114. številka. Ljubljana, v petek 19. maja XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI MM Izhaja vsak dan ivecer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za * vitr o-ogers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr,, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Preobrat v Hrvatski. V Ljubljani, 19. maja. Predno izide današnja številka našega lista, končana bode volitev novega poslanca v prvem okraju Zagrebškem. Izid je skoro uedvomljiv. Na jedni strani, na strani neustrašno boreče se opozicije, stoji neodvisno prebivalstvo, na nasprotni strani pa odvisno uradništvo. Kdor bi trdil, da je vse hrvatsko uradništvo iz prepričanja na strani vlade, da je navdano z madjaronBkim duhom, delal bi uradnikom veliko krivico. Mej hrvatskimi uradniki je mnogo rodoljubnih, narodno čutečih elementov, kateri hodijo v boj za vladne kandidate s krvavečim Brcem in prikritim gnevom, ker so v to prisiljeni. Vlada izkorišča svoj upliv na uradnike 8 kanibalnko brezobzirnostjo in le ker uporablja nezakonita, perfidna sredstva, le zato se jej je posrečilo ostati doslej na krmilu. Tudi pri današnji volitvi, o tem ni dvoma, pritisnili bodo uradniki-volilci v velikem številu in ker imajo v tem okraju večino, skoro ni drugače mogoče, kakor da zmaga vladni kandidat dr. riiverie, mož, ki je za mandat Žrtvoval svoje politično in znauBtveno prepričanje ter preskočil v vladni tabor. Dasi torej bo pri današnji volitvi zmagal ma-djaronskt kandidat nad narodnim, tako s tem še vender ne bo odtehtan poraz pri zadnji volitvi; to bo samo zadnji žebelj, b katerim se bo zabila krsta, ki krije sedanji sistem. Madjaronska vlada, sistem Khueu-He\ierva>y, napovedala bo v kratkem bankerot. Sedaj deluje b takimi Bredstvi, kakoršnih se je o svojem času posluževal ban Rauch in s kakeršnimi se skuša umetno vzdržati vsaka vlada, čim čuti, da je jela izgubljati tla pod nogami. Sedanji politični sistem na HrvatBkem je prišel v veljavo po Madjarih in se more vzdržati le, dokler ima madjarska vlada zanesljivo zaslombo pri najvišjem faktorju v državi. Sedanja madjarska vlada oziroma sedanji sistem nima to zaslombo več, ampak visi v zraku ter bo kmalu eepnil v brezno, iz katerega ne bo prišel več na dan. Na Ogerskem se pripravljaju tla zdravi reakciji, neizogibno potrebni v interesu celokupne monarhije in prejasne dinastije in jedna prvih žrtev začenše se reakcije bo sedanji politični sistem v trojedni kraljevini. LISTEK. Tivoli. Stavil bi mnogo, da ogromna veČina Ljubljančanov ne vć, odkodi je dobilo ime njih najlepše in najpriljubljenejše sprehajališče. In tudi tisti, ki vedo za izvir temu imenu, bi se jako motili, ako bi mislili, da je Ljubljanski Tivoli v čem podoben onemu glasovitemu rimskemu letovišču, kjer je bilo nekdaj vse polno krasnih vil in kamor bo se o poletni vročini umikali razkošni Rimljani, da bo se obvarovali pred hudimi nasledki inrzličastega zraka. Starinski „Tibur" in njegove sjajne zgradbe razdejali so Goti skoro popolnoma in le žalostni ostanki spominjajo nas Še nekdanje mogočnouti in slave. V srednjem veku je bil Tivoli neznateu kraj in jedino ta važen dogodek iz njegove zgodovine se omenja, da je namreč tukaj rimski tribun Cola di Rienzi zbral svoje čete, predno je udaril na Rim, ki je bil tedaj v oblasti plemiških rodo vin Colorana in Orsini (1347). Tivoli stoji okoli 240 m visoko v grlu mej gorama Lecinone in Arcese v ozki dolini, po kateri Morda ni več tako daleč do te dobe, kakor bi utegnil kdo misliti. Ćujejo se čudni glasovi. Ban hrvatski grof Khuen-He\ierva>y, ta tip madjarskega uradnika, se misli umakniti, ali prostovoljno ali ne, tega še ni moči izvedeti. Grozil je o svojem čaau, da odstopi, če ue pride na mesto Zagrebškega nadškofa njegov kandidat To se ni zgodilo. Sv. Oče je imenoval za to prevažno mesto Sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. Imenovanje je baje že izvršeno, razglasilo bo pa le zato še ni, ker je bila vlada v strahu za izid današnje volitve, sluteč, da bi uradniki trumoma zapustili potapljajočo se ladijo sedanjega siutema. Dve leti bila je trojedna kraljevina brez vrhovnega dušnega pastirja. Će je imonovan dr. Stadler, dobila je za