Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HI VENEC Telefoni uredništva; dnevna slnžba 2096 — nočna 2996, »94 in 2*W Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Pozdrav g• francoskega poslanika Slovencem Iz Belgrada smo dobili ob priliki fran-»skega narodnega praznika od g. poslanika francoske republike N a g g i a r a 6ledečo brzojavko: Belgrade, le 13 Juillet 1932. A 1'occasion du 14 Juillet, fžte Natio-n&le de la France je suis heureux de pou-voir grace au journal »Slovenec« adresser mon salu le plus cordial aux habitants de Loubiana. J'čsp£re pouvoir tres proehainement visiter leur belle ville. Je me fčlicite k 1'avance de prendre eontact avec la population svmpatique de Loubiana k laquelle des souvenirs main-tenant s6culaire d'une collaboration 6prou-vče, nous lient si atlectueusement. (Izredno sem srečen, da lahko v »Slovencu« izrazim svoje najiskrenejše pozdrave prebivalstvu Ljubljane ob priliki 14. julija, ko Francija praznuje svoj narodni praznik. Upam, da bom mogel v najkrajšem času obiskati njihovo lepo mesto. Štejem si že vnaprej v čast, da bom mogel stopiti v stike s simpatičnimi Ljubljančani, s katerimi nas vežejo tako ljubezni polni, sedaj že stoletja stari spomini na preizkušnje medsebojnega sodelovanja.) Poskus komunističnega puča v Belgiji Socialisti nastopajo proti komunistom s silo Dobra znamenja Lozanski sporazum lahko po pravici smatramo ta najpomembnejši dogodek po podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu. Ko bi se Nemci zadovoljili z uspehom v Lozani, ko bi ne imeli vedno novih zahtev, ko bi jim stalno ne lebdel pred očmi 6en popolnega uničenja mirovne pogodbe in revizije meja, potem bi lahko rekli, da se je v Lozani končno zaključilo žalostno poglavje medsebojnega klanja in sovraštva med Francijo in Nemčijo ter njihovimi zavezniki, katero se je začelo poleti 1914 in da je bil šele v Lozani sklenjen pravi mir. Nemci ne bodo mirovali, dokler se bo Se košček papirja držal hrbta versaillskega protokola in zanje bo versaillska pogodba za vedno kriva vsega zla, ki je prišlo po vojni nad Nemčijo. Gotovo je ni sile in ni ga dogodka, ki bi mogel korigirati to povojno psihozo nemškega naroda. S tem dejstvom je moral realen politik tudi računati. Zato ne more opozicija, ki jo kaže Nemčija proti lo-eanskemu sporazumu, mnogo zmanjšati njegovega pomena za zbližanje narodov in za poglobitev gospodarskih odnosov med njimi. V Lozani je bil zadan hud udarec šovinističnemu nacionalizmu v Nemčiji in tudi po ostalih državah, kj si tega sporazuma ni želel in ki'zadnja leta neusmiljeno trga vse niti mednarodnega sodelovanja, in sicer tudi gospodarskega, ter postavlja med narode zidove medsebojne nestrpnosti in visokih carin. Vsaj glede hitlerjevcev lahko rečemo, da si lozanskega sporazuma niso želeli, da bi tahko ščuvali dalje nemške mase proti svojim bratom drugega političnega mišljenja, predvsem pa proti sosednim narodom. V Lozani je zmagala gospodarska stiska nad golimi političnimi računi, zmagalo je spoznanje, da je gospodarstvo posameznih narodov navezano na gospodarstvo drugih in da je edino v mednarodnem zbližanju in sodelovanju rešitev iz sedanje bede. Iz gospodarske bede zadnjih let »e je rodilo spoznanje, da moderna vojna ne pozna več premagancev in zmagovalcev, temveč samo premagance. Tehnika je občevalna sredstva med narodi tako izpopolnila, moderno gospodarstvo je s prelivanjem kapitala iz države v državo in z razširjenjem svetovnih trnstov tako razpredlo svoje žile skozi telesa vseh narodov in vsega sveta, da se na eni slrani težko ubraniš moralne kuge, ki je obiskalu sosedni narod, a na drugi, da na posledicah njegovega gospodarskega propada izkrvaviš tudi ti. Pod vplivom naraščajočega nacionalizma se nikdar ni tako čutila težnja, da bi se veda, umetnost, trgovina in celo vera, nekdanji najkrepkejši Sinitelji mednarodnega sodelovanja, spravili v ilužbo nacionalizma. Prav v tem trenutku je radi silne gospodarske bede zmagalo spoznanje, da so narodi drug na drugega navezani, da gospodarski oropad enega naroda zavleče za seboj tudi sosedne narode. Prav v tem tiči zgodovinski pomen lozanskega sporazuma. Nacionalni egoizem se je moral umakniti čutu mednarodne