133. ftnllta. i mm.»"W». m jniji m. XLIX. lito. •Slovenski Narod' Teli« f« pošti i a Avsbo-Ognte: eelo leto stapaj aaprtj . K 25- F* ** - • • • . 13-- četri I«U „ » • • » 6*50 na mcsec m m -" . . 2-30 sa Nemčljo: ćelo leto naprcj • . . . K 30*— za Amerflto in vse druge đtitle t cdo leto naprej • . • . K 35.— VpraSanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnici iH znamka, VpnratttTo (tpodaj, đvori&e ievo), KaafioTt «Uea St 5, telefon 4L85. Iika|a *sak iaa ivtftr luni! Mi«l|« ln prraike. Inserati veijajo: peterostopni petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za tnkrat ali večkrat po 16 rin, Parte in zahvaia vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjili insercijah po dogovoru. Upiavsiitvu naj se poSiljajo naročnine. reklamacije, inseratl Lld, io je administrativne stvari. •———• Fosaaaosaui ite*ilk« Tt4|a 10 vta*r|tv. ■ Ka pismena naro&la brez istodobne vposlatve nsročnine se ne ozira. .■troJaa tUkam*« telefon *t 89. .Slovenski Narod" velja v LJabllanl na dom dostavljen: ćelo leto napre] • . • • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta „ , . • • * 6*— na mesec „ ' • • • » 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej • , • • K 22*— pol leta m • • • • • 11"— Četrt leU „ . • • . • 5'5O na mesec - • • • • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Gred&iftroi Snallova «Hea st 5 iv pritllčju levo,) telefon št 34. Napad na utrien! prostor Mulu. V USPESNEM NADALJEVANJU NAŠE OFENZIVE STA BILA ZA-VOJEVANA MONTE SISEMOL IN MONTE CASTEL GOMBERTO. Dunaf, 9. junija. (Kor. urad.) Uradno se razgiaša: Italijansko b o i i š č e. Na visoki planoti pri Asiagu so naše čete zavoievale Monte Sisemol in severno od Monte Melette od al-pinov moćno zasedeni Monte Castel Gomberto. Nali težki možnarii so začeli obstrelievati Monte Lisser, zapadno oklopno utrdbo utrjenega prostora Primolano. število vjetih Italijanov se Je zvisalo za 28 častnikov in 550 raož, naš pleo za pet strojnih pušk. Naši mornariški ietalci so obložili žeiezoiške naprave pri Porto gruaru, Latisani, Pallacuolu, notra-nie pristanišne v Gradežu in sovraž-no stacHo za hidroplane izdatno z bombami. Naši aeroplani so metali bombe na koiodvora Scbio in Pio-vene. Namesfalk načelnika generalnoga štaba pl H o f e r. fmL ■ ITALUANSKO URADNO POROČILO. 7. j u n i j a. Zvečer 5. junija je naperil sovražnik vztrajno ljute, z intenzivnim ognjem podpirane napade na naše pozicije ob gorenji Ažki dolini, Adlža, na hribu Spin v Posin-ski dolinu Astico in vzdolž doline Campo Mulo sevemovzhodno Asia-ga, bil pa je povsodi zavrnjen z jako težkimi iz^ubami. Na višinah vzhod-no doline Campo Mulo so napravili naši močan protinapad na sovražno infanterijo in so jo zasledovali z ba-Jonetom do konca doline. Včeraj so se vršile na fronti med Adižo in Brento v glavnem infanterijske akcije. Sovražni napa-dalni poskusi na Cor-ni Zugna v Adižki dolini in na naše pozicije Južnovzhodno Asiaga so bi-Ii takoj vdušeni z našim ognjem. V Dravski dolini smo nadalje obstre-Ijevali postaji Toblach in Siljan. V Karniji in ob Soči intenzivni boji z bombami. raistrelitve z minami in delovanje naših malih oddelkov. Na?e novo napredovanje na 'tali-janskem boiišću. Iz vojaskega razmotrivanja k poroci I u generalnoga štaba 9. junija: Na bojnem prostoru pri A s i -agu smo včeraj moćno napredovali. Mojstrsko delo je privoz naših težkih možnarjev v svrho obstreljevanja zali adne fronte Primolana. Ta trd-njava krije umikalno Crto v gorenji Suganski dolini (Ospedaletto) še se nahajajočih italijanskih čet. Tuđi v smeri proti odseku deline med Primolanom in Vlastagno smo včeraj napredovali. Uspehe je treba vpoštevati z deistvom, da stoji proti nam glavna italijanska annada z znatnim artiljerijskim parkom na moćnih poz-icijah. Junaki oklopne križarke »Časa Ratti«. Irjomost. 9. junija. (Kor. urad.) Prihodnja številka »Tiroler Sol-datenzeitung:« priobči o zavzetju oklopne trdnjavre Časa RattL ki je bilo ze opisano, o poroeniku Mlaker->u, ki je bii med tem za svo} iunaski ćin od cesarja odlikovan z vitežkim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in z izventurnim poviša-njem za nadporocnika. dopolnilno po-ročilo v interesu popolne ocene sijaj-it*h del naših junaških čet. Tam se navaja. da ie bilo moštvo, katero je oklopno trdnjavo že poprej rekogno-sciralo in končno z nadporočnikom Mlakerjem in enim saperskim pod-desetnikom v isto vdrlo, drugega bataljona c. in kr. infanterijskega polka št. 50. Pri tem poizvedovanju je sodelovala zlasti patrulja pod vodstvom takratnega kadetnega aspiran-ta in sedanjega poročnika Cisteiana, ki je bil za svoj vrli čin povišan za poročnika rn odlikovan z zlato hrab-rostno svetinja. Zavzetje Case Ratti bo vedno eden najlepših listov v ven-cu slave c. in kr. infanterijskega polka št. 50, ki si je pridobilo že pred enim letom približno z zajurišanjem ruskih trdnjav pri Ivangrodu neven-Ijivo slavo. V nekaterih listih priob-čeno poročilo, da so se udeležili tega podjetja lovci, ni resnično. {talijanski parlament O Salan dro vili izjavah v zbornici se poroca preko Lupana dodatno: Ko je Salandra omenil, da bo imela zbornica pri razpravi provizo-ličnega proračuna tekom prihodnje-ga tedna priliko govoriti o vladni polltiki, je rekel, da potoni se bo tuđi nudila prilika, kritikovati vlado in jo menjati. Poslanci pa ne smejo vsak dan motid vlado tn vprizarjati nemire. Ko je rekel T u r a t i, da ima pravico brigati se za intemirance, je zagrmel poslanec Ouarnieri: Branitelji Avstrije! Vohuni! na kar je sledil velikanski hrup. — *Secolo« vpraša: Kaj bo s sedanjim mini-strstvom? Socijaiisti proti i ta! i ja uski vladi. Socijalistička stranka je predložila v italijanski zbornici naslednji interpelacijski predlog: Vlada je opustila poročilo o položaju, čeprav je bila njena dolžncst. dati zbornici priliko, da izvaja kontrolo nad vladno politiko in njenimi đeli. Zbornica vidi v tem dejstvu dokaz, da vlada ne zmaguje zahtev situacije. Pozdrav ruskih parlamentarcev v »KonzultU. Lugano, 9. iunija. (Kor. urad.) Pri vecernem sprejem^ ruskih parla-mentarcev v »Konzulti« je tmel Salandra tak-le nagovor: Imenom vlade pozdravljam odlične osebe, ki so nam prinesle tako prijetno razodetje prijateljstva ple-menitega ruskega ljudstva. Njihova navzočnost utrjuje že tako trde vezi, ki so združile naši deželi in korenini-jo globoko v vseh ljudskih slojih. Skupnost političnih interesov je stalno vplivala že dolga leta v menjajo-čih se dogodkih in oblska našega vladarja v Petrogradu Tn ruskega carja v Rimu sta utrdila Čustva prijateljstva in vzajemnega zaupanja, ki so sedaj srečna podlaga naše zve-ze. Ta skupnost interesov se je pokazala jasno pred dvema letofna. ko je s premišljeno ljutostjo na Srbijo naslovljeni ultimatum razburil vest kulturnega sveta. Vojaki Rusije in Italije so posvetili to trdno prijateljstvo, to skupnost interesov in zvezno pogodbo s svojo plemenito krvjo. Ravno te dni je podala vrla ruska armada italijanski orožn! zaveznici slovesen dokaz solidarnosti s svojim bojem do skrajnosti proti skup- nemu sovražniku. Napor našega orožja mora trajati neprestano do zmage. Mi verujemo na uspeh našega orožja in na zmago pravice m svobode narodov. Kot tolmaČ ču-stev vlade in italiianskega naroda izrekam svoje spoštovanje carju in carici. — Imenom Rusov je odgovo-ril V a s i 1 j e v na dolgo in sklenil z besedami, da grozna vojna navdaja narode z gorečo žejo po miru, katero zadovoljiti se zavezujejo vlada in parlamentarci. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Kakor poročajo švicarski listi, Italijani še vedno izpraznjuiejo go-* renjeitalijanska mesta. Iz Berga«. ni a so izpraznili vse arzenale in pro-j vijantna skladišča. NAŠE ĆETE SO ODBILE VSE RUSKE NAPADE. Diinaj, 9. junija. (Kor. urad.) Uradno se razzlaša: Rusko bojišče. Boji na severovzhodu so bili včeraj mani silni. Pri Koikih, severno od Novega Aleksinjeca, severoza-padno od Taniopola in ob Dnjestni smo s težkimi izgubami za sovraž-nika odbiii ruske napade. Ob besa-rabski meji ie vladal mir. Namestnik načelnika generalnega štaba Pl. Rofer, fmL NEMSKO URADNO POROClLQ Beroiin, 9. junija. (Kor. urad.) VVolffov urađ poroca: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišce. Pri nemškib četah nobene iz« premembe. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 7. j u n i j a. Uspehe svojih čet v Voliniji, Galiciji in Bukovini izpopol-njujemo. Število vjetnikov in plena, ki smo ga napravili odkar smo so-vražnika pregnali iz njegovih moč-no izgrajenih pozicij. vedno narašča. Naša pehota je nekaj popolnih bate-rij s topovi in municijskimi vozmi vzela.Zadnji boji kažejo sovražniku resnično naraščanje našega vojnega materijala. Boji so pripomogli k temu, da se zaupanje veča, da bo pri nadalnjem naraščanju materijala raz-dejanje sovražnih naprav bolj uspeš-no. Zadnje tri dni doseženi uspehi dokazujejo hrabrost in veselje do zapadanja pri naših četah. Nj. veličanstvo, vrhovni vojni gospodar, je poslalo še včeraj zvečer ob 10. iz glavnega stana to-le brzojavko, y kateri čestita četam generala Brusn lova k doseženim uspehom. »Sporočite mojim iskreno ljubljenim četam na fronti, poverjenl svojemu vrhovnemu poveliništvu, da s ponosnim zadoščenjem zasle^ dujem njih junaštva, priznavani po-* hvaluo njih stremljenje ponapredova-nju ter jim izrekam svojo prisrčno hvaležnost. Naj bi gospod bog nam podelil svojo milostno pomoć, da vr* žemo sovražnika iz svoje dežele. Prepričan sem, da se bodo borili vsj složno do slavnega konca za ruskq orožje. N i k o 1 a j.« Previdnost prepovedule, da bi seda} imenoval imena onih hrabrih! polkov, ki so se delotna borili z iz* gubo vseh častnikov, ravno tako ne-* mogoče je tud! imenovati naših fu* naških generalov in častnikov, ki stf padli junaške smrti ali pa bili ranjeni, kakor tuđi imenovati kraj, kler so se boji vršili. Rusko uraduo poročilo pravi, da se ruske čete uspešno borijo. ZkM se, kakor da bi bil ta stavek napisan Ie za olepšanje in omiljenje priznanja o ogromnih izgubah ruskih napadabiih kolon, izgubah, ki so tako velike, da: je živahnost ruske ofenzive že 7. t. m. začela ponehavati. Naše slnočno uradno poročilo javlja sicer, da so nas Rusi napadli pri Koikih, pri No-vem Aleksinjcu, pri Tarnopolu in ob Dnjestru, kjer so bili povsodi krvavo odbiti, poudarja pa, da so bili boji manj ljuti in da je na besarabski meji ćelo zavladal mir. Tam stoječi ar-* madi generalobersta Pflanzer - Baltn na se je torej posrećilo ruski predio ralni poskus pri Okni popolnoma va* ralezirati in tuđi annada Bohm - Er- LISTEK. Spornim no mrmo. Manica Koman. Binkošti pred mnogimi leti... Tišti čas mi je bilo nekako se-dem let in moja mati si je resno be-IHa glavo, kje mi dobi pripravno botro. »Veš otrok moj, bog\-ekaj ne boci več hodila okrog botric in silila tuđi v nobeno. Cc tja do nedelje ne dobim pripravne, bo4 pa poča-kala za dru^o leto!« »Ohf mama, naj grem fotos! Vprašajte še Porentovo Mano, ta mi bo rada zavezala!« »Ne more. Mana bo vezala Ja-novi Lenki!« »Kaj pa Tomažkova PoJona?« »Bo vezala Stmkljevi Micki.« Meni je šio na jok. Torej še eno ceio leto čakati na presrečno bir-mo...! Botfve, kaj še vse lahko priđe doti ej ? Morda Že umrjem... Drugi dan sva Šli z materjo na njivo. Na potu naju sreča Kovačeva Franica, edina hči najbogatejšega vasčana. >NQ li UUČiCM Mi Ofil i*MZr ' no ter me pogladi po kuštravih la-seh, »ali si kaj pridna? Letos pojdeš k birmi, kaj?« »Nima botre,« odgovori mati mesto mene. »Botre nimaš —,« začudi se Franica. »Si pa že morda preveč iz-birčna. Kaj pa, ali bi ne hotela mene?« »Oh, rada, rada, - sem vskliknila in prošeće dvignila proti njej obe roki. »Dobro, midve sva zmenjeni. Pa vi mati, ali ste zadovoljni?« Moja mati je bila iznenađena. Ni vedela, ali govori Franica za šalo, ali misli resno. »Ja Franica, ali misliš Lares?« »I seveda! Čemu bi se norčeva-Ja? Saj sem se večkrat mislila na to, pa človek se nerad ponuja. Le čakajte, danes zvečer pridem k vam, da se do dobrega zmenimo.« >Oj, Franica, verjemi mi, da bi bila jaz najpreje tebe prosila, toda ni-sem se upaJa —, nisem mislila, da bi ti hotela,« se je opravičevala mati. »Bežite, bežite, - ne bi hotela — zakaj pa ne! Saj smo sosedje in vedno navezani eden na druzega.Da-nes potrebujete vi mene. Jutri pa jaz vas. 2e dobro že. Kakor sem rekla, zvečer pridem.c Juhu, kedo naj popiSe moje ve-&fi&£l In z časnoj je bjla yeseia tuđi 1 mati, ker sedaj je bila skrb za botro v kraju. In pa še tako bogata botra to. to! Zvečer Lstega dne je prišla Franica k nam. Z njo je prišla tuđi šivi-Ija, ki mi je pomerila novo obleko. Franica in moja mati sta se imeli pogovori ti mnogo, preden je bilo vse urejeno radi birme. Prišel je zaželjeni dan. Belo oblečena in z vencem na glavi sem nestrpno čakala na botrco. Mati je hodila okrog mene in me neprestano učila, kako se mi je vesti. Zdajci je pridrdral voz in obstal pred hišo. Jaz sem vztrepetala in planila vun. Botrca, oblečena v crno svileno obleko, mi je smeMjaje pomolila roki in me dvignila na voz. »Franica, kako si ponizna!« je rekla mati, ogledovaje njen beli ro-bec na glavi. »Niti peče si nisi na-dela.« »Saj je ruta še lepši,« je dejala Franica in velela vozniku pognati. In voz je zadrdral po prašni cesti.. „ Oh, kaj sem jaz tišti dan vse le-pega vidtla... Pa ta moja dobra botrca! Le ziniti mi je bilo treba in vse mi je kupila. Sladkih piškotov natlacen robec, zlate uhane, mašno knjigo, rožni venec, denarnico, v katero mi je vsula poina svitlih kro-nic, joj, j€j...l »Ali bi rada še kaj?« me je vpraševala skrbno. »Oj botrca, če bi še ene male orgljice...!« »Ah, saj res, na te sem pa čisto pozabila. Takoj jih dobiva!« Stopili sva v neko prodajalno in dobra botrca mi je kupila najlepše orgljice. »No, kaj še? Le govori otrok, sedaj je čas!-: je smehljaje pripom-nila ter mi pomolila pod nos od-prto, z bankovci napolnjeno denarnico. »Glej, saj imava še denar!« »Dovolj je, botrca, dovolj!« »Ća je dovolj, pa pojdiva domov.« Odpeljali smo se zopet proti domu. Takoj, ko je bilo mesto za na-mi, sem izvlekla iz žepa ogrljice in začela ubirati prečudne melodije. Oj, ti nebeski glasovi...! Blizu domače vaši sem spravila orgljice nazaj v žep in se ozrla v botroo. Zdreznila sem se... Botrca je jokala... To mi je bilo nekaj čisto nedo-umnega. Moi Bog, ona, ki ima toliko denarja. da lahko kupi sto in sto or-gljic, pa joka... Pripeljali smo se domov in bo-trica je stopila z menoj y hišo. • Mati nama ]e prihitela naproti »Franica, kako naj se ti zahvalim. To je preveč!« »Eh, mati, mala reč. Mi bosta pa vrnili, čujte, mati, ali mi boste vrnUi?« »Kako to misliš, Franica?« Tedaj pa je moja botrica pola* žila materi roki okrog vratu, zaše-« petala jej nekaj na uho in glasno za-ihtela. Moja mati je prekrižala roki visoko nad glavo ter vzkliknila pre* sunljivo: »Križani Bog — Franica! — tj uboga reva, aH je mogoče . ; .< Jaz sem zazijala ter se vstopđa! tik njiju. Toda zapazili sta me o pra* vem času in se odstranili v kam-» rico ... . Nisem silila za nJimaL IzvlekJa sem zopet orliće ... Nekai tednov pozneie ie pdrek bantil k nam Ko»vač, Franičin očeu Oledal je grdo in stražno je klel. »PomTsll, soseda,« je kričal ini se zaganjal proti moji materi, »tat sramota "v našo hišo! Mola hči —• vlačuga — s hlapcem — fej! — Set danes jo vržem na cesto kakor psa!* »Primoz, nikar tako ne razgra-jaj!« ga je mirila moja matL »Ti bo& še zbolel. Franica pa — i seveda ni prav naredila. Meni se je ZM&ŠsiM Stran 2. .8LOVEN5KTNAROD«, dne 10. juniji 1916. 133. Stev. molfl, kf brani centrum naše fronte« se je borila vseskozi uspešno. Boji so ponehali, toda napačno bi bilo soditi. da bodo prenehali. So-vražnik se znova ojačuje. nove ruske rezerve prihajajo na bojišče in iz ruskega komunikeja je razvidno, da gre tokrat res za veliko podjetje, kateremu pripisujejo Rusi morda od-loČilni pomen. Bitka torej še ni do-spela do vrhunca. Iz ruskega komu- nikeja izhaja tudl, da je vrhovni po- veljnik ruskih zapadno - južniji ar-macl general Brusilov. Težke ruske bgabe? Amsterdam, 9. junila. (Kor. ur.