanja; oves brez kupčije. Vreme: oblačno.
Ha vre. irt*. w , K»v»	^^ «1 »v -
raarf za tek. mmPA po ke 44 l/4	za julij
44 V,-
New-York. /Otv	Kava Kio ca bo«io'e
dobave, vzdržano, 10 stot. znižanja.
H am b a r a. (8kle	'vavn -^Hntn« go«
»verage *	3t>1/^ za nefte^ber 37 — r.a dec.
137-V«, za marec 38—. — Vzdržano. — j R)o DfTsdr-. loco 37—38. navadna realn* 39 -40, naTFdiifi dcbii . 41—42
H a na b n r g. Sklep) Gladko- z* vrni 23.63, t' maj 28.95. %n iuni 'Ž9.—, i» julij 29 10, r.r hi-guat 2«.25, za september 27.—. Stalno. -- Vieme nestanovitno.
Sladkor tnzemakl. Centrifu«alpile, promp'»
K 66.50 do 68.00, ca sept<=Tober K---do —
marec-avg. 66.50 do 68.— Concass« in Melis p promptno E 68.30 do 69.31). a sept- K —. — —.—, marec-avg. C 8.30 do 6 30.
Londnn. Sladkor iz repe surov 145/,a Sfc. Java 15.4l/,. Slabotno.
Borsaa poročila dne 8. aprila Tržaška >>orz&.
Napoleoni K 19.06— 19.C8 —, angleflt- '»re K--
do —.—, London kratek lermin K 239 80—J40 40 Francija K 95.25—95 50, Italija K »5 20-95 45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.15—117.30, nemBki bankovci	--•--
avstrijska ednotna renta K 100 30 100 63, ogrst kronika renta K 98.— frf 40 italiiansio« rent — —.— kreditne akcije K ' 61 — — 166 —
državne železnice X6£.9--^61 — bombami
89 — 90.—. Llovdove akcii*> 670.— — 675.-
Srečke: Tisa K 340.--343— <redit K 48J -
do 492.—, Bodenkreoit 1880 K 3(9.- 318.-, B.. denkredit 1389 K 3c« — S15—. Turi** K 142 —
do 143.50 Srboko--«n —
Uunajska borza ob 2. uri pop.
vfieraj danes
Državni dolg v papirju	100.*5 100 90
„ n Brebru	100.9;» 1«'«L9S
Avstrijska renta v zlatu	120.-- 12U.05
„ „ kronah 4q/0 lUO Ml 100 5») Avst. investicijska renta 393.55 93.50 Ogrska renta v zlatu 4°/t	118 6» 11.h«5
„ „ kronah 4•/•	9815 98.10
„ 3 V,	89 95 89.93
Akcije nacijonalne banke	1651.— 1653,—
Kreditne akcije	665.— t?64.75
London, 10 Latr.	239.20 239.85
100 državnih mark	117.15 117.10
20 mark	23.42 23 42
20 frankov	19.1.7 19,07
100 ital. lir	95.35 95.50
Cesarski cekini	1128 H.v8
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.47, italijanska renta 105.15, španski esterieur 90 »5, akcije otomanske banke 604—. Menjice na London 251 25.
Pariš. (Sklep.) Avstrijske država* železu ,
— — Lombardi--unificirana turška renti 89.15
avstri;. tla<a rp 1C0 60, ogrska 4*/, zla u renta 1C0 65 LIndeitai.t —tturike srečk
Za velikonočne praznike!
Kam greš?
Grem kupit par čevljev.
Svetujem ti, da greš k PIEHOTU v ulico Riborgo st. 33 nasproti pivovarne „lile tre porte" , kjer vdobiš obuvalo za moške, ženske in otroke, tudi vsprejeina poprave in naročbe po meri na debelo in drobno.
Se priporoča svojim rojakom
BEHAR PETER, lastnik.
Svoji k svojim!
Tovar a* pobifttva
ASsksander Levi Minzi
- ulica Tesa št 52 A- iz
|v lastni hUU
ZALOGA: . Pi£2za Resarfa (šolska jmslopj«)
da ^e nf b^tl a'fca
dprejemajo se vs&kovrstn* -d^U tr-.dl po posebnih načrtih.