solidarnosti. Z zgolj gospodarskega vidika je ta na novo porajajoči se čut mednarodne solidarnosti toliko večjega pomena, ker izvira prav iz egoizma, t. j. iz spoznanja, da je rešitev domačega lastnega gospodarstva mogoča edino v okviru skupnosti gospodarstev drugih narodov, t. j. v okviru širših interesov vsega človeštva. V Lozani so se sprijaznili posamezni narodi s tolikšnimi žrtvami prav zaradi tega, ker so se zavedali, da pomeni propast drugih narodov propast tudi njih samih in da z omiljenjem gospodarske krize v eni državi pomagajo tudi lastnemu gospodarstvu. Kako je vse mednarodno gospodarstvo med seboj zvezano, se je pokazalo n. pr. pri padcu funta, ki je potegnil za seboj dolgo vrsto drugih valut, kakor v severnih evropskih državah in Grčiji, da ne omenjamo angleških kolonij in do-minnonov. Značilen primer nam daje lozanski sporazum sam. Po podpisu lozanske pogodbe so se papirji na newyorški borzi nekoliko dvignili. In vendar je lozanski sporazum na prvi pogled prinesel Ameriki škodo, saj je ustvaril enotno evropsko fronto proti njej in povečal moralni pritisk na Združene države, da bi znižale ali celo zbrisale evropske dolgove. Kakor so se nemški upniki skoraj popolnoma odpovedali svojim terjatvam napram Nemčiji, tako se bo morala tudi Amerika prej ali slej odpovedati milijardam, ki jih dolgujejo evropske države. In vendar je po podpisuj ozanske pogodbe zavel optimizem tudi v New Yorku. S črtanjem reparacij se ni zboljšal samo položaj ameriških zmrznienih kreditov v Nemčiji, temveč Amerika tudi upa, da bo lozanski sporazum pripomogel k normaliziranju gospodarskega življenja v Evropi in s tem okrepil ameriška tržišča. Tudi Amerika, kamor so se stekale vsa povojna leta ogromne, množine zlata, je morala priti do spoznanja, da je tudi v hiši edinega svetovnega bankirja, ki nima pri drugih državah dolga, mogoče napraviti red le, ako se uredijo gospodarske razmere po vsem svetu. Mednarodni gospodarski solidarizem se čedalje bolj utrjuje, Že več časa se napoveduje mednarodna gospodarska konferenca; to je novo znamenje, da čutijo narodi potrebo medsebojnega sporazuma. Banka za mednarodna izplačila je z vso odločnostjo poudarila potrebo, da se mora čimprej urediti mednarodni devizni promet na zlati valuti; izredne važnosti je, da je celo angleški predstavnik priznal, da je nujno potrebno organizirati mednaroden promet na tej podlagi. Obstoji torej težnja, da se stabilizirajo na zlati podlagi tudi valute tistih držav, ki so zlato valuto opustile. V tem pogledu obetajo torej več reda v mednarodnem prometu in strah, da bi še druge države pričele opuščati zlato valuto, ni opravičen. Avstrija je vnovič dobila posojilo in Banka za mednarodna izplačila je podaljšala kredite Jugoslaviji, Madjarski in Avstriji. Skoraj ne najdeš lista v Ženevi, v Parizu ali Londonu, ki ne bi poudarjal, da je gospodarska obnovitev nemogoča, ako velike države, t j. Francija in Anglija ne pomagajo na nog« veem majhnim državam. Tudi to so znamenja, da je zavesi mednarodne gospodarske solidarnosti že globoko pognala korenine. Med vodilnimi državniki obstoji trdna volja, da rešijo svet iz gospodarske krize. Prav v Lozani se je pokazalo, da ta trdna volja lahko obrodi tudi uspehe. Pesimizem nikakor ni na mestu. Interesi Jugoslavije so bili v Lozani in so še danes v dobrih rokah, čeprav niso mogle male države iz-pregovoriti odločujoče besede. Naše interese je branila in jih brani še danes demokratična Francija, kateri pač že zaradi njenega večnega nasprotnika. zaradi Italije, ne more biti vseeno, kaj bo iz nas. Ali bo smrt Bate imela dosledice ? Praga. 