nadškofa poštenega Hrvata, ki se ne bo dal zlorabljati v madjaronske Bvrhe. Vrb tega pa bi bilo imenovanje Stadlerja osoben poraz bana Khuena-Hedervai ya, kateremu bi ne preostalo drugega kakor — odstopiti. Hrvatski narod ne bo po njem žaloval. Zagrebški listi javljajo, da se v gotovih krogih misli na grofa Josipa Đraškovića kot bana hrvatskega. Vest še ni potrjena, torej jo vsako ugibauje še neumestno. Že to pa, da bo misli na odstop sedanjega bana in na eventuvalnega njegovega namestnika, Že to je dokaz, da se pripravlja korenit preobrat; dal Bog, da se obistini pesnikovo prerokovanje: .Zora puca — bit će dana 1" Deželni zbor goriški. V Gorici, 17. maja Včeraj je bil torek, bila je torej tudi seja dež. zbora, pri katerej so bile, kadar je bilo največ po slušalcev, štiri osobe Dmvtofins z vštetim reporter-jem židovskega glasila in organa Goriške sinagoge. A niti jeden poslušalcev ni vztrajal do konca sejo, temveč jo je kmalu popihal, kajti drugače bi bil zadremal poslušaje nerazločna čitanja deželnih očetov. Pa tudi poslanci so si poskušali ČaB prikrajšati pomenkovaje se glasno mej soboj; tudi oni so se dolgočaaili in vero, da bi bili rajši pri vrčku dobrega piva, kakor pa v znoju obraza v deželni dvorani deželne zadeve rešetali. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje predlaga dr. Gregorčič preraembo nekaterih toček zakona prihaja reka Aniene ali Teverone izmej Sabin-skih gora v rimsko nižino („Campagoa di Roma"). Le manjši del mesta se razprostira po obronku proti reki navzdol (na zahodno stran), tako da se ta del tudi iz Rima lahko vidi. Večina mesta stoji na poševni planoti ob levem bregu Teverona, ki se je tu globoko zajedel v lahnjaški svet (TuflUtein). Io kar je najzanimivejše, reka tu niti ne teče na površji zemlje, nego liki kraškim rekam pod njo, in zato je Tivoli nekoliko podoben Škocjanu ua Krasu. Pod mostom papeža Gregorja XVI. izgublja se reka pod zemljo, pribobni potem visoko padajoč v globok kotel in se izgublja zopet za malo časa pod zemeljsko površje. Ker pa je odtok vode pod mostom preozek, zato ue je voda ob času velike povoduji I. 1826 zajezila in je razdrla velik del mesta. Zato je ukazal že imenovani papež napraviti dva nova predora pod bližnjim gričem, ki odvajata vodo iz gorenje struge, še prodno pride do Gregorjevega mosta. Najlepši razgled čez prvo kotlino in male slapove odpira se z dvorišča goBtilne „Sibilla". Svoje ime je dobila od todi, ker se nahaja tik nje, ravno nad prepadom, Sibiliuo svetišče, mala okrogla zgradba s predrtim stropom, okoli katere vodi portik o javnih ljudskih šolah od 6. maja 1870; predsednik izjavi, da postavi motivacijo tega predloga na dnevni red prihodnje eeje. Predsednik naznani peticijo občine Gradež, koja prosi dovoljenja za pobiranje doklade za napravo nasipov ob vozniku mej Moržanom in Gra-dežem; na predlog posl. Venuttija odstopi se ta peticija deželnemu odboru za poročanje v prihodnjem zasedanji. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo po-sobnega odseka o lovskem zakonu in o osebju poljskih čuvajev, kar se tudi odstopi dež. odboru. Poslanec Verzegnassi poroča potem o zakonu o gradbi in vzdržavanju javnih cest in o neeraričmh potih, kateri se v tretjem čitanji brez debate in jednoglasno ? sprejme. Poslanec L o vis on i prečita naslednji načrt zakona o pasji taksi za mesto Gorico: Zakon z dne......, veljaven za občino Goriško, zadevajoč upeljavo takse lastnikom psov. S privolitvijo dež. zbora Moje poknežene grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: § 1. Občina Goriška je pooblaščena, pobirati od lastnikov pBov takso in sicer od vsakega pBa za zabavo (Luiushund) 10 gld., od vsakega lovskega pBa 6 gld., od vsakega pBa varuha 3 gld. in od VBakega psa varuba pri posameznih kmečkih poslopjih oddaljenih 50O ali več metrov od drugih stanovanj po 1 gld. Na spol psov se ne ozira, biti pa mora pes črez 4 mesece star in mora se že na« hajati v mestu ali v mestni okolici več kakor mesec dnij. § 2. Ta taksa se plačuje naprej od leta do leta in se ne povrne, ako pes tudi pogine, ako bi se ga ubilo ter ako bi mesto ali okolico pred koncem leta zapustil. § 3. V izpeljavi te postave bo občina regulativom