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona: Petrogradski korespondent »Times^ poroča: V tamkajSnjih uradnih krogih se odkrito priznava, da so plaćali Rusi svoje zadnje uspehe s težkimi izgubami. Zapadno bojišče. BREZUSPEŠNI FRANCOSKI NAVALI PRI UTRDBI VAUX. Berolin, 9. junija, (Kor. urad.) ;Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Naša artiljerija je pri Liftonsu, Jugozapadno od Peronna, zažgala sovražna skladišča municije. Ob-streljevala je sovražna tabori<ča in transporte čet na kolodvoru Strppes v Champagni ter je imela na zapadnem bregu Mase vidno* dober uspeh proti francoskim baterijam ter proti infanteriji in kolonam tovornih avto-mobilov. Na desno od Mase napreduiejo bofl za nas ugodno. Sovražni proti-napsdi, izvršeni z mcčnim! četami v gozdu Tliiaumont in med gozdom Chapitre in utrdbo Vati* so se brez fzjeme s težkimi sovražnimi izgubami ponesrecili. V Vogezih na desno od St. Dieja se ie posrećilo z razstrelhvijo min razdejati razsežne dele sovražnih jarkov. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO LRADNO POROČILO. 8. f u n i j a popoldne. V Ar-gonih so zažgali Kemci ob visini 285 pri Haute Chevancheeju mino, a nišo napravili nobene škode. Francozi so zasedli južni del vdrtine. Na levem bregu Mase je trajalo obstreljevanje drugih francoskih črt s presledki. Na desnem bregu so artiljerijski boji v okolici Thiaumonta - Douaumonta zelo silni. Po sedem dnevnih trdo-vratnih bojih proti vedno novim na-padalnim četam je dospela- posadka forta Vaux na konec svoje moči ter ni mogla več preprečiti. da je sovraž-nik vsled besnega obstreljevania po-polnoma razdejano utrdbo zasedel. Francozi drže neposredno okolico in jarke na desno in levo od forta, pred katerimi so s svojim ognjem vse nemške napade preprečili. Artiljerijski boj ob Hartmannsweilerkopfu je ostal zeio živahen. 8. j u n i j a z v e č e r. Na levem bregu Mase je trajalo živahno artiljerijsko delovanje v odseku visine 304 in v okolici Chattancourta. Na desnem bregu je sovražnik po sil-nem obstreljevanju Izvršil več za-porednih napadov na naše pozicije zapadno in vzhodno od pristave Thiaumont. Vsi napadi so se pone-srečili v našem zapornem ognju in ognju strojnih pušk. Silno obstreljevanje okolice zapadno od Pont a Moussona. Od časa do časa obstreljevanje na ostali fronti. Belgijsko porodio. 8. 1 u n i j a. Obojestransko ob-streljevanie je doseglo na raznih toč-kah belgijske fronte veliko silo. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 8. juni] a. Zadnjih 24 ur pre-cejšnje delovanje z minami in artiljerijo, zlasti med Vimvjem in kanalom La Bassee. kjer je eksplodiralo 6 min z dobrim uspehom za Angleže. Položaj pri Hoogu je neizpremenjen. Danes se ni vršil noben infanterijski boj. Branitelj forta Vaux. Branitelj torta Vaux je bil major Ravna!, ki je bil najbrže od Nemcev vjet. Angleška fronta. »Dailv Telegraph« trdi, da je Anglija takoj početkom nemških napadov pri Verdunu ponudila močna ojačenia za ta odsek, ki jih je pa Joffre zavrnil. Nato je razširila. An-glija svojo fronto, da je dobila Fran-coska več čet za Verdun. Angleška fronta je sedaj dolga 140 km v zračni crti. v resnici pa nad ISO km. Angleška fronta šega iz Flandrske do Som-me ter drže Angleži nekako V3 vse zapadne fronte. Francoska zbornica. Pariz, 9. junija. (Kor. urad.) Začetkom veerajšnje seje zbornice sta bili predloženi dve nr>yi interpelaciji, ena o dogodkih pri Verdunu in ena od Maginota o sredstvih, ki jih hoče vporabljati vlada, da za^igura zma-£0. Obe interpelaciji priJeta najbrže v zvezi z interpelacijo poslanca Favra v tajni seji dne 16. juni ja na razgovor. Pariz, 9. junija. (Kor. urad.) * Petit Parisien« poroča. da se bo vojna komisija v eni prihodnjih sej bavila s pred!ogcrm noslanca Sixte-Ouenina, da se naj dosedaj kot sa-nitetno moštvo vporabljeno duhovni-stvo pridelji četam na fronti. Abel Ferry je preklical svoje delegiranje kot poročevalec o interpelaci-fah srlede ćogrodkov pri Verdunu, ker mu vojno ministrstvo ni dalo na razpolago obljubljenih nradnih dokument ov. Kitchenerjeva misna. Iz Haaga poročajo, da je imel Kitchener nalo^o doseči med rusko in angleško vlado sporazum glede di-plomatičnih korakov napram Romun-ski in Orški. Zatrjuie se tuđi, da je Kitchener ?e izdelal nacrt nove ruske ofenzive, ki jo je nameraval oana angleška posadka v Nasiri Boii na morju. ARTILJERIJSKI BOJ OB FLAN-DRSKI OBALI. Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) \VoIffov urud poroča iz Bruggcja: Dne S. junija ziutrai se ie vrši! pred flandrsko obalo artiljerijskij boj na velike razdalje med nemsklmi stražmmi ladfaiiii in sovražnimi mo-nitorii in rukici. Opazovali smo, da je več naših topovskih salv dobro za-delo. Sovražnik se ie nato umaknil v srner? na Dunkerque. Nemske bojne si!e nišo bile po-škodovane. Popoldne je neki naš hidroplan zb?l trancosK3 boin! letalski čoln. Le-talce je neki naš podmorski čoin v bMžini prevzel in pripelia! v prista-n!$če. FRANCOSKI RltS?LEC POTOPLJEN. Pariz, 8. juniia. (Kor. urad.) A. Havas. V torpedni rušilec ->Fantas-sin« je bila zadela v ponedeljek dru-s^a francoska torpedovka v Sredo zemskem moriu ter £a potopila. Vsa posadka in ves materijal resen. »Fantassin« je bil z^raien leta 1909., dol? je bil 65 m, širok 66 m ter je segal 22 m pod vodo. Tmel je 436 ton in 8600 konjskih sil. Topov je imel 6 kalibra 65. vozil ie s hitrostjo 29 milj ter imel posadko 76 mož. Japonske izdube pomorski bitki pri Skagerraku. »Agence Havas« poroča, da se je poveljnik japonske^a brodovja Thiusukc Vabisura z angleško kri-žarko »Oucen Mary« potopil. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROClLO. DimaL 9. iunija. (Kor. urad.) Uredno st razglafta: Jugovzhodno boillče. Nelzprcmenjeao. Namestnlk načelnika generalnega itaba Pl. Hofer, fmi. Berolin 9. iunija. (Kor. urad.) \VolHov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Pri nemških četah nobene iz-premembe. Vrhovno armadno vodstvo. Na makedonski fronti. »Times« poroča iz Soluna: Bol-gari koncentrirajo svoje čete ob reki Mestos blizu mesta Ksanti ter name-ravajo udariti na obmejno utrdbo Urgenec, ki obvladujc železniško zvezo s Solunom. V Kavali pričaku-;ejo vsak aan da prično Bolgari pro^ dirati proti mestu. Sovražnik name-rava najbrž napraviti direktno želez-niš'-o zvezo, ki bi omogočila spoj njegovih čet na vz,hodu in zapadu. kmUim orsfte mit Grška se je morala udati pritisku entente. Poslaniki četverozveze so bili pred nekai dnevi izročili grski vladi svoje zahteve. Med terri zahte-vami se je nahajala tuđi ta, da mora Grška svojo armado nemudoma demobilizirati. Ententa je tokrat z vso brezobzirnostjo nastopila. Proglasila je 7. t. m. trgovsko blokado nad gr-sko obalo in je s tem pripravila greko državo, ki je glede svojih najvažnej-ših potrebščin navezana skoraj iz-ključno na inozemski uvoz, v skrajno težavno situvacijo. Povrh so lyonske in pariške banke, ki obvladujeio gr-ški denarni trg, pričele tuđi s finanč-nim bojkotom in so ustavile vsa iz-plačila svojim grškim klijentom. Gr-ške ladje ne dobijo več premoga, pred Faleronom in Pirejom ter dru-gimi pristanišči stražijo angleške vojne ladje — zaprta od vseh strani, ogrožena od Iakote in pomanjkanja je morala Grška kapitulirati. Ententa ji je zagrozila z najresnejšimi posle-dicami, ako bi pustila bolgarske in nemške čete, da prodirajo Še dalje na grško ozemlje. Zdi se, da Četvero-zveza ni mogla doseći, da bi se Grška postavila v bran proti Bolgarom in Nemcem, kralj Konstantin in njegova vlada odlagata rajše orožje, kakor pa da bi se pridružila ententi-ni makedonski ekspediciji. Uspeh, ki so ga dosegli aliiranci s svojo nasilno politiko Ie torej Ie bolj negativen: demobilizacija grške armade jih oprosča skrbi, da jih nekega dne za hrbtom napade vojska kralja Kon-stantina. Atene, 8. junija. (Kor. urad.) Reuter. Ministrski svet je sklenil ta-koj objaviti dekret, ki odpušča zadnjih dvanajst letnikov, n a li a i a j o č i h se Še pod zastava m i. Grška blokada ie popolna. Rim, 9. junija. (Kor. urad.) Od 7. t. m. je grška vlada od svojih pri-staniškiri oblasti podučena, da pre-prečijo ententine križarke promet gr^ ških parnikov med grškimi pristanišči. Pristaniški nadzornik v Solunu Je dobll od generala Sarraila pismo, ki pravi, da je francoska vlada skle-nila ustaviti ves grški pomorski promet. Francoske križarke so dne 7. t, m. preprečile, da bi bili grški parni-ki vplull v Pirej ter so jih poslale na Miloš. Drugi grski parniki so bili zadržani v francoskih pristanišcih, Grška boce ostati brezpogoino nevtralna. Tiskovni urad bolgarskega zu-nanjega ministrstva objavUa iz Atett izjavo grške vlade, ki pravi: Bolgarske in nemške čete so zasedle utrdbo Rupel še Ie potem, ko je dobila grška posadka od atenske vlade ukaz, da se naj utrdbo mirno Izroči. Grška vlada je bila prepričana, da bi bil pomenjal oboroženi odpor posad-* ke kršenje dosedanje nevtralnosti. Zasedenje utrdbe Rupel je bila nujna posledica prodiranja bolgarsko-nem-ških čet od Libovanov do Orliakov. Grška vlada, ki se mora držati pri volitvah v decembru 1915. proklamn rane, volji naroda odgovarjajoče politike, ni mogla ovirati vojaških ukrci pov centralnih držav, ki hočejo pre-i gnati tuje vojaštvo, ki je vdrlo na Grško. Grška vlada se zaveda, da oćgovarja njeno stalisče volji celega grškega naroda, ker more Ie na ta način tuđi v naprej ostati izven med-« narodnega konflikta. Centralne države in njihovi zavezniki so dali grški vladi popolno garanvijo, da bodo grško - nemške armade grško ozemlje, ki so ga okupirale in ki bi je Še okupirale prostovoljno zapustile. Čira bodo prenehali strategični povodi, ki so povzročili okupacijo. Proti Venizelosovim hujskarflartL Iz Aten poročajo: Grška vlada je zatrla venizelistično glasilo »Ky-rix« radi ogrožanja vojaških intere^ sov države. Zarota proti generalu Sarrailu. Preko Curiha poročajo: V Solunu so razkrili zaroto proti generalu Sarrailu. Mnogo Grkov je bilo areti-ranih. Zarota je bila baje zasnovana na Krfu, Turska vojna. Rusko poročHo iz Male Aziie. /6. junija. Na fronti proti Bal-burtu - Erzinganu so Turki napadll več naših odsekov. Turke Je podpi-rala artiljerija. Povsod pa smo jih za-vrnili. Pri Kanikinu, 130 vrst severo-vzhodno od Bagdada, smo dosegli 3. junija uspeh proti Turkom. Razne politične vesti. = Nagodba z Ogrsko. V ogr-skern državnem zboru je 9. t, m. grof Apponyi utemeljeval sledeči nujni predlog: Ali so gospodje mini-, stri pripravljeni, dati zbornici pojasnila o pomenu in o vsebini z avstrij-sko vlado začetih financijalnih in gospodarskih nagodbenih pogajanj? — V svojem govoru se je Apponvi iz dveh razlogov izrekel proti temu, da bi se za dlje časa sklenila definitivna nagodba z Avstrijo. Izrekel se je proti nagodbi iz gospodarskih na-gibov, češ, da so gospodarske raz-mere sedaj tako negotove, da se za prihodnjost ni mogoče vezati, izrekel se je pa proti definitivnemu dogovoru tuđi iz državnopravnih ozi-rov, zlasti ker sedanji poslane! nf-majo mandata, sklepati dogovore za daljšo dobo. Tuđi je rekel, da se to vprašanje v Avstriji ne presoja samo na binkoštno nedeljo in tedaj sva se domenili, da ji vrnem botrinjo. Ubo-Žica, saj je že i tak dovolj pretrpela, čemu jo sedaj še izganjati. Sicer si pa, ljubi sosed, vsega tega tuđi nekoliko sam kriv! Hlapca si imel tako zalega pri hišit priložnost pa napra\T tatu. Mladi Ijudje so lahkomiselni in prav nič ne vprašajo, kaj bo jutri. Primož, saj ti si hlapca vedno hvalil, da je priden in razumen. No, morda bo pa še prav dober gospodar in —« »Nikdar!« je zagrmel Kovač in udaril ob mizo tako silno, da sem jac v smrtnem strahu zbežala k svo-fetnu oćetu, ki se je mudil zunaj na yrtu Cez dva dni je prinesla vaška babica k nam majčkinega fn čudovito lepega otročička, odetega s snež-no belim prtom. Moj oče In mati sta smuknila v pražnjo obleko ter odšla e detetom v cerkev . . . Pozno zvečer, jaz sem bila že v postelji, sta se vrnila oče in mat!, oba vesela in dobre volje. *Ali si videla stara,« je rekel oče in odiagal suknjo, *da je bil Kovač nocoj že veliko bolj mehak. Jaz pravim, še gostijo bodo napravili!« »Bodo jo, bodo!« mu je pritrje-Vala mati. »Saj je najbolj prav tako! Hlapec je priden fant, jaz mu prav privoščim, Franici pa tuđi, ki ga ima tako rada. No, naj urede kakor že točejo, vrnila sva pa le!c Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost. (DaJJe.) In kakor da hoče premagati svojo jezo z naporom svoje volje, je del: — Ali sem ti kaj hudega storil, mala? Otrok se je obotavljal. — Malo me je bolelo. je odvrn:-la deklica . . . Potem je pristavila z najponižnejsim glasom tiho: Oćt, piosim te, daj mi sliko nazaj. Tedaj pa se je starcu nenadoma skrcil obraz. — Molči, Chonchetta, je del s stresočim glasom. Ti ne veš, Česa me prosiš, otrok si še. Ne tiraj me do konca . . . Dam ti drugih igrač, medaljon, ki je mnogo lepši . . . Toda tega, glej, kaj storim ž njim. Vrgel ga je na tla in z enim udarcem pete ga je zdrobil na kosce. Chonchetto je zadelo naravnost v srce. Vsa bleda, z brezkrvn'mi ustnicami in stegnenimi prsti se je postavila pred svojega očeta . . . Noč se je pogreznila na njene oči In čio-vek, ki ji je pravkar zdrobil vse, kar je ljubila. Jo Je navdajal s studom. — Sovražim te, je dela besno. Saj kljub temu priđe . . . odpelje me in nikdar več te ne vidim. >Vsem po hudih »trasteh zbcgMr nim je lastna neka skrivnostna bi-strovidnost. Gospod Ducatel je umel smisel Chonchettinih besed. — On da priđe? je odvmil in oči so se mu od strahu razširile. Ne, nikdar ... Ne more priti . . . Nikdar. In medtem ko se je Chonchetta pri koncu s svojimi močmi nezavest-na zgrudila na tla, je starec odšel, ne da jo je dvignil ter krenil po dolgih hodnikih proti svoji sobi. "Koraka! je med kupi pohištva fahkih in sigurnih korakov kakor mesečnik. V. Noč, temna noč je zunaj, niti najmanjšega glasu. Pravkar se je Chonchetta prebudila v svoji veliki postelji iz spanja. ki je moralo traiati dolgo, o da, zelo dolgo. Tako dolgd, da se skoro ne zaveda več in da zlek-rena na hrbtu leži v potnih rjuhah in se ne upa spregledati. Se ćelo potem, ko se ie odločila počasi odpreti oči, se ni takoj za-vedla . . . Le polagoma je spoznala obrise predmetov, katere je medio razsvetljevala nočna luč. Ta sivi zid nad njeno glavo, kaj je to? Zagri-njalo njene postelje je. RazreSitev te uranke ji povzroča veliko veselje. Zdi se Ji, da je že dolgo trpela, vMe-ča viseti to sivo stvar nad seboj, ne da si je mogla razložiti, kaj pomeni. Zdaj ji Je vse jasno. Obe zagri-nfrH se skoro stikate. Skozi odprti- no vidi nedoločne oblike znanih predmetov. Na toaletni mizi sveti nočna luč izpod porcelanastega senč-nika in ravno nad njo na stropu pla-vajo komaj razločljivi, tresoči se obročki. Nekaj pa je vendar, česar Chonchetta ne razume. Neka nenavadna senca se plazi med posteljo in sve-tilko . .. Ta senca se giblje in silhouetta postaja določnejša. Chonchetta je spoznala gospoda Ducatela. Tedaj pa se je spomnila vsega, kar se je prigodilo . . . Spomnila se je strašne-j?a prizora, ki se je odigral, predno se je zgrudila v. nezavest, v kateri je obležala kdove kako dolgo. Se bolj se je stisniJa in skušala ostati mirna v senci teh sivih zagrinjal, samo da je starec ne opazi. Toda gospod Ducatel je vstal ter se tihih korakov približal postelji. Razgrnil je zavese, Chonchetta se Je stresla ... Kaj naj počne? Pomirila se je že nekoliko, ko je starec spregovoril z nenavadno mehkim glasom: — Ali si prebujena, Chonchetta? — Da oče! Koliko je ura? Ali sem dolea spala? — Stiri po polnoči je ... Glej, tri tedne je, kar se nisi zavedla. Ali trpiš? — Ne, oče ... Zdi se mi, da bi moda vstati,.. Malo lačna sem. Skušala se je vsesti . . . Takaj pa je brez moči zdrknila nazaj na blazino ter se nasmehnila, kakor se smeji okrevajoči bolnik svoji slabosti. Gospod Ducatel je prijel potni roki bolnice pod odejo v svoje velike suke roke. — Le mirno leži, je del... Tako ostani ... Ali hočeš malo oranžo? Chonchetta je molče pritrdila. Tedaj ji je oče prinesel oranžo. De-klici se je zdelo, da je oranža za njen glad mnogo premajhna. Toda čudno, komaj je bila izsrkala polovico, nič več ni mogla, nasičena je bila . . . Vrnila je ostanek očetu in vpra-šala: — Kje je Dina? — Spi ... Ne smeva je motiti, kaj ne? Da veš, koliko je bedela ob tvoji postelji! ... — Bila sem torej zelo bolna, oče? — Nekoliko, dragica ... A zdaj ie končano. ozdravela si. Zdaj se spo-čij. Se štiri nočne ure imaš, da spiš. In poljubi! jo je na lica, zagrnil zavese, da zakrije svetlobo, in se zopet vsedel v naslanjač. — Chonchetta je bila vsa presenečena. Ali je bil to res njen oče, ta strašni mož, ki jo je tako osorno sprejemal in ji toliko-krat pognal solze v oči? Srce se ji Je širilo pod to nežnostjo, katere bi nik-dar ne bHa^al^ala^. 133. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 10. junija i»i6. Stran 3. z gospodarskega staltš^a, nego se po-rablja za gotove državnopravne aspiracije in cilje. Mlnistrski pred-sednik grof Tisza ie izjavi], da ne more dati meritornih pojasnil. Vlada se zaveča, da je težko sklepati go spodarske dogovore za doiga leta, gotovo pa Je, da bodo vse države takoj po končani vojni sklenile glo-bokosežne dogovore. Zato Je prva dolžnost avstrijske in ogrske vlade, poskrbeti, da bosta v tem trenotku zmožni z^ akcijo. Vlada bi rada, da bi se nagodbena vprašanja pojasnila, da se zgotovi akcijska zmožnost, ter bi potem razpisala nove volitve in dogovor predložila noveniu dr-žavnemu zboru. Ne more pa prevzeti garancije, da ne nastane po krivdi neodvisne stranke potreba, ustvariti izvršena dejstva. — Grof Apponyi Je izrekel mnenje, da sedanji parlament ni upravičen sklepati o nagodbi. — Ministrski predsednik grof Tisza le vnovič izjavil, da se v meritor-nem oziru — torej tuđi glede časa, kateri bo veljala nova nagodba — ne more izreci. Tu ja volja ne bo in ne more vplivati na sklep ogrske vlade. Ča bi pa priŠel Čas. ustvariti gotova dejstva na polju mednarod-nih dogovorov in bi Ogrska na to ne bila pripravljena, bi to njene koristi lahko občutno oškodovalo. = 5. nemško volno posojtto. V cernškem državnem zboru je nazna-nil državni zakladni tajnik Reodern, da nemško 5. vojno posojilo ne bo emitirano pred jesenijo. t LjubenčorjBV FronceSj. (t Nadporočnik deželnovladni konel-pist Franc Premrov vh p!. P r e- ra e r s t c i n.) Ljubemu učencu in prijatelju v spomin napisal prof. Makso Pirnat. Šesto nedeljo po Veliki noći do-poldne. V Kranju slovesno obhajajo spomin na farnega patrona sv. Koci-jana in mogočno se razlega ubrano zvonenje proti moji Rupi preko pisanih travnikov in rodovitnih njiv, po katerih že tako lepo rase žito in obeta bogato žetev. Pa sedim doma in pišem te - le sporninske vrstice v isti hiši in v istem stanovanju, kjer le pred pet-najstimi leti preživljal lepa svoja di-jaška leta Ljubevčarjev Francelj. Tedaj sem ga učil slovenščino v šesti soli. Prav marljiv in resen di-jak je bil. In dobro sva shajala. Ko sem prišel v Idrijo, sem se takoj prve dni seznanil in kmalu tuđi spopriiateljil s Franceljnovim oce-tora Kajetanom, vrlim gospodariem prijaznega Ljubevča pri Idriji, in z njegovo družino. Neix)zabni moi Ljubevć! Neste-veselo urico v družbi rojaka Ljubev-ško dolinico ter preživel marsikatero veselo unco v družbi ćijaka Ljubev-čarja in njegove pridne družine. Za* nimaJe so me tuđi dru^e točke v okolici Idrije. Rad sem pohitel po Ra-kah proti Zagodu ali dalje proti Kobili in še naprej v Belo: često me je vedla pot v Spodnjo Idrijo; koliko-krat sem polezel gori na Magdalen-sko goro, da se zopet na gledam go-renjskih planin m notranfskih hri-bov. A najbolj mi je k srcu prirasel tihi LjubevČ. Tista prijazna klopica pred hiso pod košatim orehom, po dvoriščn živahna perutnlna, v hlevih skrbno negovana živina, po vrtovih vse polno žlahrnih sadnih dreves, za vrtovi pa zeleni travnikl, pridno ob-delana polja, in na desno in levo prijazno hribovje z mnogoštevilno div-jačino. Kako bi mogel pozabiti tega Ijubega kraja! V Ljubevču sva se večkrat sešla s Franceljnom, ki je medtem dovr-šil srednješolske in vseučiliške nauke in nato stopil v službo pri deželni vladi na Kranjskem. Rad je zahaial Francelj v Ljubevč in se redno ude-leževal lovov v lovišcu svojega oče-ta. Nad vse je l]ubil naravo in lov. In prav kot prijatelja narave sem svojega nekdanjega učenca sedaj tem bolj čislal in cenil. Zadnjič sva se videla leta 1913. o velikih počitnicah. Pripeljal sem se z avtomobllom iz Idrije in v Zgor-njem Logatcu naletel na Franceljna, ki je tedaj služboval pri tamkajšnjem okrainem glavarstvu. Po kosilu je prišel, kakor sva se dogovorila, na Kramarjev vrt v Spodnjem Logatcu. kjer sem čakal na vlak. Obujala sva stare prijetne spomine na Kranj, na Idrijo, posebno na Ljubevč. Mnogo mi je Francelj pravi! o lovih v logra-ški okolici, na katere je prav marljivo zahajal, beseda je seveda nane-sia tuđi na list »Lovec«, v katerega *e tedaj začel Francelj dopisovati. Prvikrat je odrinil na fronto koncem meseca januarja 1915 v gozdne Karpate, odkoder se je vrnil meseca rnarca vsled bolezni (imel je srčno tiibo) v bolnišnico v Gradec. Koncem julija je šel drugič na severno boji-šče. Tu se je udeležil dne 3. septembra 1915 naskoka na sovražne pozicije ob Dnjestru; pri naskoku ga je zadel drobec sovražne arranate v prsi in ga takoj usmrtU. Pokopali so ga v poseben grob v Sinkowu ob Dnjestru. Pokojnik |e bil vdan sin in brat, zvest prijatelj, prijeten družabnik, vesten uradnik, im lovec z dušo in s telesorn. Za junaški nastop pred so-vražnikom so ga odlikovali s »sig-num laudis« in pohvalnim dekretom. Počivaj v miru tam ob šumečem Dnjestru, đuleč proč od zemlje do-igfcee in od Ćragega Ljubevča! 23 lim h Mi i tora. Odkar traja sedanja svetovna vejna. se je 3. kor, pri katerem so tuđi slovenski vojaki s Kranjskega, s Štajerskega, s Primorskega in s Koroskej;a na vseh bojiščih sijajno odlikoval in si zasluži! častno imenovanje »železnega kora«. Tuđi sedaj, ka je eesarska ar-rnada s sijajnimi zmagami pognala Italijane s tirolskih tal in zmagovito ponesla crno - rumeno zastavo čez inejo v Italijo, sedaj. ko žanje za-vratni izdajalec zasluženo krvavo placilo za svoj verolomni napad, se je zopet odlikoval »žeiezni kor«. Z nedosežno hrabrostjo je »železni kor« pognal sovražnike nazaj in stoji sedaj na italijanskih tleh. Ta uspeh veseli vsakega Av-strijca in s ponosom gleda vsa domovina na čudežno hrabrost, s ka-tero je železni kor premagal največ-je težave. A kakor drhti vsako srce zadoščenja. da je zopet železni kor dcprinesel take dokaze izredne hrabrosti in domobranske navdušenosti, vendar greni nekaj to veselje. Zma-ge, izvojevane proti Italijanom, se nišo dosegle brez žrtev. Marsikateri iz *železnega kora« je obležal na bo-jišču in žalujejo za njim žene in otroci. Ali moremo svojo hvaležnost in svoje priznanje junakom železnega zbora sijajnejse posvedočiti. kakor če se v teh urah veselja nad njiho-vimi uspehi spominjamo s primerni-mi darili tuđi tistih. ki so za doseže-nie tega uspeha darovali svoje življenje, oziroma njih vdov in sirot. Z zahvalo tištim, ki so boje prestali, naj bo združeno splošno žrtvovanje za vdove in žene tistih, ki so v teh bojih padli. Omenjeno bodi. da skrbi po njega ekscelenci vojaškernu zapovedni-ku feldmaršallajtnantu plem. Matta-no\ichu v Gradcu ustanovljeni za-klad za vdove in sirote oficirjev in vojakov, ne samo za svojce padlih vojakov iz Štajerske, ne^o tuđi za svojce padlih vojakov iz Koroške, Kranjske in ćele Primorske. Zakiad za oficirske vdove in sirote kakor zakiad za vdove in sirote mostva, oskrbuje graški vojaški zapovednik Nj. ekscelenca gospod feldmaršal-lajtnant pl. Mattanovich, sam in je nabrano že pol milijona kron, kateri znesek je bil v prvi vrsti nabran na Oorenieng Štajerskem. Obraćamo se torej do vseh roja-kov. naj prispevajo za ta sklad. Kar more kdo. naj stori. da se pomaga vdovam in sirotam v borbi proti za-vratnemu sovražniku padlih vojakov železnegra kora. Darila se lahko posiljaio uprav-rištvu našega lista ali pa direktno v Gradec. Mi i ia M n MM. (Iz krogov staršev.) Po službenih poslih sem prepo-toval zadnji čas malone vso našo deželo. Govoril sem z deželani o tem in orem, kaipada tuđi o vojni in o — naši mladini. S starši sem govoril, ki imajo sinove v vojni, a govori! sem tuđi s starši, ki imajo sinove v Šolah, v ljudskih in srednjih. Kak je splošni vtisk teh pogovorov? Neiz-merna Ijubczen, ki stiska !n dviga srce siehernega očeta, sleheme matere! Jaz to dobro razumem, ker imam sam otroke. In če je mogel kdo kdaj govoriti v imenu vseh — evo mene: Vsa naša skrb, ves strah in vsa sreča ie osredoiočena v bodoč-nosil naše dece! Zato mi bodi v iinenu vseh do-voljcna ta odkrita in uvaževanja vredna beseda, ki jo narekuje ljube-zen do naše dece, kf je ud in bodoč-nost naroda, domovine, države! Solsko leto se bliža koncu. Ob izrednih razmerah, kakršnih ni bilo doslej in jih tuđi poslej ne bo. se srečno zaključuje zopet eno razdobje pouka »n v.T*i3 naše ljubljene mladine. Ako kdaj prej, je bila letos šola vsem in vsakemu pravi Hasosfov. Kolikor ljudi ni vojna potegnila v svoj vrtinec, vsi ti so imeli na svojih domovih dela preko glave tn moči. Zato je bila neskončna razbremeni-tev vz^ojno in poučno delo naših Sol, ki so sprejele našo đeco v svoje varstvo, da ni podivjala In nenadzo-rovana zapad Ia moralnim in toles-nim pogubaoz. Naše v^p jjčtt0y&ftc> — tako Uudsko^olsko kakor srednje-Solsko — je imelo seveda mnogo več odgovornega dela nego v normalnih časih, ker ni moralo samo vestno skrbeti za svoje notranje solsko delo, nego je tuđi potom Sole in s sode-lovanjem učeče se mladine skrbelo za razne patrijotične in dobrodelne naloge ter je tako neprestano vzgo-jevalno in plemenito vplivalo na mladino! Hvala tisočera temu našemu učiteljevu, ki je v polni meri izpol* nilo svojo stanovsko dolžnost ter prevzelo tuđi dobršen del nalog staršev! Naša hvaležnost mu ostane trajna! Tikoma ob tej povzdigujoči misli le dviga naša razumljiva skrb, kako bo z začetkom in ^delom prihod-njega šolskega leta? Število moške-ga učiteljstva, ljudskega in srednje-šolskega, je že sedaj zmanjšano na minimum. Večina stoji pod orožjem, zato pa morajo tišti, ki so ostali doma kot za vojno službo nesposobni, ah pa kot nepogTešljivi, opravljati svoje delo s podvojenimi stlami. — Vem, da je to deto težko, ali prepričan sem, da se je vršilo iz dobre volje, saj so nadomeščali svoje tovari-Še na bojnem polju in mnogoterega očeta učeče se mladine. Iskrena želja in prošnja nas star-Šev je, naj bi poklicane oblasti — v prvi vrsti so to šolske — nemudama po>krbele, da se leseai pouk redno prične. In ne samo po ljudskih šolah, temveč tuđi in zlasti po srednjih! Dosti nas je, ki bivamo na deželi in imamo svoje sinove v mestu v srednjih šolah. To stane danes — nič ne pretiravam! — ogromno deraria. Radi ga žrtvujemo, saj gre za srečo naše ćccel A če bi bil pouk preki-njen ali neredno začet, bi bilo škoda letos izdanega denaria. ker bi z vsako zamudo ali odložitvijo trpela vzgoja mladine, ki mr>ra teČi zdrže-ma in redno naprej. da obradi z le-pim sadorn. Zato se obraćamo do no-klicanih šolskih oblasti z vpraša-njem, Če bi se ne dalo kaj storiti. da se še bolj ne skrči število uf?tel>ev, da bodo meprli usposabljati našo mladino telesno in duševno v zavedne in izohražene člarte naše mo£očne monarhije! In to delo teče vzporedno z delom na bojnem nolin: to brani državo v sedanH obHki ln sestavi, ono na skrbi za nieno bodočo nioč in ve-ljavo'. — In koliko skrbi bi odnadlo od srca. ko bi tuđi med počUnicami mogli zanpati svojo deco nadzorstvu učiteljev! Saj ni, da bi bili učitelji k temu primorani: toda že zavest, da ic nad otmei vedno čuieče oko učiteljev, vnliva na vse veđenje in rte-hanje mladine blagodejno. Tn kdo more trditi, da ni treba sedaj dva-krat nanornetrm delu učiteljstva od-diha in odmora? Smrtna obsodba. Dunai, 9. junija. (Kor. urad.) Dne 3. junija 1916 je bilo kazensko postopanje proti dr. Karolu Kramaru, dr. Alojziju Rašinu, Vincencu Cervinki in Josipu Zama-zalu v prvi instanci konca n o. Državni poslanec dr. Karol Kramar je bil 21. maja 1915. aretovan in izročen c. kr. vojaškemu pravdništvu na Dunaju, da izvede kazensko postopanje. Začelo se je pravdniško poizvedo-valno postopanje zaradi hudodelstva veleizdaje po §58. ka z. za k. in zaradi hudodelstva proti vojni sili države po § 327. vojaškega kaz. zakona in pozneje raz-tegnjeno tuđi na njegovega somišljenika državnega poslanca dr. Alojzija Raši-na. Tekom poizvedovalne-?ra postopanja so se pojavili sumljivi momenti proti tajniku časopisa »Narodni List y«, Vincencu Cervinki in proti knjigovodji v Brode ku pri Prerovu J osipu Za-mazalu zaradi hudodelstva vohunstva po § 321. v o-jaškega kaz. zakona in se je raztegnilo kazensko postopanje tuđi na ti osebi. Po izvršenem poizve-dovalnem postopanju jec. kr. vojaško pravdništvo na Dunaju v ložilo proti imenovanim štirim obdolžen-cemobtožboz dne 6. oktobra 1915.. ki dolži obtoženca dr. Kramara in dr. Rašina hudodelstva veleizdaje in hudodelstva proti vojni si-1 i d r ž a v e p o § 58. c, § 59. c k a z. z a k. i n § 327. voj. kaz. zak. ter obtoženca Vincenca Cer-vinko in Josipa Zamazala hudodelstva vohunstva po § 321. voj. kaz. zak. O tej obtožbi se Ie pred pristojnim c. kr. domobranskim divizijskim sudUl SčemnaDunajuvršilavCa-su od 6. decembra 1915. do 3. junija 1916. javno glavna ob-ravnava, ki jo je vodil c. kr. nadporočnik -avditor dr. Beutelschmied. Obtožbo je zastopal namestnik c. kr. vojaškega pravdnika c. kr. nadporočnik - avditor dr. Preminger. Obtožence dr. Kramara, dr. Rašina in Cer-vinko je zagovarjal odvetnik dr. Korner iz Prage, ob-toženec Zamazala odvet-nik dr. Levit z Dunaja. Vojno sodiščejeizrek-1 o dne 3. junija 191j6 sodbo, s katero so bili vsi štirje ob-toženci spoznani v smislu obtožbe za krive in obsoje-ninasmrt. Zagovorniki so v imenu obsojencev oglasili nič-nostnopritožbonanajvišje domobransko sodišče. Vesti iz piiiFffi i&, Kakšna ie bila nekoč Kalvarija. Pokojni goriški profesor A. Marušič opisuje v svojem spisu »Moja doba in podoba« Kalvarijo tako-Ie: »Proti se-verozahoJu od naše hiše (v Standre-žu) na desnem bre^u Soče stoji pre-lepi »podgorski« hrib, tuđi Kalvarija« imenovan, obrnjen na solnčno stran proti jugovzhodu. Ves hrib je vinograd in sadovnjak, zlasti kostanjev, breskev. fig, itd. raste veliko. Sleme podgorskega hriba ie na sredi, od nas glede, više. Tam so še razvaline cerkvice sv. Trojice, podne za Jože-fa II. in nekoliko više »trije krizi«, kot konec nekdanjega križevega po-ta, katerega postaje so se začenjale pod hribom. Pod tem hribom, na sredi, složno s srednjim višim njega grebenom, stoji grof Attemsov grad, na sredi, kjer je dvorana, viši ko na straneh« . . . Krasota bližnje okolice goriškega mesta je bila Kalvarija, danes ie Kalvarija in vse okoli nje velika groblja. V ruskern vjetništvu se nahaja-jo: Josip Pelicon iz goriškega glavar-stva, rojen 1889, p. 97., je prišel ranjen v rusko vjetništvo, nahaja se v kraju Kronv, gubernija Orel. Fran Scuka iz Komna, 1892. korporal 97. p. je v Ašabadu; Jakob Skoča} (?) iz Medane, 1884. p. 97. je tuđi v ruskem vjetništvu krai pa ni naveden. — V ruskem vjetništvu se nahaja dalje Valentin Iladolin iz tolminskega gla-varstva, polk 27., rojen 1S82., kraj ni naveden, Virgilij Krajnik s Tolminskega, polk 36., 1891., se nahaja v Pensi. Voiak Josip Maraž iz St. Florja-na vti Gorici naznanja svojim sorod-nikom in znancem z Goriškega. da je bil 30. maja operiran in se zdaf prav dobro nočuti. za kar se ima zahvaliti 7dravniku g. dr. Viktoriu Breskvarju in požrtvovalnim strežnlcam. kate-rim izreka tem potov tonlo zahvalo. Med pismi, katerih ni bilo mogo-če vročiti, se nahajajo pri komiteju za begrunee z juga na Dunaju IV. Fa-voritenstrasse 5. te-le pisma: Komen pri Nabrežini: Peter Tonut; Gorica: Leni Pojavnik, družina Humar, Poljska ulica 54, Ivan Medvešček, Viktor Humar, Frančiška Batistič, Mario Novak, Roza Pisot. Karol Rijavec, Katarina Tomšič: Šempeter pri Gorici: Albina Famea; Sv. Martin na Krasu: Miheal Vižintin. Iščejlo se: Marija Čermelj iz Gorice, stanovala je za gradom št. 63., v varstvo jej je bila izročena Hermi-na Pavlin. Fran Rakušček od Andre-ja iz Drežnice pri Kobaridu, do 15. maja 1915. je stanova! v Gorici na Travniku. Josip Makuc iz Gorice.. Matevž Brezigar iz Gorice, Via Or-zoni 44.. trgovino je imel na Travniku. Andrei Breinec iz Loga na Bov-skem, rojen 1876., vojaško oskrbova-lišče Risan v Dalmaciji. Informacije ie naznaniti odboru za begunce z juga, Dunai IV. Favoritenstrasse 5. Franc Hudovernik išce svojega očeta Milia Hudovernik, pristojnega v Šmarje na Dolenjskem, ki je bil zadnji čas mašinist v Trstu, odkoder je odsel kot begunec. Ako bi kdo kaj vedel, naj sporoči na Militarseelsorge des k. u. k. La#fersDitales in Lebring. Umri je v Kamniku na Kranj-skem, kjer se je zdravil, enoletni pro-stovoljec Simon Čakarun iz Splita. Slovenski besane! v Brucku oh Litvi določeni za obdelovanie kmet?ii na Nlžje Avstri.iskem. Posredoval-nici za goriške begunce v Ljubljani ?e c. kr. oskrhništvo begun^kega ta-borišca v Brucku ob Litvi z dopisom dne 20. maia t. !. sporocilo, da vsled ukaza c. kr. nižjeavtsrijskega rarneFtništ^a na Dunaiu. oziroma c. kr. ministrstva za notran?e zadeve na Dunaju. se tmajo be^unci kot de-lavci in delavke v Drvi vrsti oddati c. kr. kmetij-cki družbi na Dunaju za obdelovanje kmetij na Nižje Avstrij-skem in l-r.oma brezplačno in hitro, nalašč v to svrho ustanovljeni uradi c. kr. av-strijske družbe Rdečega križa. Tako se je za pojasnila o ranjenih ali bolnih vojakih obraćati do poizvedoval-nega urada Rdečega križa (Aus-kunftsbureau vom Roten Kreuze) nai Dunaju, VI., Dreihufeisengasse št. 4 (vojna šola), oziroma do poizvedo-valnega urada Ogrskega Rdečega križa v Budimpešti, 4., Vdczi uteza št. 38. Pojasnila o avstro-ogrskih vojnih ^ietnikih pa daje Skupni osrednji izkazovalni urad, poizvedovalni oddelek za vojne vjetnfke (Oe-meinsames Zentral - Nachw^sebu-reau. Auskuftsstelle fiir Krieg^refan-gene), Dunaj I., Fischhof št. 3. — 2e-Ieti bi bilo, da bi na deželi zlasti ob-činska predstojništva, učitelji in du-hovniki podučili v tem zmislu prebi-valstvo ter ljudem, ki ne znajo pisati, JU koUbar.jugg)žem*&9k Sbftfl 4. J»X)VimKI NAHOD\ M6 lOi JfUMJi itli. IM. Stev, — DfHgO (Mrtrfofttno !