13. jul. AA. Pogreb pokojnega Tomaža Bafe bo jutri v četrtek. Kakor se je moglo pričakovati, ni oslala smrt velikega industrijea brez nekaterih trenutnih posledic ta gospodarsko življenje češkoslovaške. Pri lej priliki nekateri te posledice vzporejajo s posledicami. ki jih je povzročila smrt Kreugerja na vedskem. Naglaša se, da »e v takih slučajih pokažejo slabe strani takih superkapitalističnih podjetij, ki osredotočujejo v eni roki celo panogo gospodarskega udejslvovanja države. Na praški boni jc zaradi smrti Tomaža Bate prišlo do padca mnogih papirjev. Toda reči je treba, da je primera s Kreugerjem dopustna samo do neke meje in le glede najbolj neposrednih in trenutnih reperkusij. V vsem drugem se smrt Tomaža Bafe s stališča gospodarskih posledic v mnogem razlikuje od okoliščin smrti Ivana Kreugerja. Predvsem je treba naglasiti veliko razliko pri primerjanju s Kreugerjem v tem, da so Bafove tovarne v finačnem pogledu popolnoma samožive, to je, da same sebe finansirajo, da niso odvisne od nobene domače ali tuje velbanke in da nimajo kakršnihkoli večjih obvez. Že 'amo to je jamstvo za to, da ni pričakovali nikakiM dolgotrajnih posledic Bafove smrti za češkoslovaški denarni trg. Znani gospodarstvenik Klimeckv piše v »Narodnih listih* o gospodar-kih posledicah Bafeve smrti in prihaja do sklepa, da je strokovna uprava tovarn v tehničnem pogledu v veščih rokah, da pa bo seveda to veliko podjetje občutilo smrt človeka atko nenavadnih trgovskih sposobnosti in širokih konceptov, kakršni je bil pokojni Tomaž Bafa. Vznemirjene predsednika UdržJci Praga, 13. jul. tg. Ministrski predsednik Udi žal je bil radi smrtne nesreče Bate zelo vznemirjen in je takoj sam z letalom odietel v Zlin. 0 razburjenju Udržala in njegovem nenadnem poletu v Zlin so se širile najrazličnejše govorice. Pravi vzrok pa je ta, da je bil sin min. predsednika, ki z mnogimi drugimi sinovi uglednih družin služijo pri Bati kot volonterji, določen za to,-da spremlja Bato na poletu v Švico, kar ie oče vedel. K sre- Bruselj, 18. jul. Zahteva rudarjev v premogovnih revirjih Liege, Charlesroi in Mons po reviziji tarif je dala povod komunistom, da so skušali zanetiti revolucijo in se polastiti oblasti. Poizkus, ki je bil skrbno pripravljen, se je ponesrečil deloma zaradi energičnega posega oblasti, deloma zaradi odpora socialistov, proti katerim je srd komunistov v prvi vrati naperjen. Položaj v rudarskih revirjih, kjer vlada splošna stavka, je sicer še vedno resen, vendar pa ni dvoma, da je komunistični pur zadušen. Množica izžvižgala voditelja socialistov Vanderveldeja Socialisti poklieali zandarmerijo proti komunističnim delavcem Najhujši izgredi so bili v Charlesroiu, kjer je množica rudarjev in brezposelnih delavcev. pred katerimi so korakale ionske i velikimi rdečimi tastavami, opetovano naskakovala socialistični delavski dom, v katerem so bili shrani voditelji socialističnih strokovnih organizacij t ministrom VanderTeldejem na čelu. Mnoftifa 2000 ljudi je vzklikala proti socialistom, slasti pa je sramotila Vanderveldeja, Ljudje so začeli metati v poslopje kamenje in se zagnali proti vratom in oknom, da vdrejo v poslopje. Nastopil je komunistični govornik, ki je strastno napadal voditelja socialistov kot izdajalca delavstva in pomagača kapitalistične buržuazije. Socialisti so bili med tem telefonirali po orožnike, ki so prišli na konjih in mnoiieo naskočili. Naskok je bil tako vehemen-ten in je bilo veliko ljudi ubitih in ranjenih. O številu, ki mora biti precej veliko, oblast molči, glede stvari same pa trdi, da so bili orožniki prisiljeni streljati z automitraljezami, ko jih je množica atakirala; vendar so orožniki streljali v zrak. Množice se je polastila strahovita panika in je pri tem bilo pohojenih več žena in otrok. Res je, da so ženske, katerim je uspelo zagnati se v organe javne varnosti, le-te strahovito razpraakale po obrazih. Č« bi orožnistvo ne bilo nastopilo, bi bila množica Vanderveldeja gotovo raztrgala na kose. Množica se je torej v divjem begu razpršila na vse strani. Potem pa se j© pokazal na balkonu Vandervelde, katerega so pa ljudje, ki so se zopet zbrali, sprejeli z žvižganjem, vpitjem in sra-motenjem. Končno mu je vendarle uspelo govoriti. Dejal je, da je s polnim srcem na snrani stavkajočih in da je strokovna zveza sama sklenila generalni štrajk rudarjev. Vendar pa poživlja charle-roiski proletarijat, da naj 6e mirno razide, da ne daje povoda krvavim represalijam od strani policije, ki je instrument buržuazije. Ljudje so mu seveda ogorčeno odgovarjali, češ da je pozabil, kako je komaj eno uro prej sam pozval »buržtij-sko< orožnistvo oziroma policijo ter vojaštvo, da delavsko množico s silo reziene ... Pač je bil dobro pripravljen V ponedeljek je bilo razpoloženje v Belgiji zelo pesimistično, zlasti