KNJIŽEVNOST GDK: 624.9 Pitterle, A.: Trajnostno- večfunkcijsko gospodarjenje z gozdovi; Gozdnopolitično-javnogospodarski nazori v prihodnost usmerjenega gojitelja gozdov Pitterle, A: Nachhaltig-multifunktio- nale Waldwirtschaft; Waldpolitisch- volkswirtschaftliche Ansichten eines zu- kunftsorientierten Waldbauers. 213 stra- ni, 27 slikovnih prilog, 8 tabel, 12 ilustra- cij. Veroffentlichungen der Abteilung Gebirgswald, Band 1, Waldbau-lnstitut, UniversiHit fiir Bodenkultur, Wien, 1993. že iz naslova bi lahko sklepali, da je knjiga zastavljena celovito. Kazalo vsebine pa nam ponudi še precej širši izbor tem, ki se spogledujejo tudi s področji daleč on- stran gozdarstva. Avtor kritično obravnava sedanje ravnanje z okoljem in še posebej z gozdovi skozi prizma celotnega družbe- nega okolja. Vrača se v preteklost, da bi našel korenine našega napačnega ravna- nja z naravo in kar je najdragocenejše - ponuja mogoče rešitve iz naših zablod. Ena glavnih je že sam celosten - sintezen pristop k delu. Da se tako široke tematike loteva gojitelj gozdov - tudi sam do neke mere specialist, je po svoje presenetljivo. Vendar avtor ugotavlja, da je specializacija človeštvu v marsičem pomagala, aje hkrati postala tudi temelj našega nerazumevanja narave - saj vemo več in hkrati razumemo mnogo manj kot še pred časom. Prihodnost tako prav gotovo pripada široko izobraže- nim kadrom. Knjiga obsega dva dela, prvi del je name- njen Zemlji in problemom okolja na splošno, drugi del pa obravnava gozd in človekov odnos do gozda. V prvem poglavju je predstavljen loveloc- kovski organizmični pogled na Zemljo kot na en sam celovit ekosistem. Sledi opozo- rilo na naše zgrešeno dojemanje časa in evolucije. V poglavju o ekosistemih nas avtor s številnimi primeri opozarja na naše neverjetno slabo poznavanje okolja, saj imamo na primer opisanih le ca. 5-1 O% 396 Gozd V 52, 1994 živalskih vrst. Kje pa je potem šele pravo ekosistemsko znanje, se lahko upravičeno vprašamo. Morda je prav v našem neznanju vzrok, da vsako leto opustošimo veliko še nedotaknjene narave ter tudi kulturne kraji- ne. V naslednjih poglavjih avtor analizira člo­ veka in njegov odnos do narave. Dotakne se etike okolja, antopocentričnega sistema vrednot, kritično pregleda razvoj naravo- slovnih znanosti in njihovo pretirano težnjo po številski natančnosti in eksperimentira- nju brez etike. Posebna poglavja posveča tudi eksplozivni rasti prebivalstva, omejeno- sti in zmanjševanju naravnih virov. Sledi pomembno in zanimivo poglavje o osnovah trajnostnega upravljanja z okoljem. Najbolj ga ogroža neustrezen gospodarski sistem, ki večini neobnovljivih naravnih bogastev pripisuje zelo nizke vrednosti oziroma ob- davčitve, obnovljivi viri, kot navsezadnje tudi delovna sila, pa so visoko obdavčeni in predstavljajo ca. 60-70% prihodkov držav v razvitem svetu. Na koncu prvega dela knjige je posebno poglavje namenjeno varstvu narave kot posledici zgrešenega upravljanja z okoljem. Avtor argumentirano razglablja o nezmožnosti varstva narave, da bi samo ohranilo delovanje ekosistemov, če ne bi prišlo do globalne spremembe v našem načinu razmišljanja in posledično ravnanja z naravo. Drugi del knjige je posvečen gozdu. Naj- prej ga avtor predstavi neodvisno od člo­ veka kot ekosistem in nas s številnimi zanimivimi primeri opozori, kako presenet- ljivo plitvo in šibko je naše poznavanje njegovega delovanja. V naslednjih poglav- jih se osredotoči na zgodovino civilizacij, ki je bila vseskozi povezana s spreminjanjem in uničevanjem gozdov. Pri polpretekli in novejši zgodovini kritično analizira gozdar- sko zakonodajo, ki je zrcalo odnosa družb do gozda. Zelo mikavno poglavje v tem sklopu se dotakne vezi med nematerialno platjo človeka in gozdom ter spreminjanja tega razmerja skozi zgodovino. V n~dalje­ vanju avtor predstavi gozd kot element krajine. Za nas aktualno je obravnavanje lastninske problematike in sodobnega pri- stopa ~ temu vprašanju v zahodni Evropi, kjer absolutno lastništvo nad gozdovi