določila različne luksurijozne pse, načine zagotovili Bi takso, kontroliranje obvezanih ter zabraniti in uničiti zlorabo. Prošnja občine Goriške za Banatorij, stroškov za Študije o povečanju Kronburžkega vodovoda se odobri soglasno. Prečita se poročilo dež. odbora o posušen]i močvirja v Flumičelu ter različna poročila finančnega odseka za leto 1892, ki se vzprejmo brez ugovora. Bloneč na 10 korintskih stebrih (vseh je bilo nekdaj 18). Nekaj korakov dalje stoji cerkvica sv. Jurja, ki je bila nekdaj tudi pagansko svetišče in ima na pročelji štiri jonske stebre. Mej obema svetiščema bo nahaja vhod k slapovom. Precej pri vhodu je lepo sprehajališče, katero je dal napraviti I. 1809 francoski general Miolli. Od todi vodi precej Btrma pot navzdoli v prvo kotlino, v katero pada stari Teverone v več precej mogočnih curkih. Nad slapovi so umetno izdolbene luknje za divje golobe, ali ti so nočejo privaditi takim človeškim pasteun. Steza nas pripelje do takoimeuovane Neptunove okap-niče, ki pa ni druzega, nego čudovito ra.jedeuo skalovje, nad katero visi naravna streha v podobi baldahina. Mej tem Bkalovjem pada in skače voda prav živahno, tako da se človek dolgo časa ne na-gleda tega prizora. Vrnivši se po isti stezi do polovice pota, pridemo do zelo nizkega in ozkega hodnika, ki je skozi lahnjak izdolben. PrišedŠi na drugo stran gremo po ueokretnih stopnicah navzdol in pridemo do „okapnice Siren", ki je sicer podobna prvi, ali mnogo bolj veličaBtveua in fantastična. Ime je dobila gotovo od ljubko žuboreče in živo skakljajoče vode, Dalje ue prečitajo poručila peticiJBkega odseka za podpore ter se dovoli: Društvu „Asylverein" na Dunajski univerzi 50 gld., društvu „Meuua acade-mica" na Duoaji 100 gld. O prošnji glavnega vodstva katoliškega Šolskega društva na Dunaji se preide na dnevni red. S tem je bil dnevni red izvršen. Predsednik naznani prihodnjo sejo za Četrtek, 18. t. m. ob 5. uri popoludoe b sledečim dnevnim redom: Motivacija predlogu posl. Gregorčiča o spremembi zakonu o vzdržavanju javnih ljudskih šol; poročilo del. odbora za sanatorij, remuneracije dovoljene ravnatelju dež. muzeja in dozvolo druge remuneracije; poročilo posebnega odseka o reformi cestnih zakonov; poročilo peticij8kega odseka o prošnji županstva v Lokavci za podporo; prošnja meteorologiškega observatorija za subvencijo. Politični razgled. Notranje dežele. V Lj ubijani, 19. maja. Češka krita, Dež. zbor češki je zaključen. Punktacije so postavljene raz dnevni red, to pripoznavajo vsi politični krogi, in za tak uspeh je bilo vredno, da so Mladočebi opustili parlamentarno dostojnost. Češki narod odobrava postopanje svojih poslancev, kar je vidno iz došlih jim priznanic. Liberalni listi robno, konservativni takisto, oricijozni govore* nekako mi-sterijozno- dvoumno, staročeški pa bi radi svojo stranko postavili v lepo luč. Kaj namerava vlada storiti še ni znano. Staročeški poslanci so hoteli s kraja odložiti mandate, a storil je to jedini Mattuš, drugi so ho dali pregovoriti in so opustili svojo namero. Vlada se še ni odločila za razpust dež. zbora. „Wiener Allg. Ztg.' beleži govorico, da so vladni krogi za razpust, češ da je v sedanjem bipu de največ upanja, da bi Mladočehi pri volitvah doživeli čuten poraz. Zoper Mladočehe bi delovali na kmetih zelo uplivni veleposestniki, nekateri duhovniki in vlada, vrh tega bi pa uplivalo na volilce tudi to, da dež. zbor ni imel prilike dovoliti predlaganih subvencij za lokalne železnice, vsled česar imajo mnogi podjetniki in delavci čutno materijelno škodo. — Sodimo, da bo vse to samo ugibanja brez realne predloge. Velikanska večina naroda stoji na Btram Mladočehov in ako vlada razpusti dež. zbor, bilo bi to mladočeški stranki samo v korist. Najvis/c sodišče. Predsednik najvišjemu sodišču je, kakor znano, o svojem času odpravil latinski pečat te najvišje sodne instance in ga nadomestil z nemškim. Mladočeški poslauci so to stvar, kakor znauo, spra* vili v državnem zboru v pogovor in jo temeljito osvetlili kot to, kar je. Kakor javljajo .Narodni List)niso bila prizadevanja mladočeških poslancev brez uspeha, ker se je nemški pečat zopet odpravil in nadomestil z latinskim. Drage volje