v Bruslju so se ljudje bali. da ne bi komunisti naskočili javna poslopja in začeli pleniti, kakor se je to zgodilo v Charlesroiu, kjer so se brezposelneži vrgli na trgovine. Pokret je bil plačan iz ruske, nemške in francoske komunistične centrale. Vrh tega je prišlo v Belgijo veliko število francoskih in holandskih komunističnih agitatorjev, ki »o množico poživljali k prf»-letarski revoluciji. Razširjenih je bilo tudi na milijone letakov, ki pozivajo k revoluciji vojaštva. Generalni tajnik belgijske komunistične strank« je sam izjavil: »Hočemo razširiti generalno stavko po vsej Belgiji, da bi se ustavili parniki in d« bi se ustavil ves promet sploh. Hočemo se polastiti oblasti in ustanoviti lastno vlado, nakar bom« po 10 dneh sklicali kongres sovjetov.« Akti uničevanja so se res začeli. Tako so na progi Bruselj—Pariz zasačili stavkajoče, ko so hoteli odviti tračnice. Po deželi Rudarski štrajk traja dalje in so se mu sem« tertja pridružile, tudi nekatere druge panoge delavstva. Po vseh krajih nastopajo komunisti pod vodstvom žensk, nosečih rdeče zastave, obenem pa so socialisti organizirali svojo tak« zvaao rdečo gardo, ki povsod prihaja r konflikt g komnnisti. Težave nastajajo z aprovizacijo, ker so mnogi trgovci iz strahu zaprli svoje trgovine. V industrijskih krajih je koncentrirano vse orožništvo in vse vojaške čete, vojaški aeroplani pa letajo po zraku in so s poveljstvom v zvezi po markonogramih Kavalerija straži posebno električne centrale. Med komunisti in socialistifno rdečo gardo je prišlo v Gentu do krvavega konflikta in je veliko komn-nistov bilo od svojih »ocalističnih tovarišev ranjenih. Potrirjevalna akcija Na čelo pomirjevalne akcije so se postavili predvsem poslanci liberalne in katoliške stranke. Katoliški poslanec Poullet je v zbornici predlagal dnevni red. ki obžaluje in obsoja nasilne akte, katerih ni kriv delavski razred, opominja vlado, naj pri upostavljenju reda postopa zelo previdno in zahteva, da se konflikt reši v smislu socialne pravičnosti. Na iniciativo ministra za soc. politiko se bodo jutri zbrali zastopniki rudarskega delavstva in delodajalcev, ki bodo diskutirali o zahtevah rudarjev: da se ukine davek na kruli, da se mezde stabilizirajo, da se stabilizira brezposelna podpora. da se delo pravično razdeli med vse delavce in da se uvede 40 urni tednik. Položaj se je zopet poslabšal Bruselj. 13. julija, tg. Stavka v Belgiji se sir in je sedaj v revirjih Lirgoa in Seraingn splošna. Pa tudi r pristanišču v Anversi se čuti nemir. N« meji med provincama Hcnnegau in zapadna Flan-drija je bilo proglašeno obsedno stanje. V poslan ski zbornici so rčerftj socialni izjavilL da so odločeni voditi stavko dalje do zmagovitega konca. Razor ozitv ena konferenca se bo odgodila brez rezultata Ženeva, 13. julija, tg. Zdi se, da se bo ženevska razoroiitvena konferenca po 5 mesečnem delu kon-i čala z velikim neuspehom, tako da bo sprejeta samo že sama na sebi le malo pozitivna zaključna resolucija, iz katere so se na željo številnih delegacij odstranili bistveni deli ali pa nadomestili z raznimi vprašanji, tako da bo resolucija ostala popolnoma brezbarvna. Najslabše je z zahtevo, da se odstranijo bombna letala, ker kljub Hooverjevi zahtevi celo ameriška delegacija sama zahteva za Ameriko 200 težkih bombnih letal, razen tega pa tudi Anglija, Francija itd. Dr. Beneš si kol poročevalec prizadeva, da t reši resolucijo, kolikor le mogoče. Na eni strani si prizadeva, da bi se končna resolucija po željah oboroževalne industrije sestavila tako, da bi v njej ne bilo nobenih sklepov več o razoroževanju. Na drugi strani pa je blok osmih srednjih in malih držav: Holandske, Belgije, Danske, švedske, Norveške, Češkoslovaške, Italije in Švice predložil dr. Benešu nov načrt resolucije, v katerem se zahteva: 1. da se prepovedo vsa bombna letala in vsa vojaška letala na suhem z več kot 1600 kg in vojaška vodna letala z več kot 2000 kg prazne teže, 2. da se odpravijo vsi tanki, najmanj pa vsi lanki nad gotovo težo ter da se odpravi težko topništvo nad 155 mm kalibra, 3. da se prepove vse kemično in bakteriološko vojskovanje, 4. da se ustanovi pri Zvezi narodov stalen organ za razorožitev, 5. da se na novo uredi