Not Dead Enough I Vestem avtorska predstava
4 13
Avtorji besedila so
ustvarjalke in ustvarjalci predstave.
Borut Bučinel - Sokol Ivan Ouič - Sokol Blaž Dolenc • Kača Adriana Furlan - Žolna
Ustvarjalke In ustvarjalci:
38 67
Luka Ipavec - Žolna
Nina Ivanišin - Kača
Kiemen Janežič - Medved
Vid Klemene - Vidra
Luka Marčen - Volk
Nastja Miheljak - Sova
Joseph Nzobandora •Jose - Kača
Maša Pelko • Srna
Anja Pirnat - Vidra
Maja Sever - Srna
Sara Smrajc Žnidarčič - Kača
Mateja Starič - Volkulja
Tina Vrbnjak - Losos
Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinovič, Peter Giodani in Borut Bučinel U red ni kovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinovič I Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber
Produkcija: Gledališče Glej
Zahvala: Aljaž Jovanovič, Laren Polič Zdravič, Janez Škof, Martin Lovšin / woodmood.si, SNG Drama Ljubljana, Športno društvo Tabor
9 771855 624000 ISSN 1855-6248
9771855624000
UVODNIK, Tery Žeželj PROSTRANE PUŠČAVE IN IGRE MOČI: VESTERN, Jasmina Šepetavc INTERVJU Z USTVARJALNO EKIPO NOT DEAD ENOUGH, ustvarjalke in ustvarjalci predstave
MRTVO, A NE DOVOLJ, DA NE BI OŽIVELO, Jaka Smerkolj Simoneti
1
UVODNIK TERY
2
S pisanjem uvodnika začenjam v zelo specifičnem času. Nastaja dva tedna po razglasitvi konca epidemije v Sloveniji in v času, ko se javno/družbeno življenje vrača v tolikokrat slišani nazaj, A tega nazajtli Spremembe, ki so se dogajale zaradi (ali pod pretvezo) karantene in pandemije, so družbeno realnost vseeno zasukale in ta nazaj ki je še v času karantene ponujal občutke, da so spremembe možne, in upanja, da se bodo sistemske spremembe zgodile, je vedno bolj le nazajt prihodnost, ki se bo trudila biti čim bolj podobna preteklosti in bo čim uspešneje skrbela za trg in potrošništvo. To je torej čas, ko se spet začenjajo dogodki na odprtem, ko kulturno umetniške inštitucije, torej zavodi in društva ponovno odpirajo vrata za omejeno število publike, ko se ustvarjalci spet v živo srečujejo na vajah, in čas, ko smo vsi skupaj kar naenkrat padli nazajv hiperprodukcijo in ustvarjanje, produciranje, sestankovanje, pisanje, branje, gledanje idr. Je čas, v katerem se zdi, da se pravzaprav vsi skupaj zares želimo vrniti nazaj upravičiti svoj obstoj,
pokazati, daje kultura ključni aspekt družbenega in družabnega. A zakaj? Zakaj še naprej ustvarjamo in produciramo kot, da se ni nič zgodilo? Zakaj se vračamo k hiperprodukciji, k normalnosti, ki seje že prej za mnoge kazala kot nevzdržna? Kaj vračamo?
Vračamo tukaj uporabljam kot glagol k temu tolikokrat napisanemu nazajin ne trdim, da se je v času pandemije kar koli zares ustavilo Je pa na začetku ustavitev mnogih produkcijskih obratov in delov trga spodbudila verjetje, da bi bilo mogoče zarezati v kapitalistični sistem, kije vzrok neenakosti, sistemskih nasilij, okoljske krize in izkoriščevalskih odnosov, in vsaj delno zamajati avtoritarnost kapitala. A hipni preklic je, kot se zaenkrat zdi, vse samo še bolj spodbudil in intenziviral in hiperprodukcija je spet oz. še vedno uvedena kot nujna realnost/normalnost. Kako pa je zaustavitev javnega življenja zarezala v razumevanje drugega, njegovega telesa in posledično s tem tudi v najbolj živ medij gledališča, v gledališče kot družbeni
prostor? Kakšne posledice bo pustila? Kakšno vlogo je imel gledališki medij v času karantene? Seje spremenil odnos občinstva do gledališča, prostora skupnosti, kjer se drenjajo ramena neznancev na nagužvanih neudobnih stolih in kjer se pljuva po odru, Švica po deskah in dotika s publiko? Kakšne programe bo gledališče izumilo na podlagi izkušnje in kako se bo na novo definiralo? Upajmo, da ne s programi za razvedrilo.