tega ni storil predsednik Stremayr. V nanje drža t Srbske novice. Kralj Aleksander se mudi sedaj v Jagodini, kjer ga je oduševljeno prebivalstvo Bijajno vzpre-jelo. — Prejšnjega vojnega ministra ukaz, da se delavci v vojaških etablisementih ne smejo udeležiti volitev, se je razveljavil vsled izrecnega zahtevanja kralja. — Pravosodni minister je bivšim ministrom Avakumoviću, Ribarcu, Kundoviću in Veličkoviću vzel pravico izvrševati advokaturo. — Garašanin objavil je v .Videlu" članek, v katerem pravi, da se je s častno besedo zavezal, podpirati novi sistem, kateri se je začel v zgodovinsko pomenljivi noči dne 13. aprila in da bo dano besedo držal, zato pa tudi radikalci ne smejo delovati na to, da bi vlada služila izključno le njih strankarskim interesom. Kritične razmere v Španski. Republikanska stranka v Španski se slasti zadnji ca* giblje jako energično in vladni krogi bo vedno v strahu, da pride Še do upora. Zlasti v Barceloni je ljudstvo do skrajnosti razburjeno in krvave rabuke niso že nič posebnega več. V sredo zvečer napadla je neštevilna množica hkrati kar na treh mestih orožnike in je s kamni in bstinami prisilila, da bo bežali. Konjifitvo, katero jd v vojašnicah neprestano pripravljeno, razgnalo je napadalce. Pri tej rabuki je bilo ranjenih 32 oseb, jeden napadalec pa je bil ubit. Zapori so prenapolnjeni. Dopisi. Is metlike, 17. maja. [Izv. dop ] (Tamburaški koncerti.) Metliški ženski in moški tamburaški zbor sta si v nedeljo dne 14. maja pridobila vnovič splošno priznanje ker sta vse točke programa tako precizno izvršila, da je bilo mnogobrojno občinstvo z nepopisljivo radostjo presenečeno ter tamburaše in tamburašice kakor tudi deklamovalko gospč. Josipino Vernikovo odlikovalo z burnim ploskanjem in na koncu i/ražalo se je vsestransko splošno mnenje, da kaj tacega bi tudi večje mesto ne moglo ponuditi svojim prebivalcem in da bi bilo želeti, da bo tak koncert v kratkem ponovi. Prav dobro in lepo prilegala se je tamburašem črno-rudeča čepica in trobojni uarodai trakovi, kar je napravilo tem večji efekt, ker je bil oder uprav orijentalski prirejen. Opomniti in hvaležno priznati moramo še to, da se je jednostavna dvorana „pri zlati Kroni" isti večer spremenila v bujni cvetličnik, ki je puhtel najfinejših vonjav in nikakor ni preširna kritika izražena z besedami, da tako ukusno ni še bila okiu-čana dvorana in da uam sploh takega zadovoljivega užitka še ni pripravila Metlika. To naj služi tudi v dokaz, kaj zamore doseči „združena moč!" — Ustrezajo vsestranski želji priredita ženski in moški Metliški tamburaški zbor v soboto dne 20. maja v šolskih prostorih ob 8. uri drugi koncert z naslednjim vsporedom: 1.) E. Durdych: Naprej! svira muški tamburaški zbor; 2.) M. p 1. F arka š: Sretan imendan! svira ženski tamb. zbor; 3.) „Kolo" narodno iz Slavonije svira ženski tamb. zbor; 4.) Macak: „Kde domov muj", svira moški tamb. zbor; 5) M. pl. Farkaš: »Tri čaše1*, evira ženski tamb zbor; 6) C. Carli: „Slavjanka", svira moški tamb zbor; 7.) Petar Preradović: „Djed i unuk", deklamuje cand. phil. gosp. Auton Pezdirec; 8.) Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", svira ženski tamb. zbor; 9.) M. pl. Farkaš: Poputnica hrvatska, svira moški tamb. zbor; 10) „Valse elegante" svira ženski tamb. zbor; 11.) M. pl. Farkaš: „Ruska narodna četvorka", svira moški tamb. zbor; 12) M. p 1. Farkaš: „Karišik hrvat-, skib napjeva", svira ženski tamb. zbor; 13 ) E. Gangl: „Naši biseri", svira moški tam. zbor. Z Vipavskega, 17. maja. [Izv. dop.] (Klic za pomoč.) Vipavski dolini oavzdevali so v prejšnjih časih raznovrstne poetične priimke; imenovali so jo lepo, poetično, in veseli Vipavci so sloveli zaradi svoje „Zidane volje". Zdaj je pri nas vso drugače. Vipavec, ki prej ni samo molil io delal, ampak časih tudi zsukal in zapel, postal je klavrn; minola ga je nekdanja ljubezniva preširnost; s po-vešeno glavo hodi ia svojimi opravki; skrb sa življenje mu je skoro popolnoma zamorila zdravi humor. In kaj bi ga ne! Ze od leta 1876. Hi bilo letine, katero bi bilo imenovati dobro, slasti pa vina se ui toliko pridelalo, di bi mogel kmetovalec od skupljenih krajcarjev preiiveti sebe in svojce, in vender