vsa privatna trgovina z orožjem in municijo, pa tudi privatna in državna oboroževalna industrija. Drugo zasedanje razorozit-vene konference bi se imelo načelno sklicati sredi novembra, pa sj bo najbrže radi svetovne gospodarske konference .odgodilo. či pa Udržalov sin ni imel t redu svojih potnih listov in je moral zato ostati doma. Ko.se je LIdržal vrnil v Prago, je izjavil, da smatra Batovo podjetje za popolnoma zagotovljeno v finančnem in organizacijskem pogledu. Delo se v tovarnah ni prekinilo. * Vodstvo Batovih tovarn, katerih tehnični del prevzame brat Jan Bata z direktorjem C.ipero, inozemski in trgovsko-politični del pa bivši poslanik na Dunaju Vaverka, naglaša, da tragična smrt Bate ne pomeni za podjetja nič več, kakor če bi bil šef na dopustu, ker je Že sam uvedel v tovarni kolektivno vodstvo, tako da tovarne niso odvisne od njegove osebe. Zagrebška vremenska napoved. Precej oblačno, spremenljivo, toplo, stalno. Dunaj«k« vremenska napoved: Lepo vreme bo vedno bolj ogroženo po nastopu hladnejših vetrov. Odlikovanja Belgrad, 13. jul. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog min. za trgovino in industr. so odlikovani: z redom jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Ludvik B6hm, ravnatelj drž. trg. akademije v p. v Ljubljani, in Jožef Reisner, ravnatelj drž. srednje lelin. šole v Ljubljani; z redom jugoslov. krone 4. stopnje Mihael Presl, šol. nadzornik oddelka za -trgovino, obrt in industr. pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani; z redom sv. Savp 4. stopnje Egidij Čeh, strok, učitelj na drž. dvorazredni trg. šoli v Ljubljani, Josip Bernol, slrbk. učitelj na drž, dvorazr. trg. šoli v Ljubljani. Erna Arko, strok, učiteljica na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani, Ana šmid, strok, učiteljica na drž. sred. tehniški šoli v Ljubljani, vsi v pokoju; z redom sv. Save 5. stopnje Maks Kovač, strok, učitelj na drž. trg. akademiji v Mariboru, in Ignac Uršič, strok, učitelj na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani, oba v pokoju. Kai se godi v Bolgariji? Politično prijateljstvo z Romunijo Debata o lozanshi konferenci Sofija, 10. julija. Novi romunski poslanik za zbližanje Bolgarije in Koinunije, V Romuniji so opaža že tlel j časa gibanje za -.bliž.. J jo i Bolgarijo ter se je \ to svrho ustanovilo posebno društvo. Romunski intelektualci so prišli v Sofijo, Bolgari pa so vrnili poset v Bukarešti!. Sedaj so vprašali romunski cerkveni krogi, iko M mogli obiskati romunski duhovniki Bolgarijo in topiti v stik s svojimi sobrati tam. Dobili so zadovoljiv odgovor in tako je pričakovati, da se bodo kmalu vršila posvetovanj« romunskih in bolgarskih cerkvenih dostojanstvenikov v Sofiji. "Da s? tudi oficielno naglasi zbližanje obeh podonavskih držav, je novi romunski poslanik v Sofiji Vasil Stoica, izročiv»i akreditivna pisma, v govoru na kralja Borisa poudarjal iskrena in bratska Fuvslva. ki jih go.il romunski 'kralj za bolgarski dvor. Tisočletne zveze obeh narodov naj Fradici nalno prijateljstvo še bolj poglobijo, kar naj bo naloga laujih pokolenj v obeh dr/.avah, in naj omogočijo iskreno sodelovanje obeh držav. V tem smislu je romunski poslanik apeliral na kralja za njegovo pomor in sodelovanje. V tukajinih političnih krogih se smatra go-Sajne oeremonialne govore ob takih prilikah presegajoč pojav. škandal s fondom ^Carice Ivane«. Ob času kral.;cvske svatbe je bil ustanovljen fond -Carice Ivane . ki se potem imenoval -Bolgarska zemlja Za ta fond, ki je dosegel vsoto okoli 1 milijonov levov, so morali plačevali tudi jradniki nekaj odstotkov, ki so so jim odtegnili od plač. Kakor se je izvedelo, je fond skoro v celoti izginil ter vodi policijsko ravnateljstvo preiskavo, da ugotovi, po čegavi krivdi se je fond »spravil. Pasivna bolgarska bilanca. Bolgarski časopisi zelo radi objavljajo statistiko o nazadovanju izvoza Jugoslavije, kakor sploh vse pojave, ki so v škodo jugoslovanske države. Pred nami je sedaj trgovska bilanca Bolgarije za prvih O mesecev lega leta,.ki pokazuje neugodni položaj bolgarske trgovine. V letu 1031 je za dobo London, 13, jul. ž. V debat) o lozanski pogodbi je .imel besedo Lloyd. Cieorge, ki je govoril o splošni