Ilutrovas Mslk brsiplafta« t*
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas premi!i soprog oziroma oče, gospod
Andrej Černe
preminol v Gospodu danes ob 4. uri in pol popoludne previden sc svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb zemskih ostankov predragega pokojnika se bo vršil iz lastne hiše v Barkovljah v ponedeljek 10. aprila ob 4. uri popoludne.
V BARKOVLJAH, dne 8. aprila 1905.
Uršula, soproga. Maks, C. kr. okr. sodnik, Dr. Ferdinand, odv. koncip., sinova. Lucija, lici.
Posebna obvestila se ne razpošiljajo.
Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja svojim zadružnikom tužno vest, da se je njen zaslužni odbornik, gospod
Andrej černe
]m> kratki bolezni preselil v boljše življenje. IJlag mu spomin !
Trebuhobol. slabosti, napenjanje ra bljuvati. pomanjkanje volje do jedi. zaprtje, rezavica. krču podobna ali nervozna stanja provzročajo hude postedke. ako se jih zanemarja — Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih FeUerjeve Rh&barbtra krogljico se znamko „EIm-PIIIm." — I ovitek (6 skatljic) K 4: vdobi se nadalje pri tvrdfci
E. V. FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska.
'	Za 5 K 12 malih ali 6 velikih steklenic Fellerjeve rastlinske esenčne tenočine se znamko:
Jeller £lsa Jluid
Nova hlsa;. ft:? nt"
m j»m »v. 3iarij, >r <lu i t ritrrTno sv«»i<»:
Restavracija "^SS
- ,RIIaCitta di Francoforte4
Zaloca istrskih in daimat. vin
- ,	, , . . , D .. lf.1B(1,i	u licu Mohn rici o/o st. /7
i- ulici ' f-cilta if> ii-ogal til. RufUgern Manna)	'
Z* ie vedno cr.^r 7. vini najboljših	7Cpl HiiC3 337(0 MffCaflillHe ilif. 4 ?I P.3ZZ1 Gtiia ZOM
ki»'t«; iVrr : i«trsk«> i«» HI -t.. i.r -i-o J"» SO st.	...... ,
r v t m t :-_> v«- fmnto do«.	toči izvrstno ».i vedno svaze
• ■ '.In** n*r«w''i»e i»ri poroča.
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRUGARI
ulica di Torre biauca 45.
K's, milo. sveče in soda.	=
_	; Jedilno olje po 2S nove.
iva r;- T03TEL šteinfelcisko pivo krompirja in selj a
Veliko posestvo.	kakor tudi dobra in pristna vina-
: -ta, / malo lii-<•<> in i/.vinn» vodo Kuhinj:/ vedno z dobrimi jedili .....,v<;;	== preskrbljena. =
- L Dckleva. \ n/itrskt Iir:tr.f |>n	1	J
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
nI. del 1*01111 o št. 4
priporoča:
semenski krompir »rožnike it: amerikanski kakor tudi krompir za kuhati.
Pekarna, siadčičarna in tovarna bišfcotov
Vinko Škerlj
TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST
Filijnlkn v ulici Mini umre št. jj
Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Novo prodajalnico jesfvin,
založeno /, blagom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje. milo. belo in turšno ino'-o. otrobe itd. itii.
priporoča ^SsidreJ Sue
Trst. ul. Medla 56 (zraven ui. Rossetti) Trst
Di
Cene zmerne
Zvan petelin
tovarna testenin THST
nI. S. 1'rancesco <!' ..ssisi 4-.
£nton Gerdovič,
tnrovec.
Qtonnwona0 v središču mesta obstoječ..
OUIIIU vcilljt/ iz 2—.i sob (I. ali li.
nadstr.) se išče v najem za 1. mnja 1 i H >T). Ponudbe nnj se pošljejo na upravo listu »Fdinost« pod št. 221.
Anton Zlobec
RST — Campo S. Giacomo štev. 16 — TRST (zraven cerkve)
^^^ priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in
Va/naniam >l.tv. t.bčin-tvu, da pre- ; na deželi svojo novo otvorjeno
ZALOGA OLJA, KISA, MILA itd.
na debelo 111 drobno ter po najnižjih cenah.