V času, ko se lokalnim šerifom biznis izboljšuje in zakoni pred njimi bežijo, nastaja projekt, ki iz zelo oddaljenih svetov prinaša gledališki vestem, kjer so prav lokalni šerifi, neenakosti, rasizem, šovinizem, prilaščanje in izkoriščanje narave, privatizacije okolja in spopadi za ohranjanje časti ključne teme in motivi. Žanr, ki temelji na trkih in nasprotjih med zastarelim in modernim, med staroselci in belimi ameriškimi kavboji, med z zakoni urejenim vzhodom in divjim zahodom, med dobrim in zlim, skratka črno-bela slika črno-belih nasprotij, ki konstruirajo
preprosto moralno zgodbo, ki se razpleta od mesta do mesta z boji proti nasprotnikom na spektakularnem ameriškem zahodu. Za prehod v zelo zaznamovan in specifičen svet, le-tega uvajam preko stereotipne podobe, ki verjetno marsikomu pride pred oči ob omembi vestema:
Peščena tla. Nad njimi val prahu in nato rdeče-oranžno nebo. Silhueta človeka na konju. Od bliže: Stetson klobuk, pisana ruta okoli vratu, barvna srajca, usnjen brezrokavnik, hlače iz jelenje kože in bogato gravirani in okrašeni kavbojski škornji. Ti kavboja varujejo pred kaktusi in skalami in se s peto zatikajo v streme. Sončni zahod se potopi v divjino ameriškega zahoda in noč prepusti alkoholu, pretepom, kockanju, revolverjem in prostituciji, ki se, skupaj s kavbojem, znajdejo v barih prašnih mest. To je svet, kjer je družba organizirana po kodeksu časti, ne po zakonih, ki bi veljali za vse enako, svet osvajanja divjine in podrejanja narave kot vira za človekovo akumulacijo kapitala, zaplenjanja teritorialnih pravic
lokalnim prebivalcem ... In prav tak svet je izhodišče predstave Not dead eno ugh / Vestem; ki bo prenašala in prevajala filmske podobe na oder in skušala pripeljati samotnega jezdeca i z ekranov prejšnjega stoletja na Glejev oder.
Tokratni gledališki list sestavljajo objava nove uprizoritvene predloge Not dead enough/ Vestem; intervju z ustvarjalno ekipo in dva strokovna članka. Najprej kontekst predstave in projekta razširi čl anek Prostranepušča ve in igre moči: vestem Jasmine Sepetavc, ki se osredotoča predvsem na razumevanje in vloge ženskih likov v svetu divjega zahoda in kavbojske maskulinosti. Preko analize spreminjanja kodov in konvencij žanra v drugi polovici 20. stoletja analizira spreminjanje pozicij, kijih zavzemajo v filmih ženski liki, in spreminjanje idealov moškosti in ženskosti. Sledi razširjeni intervju, kije potekal v zadnjem mesecu epidemije in popisuje zgodovino projekta ter njegovo takratno stanje, kije bilo neizbežno zaznamovano s prepovedjo druženja,
z vajami na računalniških ekranih pri vsakem posamezniku doma ipd. Za tem je objavljena delovna verzija uprizoritvene predloge, ki ji nato sledi še članek, v katerem Jaka Smerkolj Simoneti analizira dramski tekst predvsem skozi prizmo uprizoritvene predloge in potencialov, ki jih odpira. V tekstu ponudi teme in načine branja, ki kljub ogromnim časovnim in prostorskim premikom še vedno odzvanjajo. Gledališkemu listu je priložena še Knjižica moškosti, v katero je ekipa nabrala nabor različnih pregovorov, rekov, "modrosti", ki večinoma utemeljujejo patriarhat in poudarjajo nujno ločevanje med spoli.