je vinoreja prva in poglavitna stvar zs našo dolino. Blizo tako kakor z vinom pa je tudi z drugimi poljskimi pridelki. Sočivja in žita, kakor tudi krompirja in stročja se pridela samo toliko, da zadostuje za največjo silo. Toče smo tako navajeni, kakor berač mraza, peronospera, trtna uš.....vse mori in uničuje plod našega truda, letos pa je pritisnila še taka suša, kakeriue že davno ni bilo in kar je najhujše, je to, da ni — vode Dež. zbor se je letos dosti bavil z vprašanjem, kako pomoči nekaterim krajem do vode, pa noben kraj na Vipavskem ni pomoči tako nujno potreben, kakor občina Planina. Tu ni vode" ne za ljudi, ne za živino; poldrugo uro hoda morajo ljudje z vozovi iu posodami po vodo. U o rje nam, če naBtane ogenj. V grozni stiski kličemo : Gospodje, ki imate veljavno besedo, vzdra-mite se; popustite svoje nesrečne birokratične navade in pomagajte! r. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 18. maja. Predseduje župan g. Gr as sel I i. Navzočuita je 20 obč. svetnikov. Overovateljema zapisnika imenuje Župan obč. svetnika gg SenekovidiuSu-bic ter naznani, da je Kraniska hranilnica darovala za mestne reveže skupno 9500 gld., za kar se ji izreče zahvala. Obč svetnik dr. vitez Bleivveis-Trste ni Šk i oglaei nujni predlog, naj bi se gospod Janez Nep. Horak, jeden najzaslužnejših meščanov imenoval častnim meščanom Ljubljanskega stolnega mesta. Nujnost se jednoglasno prizna. Obč. svetnik dr. vitez Bleivveis pojasnjuje potem v daljšem govoru zasluge slavljenca za obrtni stan, omenja ustanovitve obrtnega pomočnega društva, uredbo meščanske vojašnice in drugih zaslug, ter naavetuje, da se imenuje gospod Jan. N. Horak častnim meščanom in naj se mu diploma izroči po posebni deputaciji. Predlog se vzprejme jednoglasno mej Dobro -in Slavaklici. Obč. svet. G o g o 1 a poroča za pravni odsek o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski zastop in nasvetuje, naj se odobre, čemur občinski zastop pritrdi. Potem se vrši volitev v posamezno odseke in so bili izvoljeni: V magistratni odsek gg: župan Grasselli (načelnik), dr. vitez Bleiv/eis-Trstenifiki, Gogola Ivan, Hrask^ Ivan Vlad., dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan. — V personalni upravni odsek gg.: Gogola Ivan (na-meitrnk), Murnik Ivan, Senekovič Andrej, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan (načelnik). — V finančni odsek gg.: Gogola Ivan, Hribar Ivan (namestnik), PetriČič Vauo (načelnik), Kavnih ar Fran, dr. Stare Josip, Svete k Anton, Zabukovec Jakob. — V Btavbinski odsek gg.: Hrasky Ivan Vladimir (načelnik), Klein Anton, dr. Stare Josip (namestnik), Ž u bi c Ivan, Ter ček Fran, Vel ko vrh Ivan, Z u p a n č i č Filip. — V odsek za uboge gg.: župan Grasselli (načelnik), Hafner Ivan, Klein Anton, Kune ki se najedenkrat izgublja v notranjost zemlje, a | se kmalu zopet prikaže na drugi strani predela, v Bpodnji dolini Teverona. Iz prve kotline vodi nas druga steza do velikega ali novega elapa. Ta je nastal vsled Gregorjevega rova 1826 — 34, iz katerega prišumi mogočen curek vode, ki pada skoro navpično nad 100 m globoko. Ta slap jo zelo slikovit in podoben naši Savici. Nazaj grede" pridemo zopet do prvega kotla, ali sedaj jo krenemo ob vzhodnjem obronku proti Gregorjevemu mostu. Na tej poti opazujemo še jedenkrat stare slapove. Se bolj se pa čudimo krasni legi Sibilinega Bvetišča, ki čepi prav smelo visoko gori nad vratolomnim prepadom. Kedor hoče še malo dalje iti po cesti na deB-nem bregu Teverona, pride v malo minutah do tako-imenovanega „Delvedera44, od koder se uživa krassn razgled čez Tivoli, čez globoko zajedeno reško strugo in čez spodej ležečo ravnino tje doli do Rima. Prav blizu Belvedera opaziš staro zidovje, o katerem gre ljudska govorica, da so to ostanki Horacovega letovišča, ali starinoBlovci ue dajo tega veljati. Ravno tako ne verujejo, da bi bila stala malo dalje vila i./imtilija Varona, kjer je videti mnogo ostankov neke ogromne zgradbe. Tam mino drži vodovod „Aqua Marcia", ki je izpeljan iz Teveronove doline j na vzhodnji strani Tivolija. Oi Varonove vile je lep razgled na takoimeuovane „Cascatolle", t. j. male skakajoče slape na zahodoji strani Tivolija, ravno pod Mecenatovo vilo. Iz Tivolija proti vzhodu vodi pot (do polovice železnica, potem omoibus) v slikoviti S u b i a c o (stari „Sublaqueuunu), katerega je opisal prezgodaj umrli M. Lutman v koledarčku družbe sv. Mohorja. V Subiacu stoji imeniten papeški grad, kjer je bda urejena, kolikor je znano, prva tiskarna v Italiji '\. 