■»**» Volne in kavčaka. Oklici za nafe'MHfe volne In kavčuka so včeraj dospeli % Dunaja. Tekom prihodnjega tedna iih šolska vodstva izroče legitimiranim dijakom - nabiralcem, ki Jih na to razdele po hišah. Požrtvovalno ljubljansko prebivalstvo se bo tuđi to pot brez dvoma izkazalo in ne bo odslavljalo nahiralcev praznih rok. — Tedenski pHhrankl bolske mladine. Meseca maja se je med mladrno ljubljanskih ljudskih sol na tedenskih prihrankih zbralo 853 K 44 v, h katerim je prispevalo 3706 bolskih otrok. Na vsakega posamez-nika priđe povprečno po 23 v. Ja-nuarja se je nabralo 86O K, februarja 838 K 03 v, marca 918 K 42 v, aprila 809 K 23 v. — Deželna frosiMKlarsko - P<* možna pisama za vpok!icane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njih svojcev. — »Gospodarska zveza« v Ljubljani je izdala porocilo o svojem de-lovanju v letu 1915. Iz tega poročila je posneti, da je prav dobro uspeva-la in očitno je tuđi, da je previdno delovala, kajti dublos izkazuje ie 16.973 K 70 v. kar je pri trgovini ta-kega značaja jako malo. Ob sebi se razume, da posluje »Gospodarska zveza< na postavni podlagi in da ima postavno pravico, delati kupčije in dobičke. V bilanci izkazuje, da ima lastnega kapitala, namreč deležev, 11.00.1 K. dočim izkazuje za 1. 1915. Čistega dobička 132.S32 K 9S v. Tuđi če računamo, da ni delovala samo s svojim lastnim kapitalom, nego tuđi z dnigimi sredstvi, ki jih ima na raz-polaganie, je dobiček Ie jako velik. Poleg deležev ima namreč *Gospo~ đarska zveza« 77.37S K 07 v rezerv-veza. zaklada. 17.544 K 29 v posebne-ga rezervnega zaklada, 13.920 K 94 v penzijskega zaklada in 52.28S K S9 v čistega dobička iz I. 1914. Na razpo-lago je torej imela 172.138 K 19 v in je z njimi zaslužila 132.832 K 95 v. S konstatiranjem tega iako lepega dobička nečemo ^Gospodarski zvezi« ničesar očitati, ker ima. kakor rečeno, postavno pravico, de'ati kupčije in dobičke. Omenjamo to le z ozi-rom na one, ki zastopaio naziranje. da je zadružna organizacija t'sto sredstvo, s katerim se daio odstraniti dobički posredovalcev med konzumenti in producenti. Vsako draženje notrebščin je vse obsodbe vredno ali resnica ie tuđi. da je dan-danes brez posredovalcev nemogroče izhaiati. Z zadružno organizacijo se po^redovaJski dobički ne od^tranijo. premeni se !e oseba tistega. ki ima od posredovanja dobiček. Videli smo to pri koroški vnovče^ alnici za živino, videli smo to pri dunaiski vnov-cevalnici in vidimo to pri »Gospodarski zvezi-; Posredovalski dobički ne i7ginejo» če stopiio na me*to posa-meznih oseb skupine oseb pod imenom za^nier. Pri doloeitvi bodnče go Fpodarske ^rganizaciie bo pn ravno na to treba deteti. da kolikoj mogoče izgine dobiček, ki fcadefaposredovalec med producentom in konsumen-tom fn ustvaritf bo organizacije, ki ne bodo de!a*e * posredovanjem do-bičkov. ampak se bodo 7?dovo1jevale s pokritjem las^nih stroškov. Samo če pojće razvoj gospodarskih razmer v tel smeri, se bodo zboljsale raz-mere. — Nove *Hfred*?e gl»do rakuno* vBnjftf, O7irom3 prrdaiani?« srnveje *'-vine In telet. Ker nakunovalci in prn-đajalci goveie živine fer telet se sedaj nišo zadostno pmičeni r> vsebini rjtfnoveiše tozadevnp odredbe de-žeine vlade, prinašamo v nastoprem naivažnejSe točke te odredbe. 1. Na-kup živine fn telet je đovoljen iz-ključno rBkMpče\ ani«. 4 K6tateUoftar-S d^f eln^ga me > ittuUo akrbttl, da «• dobava iiv'? \ vojaiko upravo in civilno preL . tvo točno vrli. Ct ne moreio fk-r»a preskrbetl toliko klavnt živine. Kolikor jim pred-t>ile deMna koniisija, i majo pravico, da jo priskrbe tuđi prisilnim potom, to Je z rekvizivi)of seveda sporazumno s pristojnim političnim oblastvora. Ker ima nova odredba namen na eni strani zagotoviti zadostno preskrbo vojaštva in civilnega prebivalstva a klavno živino, na drugi strani pa va-rovati po možnosti živinorejo, je v javnem interesu, da občinstvo strogo izpolnjuje to odredbo, tembolj, ker se bo vsak prestopek občutno kaznoval. — VcHaiki delavci za košnjo. Kakor je sedaj odločeno, ne dobimo vojnih vjetnikov za koSnjo, ampak vojaške delavce v oddelkih po 10 do 20 mož. Do 1000 takih delavcev je že razdeljenih za posamezne okraje ozi-roma občine in druge stranke. Potrebujemo Jih pa najmanj še enkrat toliko. Vso oddajo vojaških delavcev vodi sedaj deželna d e 1 a v s k a izkazovalnica (Landesarbeits-nachweisstelle), ki je pri deželni vladi v Ljubljani. Zaradi te^a naj se od sedaj naprej obračajo stranke in ob-čine zaradi vojaških delavcev na-ravnost na ta urad. Ker se od strani okrajnih glavarstev Še nišo predložile prošnje za vojaške dela\ ce prav iz tistih občin ne, ki so prosile največ vojnih vjetnikov, moramo sklepati, da so se te občlne premislile, ker ne dobe vojnih vjetnikov in ker se boje stroškov za vojaške delavce. Bodi zaradi tega vsem interesentom za vojaške delavce povedano, da imajo vojaški delavci dobiti p o 1 e g v kraju običajne hrane Še takozvano delavsko doklado, ki jo imajo določevati okraina gla-varstva. Po sedaj javnih dolocilih znaša ta doklada do 1 K n a dan. Le tam, kjer se vojaki sami Jiranijo, je plaćati vojastvu za hrano po 3 K 11 v na dan in ražen tega se po 1 K delavske doklade. skupaj 4 K 11 v na Jan. V pretežni večini bi kazalo dajati gospodarjem potrebno hrano za voiaške delavce, da bodo lažje i^hajali. Bodi slednjic povedano. da je do/elni odbor napravil vse potrebne korake pri vojaških oblastih in pri vladi, da se zagotove potrebne delavne s'!e za letošnjo košnjo in je sedaj n?. rrizndetih občinah leže-če. da si pomagajo z vojaškimi oddelki. Vso to akcijo podpira tuđi po-ljedelsko miir'strstvr.. — Utnetnlška ražrtava v Jako-plčevem pavilionu v Lattermanov-em drevoredu ie bila danes dopoldne ob navzoČrio^ti deželnega predsednika grofa At tem sa in soproge. dvor-neca svetnika viteza Laschana in sonroge in ravnatelja magistratnih uradnv g. Z a r n i k a ter izbranega občinstva otvorjena. Omenimo le nekaiere posebne pozornosti vredne iimttnine te razstavc. Pred vsem so Oolinarjevi mir.iiaiuii kipi. posebno posrečeni »l>air.ski portret"' in '»Fav-nl-, ter velika ctoprsna soha Boroe-viča v I. odJ-'ku. Iznied slik in skic omenimo Strnemov »Akt^ in nje-vo »MagdaitiiO'. Žmitkovo -Reči-co~ Oasparijeve >Zvonove- in *V KrčmN. MagolJčev »Večer na Rožni-ku*\ Smrekarjev 5>Zaklad* in Dolg-ćas^, več VuvpoCJevih slik. pred vsem ^Otroka s rson> ter Franke-toye pokraji.tske ^like, med njimi Na ružinah^. Jakopičevega v-šejal-ca- i. dr. Poic, orrcTijenih sn mz-stavliene še sl'Ke .lame. Santla. Zu-ranca. Klemeinrca. Ropreti in Trat-n|ka. ftazstava je v 4 oddelkih prav ukusno ra7porf'dfna ter midi o^ilo !7hranega nmetniškega užitka. Po-drobnejši oni^ razstave si pridržimo za prihodnji teden. — Izprpd iiprsvneM sodKča. Oo- snod Julii Mazelte je lera 1015. pro-dal posestvo Kruna in mu lp bilo predpisann 20.000 K davka od pri-rastka na vrednosfi. Kn«^^» dpžel-ni odbor je njegovo prif" rr» proti temu pretlpisu zavrnil, nak^- «e je g. Mazelle pritožil na upravno scelišče. češ. da je posestvo pfođal razdelje-no na o^em kosrrv in da en del teh kosov sploh ni na Kraniskem. Kupee je en sam kos posestva. katero je ku-pil Mazelle za 150.000 K. prodal za .100.000 K. \t tega velikega dobička je oblast delala napačne sklcpe. a Mazelle ni ime! nič opraviti t dobič-kom. ki ga je napravil kupee, ko je od Mazelleta za 150.000 kron kupljeni kos prodal naprej za S00.000 K. Upravno sodišče ie razveliavilo od-ločbo kraniskega deželnega odbora. — Zdravnlk ▼ Gorici, gosp. dr. R4kl. ki je sedaj bil pri voiakih« le v Inomostu, pri opravljanju svoje službe nagloma umfl. Zadela ga je srCna kap. Pokojnik je bll lako priljubljen ždravnik bi vtl tUfpđlUliL Bla* mi spothtei " ^ i ^T^ MU m pntfjiililra 4mUk. Vsled od-redli« e. kr. poljedalskefra mJnistr-stva še smejo prolnie za dodelitev moštv« (ti od4a)o konj za pel)e4el-ska delft vi aga ti naravnošt pri đe-#etnem tiradu ra akaeilo delavskih moči. Toliko v vednost ker so se lake prošnje prej morale v pregled predlagati političnim okrajnim oblastvom. Pojasnila dale mestni ekoii ornat. — Prepoveđ krmlienla z zelenim žitom. V zmislu ministrske odredbe z dne 19. maja 1915, drž. zak. št. 128, je z ozirom na prihodnjo žetev pre-povedano krmljenje divine « »elenim žitom. Vsakega poljedelca sveta dol-žnost je paziti na to, da bo žetev kolikor mogoče obilna; nikakor torej ne gTe. da bi se zeleno žito kosilo za živinosko poklajo. — Razstava ženskih ročnih del na $entjakobski Soli. Mestna slovenska dekliška 8ražrednica pri Sv. Jakobu priredi razstavo ženskih ročnih deU ki «?o jih izdelale učenke tega zavoda. Razstava se otvori v ne-deljo dne 1R. t. m. opoldne in bo odpr-ta do 25. junija t. 1. vsak dan od 9. do 12. dopoldne in 3. do 5. pnpoldne. Vstopnina 20 v. — Ker je dohodek narhenjen okladu za kranjske, oziro-ma ljubljanske invalide, se prentači-la, oziroma darila hvale?no spreje-majo. Za pof*i!ničar?e, kavarnarie In ž^anietoče! C. kr. dcžolna vlada za Kranjsko določila |e sporazumno s c. in kr. 5. armadnim poveljstvom v mestnem liubljanskem pomeriu U. uro ponoći kot uro zapfranja gostil-ni^kih in krčmarskih obratov, — iz-vzemši kavarne in žganjarne ter 1. uro po polnoči za kavarne. V«e do-ločbe naredb z dne 7. avgu^ta 1915, št. 24, 25. ser^embra 1915, st. 31. in 17. oktobra 1915. ŠL .^4 đe?. zak. glede tocenir* in nadrobne prodaje žgn-nih opojnih pijač ostanejr> nadalje nespremenjene v veljavi. Prestopki te naredbe se bodo naj«tro?]e kazno- vali. — PrenrecHiev oostaie »Llublla* na Doler?skl Kolodvor«. Komisijonel-m oglej za to zgrađfco se vrši v to-rek. dne lc iur.iia 1916 ob 9. uri dopoldne: se5tanck r^ed Dolenjskim koiodvurom. na kar se vsl interesenti opnzarjaio Podrrhnt razglas je pri-lepljen na mestni hiši. nacrti so raz-grnjeni v mestnem stavbnem uradu. — Triunif obhaja sedai kuretina, kakor še nikdar. Tako so danes ženske na trgu nastavile neverjetno visoke cene. Za par piščancev — go-lobje velikosti — 10 do 12 K. za kokoši okoli 9 K, peteline z osfrogami. kakor stari franeoski grenadirii. od s do 1? K. za gosi pa 25 K! Pa so Ijud.ie. ki tuđi po teh cenah kupu-ieio in ćelo taki. ki bi ta denar pač ianko drukam bolje obrrii!i. — /dravscvi-no stanie mestne nbčlre [} frVsnshv. V času nd 2$. maja do 3. juniin t. i. se je rodilo v Ljub-Hani lf> otrok. rhrtvrroien je hil L umrlo je ?r) r»s€\ med niimi 10 do-mačinnv. Xa jtnko ie umrlo 5 oseb. med niirt'i j tujca. za grizo ie umri 1 \ojak. 7n infekcijeznimi bolezniml so obo'cli: Za lozami Lucija Kle-^■cnčič, holniška Mrežnica ifc Nove- ^ udm?.ta. vripcliana v epidemijsko '.-'ilnico na Kodelievem, za škrlatico 1 domaćin, za tifuzom 76 vojakov. za griž^ I«'* vojake v. za difterijo 3 domaćini in 1 tujec in za egiptovsko ocesno boleznijo 60 vojakov: ena n?eba. ogrizena od steklega psa. je bila oddana v Pasteuriev zavod na Dunaju. — Obrtno gibanje meseca tnaja v Liublfanl. Meseca maia je pri mest-nern maari^tratu priglasilo 12. odgla-silo pa 12 str?nk svoje obrti. Priszla-^ili so: Katarina Jurman. Žabjek 6. trgovina z mešanim blagom. Julij Ros«manith, Prule .. stnvbno in ^trojno MjučavniČarstvo. Rudolf Bune. Spodnia Si^ka 2R.^. trgovina z mesa-nim blacrorh. Atef?>niia LovŠin, Pim-ska cesta 24. žensko kroiastvo. Marija Ciher. Kolodvorska ulica 6. pro-dai^ slaščic. kruha ter ^odavice v za-nrtih steklenicah. Melhiior Breme, Zalokarieva ulica 13. kliučavničar-ski obrt. Ivan Marinšek, Kopitarieva ulica 1. pro-daia koniskega svežega in prekajene^a mesa ter klobas. Jo-^ip Berdajs, Zeliarska ulica 4. prodaja praška za umetni med »Sida*-. Hu-gon Praunseis. Slomškova ulica 5, trgovina z mešanim blagom. Alojzij Strupi. Radeckega cesta 14. trgovina * kurivom. Liudovik Semen, Cer-kvena ulica 21. trgovska agentura. Anton Jalen. Poljanska cesta 11, go-stilničarski in krčmarski onrt. — Ođglasili 50: Rudolf Bune, Snodnja Šiška 2R5. trgovska agentura in komisijska trgovina. Ernesta Avanzini. Florjanska ulica 23, trgovina z m«s-šanim Magoni. Karei Batisrič. Kole-ziiska ulica 36, trgovca z ^£e!rHmi pridelki in sadjem. Fran Poberlet. FranČiŠkanska ulica in. pogrebno pođjetje in tapetarski obrt. Josip Stafflćr. Cesta na RudolJQyo islez- nleo 7, krgšvškk šteti*** in koml-si\9kM trtovin*. MAriift L«bmr, Vodnikov trff, prodaja Me lri kuretine. Angela Pire, Mestni trg 17, Jeosko krojaštvo. Marija Klettidne, Vodnikov trg, trgovina * želesnifle trt kd-vaikimi izdelki. Marija Zajec, Pć-Ifanska cesta 11, go^tilniČar^ki in krčmarski obrt. Jera Krek, Bleiwei-sova cesta (baraka) gostilničarski in krčmarski obrt. Marta Frohlich, Hrenova ulica 19, žensko krojaštvo ter Simon Bome, BohoriĆeva ulica 30, krojaSfci obrt. — Mestna zastavijainlca ljubljanska naznanja p. n. 6bčinstvu, da se vrši 15. t. m. redna mesečna dra-žha v mesecu Juniju 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov od 3. popo4-dne dalje v tiradnih prostorih, Preč-na ulica št. 2. Posebno se še opo-zarja« da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih pred-metov, temveč le najkasnefe zadnji uradni dan za stranko pred dražbo. — Za prostovoljno dražbo namenie-ne precimte naj prineso stranke do-pojdne en dan pred vršujočo se dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efek1" • p"je vrednosti se od zato in-teresiranih oseb labko ogledajo na dan dražbe od 9. do 12. ure dopoldne v uradnih pro^torih. Padla le 9!etna Marija Kušar z Ježiće tako nesrečno, da si je zlomila jedno nogo. Dekliea se nahaja v de-želni bolnici. Tatvine. V Smrečju je vlomil neznan tat v nišo »Marije Kogovškove in je tam nabral denar ja 132 K in srebrno uro. Ukradel je tuđi neka] kruha in mošta. V Seničici pri Medvodah ie bilo ukradeno neki stranki 60 K. Dognalo se je, da je ukradla neka mlada dekliea. zapeljana k tatvini od svoje matere. Na pogrebu gespe KarcHne Ka-italc se je nabrala vsota 150 K za okrepčevalno postajo v Postojni. Omenjena vsota se je že izročila nje-nemu namenu. Idrijska Uudskošolska mladina je priredila v rudniŠkem gledalilču pod požrtvovalnim vodstvom svojega vrlega učiteljstva preteklo nedeljo lepo gledališko predstavo z dekla-macijami. rajalno igro in s petjem na korist Rdečernu križu. Vse točke okusno sestavljenega vzporeda je naša ljuba mladina izvedla s tako točnostjo, skladnostjo in preciznost-jo, tako nežno in !epo, pogumno in navdušeno, da je vsaka posameznost in celota razvnela mnogobrojno občinstvo do viharnega odobravanja. To ie ve'ialo dekllcam in đečknm, ki so brezhibno izvajali vzpored. in go-spodičnam učiteljicam. ki so imele s pripravami in priučenjem pač obilo livaležnega truda. Bodi iim vsaj od naše strani izrečeno popolno priznanje! Tištim, ki nišo bili prisotni. nai bo žal. ker nišo videli tega le-pega večera! Navzoči starši so se prepričali, da je njih deca izročena v vzgojo dobrim in vestnim rokarn, ki mlađe rožice liubeče vsposabljajo za nogumni korak v žiVlje#}e! Moralno je prireditci" uspe-a kar najlepše, a tuđi m^tefialno prav ugodno. Iz Smartnega na Paki. Osrednji odbor štai. kmetijske družbe je skle-nil priporočati poljedelskemu mini-strstvu prošnjo tukaišnje kmetijske podružnice za 500 K podpore. da pokrije stroške za stavbo mosrne tebt-nice. Maribor. Iz laškega vietništvra se je zopet oelasil jurist gospod Loj-ze Gomzi: Piše sledeče: »Včeraj sem dob'l Tvofo karto od 14. aprila, rivala! Če misliš, da mi kdo drngi — izvzemjši moiib starišev — kaj piše. se relo motiš. Vsi moji 'dobri* prija-telii so na me čisto nozabili. In ven-daf. — tako hrepeneče pričakuiem spornčil \? domovine! 