Kaj torej pomeni prenos brutalnosti in nepravičnosti ameriškega zahoda ali prenos, kot piše Jasmina Šepetavc, ameriškega filma in mita par exceJJence, v Gledališče Glej in širše v okolje, kjer so se leta nazaj najverjetneje predvsem preigravale otroške igre Indijancev in kavboj cev? Kodeks časti, ki gre onkraj vseh zakonov in krši enakopravnost in pravila »enaka za vse«,
omogoča vzpostavitev šerifov in lokalnih šerifov in zdi se, da oddaljen ameriški zahod s svojimi ne-zakoni ni le zastarel primer iz časov kolonizacije. Žanr, poln kodov in konvencij, namreč lahko na odru z nekaj produktivne distance ponudi in omogoči preigravanje stereotipov in neenakosti ter drugačno perspektivo za osvetljevanje družbenih stereotipov in problemov na globalni ravni. Prenos žanra kolonizacije v čas postkolonialne družbe lahko ponudi zanimive vpoglede v sodobne strukture in strukturne neenakosti. S prenašanjem žanra, ki bazira na etičnih, spolnih in rasnih neenakostih pa se razpirajo vprašanja, kako bodo tovrstne neenakosti obdelane in kakšno mesto bodo dobile na odru. Bo politična korektnost, ki vse tako zelo normalizira, prevladala? Si oder lahko dopušča nekorektnosti, so te celo nujne in produktivne?
Uvodnik zaključujem v času grožnje drugega vala in podtalne panike, ki se spet zažira v družbeno telo. 22 dni »svobodnega« junija torej kaže, da se kljub
vsem prizadevanjem nismo vrnili nazaj, ampak da je na obzorju nova realnost, ki je drugačna in tukaj in zdaj zahteva pozorno analizo in angažma, ki se bo odzival na vedno bolj avtoritarne poteze.
10
PROSTRANE PUŠČAVE IN IGRE MOČI: VESTERN
JASMINA ŠEPETAVC
11
Prizor nam je dobro poznan; panoramski posnetek od ljudi nikoli naseljene prostrane puščave, nad katero se dviga osamela gora, obsijana s pekočim soncem, ki golo pokrajino obarva v opečnato oranžnih tonih, V naslednjem trenutku je na prazni zemlji moč zaznati premikanje figure, kije ob veličastni orkestralni glasbi vstopila v kader in negostoljubno planjavo zbudila iz sna. Kamera nam figuro pokaže od bližje: gre za moškega na konju; s klobukom, bandano, telovnikom in okoli pasu oprtanima revolverjema. Škornji spodbudijo konja v galop proti malemu mestu sredi pustinje ameriškega Zahoda, za katerega lahko stavimo, da ima gostilno z nihajočimi vrati in ulico, ki se bo tekom filma spraznila za ultimativni spopad med junakom in njegovimi nasprotniki.
Podobo z večjimi ali manjšimi variacijami verjetno vsakdo spozna kot del žanrskih konvencij vestema, po Bazinu ameriškega filma (in mita) par excellence. Ta je z zgodbami o ameriškem načinu življenja v zahodnih teritorijih države množično navduševal gledalke ce na velikem platnu
in domačih televizijskih ekranih ter napajal domišljijo več generacij otrok, ki so se igrali kavboje in Indijance - scenarije, v katerih je bila vedno prisotna (čeravno otroško nereflektirana) predpostavka, da so prvi dobri in drugi slabi. V srčiki z rasizmom tlakovane otroške igre zaznamo klasično strukturo vestema, ki temelji, po Jimu Kitsesu in Willu Wrightu, enima od zgodnejših raziskovalcev žanra, na opozicijah, predvsem med divjino in civilizacijo ter dobrim in zlim. Ce razširimo perspektivo, najdemo še vrsto drugih nasprotij, ki napajajo ideologije ameriškega Zahoda: nasprotja med junakom, ki je v družbeni domišljiji skozi čas dobil obraz Johna Way na, Garyja Cooperja, Henryja Fonde in Clinta Eastwooda, ter njegovimi (nebelskimi) antagonisti, vzhodom in zahodom, močjo in šibkostjo, individualizmom in družbo, moškimi in ženskami, svetnicami in prostitutkami, človeškim in živalskim, moralo in zakonom ... Zato seje vestema kmalu (neupravičeno) oprijel sloves, daje vedno predvidljiv, in da s tem, ko vidiš enega,
13
vidiš vse. To pa ne pomeni, daje bil žanr kaj manj priljubljen! A strukture ne gre jemati za negibljivo in enoznačno; četudi v klasičnem vesternu najdemo prozorna nasprotja, ki jih v kodiranju junakov zlahka prepoznamo, se lahko ta hitro prevrnejo na glavo: junaki so moralno ambivalentni, velikokrat delajo v imenu družbe, a se samotarski kavboji hkrati v njej nikoli ne znajdejo dobro; na videz spodobni meščani ali prijatelji so moralno korumpirani itn.