1463). Še imenitoejši pa bo benediktinski samostani, izmej katerih je najstarejšega sezidal sv. Benedikt sam. Nad njim kažejo jamo BSacro spečo", kjer je živel sv. Benedikt kot puščavnik. Tivoli nima sedaj nobenega količkaj zanimivega poslopja, izvzemši vilo d' Ks te na jugozahodni strani mesta, ki je sedaj lastnina kardinala Hohen-lohe. Pa tudi ta vila suma na sebi ni nič posebnega, pač pa je krasen njen park, ki se razprostira pod njo navzdol do že omenjene Mecenatove vile. Po tem vrtu je mnogo Benčnatih hodnikov mej bujnimi nasadi, mnogo okapnic, vodometov, Bkakalcev itd. Najlepši pa je razgled s konca zgornje terase. OJ todi se kaj lepo vidijo zidine Hadrijanove vile na jugu, žvepleuo kopališče „Aquae Albulae" na zahodu in cela vrsta rtastih gričev proti severozahodu, ki nosijo bele vasi (Mintecelio, S. Angelo, Cistelchiodato) kakor blesteče krone na svojem temenu. In še dalje plava naš pogled, tje nad večni Rim, ki se pa zvečer ne vidi dobro. Videti je le siva megla brezbrojnih hiš, nad katerimi se ponosno vzd ga dobro razločljiva kupola sv. Petra. In glej, visoko nad njo na desni gori, že skoro pod oblaki, vzdiga se lahek balon, katerega je francoski zrako-plovec izpustil zabuveželjnemu ljudstvu v nedeljsko zabavo. — Tudi morje se vidi, ali le kot zelo blišč« č a zlata proga koncem obzorja. In sedaj si oglejmo Še Hadrijanovo vilo, katere ostanki se nahajajo kakih 5—6 km jugozahodno od Tivolija. Parni tramvaj nas pripelje v desetih minutah tje doli do postaje in od nje imamo še pičle pol ure do razvalin. SpartienuB, životopisec cesarja Hadrijana, pripoveduje, da je bila ta podobna nebeškemu raju, da je obsegala palače, gledališča, cirkus, akademijo itd. in zares, mož ni pretiraval. Vse zemljišče, na katerem bo stala omenjena in še druga poslopji*, meri v okolišu 17 km. Ha-drijan je bil zelo isobražen, zuanoBt ljubeči cesar in pečal se je z vsemi umetnostimi in \edami, celo Matija, Zitterer di časa Cavalchina Matija vitez, Žito i k J mej. — V policijski odsek gg: Dr. vitez Bie i vveia-Trsten iski Karol (načelnik), Kune Matija, Šenekovič Andrej (namestnik), Velkovrh Ivan, Zabukovee Jakob, Žagar Karol, Žitni a Jernej. — V šolski odsek g g.: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol, Orožen Fran, Pire Gustav, Senekovič Andrej (načelnik), Šubic Ivan (namestnik), Tomšič lvau, ValeutinčiČ Ignacij. — V odsek za olepšavo mesta gg.: Dolenc Oroslav, Pire Gustav, Ravni h ar Fran (načelnik), Šubic Ivan, Terček Ivan (namestnik), Valentinčič Ignacij, Zitterer di časa Cavalchina Matija vitez. — V e. kr. mestni šolski svet: g. dr. Iv. T a v ča r ; v mestni Btalni zdravstveni svet: g. dr. vitez Bleivveis-TrsteniŠki; v klavnično ravnateljstvo: g. dr. vitez Bleivveis in g. Ig. Valentinčič; v direktorij mest. užitniu ekega zakupa: g. Ignacij Valentinčič; v direktorij mestnega vodovoda: g. Iv. Vlad. IIrasky; v odsek za električno razsvetljavo: g. dr. vitez Bleivveis. — V od-Bek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišč in kanalizacije občinski svetniki: Dr. vitez Bleiweis-TrsteniŠki Karol, H r a s k f Ivan Vladimir, Hribar Ivan, Pire Gustav, Zupančič Filip. Vrši se potem volitev podžupana. Župan izjavi, da sta v zmislu občinskega reda dve tretjini občinskih svetnikov navzočni. Izvoljenec mora dobiti nadpoloviČno večino vseh glasov. Pri prvi volitvi dobi dosedanji podžupan g. V. P e t r i č i ć 14, vitez B le i le i s 5, Hribar 1 glas. Pri drugi volitvi P e t r i č i č 15, vitez B 1 e i w e i b 5 glasov. Vrši se ožja volitev, pri kateri je bil izvoljen V. Petričić s 16 glasovi podžupanom. Ker g. Vaso Petričić zaradi bolezui ni navzočen v seji, izjavi g. župan, da gA bode o izvolitvi pismeno obvestil. Gosp. župan naznani dopis c. kr. trgovin skega iiiiniHterHtVH, v katerem to izreka zahvalo za mestni prispevek 15.000 gld. za nakup Luck-mannuve hiše za gradnjo poštnega poslopja in izjavlja, da bode za urejenje in razširjenje ceste potrebni svet odstopilo. Prejšnja pogodba zastran stav-bišča na cesarja Jožefa trgu se je tihoma mej c. kr. kupčijskim ministerstvom in Ljubljanskim mestom razveljavila, da pa ne bi pozneje vzraslo kako neporazumljenje iz tega, naj se to stori tudi formalno. Občinski svet pritrdi. KoneČno pozdravi goBpod župan novo izvoljene tri občinske svetnike in vabi, naj stopijo v kolo prejšnjih občinskih svetnikov, katerih geslo je: „Blagostanje in napredek stolnega mesta". Potem se javna seja sklene. Domače stvari. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me t od al) Uredništvu našega lista poslali so k roni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosj). Ivan Primožič v Ljubljani 3 krone; gospod Jos. Pet rit, poštni asistent 2 kroni; gosp. Ivan Tosti, restavrater pri avstrijskem cesarji 1 krono; gosp. Aot. Rovšek, podobar v Moravčah 1 krono; rodbina Benčan (B. Matija st., B. Marija, B. Matija ml., B. Ivan) v Ljubljani 4 krone; skupaj 11 srebrnih kron, katere smo izročili družbinemu vodstvu. Živeli rodoljubni darilci in njih nasledniki! — („Slovensko planinsko društvo") je prejelo danes iz Reke naslednjo brzojavko: »Primorsko plan. društvo4 pozdravlja srdačno Vaš dolazak. Izvolite prijaviti podpiBanomu uru Vašega dolazka na K eku. Parnici odlaze iz Opatije ob z arheologi|o. Rad bi si bil še višje gori postavil svoje letovišče, ali ker gorske strmine niso tega dopuščale, moral si je izbrati primeren prostor na podnožji gora, niti 100 m nad morjem. Do I. 1873 bil je ves ta prostor (lastnina kueza Braschi) s trtami in oljkami posajen in le malo zidovja je štrlelo nad zeml|o. Omenjenega leta pa je država kupila to zemljišče in dala izkopati v desetih letih prezaoimive zgradbe, ki so ležale do 20 m pod zemljo. Mnogo lepih hI vari j so s-* sicer že davno poprej odnesli v Rim in drugum, n. pr. krasni stebri v cerkev S. Marin Maggioro, lepi kipi v Vatikanski in CapitolinBki muzej. Tudi slavna „Medi-cejska Venera" je bila najdena v jedui sobi blizu Hadrijanovih term. Koj pri vhodu kažejo grško gledališče. Potem ee pride do visokega dolgega zida (.spina"), ki je od severa proti jugu obrnjen, tako da je bila senca zjutraj na jedni, a popoludne na drugi hor podo"tačlne Oreia.elc. Jernej Stegu, podžupan. ti mrl i so v LJiibljaiil: 16 maja: Ludmila Papež, delavčeva In* i, 3 mesece, Ulico na Grad §t. 9, bronchitis. — Marjeta Gončuik, narednikova hči, m mesecev, Travniške ulice vojašnica S t.—, vnetica možgansko mrene. V d e i e I n i bolnici: 14. maja: Marija Kastclie, gostija, 68 let, ostarelost. — Marija Klešnik, gostij«, 70 let, kron. kstaia v č rovih, 15. maja: Lorenc Holha, gostač, 62 let, unaraainus senilis. Meteorologično poročilo. p Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v j mm. j 18. maja 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer 733 0 m. 733 5 ». 738 5 mm. 17 O8 C '23-00 C 166» C si. jzh. si. jzh. si. jzh. d. jas. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 18 9 , ea 4*3" nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 15. maja 18!>3. Hankovcev v prometu 467,897.00») gld. (— Zaklad v gotovini . 291.179.00') , (— Portfelj..... 175,792.000 , (— Lombard..... 21,805.000 „ (— Davka prosta ban- kovčns reaerva . . 26,686.000 , f-f Drž. not v prometu . 312,279.000 , {— Prejšnji teden 6,526.000 gld.) 1,455.000 „ ) 9,815.000 „ ) 686.000 _ ) 5,926.000 276.000 Mnmm M Naroda" ulj ml no iiasiiniijn tem potom, «1« ne l»oi|iicimil jednakoga imena in da bi se v slučaji potrebe obračalo cHirolctiio do nujlne tvrdko' Z velespoStovanjem Tovarna za Plznsti pivni grenile c Henrik & Adolf Finger, Plzn. Prodaja hiše. [ ZD-u-iaaosIcst "borza, dne 19 maja t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 97*50 Srebrna renta.....„ 9710 „ 116 85 „ 9610 „ '..7 6- „ 330 25 . 123 90 Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne bnuke Kreditne akcije . . London ..... Srebro..... Napol...... C. ki*, cokini . . . Nemško marke . . 