2e davno ie zakraljevak) tu bajno, južno poletje in prineslo s ^eboi novih razoč^rpnj. no^*ih u^ov. Kak§ne sd bile aosledice potresa? Je bilo tud? v Mariboru? Piši, prosim, često! No viče iz domovine pomirijo nbnlele živce in dove-deio človeki v nekoliko bnljše raz-položenie. Srčne pozdrave Cirilu, noročniku Creninkotu in kadetu Kri-žaniču." Tz p?sma sledi nač dovolj iasno konrnenje po prijat^Hski tolaž-bi. Toliko jih }e imel. dokler je bil mpd nr?mi! Ali ste sra res %^i po^ab?-li? SedaL ko le potr^ben par tolazil-nih ^esed. Kie ste!? Njegov naslov je: Lojze Gomži. prigioniere di gu-efra, vohmtario d* un ^nro, Mourca-!e p. Palermo, 5!ciHa. Ttalia. Občni zbor Dramatlčneca društva v Mariboru 21. mainika. Po daljšerh premoru je Dram. društvo imelo občni žt^or, da uredi sVt)je de-lovanje. Ob tei prilik? je naš bivši nredsednik. ki je bil slučajno v Mariboru, nodal kratek preerled druŠtve-necra del.ivanja tekom 5 let (1909 do 1914), Pokaza! ie veliki pomen* ki ga ie iriieid, in Veliko natogo, ki ga še č?.ka V bođočnosti. Ker se je tekom vojne delovanje ustavilo iri ker ima društvo vendar Donlacati še nekai dotzav. so^e.o£hsalL2la5avi da ore- tf đfuštvu polom. O. predsednik je tKykft£ftl resnićo, da drB^tvo samo ni prar rtič slabotno, da pa njeni nepla^ Čanl raČUni ne zadenejo le Dram. društva* nego Enketo vseh narodnih društev. ki so se ob priliki slavnosf-ne predstave za KoroŠko ustoličenje, zavezale. prevzeti jamstvo za sorai>-meren del stroškov. iz katerih izvira hekakšen primanjkljaj. Seveda je ta v očigled bogati garderobi društva ničeven. Pretili bi torej nevarnošt le tedaj, ako druga društva ne bi ob pravem čašu storila svoje dolžnosti. Sedaj pa ne preti še nikaka nevar-nost. Vse to torej kaže, da delovanje ali gospodarstvo društva v nikakrš-nem slučaju ni bilo slabo. Ker je bilo vodstvo društva v bojnem času le v rokah namestnikov, se je vršila izvo-litev novih funkcijonarjev: za predsednika je bil izvoljen g. Boe, (c. kr. davčni upravitelj); kot blagajnik pfof. Favai; kot tajnik prof Voglar in kot podpredsednik g. prof. Marin in namestniki. Nato se je blagajnik za-hvalil bivšemu predsedniku za njegovo đosedanje neumorno delovanje in izrekel upanje, da ostane društvu žvest prijatelj, dokler nam ne priđe zopet nazaj. PoroČila točasnega in na novo voljenega blagajnika se vza-me na znanje in odobri .Blagajnik ponovi stanje financ, ki nišo prav nič grozeče in ki se deloma že boljša, ker društvo nima sedaj nobenih stroškov, pač pa nekaj dohodkov. Do-spelo je že par lepih podpor, nekaj neso mesečni prispevki Članov, več pa se še pričakuje od raznih denarnih zavodov, katerim so se poslale prošnje za podporo. In druga društva se bodo pozvala, da se odzovejo svoji pismeno dani zaveži, oziroma dolžnosti, da pošljejo primerno svoto, s katero se bodo poplačali še zaostali računi one slavnostne predstave. Ko so se resila še druga vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, se je občni zbor zaključil. V kratkem se skllče odborova seja. ki bo razpravljala o nekaterih gospodarskih vprašanjih, o zvišanja članarine i. dr. Drobne novlce s Štaierskega. Iz Ljubnega v Zg. Sav. dolini poročajo, da je utonil pri Radmirju v Savinji dvoletnl sinček delavke Jur-jovič. Mati je odšla v Radmlrje po zelje in je pustila tri majhne otroke same doma; otroci so šli k Savinji, pri čemur je dvoletni Tonček padel v vodo in utonil. — Tatovinaže-lezniški postaji Prager-s k o. Kakor se je v »Slov. Narodtt« svoječasno poročalo, so pfišli fta sleđ velikim tatvinam v železtiiškem skla-dišču na Pragerskem. Kradlo se Je pošiljatve \rojakom na boji$Cut dalje ure, Čevlje, nogavice in druge pred« mete. Mariborsko sodišče Je obsođn lo sedai tri železniške uslužbence m ječo od enega do 13 mesecev. — To* č o so imeli 5. junija v mariborski okolici. Ker je padala toča med 4t&* jem, ni bilo k sreči noben« škode. »Mac Mirre in glavni dobfttfc« je dosegel pri včerajšnji predstavi velikanski uspeh. Splošno je bila sođ-ba: Zopet grandijozna učinkovitost v Kino - Idealu. Ta detektivski senza-cijski roman se predvaja samo Še danes, v soboto 10. in blnkoštno nedeljo 11. in binkoštni ponedeljek 12. Jimija* Predstava ob 9. na vrtu. Zgubljena }e bfla včeral po-poldne crna denarnica z večjim zneskom. Na denarnici so črke H. S. Pošteni najditelj izvoli si pridržati nagrado 10 K. ostalo izvoli prinesti v trgovino perila Šare. Izgubila se je na vožnji do Kra* nja listnica obsezajoča legitimacijo ro celoletni železniški vozni list Kranj-Ljubljana, glasečo se na ime kranj-skeira pota Franca VVarcheita. V list* nici ie bilo tuđi nekaj računov in dragih listkov. Pošteni ftajditell na} iz* voli oddati ali potu samemu ali pa upravi našega lista prot? primernl nagradi. Izeubiteli je revež in je z iz-gubo legitimacije ob svoj zaslužek. Zamenfon te bil pnvršnik v Kolodvorski ulici št. 24, Kdor ga Je za-men?al. nai ?a prinese tla tiazai. Posoiilnice Tn druge zadruee, katerim primanlkuie vsled vojnih razmer dobrih uradnfških moči. onožar* 1'amo na oglas v današnji številki našega lista. V vojaško službovanje zopef v'poklicana družabnika tvrdke Ciuha &i Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javlja ta p. n. občinstvu, da ostane tfgnvii/a zaČasno zaprta ter se priporoČata. da njima obranilo p. n. ođjemalci svojo naklonjenost do žopetne otvoritve. Književnost. — Pesnltve. Miran Brankov. V Ljubljani. Izdal in založi! Ivan Bo-nac. To je naslov jako lični knjižici, ki }e pravkar izšla in obsega pesmi došle) ljubiteljem lepe književnosti nepozhanega pesnika Mi rana Bran-kova. Bodi ta zbirka toplo |>ripor^ ^e^_JjybJLtgU^m iirlčnega B^fiiitea^ 133. §tev. .SLOVENSKI NAKOD% dne 10. junija 1916. Stran 5. Razne stvari. * Smrtna obsodba. Listi javljalo: Županov namestnik v Salio na Tirol-skem, tovarnar Franc Bertoldi, je bO obsojen na smrt na ustreljenje, ker je izrazil svoje prepričanje, da bodo zrnaca! i Italijani. * Zaplenjena brošura. Sodišče v Bjelovaru je konfisciralo brošuro >Ratna slava Hrvata i Magjara* radi zločina po § 65. a) kaz. zak (mo-tenje javnega mieru), zagrešenega s pisavo o ogrsko - hrvatskih državnopravnih odnosajih. * Novi jedilni list na Neraškem. Dne 7. t. m. je stopila v veljavo za vse gostilne na Nemskem veljavna naredba. Po tej naredbi smejo v vsaki gostilni napraviti en dan le dve mesni jedi in srne vsak gost vze-ti le eno. Brezmesne dni Je seveda sploh prepovedano prodajati mesne jedi. * 10. Junii 1848., častni dan VI-cenze. Danes je 6S let, odkar je av-strijska armada pod Radeckijem pre-magala papeške, z raznimi prosto-voljnimi italiianskimi četami ojačene bojne sile generala Duranda pred vrati Vicenze tako popolncrna, da se je Durando že nastopno noč odločil za kapitulacijo in odposlal svoje par-lamenterje v tabor Radeckijev. * Alkohol na Norveskem. Svoje Čaše je bila Norveška znana, da spada med najbolj zapite države na svetu. Močna agitacija je temu že davno naredila konec. Zdai pa je Norveška prehitela vse druge države. Prepovedala je rmmreč sploh prođajanje in točenje žganja ter prepovedala vsak uvoz žgann, piva in drugih alkoholnih piji.\ * Ubeg na smrt obsojenega cl-gana. Neko vojno sodišče na Oj:r-skem je obsodilo Cigana Janosa Ka-kaso na daljšo ječo. ker je leta 1910. dezertiral od vojakov. Ko je stražar peljal obsojenca v ječo, ga je obso-jenec napade! in ubil. Posrećilo se je cigana \1eti in obsojen je bil na smrt. Kako je cigan zdaj pozornost straže odvrnil od sebe, ni znano; resniea pa je, da je zopet usel. * Straien samornor. V Floris-dorfu pri Dunaju je žena nekega me-surja izvršila strašen samomor. Na-rnazala si je vso obleko z mastjo in jo potem sama vžgala. Mož in sinova so prihiteli na pomoć, a ko so plamen udušili, ie bila žena že tako opečena^ da je umrla. Storila je de-janje najbrž vsled nahipne blaznosti; bila je namreč že enkrat umobolna in nekaj časa v blaznici. * Oče in sin. V Budimpešti so zaprli 40letnega Zigo Schonberga in njegov ega sina, ki sta s pomočjo po-narejenih ključev odpirala gosposka stanovanja. Sin je kradel dragoce-nosti in denar, oče pa je ukradene dragocenosti nosil y zastavljalnico. Oba sta dobro in prijetno živela, do-kler ju ni policija zalotila. Pri hišni preiskavi Je našla policija še za 14 tisoč kron dragocenosti. • Vojne kuhinje na Dunaju. Ze v oktobru leta 1914. so začeli na Dunaju skrbeti za to, da preskrbe naj-revnejšim ljudem, zlasti otrokom, vsaj enkrat na dan gorko hrano. Tekom vojne je naraslo število tistih, ki so deležni te pomoći, na 54.000 oseb. Ker pa je vsled stiske z živili vedno več ljudi, ki bi si pač lahko kupili gorko hrano, a je za skromen denar ne morejo dobiti, nameravajo napraviti večje število vojnih kuhenj. * f rancoski parlament. Izdajatelj angleškega lista »Daily Nevs«, A. G. Gardiner, je sedaj potoval po Fran-coskem. O tem potovanju piše v svojem listu: »Parlament ima na Fran-coskem moč, ki je pri nas (na An-gleškem) popolnoma neznana. O vojni ve občinstvo dosti manj, kakor pri nas, francoski parlament pa ve o njej veliko več, kakor angleški. Po svojem armadnem, psmorskem in finančnem odscku so vsi člani parlamenta natančno podučeni o vseh dejstvih in imajo velik vpliv na politiko fn na vse dogodke.« • Na svobodo je izpuščen poljski pisatelj grof Bogd. Ronikier, ki je bil obsojen v Varšavi zaradi umora svojega svaka grofa Chrzanowskega na večletno ječo. Obtožba ga je dolžila, da je umoril svojega svaka, da bi se rolastil njegovih velikih posestev. Čim so Nemci zasedli Varšavo, je grof Ronikier vložil prošnjo, naj se natančno preiščejo izpovedi prič, za-slišanih v njegovem procesu. To se je zgodilo. Nemški oblasti so spoznale, da je dovolj tehtnih razlogov za revizijo procesa, ker pa ta revizija sedaj ni mogoča, gpf Ronikier pa je v zdravstvenem oziru slab, so ga se-flaj izpustili iz ječe proti poiožitvi kavcije v znesku 5000 rubljev. * Severno morje, na katerem se :'e 31. m. m. vršila velika nemško--ngleška pomorska bitka, je sicer veliko morje, a globoko ni. V svojem iužnem delu, med Dansko in Angle- j **<>• i« Rovprek le & metrox siobo- I ko. Globlje je na severni strani, med Norveško in Škotska, ćelo do 150 m. Tam, kjer je bila bitka, je Severno morje na najplitvejšem kraju 18 met-rov globoko, na najglobljem pa 51 nietrov, povprek računano torej tuđi 35 m. Tisto mesto v Severnem mor-ju, kjer je bila potopljena »Lusita-nia«, je 75 m globoko. Laija »Tita-nic« pa leži 3000 metrov pod morsko površino, dočim je v Velikem oceanu mesto, kjer je morje ćelo 9000 m gbboko. Med najglobjo to-Čko v morju in največjo visino na zemlji (Himalaja) je vilinskoga raz-ločka 18.000 metrov. * Na 2000 kron globe je bil obsojen na Dunaju gostilnicar Ivan Wieniger, ker je prodajal malo čašo plzenskega piva pa 35 vinarjev in imel torej nad 100 odstotkov dobi-čka. Gostilnicar se ie zagovarjal, da ima prvovrstno restavracijo, katcre stroški znašajo na leto nad 80.000 K, da pri jedilih sedaj nima dobička in da je plzensko pivo luksus-pijaca, zlasti ker se pri njem dobiva tuđi diu£O, cenej>e pivo. Zagovornik je poudarjal, da obstoji oblastven iz-rek in tuđi razsodba nekega dunaj-skega sodisča, po kateri je smel krčmar sklepati, da je polzensko pivo luksus-pijača, a sodnik je obto-ženca vendar obsodil na 2^H) kron, na izgiibo obrti za eno leto in na za-padenie pri njem zaplenjenih pet hektolitrov plzcn^kega i^iva. V ra/-sodbi je rečeno, da je pri bolnih !judeh plzensko pivo v razmerju z drugimi vrstami piva to, kar ie dijetni kruh v razmerju z navadnim kruhom. * Obsodba szenttoma^kili vele-izda^nikov. Po dališi razpravi proti ofctožencem iz 5v. Tornada (Szentto-n^asa) na O^rskem je bila zdaj izrečena končna razsodba. Obtožba je dolžila obtožence, da so 27. decembra 1. I. praznovali god poštarja v Veliki Zagorici na Ogrskem, da so povabili na to praznovanje ruske vojne vjetnike in z njimi popivali na zdravje ruske armade in ruskega carja. Obsojeni so Mli: odvemik dr. Ivan Zagoriea in beležniK dr. Ivan Ivan:ć na leto dni teče. izgubo službe in 600 K globe; Lazar VučKov na dve leti ječe, izgrbo službe in l?oo K dobe. posestnik Stefan C-avanski na dva ineseci ječe in 400 K globe. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Kurija je zdaj ublažila razsodbo: Oa-vanski je popolnoma oproščen. Veliko in Ivan Zagorica. Marko Manoj-Iović in Ivo Ivanić so o"hsoieni vsak na štiri mesece in 6no kron globe ter izgubo službe za dobo enega leta. Ohsodba Lazarja Vučkova ie po-trjena. * Će se Nabob ženi. V evropskih mestih je že najvećja pozornost, Če je na kako svatbo povabljenih sto oseb. Kaj bi o taki svatbi rekli bogati indijski knezi. Rekli bi. da ie be-račija, kajti svatbe indijskih Nabo-bov so take, da si tega še v sanjah ni mogoče predstavljati. Samo na svratbah Nabobov, poročajo časopisi, spozna človek, kaj to pomeni. Dan pred tako svatbo je običajno, da razstavijo obleke, ki jih je Nabob poslal nevesti. Takih oblek je po 200 in 300 in vse so okrašene z drago-cenimi kamnimi. Razstavi se tuđi lišp, ki ga je nevesta dobila v dar, in ta je tako bogat, da bi od zavisti počila navadna evropska žena, ki nima destkratnega milijonarja za moža. Pri sprevodu k poroki, ki je posebno slovesen, se zbero berači in beračice iz ćele pokrajine; pripelje-jo se po več dni daleč, kajti navada je, da jih ženin obdari ne s kako ma-lenkostjo, nego s pošteno svoto de-narja. Navadno gre samo za te berače po pet do desettisoč kron našega denarja. Svatje kakor ženin in nevesta jašejo v tempelj na slonih, katerim za to slavnost posebe pozlate zobove. Poroka traja po več ur in je treba mašnike seveđa dobro pla-čati. Tuđi povratek iz templja je vedno sijajen. Na tisoče ljudi caka novoporočenca in vse sili k njima in jima poljublja obleko, če§, da je to siečenosno. Po povratku od poroke se začno pojedine, ki trajajo navadno dva ali tri dni, časih pa tuđi celih štirinajst dni nepretrgoma. Svate kratkočasijo bajedere z razkošnimi plesi, pevci in godbe, vso noč poka-jo rakete in prasketajo umetni ognji, po dnevi pa se vrše produkcije dresiranih kač ali tigrov in drugih zverin. Novoporočenca morata vztrajati pri svojih gostih, pretrpeti vse te pojedine, zabave in igre do konca, četudi časih prav presrčno želita, naj že vse skupaj zlodej vzame. * Boj za predsedstvo v Združenih državah severoameriških. Dne 7. junija se je sešel v Chi;agu narodni konvent republikanske stranke; po nekaj tednih bo pa imela enako zbdrovanje demokratična stranka. Ta zborovanja imajo namen, določiti kandidate dotične stranke za mesto credse6. leto. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Clril - Metodovo družbo«: Stanko Žnidaršič, Matenjavas pri Prestranku 14 K 52 v. nabrala gdč. Vidka Paternostrova v Postojni za odrezane brke in Ivan Poč mornari-ški uradnik v Pulju 2 K, kot mesečni prispevek. Skupaj 16 K 52 v. Za »Rdeči križ«: Josip Smodej, c. kr. notar v Ribnici 10 K, iz kazen-ske poravnave Zabukovec - Zajc. Za »Sirote domaćih ranjencev«: Dr. Anton Švigelj. odvetnik v Ljubljani 10 K. kot zastopnik Jere Valen-iinčič iz Bičja 9 ca. Anton Đedenčič . iz Bičja 6, plačal slednji proti temu, da mu je Valentinčič odpustilo* Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Nadporočnik dr. Kalan iz Stanjela 5 K. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 5. junija: Uršula Kušter, bajtarjeva žena - hiralka, 55 let, Ra-deckega cesta 9. — Ivan Legat, bivši trgovski sluga, 65 let, Japljeva ulica 2. Dne 6. junija: Ferdinand Zu-pančič, del ivec, 52 let, Cerkvena ulica 21. — Antonio Marinelli, vojaški delavec, in Fulep Kornbaclu honved-hki kadet, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 8. junija: Vera Kovač, hči železniškega sprevodnika, 5 mese-cev. Kolodvorska cesta 108. — Matko Urh, orožniski stražmojster v pok., 58 let, Celovška cesta 22. V deželni bolnišnici: Dne 4. junija: Fran Rapuš, sin postrežnice, 6 dni. Dne 5. junija: Kvirin Maltatti, sin trgovskega sotrudnika, 15 me-secev. Dne 6. junija: Alojzija Vidmar, delavka v tovarni za lep, 75 let. Danafni? M obsega 12 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastrrina in tisk »Narodne tlskarnc«- Grda navada otrok, dihatl skori usta, je vzrok marsikakega prehla-« jenja v grfu in sopilih, ki pri majhrif odgovornosti otroškega organizma zadobi lahko nevarne oblike. »S i -i r o 1 i n R o c h e«, to že dolga leta pri prehljajenju preizkuŠeno domačeJ sredstvo, ki se dobi v vsaki lekarni, naj bi skrbne matere torej pravoČas« no uporabiie pri otrokih.__________ Vabilo na naročbo. " Slavno p. n. občinstvo vljndno Tiblmo ni novo naročbo, stare p. n. naročnike pi, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljaujc ne pre« neba in da dobe vse Števitke. „SLOVENSKI NAROD" velja t Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . K 24-— I Četrt leta. . . K 6--« Pol leta . • . „ 12'— | En raesec. . . „ 2«-» V opravnlštvu prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v AvstrijI velja: Vse leto . . . S 25-— I Četrt leta . • S 6-90 Pol leta . • • „ 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto «30 S. Za Ameriko in droge dežele vse leto 35 K. BV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslatf tuđi naročnina, drngače se m oziramo na dotično naročito. Pri reklamacija!) naj se navede vedno dan za^ dnje^a platila naročnfne. §m$~ list se pstavlja 10. dan po potekli naro Čnini brez ozira vsakeirru, kdor je ne vpošlje o pravem časa. Dpravništvo „SlovensKeoa naroda**. Tužnim srcem naznanjam pretresljivo vest, da je naš neposabni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Lojze Vidrih c, krt četovodja dne 30. mafa t. !. radi krute zavratne bolezni mirno v Gospođu Z«9pa1, ter bi! tam pokopan. Maše zadušnice se bodo dazovale v fami cerkvi v Begunjah pri Cerknici. Počivaj sladko dragi Lojze v tuji zemlji ! BEGUNJE pri CERKNICI, dne 6. junija 1916. Fran in Ur&ula Vidrih, stariši. — Marija, Fanly Milica, sestre. — Tone, brat. 1844 Ne pozabite te dni pritl ¥ „Kino Central" v deželno gledališče. PeteS 9. Mi 10. Binkoštoo nedelio 11. BinkoStni poneleliek 12. iunija. Naftoolfša austrijska vojna drama. 5ome 5tiri dni! $atn6 Jtiri dni! Film kaiereiia opis fe mllostl]!vo sprejel Nfegovo Vellčautvo cesar v Svoto Hdejkomlsno knjlinlco. Drama v 4 dejanjih. — Sestavila Doroteja Ebner. — Uprizoril Juri) Jacoby. Igra med drugimi na italifanski !n srbski bojni crti In Je polna realističnih prizorov in bojev avstriisfto-ogrsklli, nemšhlhin bolg, 6eU PIT* Nas cesan v filmu! ~?M ;9NeFOSta rezervnoga poročnika" predstavljalo najboljši berolinskl igralci V glavnih vlogah ^. Lengoach, gdč. Kate Haak in Ellen Richt^F. Tudi za mladino primerno. Na Dunaju in Berolinu so pri predstavah tega najnov. iilma vsa gled. razprodanaf _ __________________ __ -"' Prednaznanalo. Torek 13. Sreda 14. Četrtek 15. Junija i \\mw\ tojec. Legenda v 3 dejanjih. Njen otrok. Odlična veseloigra v 3 dej. x Resi Orio in Ludov. Trautmannom V gL vlogi Ptedstave ae poleti vrše: ob delavnikih ob 4. uri popoldne, ob S., pol 8« in 9. uri zvečer. — Ob nedeljah in praznikih ob pol 11- uri dopoldae, ob 3.9 pol 5« popoldne in ob 6., pol 8. in 8. uri avečer. Stran 0. .SLOVENSKI NAROD«, điie 10. junija 191b. 133. stev. Vojie narodne pisni za Stiri glasove. Iid*1ftt*ll 1275 Pran Marolt, nctttlj, Cjubljana. Veuno K 1*50, ▼ pUtan S 1*80. Naroča.te pri izdajatelju In v knjlgamah. Kuje za klasje kupuje 1807 Ivan Marinšek, mesar, (Hlače pri LjablianL Dobro Jiariaa ipi9 pomoćnik prodajama mehane stroke se sprejmo. Veža železnioe imajo prednost. A. Sušnik, LJubliana, Zalcška cesta 21. — IO Itfcia s«raMlJ». — aajvoija liMra vMh •prf. ———■ i ===== Sivalni «troji ===== JOS. PETELINC-A „Grltzner" In „Afrana" so res najbolji za rodbino in obrt, (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, ———- blizu fpanEiikantkega mostu, 3 fiaša, levo, ■ Naslov za pisma : jo! mmi mui Sv. Petra nasip št. 7. Pouk Y rtitnl« bruplataf Zahtevajte prospekt. Krasna umetEiiške * vojne ragle&tls© a« firobiao lim debelo M. Tičar, Ljubljana I specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. . 625 Za. *«*gj«»w«*^ pflvnano ■t«9ve£|a ftaa »»•t«5^»««?f *a» i aebet*a ! Šelenburgova ulica I nasproti kazine. Sv, Petra cesta 26. proDajalka špecerijske in mešane stroke z daljlo I prakso, f ell slnibe takoj ali pozneje. I Naslov pove upravništvo »Slov. I Naroda«. 17841 5i§nica se eppe{m© s 1. av^ustom. 1792 Po?zve se v C£iiel]skl tlskftrttl Fraa^iŠkanska ulica itev. B. Brez etrok imajo prednost. Knplm po vlsoSd cenl IkostasBjev I Pfl :orehG¥ i lij (esenov BaMw Ponudbe s ceno in množino (koliko va^onov) je poslati tvrdki : J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c, 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozlra. :: iiiiVuvnu9 iiopinoiisc in luni v mnoilnah od 60 1 dalje, po nizkih dnevnih cenah sa dobi pri tvrdki A.Kušitin, Ljubljana, usKonsiošlk. cH. <§ 0. e)kttbertiš f/jeci/s/jM trgovina pletenih, tnkotai in perila, Ljubljana, J^estm trg 10. , Velika i^bira nogavici l^eirel Lin^art == ui*ar ===== Ejcbljana, Jutarije Ccrezije cesta it. 7. Zaloga vseh vrst iepnJh sr, nr Da nihalo a polnim bi ti em, siea-skih !n kuhinjskih ur, bodilk. KliUjastc vo'ne ure, nr» v xapestnlcLh s radi|e?lai ka^alalkom al! brez nlega, zaloga srebrnih In nlkljastih ur „Oaie- ga" po Da|nlt;lii cenah. 131 Popravila ae Izvriujejo najboljd Pristen dober i i a se đo*>i pri ll l mim. e spol mi i vseh dežeta izposluje inženir 689 1 IVS9 ^i*:M-iffitK5LAt^LJ!S* oblastveno avtor. in zapnseZen! Datentn! odvetnik I na Dunaju V!«, MarlahSSferstrasse št. 37. I C. in ki*. dvorni založniki tovarna komičnih barv, lakov In lirneiOT Resljeva cesta 1 LJUBLJANA Marijin trg 1 priporočajo vse vrste oljnatib, snbih, emajlnib Ib fasadnih barv. pristnega krsnfskega firnaža, mavca, prašnega olja za tla, stroicsga olja, karbolinejs, čop^čev, staklar. klefa in vseh drugih v to stroko spadaiočih predmetov. Ceniki na razpolago. T!^«^^^^^* v^'^^ ^^^t Po najnižjih cenah! J(ajveqa izbera veriiic zspeslnit, ulienov io brtljantov Vljudno vabi za obilen obisk P?ešernova ulica 1. Delničar švicarskih tovara ur „Union". ==e======= $ttodql salon^ ============ 9ttarija Šdt%l — £jubj/aqa, Židovska ulica št 8 19"" odprfo sklađišče nasproti štev. 7 ~^RB prijwroča cenjenim damom in gospicam svoja bogato izbero najokusneje nakitenih svilenih klobukov in slamnikov, redno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr slnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Zalni klobuki redno v salogi, Zummja naročita obratom pošte. Priztumo najniije crne! Priznano najmšje cene! 133. Stev. .SLOVfcMSKJ NAKOU*, dne 10. ju ni ja 1916. Stran 7. Zadnji dneii v Srbiji. V dunajski reviji *Oesterreichi-sche Rundschau* objavlja pod zgoraj navedenim naslovom neki Srb (bivši načelnik srbskega tiskovnoga urada Stefanović - Vilovski), zelo zanimi-ve spotnine na politične in vojaške dogodke, ki so se odigravali v Srbiji od 23. julija 1914 do letošnje velike katastrofe. Ti spomini lmajo histo-rfčno vrednost, saj jih objavlja mož, ki je bil v »zadnjih dnevih Srbije« po svojem pokliču v neprestani zve-z\ s srbskimi merodajnimi .Iržavniini činitelji. Iz prvega članka Stefanovi-ća - Vilovskega (ki živi sedaj na Du-naju) posnemamo: Ko je v četrtek 23. julija 1914 ob 6. zvečer izročii poslanik Giesl avstro - ogrsko noto namcstniku mi-nistrskega predsednika finanč:iemu ministru Paču. so bili srbski vlaclni krogi konstemirani. Od sarajevskega umora so pretekli že štiri tedr.i in zdclo se je, da je ogorčenost proti Srbiji, ki je vladala na Dunaju, že nekoliko popustila. Zc se je v Be!-gradu mislilo, da se bo ćela afera koneČno poravnala z izjavami kakor leta 1909. Cesar Franc Jožef da noče vojne, je poročal dunajski poslanik Jovanović in tako je menil tuđi Pašić. Pa tuđi iz Pariza in iz Pctro-grada so dohajala pomirljiva poro-čila. Pp.Štć se je peČal torej pred-vsem z notranjenolitičnimi zadeva-mi in je bil baš absolvira! agitacijsko potovanje: vršiti so se imole nove volitve, pri katerih je grozila Pasi-ćevi radikalni stranki nevjirna koalicija mladoradikalcev, vojaške stranke in tkzv. zarotnikov. Na potu v inozemstvo, kjer se je ho'el Pašič nekoliko oddahniti, je bil na kolodvoru v Zaječaru obveščen o av-strijskem ultimatu. Pašić sprva ni hotel verjeti in Še le, ko so mu noto dobesedno telefonirali, se je vrnil v Belgrad. Tam je v petel: 24. Julija sklical ministrski svet. ki je trajal ćeli do-poldan. Prestolonaslednik je dal po-klicati k sebi odlične politike in zđelo se je, da bo ultimatum akceptiran, nato pa Pašićev kabinet odpuščen. V konaku in v minisirstvih ie vladalo velikansko razburjenje. Pašić sam je bil skrajno nervozen, toda iz vseh njegovih odredb je bilo vide ti. da se namerava podvreči avstrijskim za-htevam. Se tekom dneva je bila od-rejena aretacija majorja Tankosića. Popoldan se je sestala radikalna (vladna) stranka in v dolgU do po-7neg"a večera trajajoči konierenci. PaŠić je skušal prepričati svoje pristaše, da se je treba vdati ter je pre-čital tuđi brzojavke, ki jih je poslal carju in ruski vladi, poudarjajoč. da ni upati, da bi Rusija v vseh točkah ugodno odgovorila. Pod vtisom teli Pašićevih izvajanj se je pričelo res-nc razpravlianie, kako pripraviti javnost na »najskrajnejše-, češ, si-cer je vojna neizogibna. Tuđi prestolonaslednik se je izjavil napram sedaj že umrlemu Stoianu Novakovi-ću, da živahno obžaline, da je prišlo do take situvacije in da ne preosta-ia drugega. kakor akceptirati ultimatum in priceti z drti2račno politiko. Treba da je korenito odpraviti vpliv neodgovornih faktorjev (oficirske organizacije »Crna rckaO na politiko države. Se zvečer je poklical Pašić načelnika tiskovnega urada ter mu na-ročil, da naj informira inozemsko časopisje v tem zmislu, da bo konflikt mirno poravnan. Na ulicah in v Javnih lokalih pa so obd^Iavali agenti radikalne stranke občinstvo, da je treba akceptirati avstrijski ultimatum in splošno se je govorilo, da Srbiji ne preostaja ničesar druzega. Le gotovi vojaški krogi so bili ogorčeni, grozili so vladi in kralju in skle-nili so bajc celo strmoglaviti Pašića še predno bo mogel odgovoriti na avstrijsko noto. Tako je bilo v pe-tek 24. julija zvečer. V soboto 25. julija đopoldan pa se je položaj popolnoma spremenil. Ponoći sta bila dobila prestolonaslednik in vlada ruske odgovore. Car je slovesno obljubil, da Srbije ne bo zapustil in da je odredil mobilizacijo armade. Na vse zgodaj je posetil poslovođa ruskega posla- ništva Strandtmann ministrskega predsednika Pašića ter mu Je sporo-čil odgovor ministra Sazonova. Ves girijen je Pasič ruskega diplomata objel, zagotavljal mu, da srbski narod nikdar ne pozabi, kar je storđ zanj car v uri nevarnostl ter je vzkliknil: »Zivel imperator!-. Po nestu pa se je bliskoma raznesla vest: Car je z nami. Šc doi>oldan se je zbral ministrski svet, ki je v dol-gi do 2. ure trajajoči konferenci sklenil: Avstrijski ultimatum se naj sprejme Ic pokojno, armaia se naj trikoi mobilizira, že razpuščena skupština se naj zbere v Nišu, ka-mor se naj vlada šc isti večer preseli. Ob 5. popoldne je Pašić srbski odgovor osebno izročil avstrijskemu poslaniku. Ob 6. so že ođhnjaii srbski posebni vluki z ministri in urad-niki proti Nišu. vlak avstrijskega poslanika pa je zdrdral čez savski most. Le Pašić in prestolonaslednik sta še en dan ostala v Belgradu. Karakteristično ie, da Pašić tu-šc sednj r\ verjel, da bo prišlo do vojne. Do zadnjega je upal. da se bo ruski intervenciji pesrejilo odvrniti krvavi konflikt. Toda ta samoprcva-ra ni trajala dol^o. Dne 2S. julija opcldne je dospela v Niš odprta brzojavka grofa Fterchtolda z vojno iiap^vedjo in še isto noč je prejel Pasić brzojavna obvestilo. da nom-bardirr.io avsirijski topovi belgraj-sko trdnjavc ... i Halie prThodnJir.1 II principe dl Napoli. Mica K e p a. Takrat sem potovala z vojvodi-njo Meklenburško po Italiji. Stanovali snio v vili Medici v Florenci. Najvcč bem presedela v viiinem parku, da sem se malo odpočila od raznih poklonov, fraz in drugih dvorskih prijetnosti. Včasih sem se ustavila pred vho-doin. Od tu je bil najlepši razgled na mesto. Stala sem tam po ćele ure, vsa zamišljena in začuđena . . . Več-krat so se ustavile tn kočije z visoki-ini gosti, oh, tako visokimi gosti, da se niti ne upam zapisati njihovih imen. Nisem imela časa gledati in ob-čudovati jih; skrila sem se za kako nimfo ali Venero, da me nišo opaziii in se umaknila dostojanstvenemu, livriraneinu vratarju. Nekoč pa me je prehitelo: voz se je ustavil d?.!eč doii v parku. In po inehkem pesku je pristopical mlad gospod, majl'ien in neznaten kljub svoji častniški opravi. Na zlatem ovratniku so pač blestele zvezde, a v šaržah se nisem nikoli izpoznala in niti ćanes mi kaj takega ne gre v glavo. Kaj hi radi?- sem ogovorila častnika. Niti »želite-^ mu nisem pri-vosčila, tako neznaten se mi je za-zde!. Ali je vojvodin ja doma?« je vprasal s čudnim nasmehom. 5>Ravnokar se je odpeljala,^ sem mu pojasnila brezbrižno. Kam pa je šla, ne veste?« je poizvedoval dalje. A meni se je zde-lo, da mu ni do tega. kar me vprašu-ie, negro da se hoče ma^o ponorčeva-ti iz mene. »Ali ste Italirauka?« me vpraša. y-NTe. Slovenka sem.- »Slovenka? Kaj je to? Odkod?« »Kranjica sem. Blizu Ljubljane sem dotna.« vLubiana, Lubiana« ... je mr-mral in zaviial oči. »Blizu Trsta je to,^ mu poma-gam. >Si. si: že vem! Tam sem že bil. Ali ste že dolgo tu. signorina?« »Po! leta. signor.« Pa govorite prav dobro itali-jansko.r me pohvali. »Ej. Slovenci smo inteligentni, hitro se naučimo jezika.i >Ali ste si ogledali naše mesto?« »Seveda. sev^eda. Vse zanimivo-sti sem si ogledala.« *Ste li viđeli naso palačo?Katero?' »Palačo Pitti.« »To? Tuđi to sem videla.« »Vojvodinja mi je dala svojo vi-zitko in povsod sem imela prost vstop.« »Poznate Postojnsko jamo?i »Seveda, signor. Od Trsta ni da-leč.« In pripovedovala sem mu o Postojnski jami, četudi je nisem nikdar videla. »Trst je lepo niesto.t me je pre-kinil razireseno in je vil v roki vizit-ko, ki jo je potegnil izza rokava. Stopila sem bliže k njemu. Rado-vedna sem bila. kdo je ta mali *signori>. Nasmehnil se ini je, ko mi je dal vizitko za vojvodinjo. Ježeš. Marija. - sem viknila prav po kranjsko in odstopila par korali ov. »Vittorio Fmanuele. Principe di Napoli.* je stalo na vizitki. On je salutiral in cdhitel proti vozu. ki ga je caka!. In ko je stopsl na voz, sem videla i; je prove kratke nogre. čcvlje z visokimi petami in dehelinii podplati in na vozu dve visoki Mazini. ->To je Principe di Napoli, bodo-či it^l'ianski kralj?« Kar obstata sem. Jfa^bolflo tts'ngo sbrtc svoifm Jrasi« na baiiS'n. cc ifh aafucits nn „Slovenski Jf^reB", ksr !e na ta način redaa dobivajo peročila iz 9)movi.te. Najboljše za negeranje zob ProSi 9 M&i ii) iiiioS!i n\ iitornG delcjt dobro znana Melusine ustna in zobna voda kl utr«?! ćlesno la odstranjuje ae 'il^tno aauo iz ast. 1 sfeklenlca r, navodilom K l'2n. Po pošti se pošHjj najmanj 2 stcklenid Deželna Jekama Milana Leusteka 7 L|ubH«ni. Z?esl*8v» cesta 41 ev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnejra teosta. V tef Ickarni dnbivafo zdrarffa tnd? cianf bolniškili blicfajn juž. želeinice. c. !tr. tobačne tovarn? in nkr. bol. blaeaine t MiiMfani. Melcsine-nsftia ta zobna 7Ođa. Sunja, Hrvaško. 