gospodarski krizi, katera ogroža moderno civilizacijo. Zaradi te velike nevurnosti vlada ni odgovorila niti ni izpolnila vseh dolžnosti v Lozani. Za v.postavitev mednarodne trgovine; so bili ustanovljeni v Londonu in Ženevi" številni odbori, ki so vsi sporazumni s Jeni, da napravijo, ko- pnega polletja presegala vrednost izvoza vrednost j rake . za odstranitev zaprek in carinskih .'mej,'Na uvoza za 688,400.000 levov, lelos pa izkazuje trgovska bilanca deficit okoli 150,500.000 levov. Vzrok leži v glavnem v 'nazadovanju izvoza tobaka lil v padcu cene tega pridelka. _______ Da si država opomore, skuša vlada najti tržišča za svoj tobak še v drugih državah ter se pogaja sedaj s Francijo in Poljsko v tem smislu kakor tudi za uvedbo ktiringa, ki naj omogoči zamenjavo blaga. Največji odjemalec — Nemčija — kupuje letos velike količine manj vrednega blaga za proizvodnjo cfenenili cigar in cigaret. Pretep pred kraljevim dvorom. i>. I. m. je bili napovedan shod zemljedelcev v Sofiji. Že nekaj časa vlada v sofijski zemljedelski stranki razkol fer zlasti niso zadovoljni z delovanjem podžupana Novoseljskega. Obe struji sta se srečali pred mestno kazino, razvil se je pretep, v katerem so pokali samokresi, se svetili noži in delovale palice ter- pendreki. Boj je trajal okoli četrt ure navzlic temu, da je lakoj nastopila policija. šele močna ojačenja straže in policijska konjenica so zamogla napraviti red; Sam podžupan je ranil enega voditeljev svojih protivnikov z nožem, kai je dalo povod za bitko. Končni izid: nekaj težko in ve?, lahko ranjenih. Pač znamenje vročine, ki razgreje še bolj razvnele duhovo in pa nove politične morale v Evropi. Protjvniki narodnega bloka pa kujejo kapital iz takega medsebojnega obračunavanja. mesto, tega je vlada uvedla nove zaščitne carine. Finančni minister je očital Lloydu Georgeu, da si popolnoma- napačno tolmači lozanski. sporazum, od katerega je odvisno blagostanje milijonov ljudi. Tekom seje je izjavil zunanji minister sir John Simon, da je Mac' Donald prosil vlado,1 da objavi lozanski gentlemenski arangemenl. Nemška delegacija je izjavila, da bo pri nadaljnjih pogajanjih vpoštevala stališče ostalih držav. S tem je Jasno rečeno, da je za hrbtom Nemčije brez vednosti državnega kanclerja von Papena bilo nekaj ukre-njeno. Simon se je dotaknil tudi angleškega raz-orožitvenega predlogu, ki ga pa ni treba smatrati kot prolipredlog Hoover jevega' načrta, cposlavno iz razloga, ker je angleška vojska že sedaj sla-bejša, kakor to predvideva Hooverjev načrt. Kadi tega se omejuje Anglija samo še na razorožitev na kopnem. Znižanje ladijske tonaže pa po angleškem predlogu vodi do pravega vftičeVanja in do prave razorožitve. Popoln sporazum med Francijo in Anglijo London, 13. juliju tg. Ditnušnja zadnja seja poslanske zbornici' pred velikimi počitnicami je prinesla veliko' senzacijo. Zunanji minister Vir John. Simon je pojasnil poslanski zbornici .podrobnosti o dogovorih med Anglijo in Francijo, ki niso v neposredni zvezi v lozuiisko pogodbo, tpusebno pa ne s fintinčiiimi problemi. Anglija ' ili Francija sta .sklenili sledeči dogovor: 1. Oba naroda nameravata v duhu Zveze narodov popolnoma odkrito povedati svoje mnenje o vscHi vprašanjih, ki so slične narave in so se pojavV.i med lozanskimi pogajanji. >. Vladi numeravuf-i obe skupaj in skupno z drugimi delegacijami sodelovati, da se doseže rešitev razorožitvenegu vprašanja. 3. Obe vladi hočeta skupaj iu skupno z drugimi intereSlranimi vladami pripraviti bodoči svetovni gospodarski konferenci praktično pot. 4. Med tekočimi poganji, ki naj pozneje dovedejo do sklenitve nove trgovinske pogodbe, se hočeta obe vladi izogniti vsemu, kar bi bilo na poti medsebojnim interesom. Sir John Simon je pristavil, da je imel že danes priliko, stopiti v zvezo z diploniatieninti zastopniki Nemčijo, Italije in Belgije ter du jih je povabil k sodelovanju v smislu gornjih točk. Izročil jim je obenem ludi besedilo. Romunija pred volitvami Teror z revolverji — Vajda Vojvod ostane — Neugoden finančni pojožaj Bukarešt. 