98 I 582 60*87 Vi danes gld. 9760 , 9740 , ll«» » 9Nl'_ - 333 25 , 12390 I 0-8 0»/. > 682 6035 (523- Kavnokar je izšel v moji založbi : Žepni vozni red kranjskih železnic in postaj s progami, ki so ž njimi v zvezi. Poletje 1893 — Cena 12 kr. M a. k s o Fischer trgovina s knjigami iu antikvarijat v Ljubljani. IT Ina v ItiuipovNali, občina Mecl-votle, v dobrem Btanu, z lepim vrtom in posebnim vrtičem se proda po ulzkl ceni. Več ae izvć pri Antonu Koiitun-ii v Kuapoi *nli ni. 11. (519—2) Prodajalnico sredi Gorenjega Logatca, na glavni cest1, s 3 sobami, kuhinjo, kletom in nekoliko vrta, da v najem. — Kdo? pove iz prijaznosti upravniitvo „81ov. Naroda". (627—1) C If. glavno ravnateljstvo avslr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -v©l?eL"vn.eBra, od X. d.o 31. maja 1393. Naatnpno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozna« čeni so v srednjeevropskem raso. Odhod lz Izubijane (jnž. kol.). Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Inomost, Line, Isl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove varo, PrBgo, D raž dane, Dunaj via Amatetten. Ob 7. url 06 minut xjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Dunaj via Atnstetten. Ob 11. url 80 minut dopolndne osebni vlak r Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Lino, Iscbl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Frsncove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Im]ubijano (juž. kol.). Ob 8. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetteu, Druždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Lines, Ischla, Ljubnegs, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja via Asiatetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tibižs. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-neg«. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz Idnbljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2, „ 05 „ popoludne v Kamnik, e. „ 50 ,, zvečer v Kamnik. ii lO. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Idubljano (drž. kol.). Ob O. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 16 n dopolndne iz Kamnika. „ 6. „ 20 n sveder ll Kamnika. „ 9. „ 65 ,| sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—108) jjtd)a*a*aia**>a*a*^^ Q □ Založnik vsake vrste v slovenskem in nemškem jeziku, Z dovoljenjem visokočast. Ljubljan-ekrgu knezo-Skotijstva. f?fc=---1 MAT. BERBER (Josip C. Gerber) (524-2) v Ljubljani. (Ustanovljeno leta 1837.) Priporočam i se p. n. gospodom trgovcem in dam na debelo 2O<>/0, 3O°/0 do 4O»;0 popusta. Cenllnllc je dobiti na zahtovanje brezplačno. Jš LANE Mdme.NEY Telita dvorana v Jonhalle". V soboto dne 20. maja 1893 5- satno jedna predstava s slovečib kralj, dvorskih umetnikov Novi scozacni eksperimenti v področju si>nauibuli/.mn, luucinotulinike, čitanja luialij, dušeslovja in spiritualne manifestacije. Uklonjeni medij, zagonetku 19 stoletja. Lane in Ney izvršujeta vso čarobije iu produkcije, ki zahtevajo veliko teb-Bno ni-'', točno po Mlss Abbott in do boljo nego magnet iz Auioriko. 1'iudukciju M les Abbott 16 bodo tolmačilo. Blagajna se odpre ob ,8. url. Zadetek ob 8. uri. Zaprto Bodalo 1 r>o kr. iu 1 m «!••> na galeriji 1 kIiI., nstopnlns 50 kr.* dijaške ustopun • -lo kr. — Prodaja uat'>puiu v trgovini gospoda litsralu lill-i* v S|illul>U i\t uli« uli, kukor tudi pri vedsrni blagajni. il' ! i (50tt-3) v jedino dobri do najboljšo kakovosti priporoča v največji izberi po najnižjih cenah v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16. FRID. HOFFMAM ooooooooooooo ANTON ZAGORJAN v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 7 priporoča: (529—2) Darila za birmo: Razne molitvenike. Bezenšk-ovo „Slovensko stenografijo14 po i gld., po pošli gld. l'lO. Rohrman-ovo ,,Kmetijsko gospodarstvo" po 50 kr., po pošti 55 kr. G-estrln-ove pesmi: „Izza mladih let" po 80 kr., elegantno vezane gld. l'3P> po pošti gld. i*35-G-regorčič-eve pesnil po 1 gld., lepo vezane gld. l'6o, po pošti gld. l"65- Vse šolske pisalne in risalne potrebščine. Pisarniški in pisemski papir. Lepe koverte. Po nasvetu gg. profesorjev in učiteljev kaligrafov črtane zvezke za pokončno pisavo. (l 1 zvezkov) zvezek po 60 kr., vezan l gld., po poŠti gld. l'lO. Jurčič-eve zbrane spise oooooooo^roooo Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tiik „Narodne Tiskarne". 5544^ 3