22. fehniarja 190«. Bla^. crospod lekarnar' Prosim vljudno. pošljite mi zopei iri stckienice Vaše Izborno delu'^če antiseptične meloslae-cstne zobne rode, katern ie neprckosljivo sredstvo zoper zobobol, utrjn dle«no in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo jom vsakomur kar naiholie priporočal Spoštovaniem Ma to Knurinović, kr po5te meštar Majhnahiša z vrtom v mestu ali v blizini sa kupi. Ponudbe pod šifro „Vila X Vrtom / 1809" do 18 t. W na upravo lista. S 100.000 kron gotovine se želi ude!e2rli trgovec kot titii kompanjon pri kupčiji, industriji ali tovarni. Resne ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« 18:4 pod „A- S. 1 1824« 20. junija t 1. ]\^T«mf^^ daj Šniclo. xx&&€lxx. ld ie najcenejia in najbolji« jed « kruhom. Oneno, itbomo, okusno hranilo največje vrednosti i« Sida nwd napravljene^« umetneja među vas bo presenetiia. Med je bil dosedaj predrag, sejaj je lahko v vsaki hiSi vedno v ra'o-i in se viia lahk« vsaki dan, osobito kot Bista m« krtih namesto drage?t» »uro« ▼cg* masla, s cimer se doseže jako xnaten prihranek. Ena ■aroa poakušnja Vas bo o tem prepričala. NadomeiCa mnoga druga drača jedila. Viaia jospodinja prihrmni mnogo denarja. En UTOjfek Talja 35 vlaurjev. Dobiva se pri raipoailja'.aici : Josip BerSijs, Ijubljana 39 Zeljarska nlica. 6 tavo-čkov Sida među 2 kroni po povierju ali £e te Tpollj« denar naprej. ===== Priznano nsjboljše s- w v navadnih in najfjftcjših opremah ---------------- z 10 ietno pismeno garancijo ■ ^ kakor tu dl najbolj prsljubliena ——— prlpfsi9oča €rmrs*«ait^ - IG-1T. T7"O^I, špedjalna trgovina šivalnih strojcv in fcoles ter vseh posameznih delov itđ. !L;ablgč!ii£. Sođoa s!!ca St. 7, Ljnbljaaa. Sisr&im&m ^astopriika s5s zast&pnico. i 9 I > t ^ 1 I 3 I * 1 « I ^ 1 & *i ž* i I*' e -I «r I < i e I B i < I o 9 N i "2. i & j i\ r V pari prsno in brezkalno od K 2a80 za kg naprej priperoča trgovina s postclfnim percem in puhom LjiskSjana, Mesfni trg šfev« 8. Ustanovljena 18S6. PCZOHI Koreclna bonkurenca prinaša na trg za nizko ceno n^nol ali nič očiščeao blago« Tega perja se drže zntjssio C3tack! mesa In nesmaga, ki zirišnje težo ter bistveno pripomore, da se rezvijeio ličiniie in molila ------ ćPriporoča osebno izbrane . .1 novosti 3 Dunaja. Vch^a 15bera o^u^nih kiobufav jer dame in de^lice fakor iudi bogata zaloga satnih klobukov. j$t5?* S°Mdno blajo. ćPrijnano ntzfe cens. ćfocravila točno in vestno. *232 2unanja naročita na i^biro 3 obratno po^io. StMjc (tentrnih vlog na kn], in tek. račun 31. dec. 1914: :: K 202,841.494-—. :: Ci kn priv. Stanje den. vlog na bran. knjižice 30. aprila 1916: ss K 117,139.161-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na DuajB. — Ustanovljena 1864. — 29 podražnic !Wl UrijiS trfl-Sf. Petra [Rta (f UH JSidinziOIi §8DSfali"). DeUiški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje ieBarmili vlOf na hranilne knjižice brez rentne^a davka, kontovne knjige ter ca konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se iahko dviga vsak dan brez odpovedt — Kupovanje in prodajanje »ialnuBiilli paptrfer strogo v okviru u radnih knrznib poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnib Dfipiriev in posoiLa oanje. 128 Najkulantnejše izvrSevanje borinlh nmroćil na vseh tuzemskih in tnozemskih mestih. — kplačevanje ku-ponov in izžrebanie vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. —. Najemodaja varnin predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stint dragotin itd. pod lastni zakrpom stranke. — OpravilUć« c kr. razr. loterije BrezplaČna revizija izžre-banih vrednostnih napiriev — Promese za vsa žrebanja. IzplaĆUa la nakaiila v Aaterlko in Ix Amerike. Ustmena In pismena pojasnila In nasvctl o vtah v banint afraifc« »naataje&lh transakeljah vs«kalar bresplačno. OSffTrzoievke: PrOBtstna bamka Ljablfauim. — Telefon fttov. 41 Stru ft. „SLOVENSKI NAKOD*, dne 10, Jmrila 1916. 133 Atev. Izjava. Podpisana obžalujem vse, kar sem govorila zoper Janeza Kristan v Pirničah in se mu zahvaljujem, da mi je odpustiL lHnriet tri MediodiH, 10. jtinija 1916. 18^0 Ivana Kora. ~ Prekllc. ~ Jaz Alojzija Slugav posestnica, preklicujera in obžalujem vse, kar sem žaljtvega govorila zoper gosp. Janko MarOVŠka, brivca v Zagorju, in se nru obenecn zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. lagOlj« Ob Savi, 6.'6. 1916. Učiteljici ttćeta sobo s hrano xa čas od 15. julija do 15 septembra 11. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« 1836 s gospodarskim poslopjem In velikim dvoriš čem se ^ST" proda ii prosta roka, VpraJa te Cegnarjeva nllca 6. I. nadatropfe. 1831 Hetilovano sobo B kuhinjo iŠGO zakonski par brez otrok za čas vojne. — Naslov na uprav. »Slov. Naroda« pod št. „100 1858'1. Odda se 1S63 lll6lll08(B!B f ffflf} s posebnim vhodom. Vpraša se Jenkova ulica št 20, pritličje. :: Prazne vreće:: kakeršnekoli kupi v vsaki množini ter po najvišji ceni trg. firma 1859 J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 1 I 11 vi && €S ki t tem času ne more svoje trgovine imeti v obratu, prosi trgovca ali kako kon^aono društvo na dežel;, da jo tprejme kot prodajalko proti jako zmernerr-.: plačnu. Ponudbe na Biro za posredovanfa slnib 0. nnx, Ljubljana. 1*29 5010 \ oinopoštnib dopisnk K 150 roza. satin z zavojem vred proti vpo^atvi meska. ivo Trgovina s papiriem liilij Hrouss, Đunoi 9. Rechie Wienzeile Mn. 103. IO sodov 1864 kislesc želio in večja množina fine pristne sli« vovke na prodaj. Vprašanja pod „Cenenost 14 1864" na upravništvo »Slovenskega Nareda«. Učenca $ primerno šolsko izobrazbo, vešč nemSkega Jezika in lepim vedenjem ae tprejme pod Ugodnfmi pogojl v trgovino z mešanim \ == blagom. 1802 ===== i Kje, pove upravniStvo »Slov. Narodac. i Ispi« sprave SODE od Sganja po 100 — 300 t vsebine. L. Jonko, LIuMiua, Sotfu ulica itov. 111L i8« Proda se v Spođnjl SiSki skoro nova enonadstropna bila I pripravna za dve ozir. tri stranke z malim dvoriščem in lepim vrtom. 1852 Naslov pove uprav. »šlov. Naroda«. Lepo iGlno stanevanje popolnoma opremljeno, cbstojeČe iz 2—3 sob, kuhinje, verande, vrta. Ico-peli ca prostem i. dr se Odda tako) ▼ Kamniku- Erent. tuđi čez zimo. Več v trgovini A, Sinkov£e — Soo3 nasl., Mestni trg, 1479 Enoiisdsfropna ia ▼ Hraša*i pri Postojni, nanovo po- pravl;ena, z lepim sadnim vrtom in njivami se proda* Hi>a je tik glavne ceste, jako pripravna za obrt ali gospino \t č pove 3644 Primoi Jntsačtč v Pestojnl. JCigtjenična manufaktura \ Jnll* S'ngcr tf Guna) L Wies sgsrstr. 8 V Ceniki z ^dravniškim poukom eratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 Napredni is£e4 K — netto blagajna — pri Albertu Matinerfu, Duna) L Kohl- messergassd S. 1676 PoStni zavoj s 15 p.in po povzetju. I == Zelo doher == odda ja: 1605 Franc Matheis, Eggenberg pri Gradcu. ki življonjepls j nadomestne serije po 50 slik, I vojne serije po 30 slik daje ■ trgovcem najceneje VLAS in drug I trgovina in proiafa filmov, Pra^a, i Vcdičksva ulica 7. i J ZahtĐvcjie prosoekte. Jfcscčnik za književnost in prosveto. lefeik SXSV. (1315). LJUBLJiJ53XI ZV0H" lihaja v zresUh pa »nkrtt na r=e3«c ter stane na leto 9 II 20 h, pol leta 4 E 60 h tetrt ieta 2K30 b, za vs« nea?s'jrl*ak« delele p« U K 20 h na leto. FoEcneznl zrrezlii te doblvajo po 80 h. „Sfarodaa tiskaraa" v L^nbljaisl OovSje za dams ali ptazniške za dekleta in tuđi za otroke, le fino, trpežno in dobro blago vseh vrst, takoj nreskrbi in rnznoSila domaća vei-čakinja na povzetje ro najniž ih dnevnih cenah, proti nagradi 50 vloartev na paru, za trud nab2ve in pošiijatve. Pri naročilu je potrebno navesti: a) številko vel'kosti ali poslati obris stopala; b) navesti vrsto in b.^rvo usnja (boks ah Sevio); c) ob-l'ko (amenknnsko kavalirsko ali dugo); d) visoke ali nizke, šivane ali zbite; e) boljše ali cenejše Macjo. Heugaiajoče se samenfa. Ker cene rastejo in blaga primanjkuje, se timveč prihrani, čim prej se naroči. Z udanostio Hermina Pavličeic, Dunaj II. Rothe ^renzgasse 5. 10. Losoe kite najbolje kakovosti po 7V 9, 12 In 16 kron; lasnt podloge In mrežice vseh Trst; „Neril", barva ia ltse in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 K, lssno vode in muti; Sampoon za umivanje las, šminke In peder ponličnl i. t. d. priporota Štefan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zarati vpoklioaa|a v vofaako alviaovamfa |« total ©4art aaau> u proda|t> »Uga In sicer vsakl ton samo od e 4m Vit in ▼ aedttlo od t do 11 wo dopoldan. pisabi ii' Piffifs' se proda. ism Gradišće it. 15 I, levo. PrroTrstna domsha kapela je od 15. junija naprej na razpolago. PobliŽje se izve pri Hugo WicBter, kapalnlk, Hotel „Bnday" Beka. 1840 BafT Iftće ae prazno ~99 sobo s kuhinjo. Pi-mene ponudbe na unrav. »Slov. Naroda« pod „mestO 1851". I^Ll Vsakovrstne priporoča gospodom trgovcem in slav-nemu občinstvu 1855 tovarna slamnikov v Stoha, pošta Doražale, pri Ljubljani, ^l šTb ^tr\ tt^ JO V^f -M^J JJ/ prazna ođ pefrolefa, fedilnega olfa in denat. špirita, kupuje v vsa-i množini po naivišjih cenah tvrdka Ivan Jelačin. i Ljubljana, Rimska Gesta štev. 1. Proda ae I lillulIO II uu z velilcirn salonom, gostilno, traflkO In lepim vrtOO« Cena po dogovoru. I) >hi se tuđi vsa jfostilniška oprava. Hiša je pripravna tuđi za drugo trgovino. a. Čeh, Rožna flolinn. i Si£pu^;tt in proda!am ali ▼ ko-znisiion vzainezsi samo starinske stvari in tndi H45 staro zobovje. ien Oeroanc, \m m starinar, Frančiškanska ulica št. 10t Ljubljana. G. FIux —r Gosposka ulica 4, -» l nadstropje, levo. jS37 Urađno dovoljena, ie 20 let obsto-ieča najstarejša Ijabljanska wMm\m stanovani ili iM v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlsdu mesta« ;• Priporoća in namešća le bolfie :: 0! iile iKe vrsta kakor privatno trgovsko in gostilnlSko osobie Izbira različnih slateb, slasti laiensia Vastna in kolikor motno hitra po stre t da lagoto^ljena, Pn ?nanjih vprašanfih se prosi it odgovor zntnika KAVA! Ze smleta, že s sladkorjeTi in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave. Ena taka kocva stane samo ih vin. 500 kron plaćam tistemu, kateri more reč'f da ni vredno. Navodilo sa pripraviianfe se glasi: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in naiboljSa kava je gotova. — Po posti po-fttl|am najmani 20 kock, to je 1 kg S 4-801 i Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Pošilja se proti oovzetju. Spreimem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg zniZana cene K 22 —. NaročiU sprejema in izvrSuje razpoSiljalnica Ivan Urek fclnbllana 5, Meatnl trg it 13, dvorUto. 4eano. Kostanjev les knpnfem po S 540-— u vagon A 10.000 kg. — Ponudbe na naslov „Postni predal ftt 141, Llnbllana, gl. pošta. 1841 |3 ali 4 točajl namem za takoj ali poznojo w najem. Naslov: Anton Kmotf pismo« nola, Trbovll© L i8is 5©Iieitator (vodja pisarne, konceptni uradnik odvetniSke in notarske stroke s 15 letno prakso, star 32 let, zdaj invalid želi službe. Vstop 16. t m. ali po dogovoru. Blagoh ponudbe pod naslovom: „Koncepta! uradnik 1826" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1826 obstojeĆe iz 4 velikih sob v sredini mesta S6 odda tako] ali s 1. avg. Vpraša se: Bloiweissova ooata kim 21. pritličje. 1821 abiturijentka liceja in absolventka trgovske-ga tečaja, zmožna slovenske, nemške, fran-coske in nekoliko italijanske korespondence, išče pri me me slnibe. 1801 Ponudbe pod „korespondentka 20/1S01u, na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Vojasćlne prost Dosiiki tajnik z večletno prakso, prva moč, izvežban tudl v poslovanju konzumnih, mlekarskih in vi-narskih zadrug, zmožen tuđi hrvaškega in nemškega jezika iell spremeniti službo. Ponudbe pod ,Zadrugar 1834' na upr. Usta. Potrebujem uei trsovjklh sotradnikov in sotiufli z dobrimi večletnimi izpričevali. Ivan Ravnikar, Celje, trgovina s špec. blagom, barvami in dež. pridelU. VINA 20 sodov od 500—700 lit rizling belo 11 %> BO takOj proda, franko Ljubljana za zmerno ceno. Uzorci in vsake posode. 1833 Vprašati je vHoiel Union1 pri portirjo. Vecja množina pristnega ogrskega samponjeo „Animo" so vsled opnitltvo obrti po nlzU ceni proda. Naročila sprejema OJnrO pl> Valjak, restavrater, Maribor, Štajersko. 1817 Vefcje število zabojev (klit) 1853 dobro izdelanih 48 X 50 X 35 cm velike proda tako] tvrdka IGN. VOK specialna trgovina šival. strojev in koles LJobljaDa, Sodna nllca štov. 7. wu *J| d I ki se razume na cirkularno, z elektro« motorjem spojeno žago, već iaTteviikpltiipei se proti dobri placi tako] sprejmejo. Loina trgovina St C. Tauhor Duui^aka coata 47. lags 133. Itev. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. junija 1916. Stran 9« 0 krmnih hrlllli. Letošnja zgodpja pomladanska ženska moda nam je prtnesla kratka iirila- Izkraja je vse drvilo za to modo, ki je bUa in je v marsikaterem oziru zelo praktična. Praktična, to ie beseđa, zakaj menda ga ni na svetu človeka, tiuli med žensk^mi ne. ki bi trdil, da ie bila nekdanja moda cekih kril praktična. Ne, tista moda ni bila praktična, pa tuđi okusna ne, in žene se sedaj z grozo spominjajo na one čaše, ko jim je bilo telo tako-rekoč v akovih, vse stisnjeno, da se še gibati ni moglo. Kaj sele, če se je prišlo na izletu do kake^a potoka — pa saj so imeli takratni »vicblati« vse polno umestnih zafrkacij na račun omenjene smešne mode! Torej praktična je moda kratkih kril? Na vsak način. Nikjer nobenc-ga prevelikega pritiska na telo, ni-kjer zaprek, ki bi napravi ja!e žene v njih kretnjah ženi rane. Tuđi s higijeničnega stalisča so kratka krila silno priporočijiva. Ona ne dvigajo čisto nič cestnega prahu — katerega je posebno v Ljubljani veliko, kar pa je žc tako stara stvar, da je se omenjati ne bi bilo treba, Če ne bi Človek imei prav tihe in ponizne misli, da bi se morda Ie našlo uho, ki bi pomotorrm siišulo o tem prahu in — ukrenilo bi se takointako nič! — kratka krila tq0 zahvalnih pišem. itElUHATO moSKINOi Uekamrja PiCCOLhja t ! »Ljubljani g Vstbuf* nmvtđeno ^ množino železa. vinih melo kdaj. 2 stehlenica 2-40 S Ivan Bizovičar i ame'si in frf-evski vrlnar I LJ«b!"ai?a m Kolezijska ulica št. 16 j pr'.poroča svojo bosjato opremljeno vrtnarstvo ter oknsno izdelane vence, šepke in trakove. :: Izposo)*rane ^ eirevesse cvetlice, ^ akor tedš c&fEi- ;* ncise dekoraci's o cvetlice z& dvoratne :: in balkone, u Vsakovrstne sadike do najž!ahtnej£ih cvetlic in zeienjad1. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se iz vršu je jo točno in solidno. Brzojavke: I- Bixorlćar, s vrtamr. Limblimam. :: ^maitHonis^ /jEOtlSTVeN / u svoJoJ" I AMALTTfČNOJ I KAKVOČ( šk pomdKnoI F1ĆE I &rESslDBttH Pro&a se približno 120 kg prekajenega in prib!itn# 80 kg tište 1-23 —«^—-»- Proda se Ie skapno ■ P.-mene porudbe pod 993Vin«8ka CTSSt 1823lf na uprav. »Slov. i\::'-(.da«. Gospodična zmožna sloveoščine in ncmSčioc, kakor tuđi Tseh pisarniških del, ište pri" Mernefl« imslnika na don. Naslov powe uprav. »Slov. Naroda«. Najcerrejše domaćega izdeika pripuroča tvornica dežniliov in solnčnikov j Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Popravila inpreobleke :: točno in cerio. :: Popravila in prcobleke :: točno In ceno. :: !! Sodarji! za izdelovanje sodov iz mehkega lesa, za akord-delo proti dobrem plačila se takol sp*e|me|o pri tovarai barv v Dolu. 1849 lfyĐVSK6ya SOIiuuBiKa 1322 ali dobro izvežbaao prodajalko 88 sprsjaie v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.1 i « • •• • G^izitcrjc proti stalni plači in proviziji sprejme i prvo vrstna doma ča zavarovalnica. ■ Ponudbe pod „spreten" na upravn. »Slovenske^a Naroda«. 1710 Jy{odm salon J-. J^arborič = Ljubljana, Jrfestm trg j>teu. ?. = pri poraća svojo veliko ^alogo dunajsk1^ mode lov svilnaiih J^lobuJ^ov, slctmnil^ov, J^inčamh - in pravnih obhJ^, cvefhc, pereš i- £ d. Vedno velika izbera ssahtih hlobukov. r*M''.'JW:l«MMHiaPI—B^^aMMM^ :v Popravila točno in ceno. ;•/ je dosegel pri včera^šnjE predstavi Splošna sodba je bila: Ta detektivski senzacijski roman se predvaja j samo Se danes v S3bs»io 10., binko^tno ne-nedeljo 11. in binkoštni ponedeljek 12. junija. Predstave ob 9. uri na vrtu. - Liiibiianska kreditna banka v Ljubljani Stritarieva ulica stev. 2. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. priporoča nakup srečk za 1. razr. VL c kr. atstr^ske razredne leterije. trebanje >a to rau«i im 14. ta 15. ta^U Itlt. Vi srečke K 40—, V* srećke K 20—, V« srečke K !••—, ''• sretke K 5-—. Sprejema vloge na k^ltlca in na tokotl ratu in jih obrestaj , p■■!!■ •■■* vtatalksat v vMh p*. tr«U4teah. SaIMm ii mjcckj« Mtap. Staraste ————— karti ptmđemn. —— Tmntfti ntan ktln li flnbtt stniff tor Izum Utrtu. A. VVEISSBERG, Dunaj U, Untere Donaostrasse 231 III •ddelek M. 778 ===== Vsestransko izurjen == knjigovodja in korespondent vojaŠČine prost, srednje atarosti in z ve^Ietao prakso v več strokah, vešč slovenskepra, uemškega, laškega in francoakeg* jezika, UČO prlmeroe sloibe. 1767 Blag. pouudbe pod „Nastop takof 176711 na uprav „Slov. Nar a Zajamčen uspeh ^fd.dcitar -11"1" Tisoćc zahvainih pisem Bujne, lepe pr^ ? dobite ob rabi med. 1774 Sr JI BiVa itrtfflA 75 nf Cl oblastveno preiskano. gir neškodljivo za UU 7«. niAd KlCUl? £A piM v*iko starost, sasealilv nape*. Rabi 7 se z u natre. Edina krema za prsi, ki jo vsled Čudovitepa učinka {jrodajajo lekarnarjt, dvorne parfumehje itd. Poizkusna puSica K 3"30, velika pusica, za-dostna za uspeh K 8*80. Razpošiljaire strofo diskretno. Sos. 4r. A. Riz, laboratorij, Dual IX-, LakUrerf aaso 81 lalign « LJ»Ulaml i ir*«erijt K&a« i« ..▲dri]«-. Stubičke Toplice biser hrvašfeih zdravllisc zdravijo revmati-zem, protin, ischias, živčne in ženske rt • 1640 l jlezni. Ternuhe in banke kosci:, masaža. :-: JtijraJioaktinejsi vrdri £:ntske, - Prospekte ds:e upravitelj stvo zdravilišča. = Trasi Kos Ijubljana, Sodna nlia« Spccialna raehanična pletilna !ndastrija in trgovina za površne in spođnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletifni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober za*lužek, pouk brezplačen, trajno de'.o sigurno Ker 4e)arn bres agtntov, sa otne v«llko nlžj«. Podnirajts dcsito industrijo! Star« BcgaTtoe •# ceno podpletnie|o t Prava in npva Ijtao. Povest — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 viaarjev veČ. : Opalo? piapoiM : < Zgodovinska povest. Spisal Iv. Reraec. I Cena broš. 1 K 80 vin., ?er 2 K 70 vin., s pošto 20 vioarjev veČ. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje Narodna knjigama v £jnbljant. «4 JY(ocim saion #>• ffitnka SHoroat, Sjubljana, Stan trg 21. Velika zaloga dunajsfoh damskih in deklišfah = slamnil^ov. = ćFoPravila točno in nafcenej: Zalni klobuci u vtiift ijberi. :: Na]novejsa izbera :: z=z= umetniških in drugih z=^= razglednic pismenega papiija in vsch pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £iibljau fristrun itica Hcr. 7. tmiliji vteh vrst im urade, druitva, trgovce itd 1 /nton černc, grifcr ia IU«l#f*t«(J UTtik«?tH lUntilij C«niki franko. Oniki franko. m£ *•*£** SC ■•%€> *« -J — -■' irv 1 II » I. ' i ■ ■ i" ' SW Šablona • 1€ monogram!, pri- anerflta za namisne ps*t«9 servi> ete9 žepna roaoe In vs«h vrst periSo se dobiva pri TONI JAGEH £jnbt}ana, Židovska ulica stev. 5. Teodor Korn (papreji Benrik Kom) pcKrivalec \\?& ia klopa;, vpijalet strelevadev. fer instalater voifovodov Ljubljana. Pslia&ska tesla št. 8. Priporoča se sK občinstvu za izvr5e-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in tuzemskim škriljem 2 85bni-fffflwtiiffl {kriljffii (Etefitt) pitsaf Hatscb§k 2 izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. lita iD kiluniska eprava. Postekljna possda Poprave točno in ceno. Proricani brezplačno ia post prosto. modni otelije : za gospode : Ljnlilsasa, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške 1 uniforme: ^^ po meri ^% v najkrajšem času. LMIKUSCH Ijab^ana, Mestnl trg 15 priporoča svojo veliko Izber 4«2nikow in ••Infcnikov. Popravila se izvrSujtjo tof no in solidno« ^^^^= Izvanredno velika ^^^^= binkpšfna prodaja z> Ljubljanskem skladišču oblek O. Bernatocič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Sllvovka — troplnovec — brlnjevec : pelinkovac — rum — kognak : ▼ ■ajbollfti katev^sti »• dobi po niskih dnevnih cenmh pri tvrdkl Grammer & Komp. Ljubljana, Sodna nllca Ste?. 3. m Žveplena zdravilaa kopelj Varaždin - Toplice (Hrvalo) Žeiecniska«, poitna«, telefonska In brzojavna postaja« Nov zrtravillsćnl hotel z električno razsvetljavo. ■■ Staroznane radioaktivne Žveplene terme -(-58o,o Celzija pnporočljive pri ^—• gihtu, revmi in ishiasu i. t. d. Zdravlienie s pitfem pri trdovratnih bolečinah v vratu, gilu, prsih, jetrih, želodcu in črevesu. Električna masaža, lažne- ogljikovokisle- in solnčne kopeli. Odprto ćelo Uto. Krasa« okolica. Moderni komlort Vo{aika godbau ZdravilUćni zdravnih: dr. J. Lochcrt 1294 Prospekti gratis. Vojno zavarovanje! Sprejeoiajo &e pod ugednimi pogoji 1758 potovnjni sotrudnibi in sotrudnlrc sa ekraje: Ljablfajia-niesto-okolico, Kamnik. Prosiici naj se predstavijo pri okrajnl poslovalnlci v Ljubljani, C hr. avstriltkega voiaikega zaklada za vdova In sirote pod NaJ-viSjlm pokroviteljstvom Iff. c. In kr. Apostolskoga Veličanstva- Od-delek: Vojno savarovanje. Selenbargova nllca it. 61L nadstr. OVES se na domesti z meJisnimi krmi i i, ki jih razpošilja deže!na centrala krmil, Ljubljana, TarjaSki trg Št 3, v vrečah po 50 kg. Cena kK 35— za 100 kg. 1335 ^^ P 60/16/6 Razglas. Na prcdlog g. dr. Franceta Semrov v Krao ju kot knratorja Karo!a Win-diseher-ja iz Kranja se naznanja da se nameravajo prosto voljo im potom prodati zemljišča Karola Windischerja in sicer: i> Pristava p. št. 292 v drevor*edu v Kranju, oeniena 12.00O kron, 2.) njive oz. gozd na Kvanjskeni polju p. št. 574, 767, 881 In 9O3 cenjene blizu 5OOO kron, 3) posestvo na Kucni, vi, št. 42, d. o. Sv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 3O.O0O kron( 4.) gozd v Zg. Besnici p. št. 288 cenfen 333 kron, 5 ^ travnfk oz. goxd, vi. št. 278 d. o. Stražiš&e cenjeno 25OO kron. Reflektaotje se obveŠčajo « tem pristavkom, naj sta^ijo svoje ponudbe pismeno naslovljene na g. kuratorja dr. Fr. Šemrova v Kranju do ====== 15. julija 1916. =============== C. kn okrajna sodnija v Kranju, oddelek. IL dne 6. junija 1916. i AI FHN7 R D F 7 NIK "£itelJ Olas< Matkt in eđ"" "pr"e" /\ Lr I \J i^1 Ju Đ t\ Lš £j 1 li 11\ ieni strokonjii c kr. def. sođiiči ' L|abl]ana, Kongresni trg 19. 85t (Nasproti n.ntka c«rkv«.) Najvefla in najsposobnejša tvrdka in izposojevtlcica klavlrjev In harmonijom oa luga Avstrijc — Vtlikaaska salom ^sega flasbenega orodfa, stran In mnzikaHJ. Btal Balotalk dvornih in komornih tvornic: B5$en-darfer, H61il & Hcitzmann, FOrster, Ehrbar, Gebrflder Stingi, Rad. Stclzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. B#fliasi !n Hoffberf (amerikanski harmoniji). Ofcftfcl •# K ti«— naprej. Najbogatejša Izbira v vseh modernih stogth in tesnih barvah Oglejte si klavirje z anglelko ponavljajmo mehaaiko. lOMu posUvno obvezaa garancija, Vafomalna najnižfa. lamana naj- agođaejsa. Pfl■••¥■■!> tor popravlU strokovno in ceno. Ker hnam agoiaj oavedaie prve fabrikate IsktfmCM to |am z. Kranjsko v lalogi, svarim pred nakupom faisl- muštm in navidtanefa „jilalBa* pri knfačih, ki se drmejo govoriti 0 „Jsbr—1 tlsfi", dasi nimajo ni Jednegi pomembneff. fabrikau v saloei. 133« Ster. •SLOVENSKI NAROD't ** *0< ma}« 1916. Stran 11. -------- ■•jflnejš« bHvtke —- aparate In kline britve, strojne škarje za striženje lts, U87 se najcenejie In najbolji« kuni pri c A. WEISSBERGU, Dunai IL, I Untere Donanstrasse, 23 HL, odđelek IV. f Katalog! in zaznamki cn groš za prodajalcc gratis. ^—» Slovenska korespondenca. «-^————■—» Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za :: nakup in prodajo zemljiič in posestev u VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec 1767 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Na prodaj imam v sredini mesta več dobro obrestajočih se m^ JS jl ————— Natančno se izve na gorenji naslov. ——— mm m wm I Prosim, oglejte si predlc2eče oblike nog in ne bodete prišli te2ko do prepričunia, da oblika !evlja ne sme biti poljubna, emveč obliki noge popo!noma prilagođena. Ćioveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoStevati je dol2-nost vsak?ga izkuSen, veSčaka. ' 61 Poskusite pri Fra« ^72titnpril1 sPec!a»stu ra ortopeđična ia anatomična 1 lati OLaillutl jll obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 4. Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporeča svojo bogato zalogo iuoznih k©!c$. Brezu geni kuni za vezenje ? liišl ' Pisalni stroji „ADLER", pietilni stroji vseh velikosti Šlvaln! strofi za rodbino ls obrt. AH se hoćete svojega revmafizma koreniio iznebiti? Tisoči ie ozdravljeni 1 Bolečine v udih in člcnkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v različmh delih telesa, ćelo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinsklh bolečin. Nudim Vam naraven produkt za zdravljenje. Nobena univerzalna medicina, temveč zđravilno sredstvo, ki je dobrotna narava bolnim Ijudem daruje Vsakemu brezplačna poshuSnJa. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdra-^b_ ja vilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete g^fi hvaležen moj privTŽenec. P^^ Ekspedicija 3 Opern-Apotheke, Bndapest, VI. Abt. 244. Svoje častde odjemaice vljudno p?*osim, da se na) pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orož)a in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovođenjem, ne smem prodati orozja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za Časa w;ne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Secčik puškar in trgovec z oružjem . r Ljubljani. 134 mriH dm imtt *• utRnn otroških vozičkov time. BLPaklč v LJnbllaaL taiieia ttrebrikni si *£ia s povitijen. Franc Furlan aaslednik fasebingovt idm kllnčavnlčarst¥O ta ! zaloga šiedlialkOF se naba|a: 125 /mbrožev trg štev. 9. v liijanl Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetfilk, zrcal, šlpi kozar cev, vrčkov 1. t. d. gosttlniška in kavamar-ska namizna posoda po nainižiih cenaha parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apnetura sukna. JOS. REICH PoHanski nasip - Ozka olfca ti i. I Sprejemališče Selenburgova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. CstinoTlIno IM*. NAJBOLJŠE PERILO LjnbUaoa C. J.HAMANN M^tnl trs B. f/t^ Umetniške razglednice *^fi v največj! izben', najlepSe izdelant, vofsa r«H|l«4mlM9 najnovejSi posnetki z vsth bojišč, kakor todi dopisnice lj»kav»#i »•»• *«s«k« gUrt, cvettc«, «¥atot ć«fltitke,U nar&ve, šmlllv Ttt|«fk+ IM. it*- ter najboljše do najftnejte vrste od 5—14 kron 100 komadov Pllalml piplr I0/io in 100/ioo najboljši prlporo^a tr§QWQ%m In preproda-ialcem trrdka 1764 Bii Ml tilmm ii zaloga mM, Zagreb, MM i U Več posestev na Gorenjskem se proda in sicer: m7 na Bledo ena vila tor eno posestvo z zemljličem, v ŽlroTnlcl lepo posostvo, pripravno ia gostUno, v okollol Brezlf gostUna x zemljličem, pri Bohlnjskem ; a zeru lepa starbena parcela. Proda ao tuđi posestvo tik ob ieleznicl, kl |e pripravno za Industrijsko podjetie, Ima nad trt orale prostora za skladanje blaga In na razpolago električno moć. Fonudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „posestva 2543/17521*« DVdiiid ponisiva j. j. 1119111 Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 12Q za ipalne In Jedilno sobo, salone In gosposko sobe. Preproge, zastor^ tnodrool na vzmet iimnatl modroeL otroikl vozlčU Itd. Na|niije cene. Najsolidneiše blage. Ustanovljena 1847, Ustanovljena 1847. V torek 13. Jnnlga 1916 prlčcnšl ob 10. nri dopol-đaa iii nasledne dni se bode prodalo na lici mesta na prostovoljni javni dražbi potom c. kr. sodnije v Cerknlci gozdno posestvo „Občina" pri Otavah. Poseatvo je po c. kr. geometru razđeljeno na 50 parcel. Prodalo sa bode po posameznih parcel ali ali pa skupno 8 parno iago In hUo za stanovanie. Natanžni pogoji se zvedo pri Anton Drailorfv w Borovnici poleg kolodvora. "* i44T Kupci se vabijo. đa si ogleđajo parcele pred dražbo. Isti Uli ljubljanska LJUBLJANA Prelernoira ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000*-^ Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*—^ Sprejema vlege vsak delavnik od 8. do 12. ore dopoldne. Hranilnica je pnpllarno varna in stoji pod kontrolo c- kr. deželne vlade. Za varčewanje ima vpeljane lične domaće hranUnlke. Poseja M Bra^liia bi potlopl« m Kr»J«k«m proti S V« •/. Isvra Kraa|ik« pa proti 5V>% obrestfa !■ proti aa|auu| —-----------------*/4 % oAplaeova^a m iolg. —^— Stran 12. »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. jtmija 10M. 133. Stev. Priporočamo naSim r gospodinjam r KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske 2 tovarne t Ljubljani F—' ™--------' ~ ■ — - ■' ■^-^-^^^i^^»^^^^—^^^—^^— — i^^i^— i -^^^-^^^—^— i ™»^^"^^»^^^^^^^^^^^^^™M"^^^^^^^M^^^^^^^^^^™iM^^^^^aaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa]ijjaaaBaaaaaaM»fcMa^aa^aa^a^a^^ ^"ah. i Stanje denarnlh vlog K 108,017.740*62. Glavnica K 40,000.000-—. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 9. Vsakovrstne bančne transakcije. Vloge na knjižice in na tekoči račun. Kredite za aprovizačne nakupe in financiranje vojaskih dobav. « Knez« Auerspcrg« i»adioalct. termalne foplioe —— Toplice na K**anj$Kcm Sezijac 1. maja — 1. oktobra. Termalni baslnf, termalne separatne kopćlji, lužne kopelji. Indikacija ■ Revma protifl, ncrralgija, (Ischias), ekssudacija, posledice ranitve ia zlomljenih kosti. i Prospekte daje gratis ravnateljstvo. —^———— I W Nad 50 let obstoječa ~W | parna barvarijainkemično snaženje oblck I **«*• 124 ! ^^= apretura sukna ^^= Ljubljana, ■-*-- pnf Gllnce, SelenbnrgOT« aL 6. HIIIUII DUV Burska nllea 4«. Postreiba vestna In točna. Na|nii]e ceae. PRVA pi HIl DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. DUIastveoĐ KĐscssIloĐiraĐa urodala stnipo?. Ustanovljena leta 1897. $nton r\ane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Zaloga pohišiva m tapctmšfc&a blaga. .-,- jtfizarsivo. PopoZna spolna oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omarici in X umivalnik m marm. ploica in ogledalom K 35O-— Jamči se za solidno đelo, Cene konkurentne. Zaktevajte naj-novejši katalog, koleri obseja nad 300 tno-dernih slik. —rsT^r^}— Otrošfa vosičfa. — "^e- —^— 120 J. Pogačmk. Ljubljana, }/[arije Jere^ije ceste št- 13—18. Kuverte s firmo priporoća „Narodna ttskarnaM. Solidno blago ! ! Najnižjc eene. M. Schabert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nL 5. priporoča veliko zalogo tkaalll ta glace-rokavle, modao blago za gospode in dame, raznovrstne Ha# parfnma, ročna đela m matarl]al9 kirurzičae predmeta. 413 Moderna predtiskarija. Izđelovacfe nreoblečenih gmnbOT. (vetliiDi sin Viktor Ba]t Selesirargois qL o. mm slane poste. Sopki, venci s trakovi in napisi se izdeluieio po nafniiilh coaah. Deio okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Našlo? za brzojavi: Viktor Bajt, CTet!ićni salon. Ljubljana, Osti- Hfljlll L 1842. lovama oljoal barv, laka io firneza TtMm ftiffti 154. BRATA EBERL (Ftoslilaiia, lakirana, sluhu iD Đohiitvena nlestaria:. Ljubljana Prodajalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Brez konkarence! F. L Popper čevlji za gospode ia gospe so sogara najbolj prfležiri, lični in najboljše kakoTOSti. Naprodaj satno pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova alica St 5« Cojsscrskl čeTlji za turiste, higijeniCnl čeviji za otroke in Lawn-teflnis-čevljL damsko In otrosUo konfekcijo zelo solidne tvrdite NI. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Halnovejše g«* KOSTUME ^«« Najnovejša 171 II j Eb Zalne — domaće oblehe mm ju I I ■■ |mL«U Lm^* Porilo» iepi669 športne «B II I I ^M mmmŠU mtmš klobuke in steznifee. liltlMn Otroško oblekice m obleke za mladenke. Himonično gerila in droge poirebdčiae ia novorofenčke. BC Pošilja na izbiro tuđi na dežeBo. "•■ Kmetsku posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestttjc hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 9 00.000. 4 /4 /0 brez odbitka rentnega žlavka. Ustanovljena leta 1881.