Vf Svoji k svojim ! K
£ ..^affe Trleste". i*1
r*9
vz:s!!i.-:n - 1. icajfin v svojo l.v-r k.ivarno ot i'. Iv. ioni, urejeno p > n ji;u-»Ici nejših zalit »:.i» — Skrinji Uom »l.i 1» > in--ja kavarna / :\et >e» Slovencev.
S'.iU'l Ih »m tiul . «1 t 1» • v moji ka ! var:: nt razpolag > ni:i<^o >ioveuskih in J dru*; h časojrisov.
Janko <Jez
^^ ulica Belvedere štev. 29.
i
Karlo Marcuzzi
v ulici Vincenzo Bellini štv. 13.
DELAVNICA kirurgičnih priprav.
Ortopedični aparati. — Predmeti za bolnike.
Podpisani si dovoljuje nazna jati eenjenemti občinstvu, «la je otvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na	—-
W trgu sv. Ivana št. 1. ^
V zalogi bo držal tudi veliko izhero perila, platenine, krp. pregrinjil in preprog kakor tudi bo^at izbor drobnarij.
s,»štovanjem	Uikior gertcll.
11 l_l—
ooooaooooooooooooooooooo
i

71
wmr Velikanski izbor
i.i
S®®®®®®

c Šumeči limonadni
3%----mm--
bomboni iti imberno pivo
dajajo najboljše špirita prosto ljudsko pijačo, ki* zdravje jako povspešuje.
Pristni le s to znamko:
Odobivajo se povsod. ^
/.e s to ? tmui k (t pristne priporoča.
tovarniško delniško drjstvo za orijent. sladkorno blago in čokolato
_ (prej A Mariner) PRAO A - Kralj. Vinocbrady Plzenka

Intabulacije
Vkrjižbet
za TRST in okolieo po 4 4G
proti odplačevanju od I. do 60 let daja
lastnik - Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesiioniranega zavoda
i odobrenim tarifom, z razpisom vis ces kr. namestništva štev. 29.460 III.
(thenein tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi
GLAVNI ZASTOPNIK
Vzajemno zavarovalne banke „ Slavija"
TRST ul. Vincenzo Bellini š:. 13 I. n. — Telefon št 1567.
1 izpiovljenil mM oblei
od K 20 — <lo 50—. specijaliteta črne o»i K 30— <lo 50 — Kostumi
oil platna ali sukna za otroke od K 3— do 7-—. Velik izbor hlač od K 4' do 15 —. delavskih hlač po 2 40
Posebnost : delavske hlače iz t ako zvane hudičeve ko/.t» K 4-—. Srajce bele aii od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd.
== Ceue brez konkurence. == TRST, ulica Arc^ta št. 9 (vogal ulice Sap one).
M OO
■I 1 B
0000040000000000000000000
Najboljša, najlepša, najce nejša ura sedanjega časa!
Pristne Roskopf-Savonnet od double zzz= zlata remontoir na sidro =
so najnovejše Roskopf ure. Te ure imajo izvrstno in /.«jameeno precizijsko kolesje na sidro in imajo '■> odskočne pokrovce ml donble zlata /. dvojno prevlago. Double zlato, je zlatu podolnia ko >ina. koja se nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega <l«'la posebno obi-udovnne ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur.
IV Gena 5 g-ld,
K tej spadr joča verižica od d vej natega double zlata za gospode glil. l'">n. Vsaki uri je priloženo pismo za letno jamstvo. Razpošilja se le po povzetju
JOSIP SPIEMNG. DunajI., Post«. 2-45.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2. J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Vhod po grlavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge iti jih obrestuje po 4"„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po n1,1';.,, na menjice po f>"„. na"
zastave po 51.,°,0. Uradne ure: od —12. dopoludue in od 3.—4. popoiudne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima »atjmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev. listin itd.
PoStno hranllnlčni račun 816.004.
Si
tU
Zahtevajte pri nakupu
Varati ena /namka.
chicht-ovo sledilno milo
z znamko „JELEH"
n
Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". nrfAhjug eg DOVSOđ! Ji 1U SCHICHT, ISTJK na LABI. IC Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.	-£-