in ostalimi elementi krajine zamenjuje bi- stveno bolj omejujoča pravica le do do- hodka iz teh virov na osnovi trajnostnega gospodarjenja. V poglavju o gozdu kot objektu naravovarstva je še posebej iz- črpno predstavljena problematika uničeva­ nja tropskih pragozdov. Nakazanih je več možnosti reševanja le-te, kot npr. z ekolo- ško rento. Glavni imperativ je seveda ohra- njanje globalnega deleža gozdov na po- vršini kopnega dela Zemlje nad 30%. Sedaj znaša ta delež 31 ,8 %, vendar so trendi zmanjševanja površine gozdov zelo ne- ugodni. Zmanjšanje deleža pod to kritično mejo pomeni, glede na mnoge analize in strokovna mnenja, kolaps celotnega ma- kroekosistema z vrsto nepovratnih spre- memb, kar bi bilo usodno predvsem za človeštvo. V zadnjem in hkrati tudi najpomembnej- šem poglavju knjige je obdelan gozd kot element gospodarjenja. Predstavljena so zelo različna evropska izhodišča glede več­ funkcionalnosti. Za to področje velja pouda- riti, da smo tudi v praksi v Sloveniji že precej naprej od zasnov, ki so podane v prvem podpoglavju in verjetno na tem pod- ročju arjema ledino. Vsekakor pa so zani- miva temu sledeča podpoglavja o novem tehtanju funkcij gozda ter predlogi njiho- vega finančnega ovrednotenja in trženja. Avtor ugotavlja, da je navkljub vsej zaplete- nosti vrednotenja funkcij njihova prioriteta precej jasna, če jih obravnavamo glede na njihovo zamenljivost oziroma nezamenlji- vost Zaradi ogrožene evolucijske stabilno- sti ekosistema Zemlja so na prvem mestu naravovarstvene funkcije, sledijo okolje- tvorne funkcije, saj je brez njih ogrožen obstoj človeka, za njimi so varovalne funkci- je, ki ohranjajo človekov bivalni prostor, na predzadnjem mestu so rekreacijske funkci- je, namenjene obnavljanju človeškega du- ha, in zadnja je funkcija izkoriščanja, ki je najmanj nezamenljiva od zgoraj naštetih. Pri vrednotenju in trženju funkcij gozda se avtor zavihti od trenutnega 0,6% deleža gozdarstva v bruto narodnem proizvodu (BNP) Avstrije na 3% v primeru, če funkcije obravnava enakovredno; ko pa upošteva še delež od tistega dela turizma v BNP, ki je močno vezan na gozdni ekosistem, se ta delež povzpne na 12,6 %. Še precej večja je vrednost funkcij gozda v BNP, če upoštevamo vrednotenje funkcij glede na njihovo nezamenljivost Po tej metodologiji je, glede na avstrijski način gospodarjenja z gozdovi, vrednostna proizvodnja slovenskih gozdov precej višja in skladno s tem delež gozdne proizvodnje v našem BNP. Proporcionalna novemu vrednotenju pa je tudi višina ekološke rente, ki bi jo javnost morala priznavati lastniku . gozda za njegovo so naravno gospodarjenje oziroma negospodarjenje (gozdni rezerva- ti). S takšnim prevrednotenjem bi se razbli- nil tudi absurden položaj gozdarstva, ki je v precepu med pritiskom ekonomika (volja ljudstva) na racionalizacijo del v gozdarstvu zaradi visoko obdavčene delovne sile, na- raščanja mezd in konstantna cene proizvo- dov na eni strani in vedno večjimi zahtevami za bolj ekološkim gospodarjenjem (zopet volja ljudstva). V zadnjem poglavju se avtor za tiste bralce, ki rdeče niti knjige morda še ne bi dojeli, povsem konkretno vrača k naslovni temi - trajnemu - večfunkcijskemu gospo- darjenju z gozdovi in si za cilj zastavlja trajno, večfunkcionalnost gozdov po priori- teti: 'Vitalnost pred stabilnostjo, pred kvali- teto in kvantiteto'. Besedilo ves čas spremljajo pronicljivi citati in ga prijetno dopolnjujejo. Sprošča­ joč, a hkrati kritičen do našega razvoja je zadnji del knjige, ki ga zapolnjujejo ilustra- cije z ekološko problematiko gozdarjev iz Turčije. Zanimiv je tudi pregled uporabljene literature, saj ga zaokrožajo najnovejši na- slovi. Morda nekoliko moteče deluje le ve- liko krepkega teksta in teksta v oklepajih, kar nekoliko razbija tok branja. Knjiga za- radi širokega zornega kota prikazovanja problemov sodobnosti zasluži našo pozor- nost še posebej jo priporočam študentom, najbolj pa seveda našim politikom in širši javnosti. mag. Jurij Diaci Gozd V 52, 1994 397