13. julija, tg. Prihodnjo nedeljo bodo po vsej državi nove volitve v poslansko zbornico, leden pozneje pa bodo volitve v senat. Volivne priprave s(( povsod v polnem teku. Rafunu sc z gotovo zmago narodne zaranistlčne stranke, ki bo Mtaln dalje na oblasti. Ministrski predsednik Vajda Vojvod bo najbrž po volitvah demisioniral, pa ga bo kralj takoj zopet pooblastil za sestavo novega kabineta. Naloga njegove vlade bo, da vzdrži do jeseni državne finance v redu in da posebno zago-ovi plače drž. uradnikov in pokojnine. V jeseni pa bo, kakor upajo, prišla pomor Zveze narodov. Zastopnik inozemskih upnikov Auboin je kot linam ni svetovalec romunske narodno banke podal pismo linnnčnemu ministru in guvernerju na- rodne banke, v katerem kritiiira rame odredbe vlade in tudi zahteva točno plačilo inozemskih obveznosti. obenem pa predlaga nove davke. To pismo ie napravilo v vladnih krogih zelo mučen vtis in listi posebno naglašajo. da jc zvišanje davkov ali uvedba novih davkov nemogoča. Bukarešt. 13. julija, ž. Snoči je neznani storilec streljal na avtomobil, v katerem se je vozil kandidat agrarne lige iz Temešvara. V avtomobilu so bile ranjene štiri osebe. Dalje poročajo, da je neznani jločinee streljal tudi na kandidata liberalne poljedelsko stranke Mironesca v Gradišču. Mironesrli je bil na mestu mrtev. Po vesteh iz Rarlata je bil i dvema streloma ubit ludi liberalni i olivni agitator Cnrlan. Naša šola 1 it ctf ni kongres poštarjev Stari odbor je moral zapustiti dvorano Belgrad* t", juliju 1. Kongres poštarjev, ki ji' bil včeraj radi pioliirrnega razpoloženju delegatom od policijskega zastopnika prekinjen, ... je nadaljeval danes. Ase je pričakovalo, da !Ul hladni veter, ki je tako blagodejno pihljal po od violine razbeljenih ulicuh, ohladil vročekrvno borbenost zastopnikov enrgu na jbolj sim-patičnih stiinu v državi. toda nade so bile brezuspešne. kajti v ihui se danes ni polegel in sc je drugi or prisilimo, se bo nekoliko razvilo in okrepilo, bo mislilo na to. Saj danes nimajo starši prav za prav nobenega pristoj nega mesta, kamor bi sc v zadregi in .potrebi mogli obrniti, /a svet. Ni važno le to, kiini bos spravil sina ali hčer z tS ali P) leti; se skoraj večje važnosti je. da poiščeš, otrokovi izobrazlv primerno šolo. Zato bo tako posredovanje gotovo v mnogih primerili naravnalo šolanje Otroku v pravo smer brez žalostnih in dragih poskusov in brez zapravljanju 'časa od | ene šole do druge. Taka posvetovalnica bi bila že davno koristna, ali gotovo je društvo išola in dom najbolj poklicano, dn jo uresniči. Društvo bo po možnosti organiziralo na vseli srednjih šolali roditeljske sosvete, ki bi Ivorili prvi korak na pravo široko šolsko avtonomijo; tu bi prihajali do svoje naravne pravice vsi trije činitelji: shlrši. učitelji in učenci. Tisto staro načelo šolske absolutnosti, po kateri naj bi starši ne imeli nobene pravice poseganja v šolo, mora pasti. Gotovo je, da sc mola vse vršiti urejeno in da lic morejo starši posegati v obstoječi šolski red kar svojevoljno, ali po drugi strani je vezana tudi šola. da vpoštCva želje staršev in njih morebitne pritožbe. Nikoder ni rečeno, da jc vse prav. kar se godi v šoli. dii se ne du izboljšati. Zato bi roditeljski sosveti utegnili nivo naših šol še izdatno dvigniti. dajati novih pobud in podpirati šolo v njenih stremljenjih po izpopolnitvi. Tako bi šola dobivala oporo hkrati z nekako ^losvetovalno kontrolo. En in drugo je zanjo važno "in koristno. Iz takih roditeljskih sosvetov bi dobivali vedno dovolj iniciative za sestanke, za splošjio vzgojna razmišljanja in predavanja, ki naj bi jih prirejali. Gotovo je dalje, da morajo biti starši obveščeni o vseli posebnostih in novostih, ki zadevajo posamezne šole. šole pač obveščajo starše o napredku iu vedenju otroku, a ue obveščajo jih o splošno važnih odlokih in odredbah ter iz.premenibnh, ki zadevajo: šolo in s tem njih otroke. O vsem tem zavčjUii starši morajo biti obveščeni, morajo opredeliti svoje mnenje, kako-bo društvo to stvar vršilo, še ni povsem jasno; odločeval bo razmah društva samega. Zaenkrat bo vršil to obveščanji: po dnevnem časopis ju. Izdajal bo po možnosti ' neka j-krai nn leto za svoje člane kratka obvestila: če ]>i bilo mogoče, pa bi seveda''rad ustvaril posebno glasilo, ki naj bi počasi ustvarilo čisto svojevrstno vzgojno glasilo, ki liaj J>i, vzgajulo članstvo in c()|0 v |t,|)(> orgauično enoto. -Titko bi starši dobili natančni .pregled našega šoj.S t Vil, dobili obvestila o najnovejših ukrepih in šolsko upravnih, zadev ali, da bi luliko-imlivnčno slodili šolanju siitu ali-hčere. • Žc-iz Icli nekaterih nalog-in uafVlov more. v salvdp videli, kako obširno jc (hmIi-očjc novega društva, kako pomembne in velike .so. njc,go,vc naloge. Razvoj organizac ije bo gotovo, pokazal se limrsikuko novo smer. kije danes še.ne vidi. I r v a m najvažnejša [lotreba društv^-pji jo,-dn .noberc. čim več članov, da■ 4>o zanimanje ■ za (IniMvo splošno, in veliko, zakaj saulO' v tom sluciiju sinemo irpnti rtu' vpoštevn n Je 'in uspeli pri s voj oni de Iu. Zato vabFnio vse. ki spožna.vajo važnost takega društvu, zlasti pu Vse starše, naj -C črni prej v pišejo.' zakaj čakajo nas ž<; t^žko ' nalu-gc. ki jim Iromo kos .,«„„, ob-podpori • v sc javnosti! 'I ako bns.la šola in dom,, vzgoja in izobrazila, slarši, učitelj in učence postali ena velika di užiiiii, v kateri bomo vsi stremeli samo j za enim nanicno.ni: du ustvarjamo nov in'močil H in izobražen rodi fr. O. • Osebne vesti Belgrad, 13. jul. I. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu je postavljen v 4. položaju i •skupini 11. stopnje za svetnika gradbenega odseka Pavle Zornik, dozdaj svetnik isle skupine in šef 11. sekcije za vzdrževanje proge Parnčin v istem ravnateljstvu. Vpokojeni so pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu: Frauio Dovgan, višji kontrolor 0. skupine, Miroslav Fribovec, višji kontrolor 0. skupino. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani; dr. Josip Tičar, vi?ji svetnik 4. skupine I. stopnje, Janez Zoreč, višji -iontrolor O. skupine. Josip Veljak, vjšii kontrolor skupine in Venceslav Černigoj, svetnik 5, s lil',') i ne. ■Ji j.'' .1 v . «» V« 1 -■' 't ' > \ ~ ' .« . t ' ", ' I ——— j%i«rf ,-at -jit r; >" \j t >- ^ ^ »GST*^«:« « l.J-^i-;. Ul, VfeT^-ft i' t tii^liH w s ibaru. .u. ' I. i t ov, i oate'_. i „fj.!r. ; . ': 1..', '.Vi.Iv jr 1?. * h j^c Hv'- ur**«- v i.i, iin.tea moliva <•..('?. ['cv*.r?ai» w» > jp-igaef ■ * "■z 'm M|o i-oildaruo poravnati stroške kazenskega sodnega postopka, ki pa so razen pri Andriisu Vlajtaim neiztirljivi. Andrasii Majlunu sc priznajo -ilaj-šiive |ii-i kazni, drugimi obtožencem pa ue. Kot liedolžmi se opl'oste Albert Sf»vr/, I vun 'KtMnen in Antfi Horvat. Separatistična revolucija v Braziliji New Vprk, 13, julija, tg. Brazilska vstaja se je iz Sao Patila razširila na južne države Ifjo Grunde, Minacs Oeraos, Paranna, Matto Grosso in Santa Caterina, kjer so se Uštanovili narodni mitični oddelki, kateri se sedaj pomikajo proti Rio de .Taueii-o. Do sedaj jc pokret potekel nekrvavo, ker mu tudi niso guvernerji stavili na pot nobenega odpora. Centralna vlada sc boji, da ne bi južne države zasledovale separatističnih ciljev, ter je uvedla pogajanja z voditelji vstašev, kateri zahtevajo, da predsednik general Varga odstopi, in se obnovi ustava. . . '. . Sleparski aristokrati pred sodiščem Dunaj, 13. jul. AA. Včeraj se je pred dunajsko poroto začela razprava proli baronu Monassiju, baronu Dutlmannu in dvema slugama kluba, v katerem sla omenjena barona dve leti sleparila z igralnim kartami, in tako oškodovala svoje tovariše za 350.000 šilingov. Pri dopoldanski razpravi je baron Gutlmuun izjavil, da živi od dohodkov 20.000 šilingov, ki jih dobi na leto kot član upravnega odbora -Lesne lu-dusUije (.luttmann d,, d.... Grof Bers.&vici, ki je bi1 kolovodja te sleparsko družbe, se 5e zmerom nahaja v tako imenovanem'ekstradicijskem zaporu rta Reki. Pričiikovati je, da ga bodo čez nekaj dni 'Izročili'dunajskemu sodišču, ki bo o njem posebe' razpravljalo. Nezgoda poštnega letala Dunaj, 13. julija. AA. Listi poročajo iz Gradca, dii se je moralo "fetalo, ki vrši promet med Duna Km jn Bolgraduni fn ki pripada avstrijski letu Ink i l)rom. dnižljl' zaradi nevible spustiti pri Schuarz bergu .ua tla .V letalu .sta bila. dva potnika, ki sU pr«f tako kakor pilot ostala nepoškodovana. Rim, 13. jul. A A. ' Lavoro Fascista« potrjuje, da so odkrili v dolini reke Aosta ležišče črnega premoga, v katerem 'je baje okoli 100 milijonov I011 antracita, ki bi' zadoščal zu .okoli 150 let.