Vzemimo za primer klasiko Stagecoach (1939) Johna Forda, ki je obraz žanra, Johna Wayna, izstrelila med hollywoodske zvezde: med Arizono in Novo Mehiko pelje kočija, na kateri se znajdejo prostitutka Dallas, ki sojo moralistični prebivalci izgnali iz mesta, zdravnik in alkoholik Boone, noseča spodobna meščanka na poti k svojemu možu Lucy, bankir, prodajalec viskija in hazarder. Na poti se jim pridruži pobegli zapornik Ringo Kid, ki ga žene maščevanje proti morilcem svojega očeta in brata. Film pričakovane dihotomije in pričakovanja spretno sprevrača: prostitutka, ki jo je družba izgnala, sočutno pomaga
14
Lucy, ki jo v imenu spodobne družbe na poti ignorira, vedno pijani Boone se izkaže za sposobnega zdravnika, spoštovani bankir za zločinca, zločinec Ringo Kid pa za junaka in kavalirja, ki na koncu proti novemu življenju v Mehiki odjezdi s »slabim« dekletom.
Junaka klasičnih vesternov tako ne gre zlahka zamejiti na očitne dihotomije; najbolj natančno ga opiše pogrebni nagovor junaku v filmu TheBaJJadofCabJeNogue (1969, Sam Peckinpah); »Ni bil dober moški, ni bil slab moški, ampak, bog, bil je moški.«
Moškost = kavboji
Ena od najbolj kultnih podob kavboja začuda ne izhaja iz filma, temveč iz reklamne kampanje za znamko cigaret, ki sije želela pridobiti moške potrošnike. V dvajsetih letih 20. stoletja se je po intervenciji oglaševalskega guruja in Freudovega nečaka Edwarda Bernaysa cigarete vseh vrst namreč začelo prodajati predvsem ženskam, češ da lahko s
kajenjem, ki se za dame takrat bojda ni spodobilo, uporniško in feministično kršijo družbene omejitve, »Bakle svobode«, kot so cigarete simbolično poimenovali v tistem času, pa so poleg feminističnega kmalu dobile tudi prizvok feminilnega, zato se je znamka Marlboro v petdesetih letih odločila, da poskuša cigarete zopet povezati z moškostjo. Za uspeh kampanje so potrebovali podobo, ki bi hipno asociirala na kulturni ideal moškosti, torej na moškega, ki bi si mu drugi želeli biti podobni. Odgovor na zagato tobačne znamke je bil kavboj z belim klobukom in prižgano cigareto, lansiran leta 1954, ko je bil filmski vestem na vrhuncu popularnosti. Do takrat je namreč žanru, kot piše Wright, že uspelo uveljaviti ameriški mit Divjega Zahoda kot »del kulturnega jezika, skozi katerega Amerika razume samo sede«, pomemben del tega mita pa so bile tudi konstrukcije moškosti, ženskosti in odnosov med spoloma, v katere seje oglaševalska kampanja, kije tokrat svobodo ponudila moškim, uspešno vklopila.
16
Ideji kavbojske maskulinosti in svobode pa sta pomembno povezani tudi z nastankom literarnega!anra vestema. Ta je pred svojo filmsko različico cvetel v obliki avanturističnih romanov, ki so se začeli pojavljati predvsem v drugi polovici 19. stoletja in skozi oči svojih junakov opisovali naseljevanje ameriškega Zahoda. Nastanek žanra naj bi bil plod različnih zgodovinskih okoliščin - militarizma špansko-ameriške vojne in spopadov z indijanskimi plemeni, popularnosti diskurzov o »preživetju najmočnejših«, a raziskovalka Jane Tompkins v knjigi West ofEveiything (1993) zapiše, daje bil vzpon žanra predvsem reakcija proti ženski popularni kulturi, kije prevladovala v javnem prostoru Amerike 19. stoletja (pomislimo na sentimentalne in z religijo zaznamovane romane Harriet Beecher Stowe, Marie Cummins in drugih), in vstopu žensk v javno življenje, v katerem so se udejstvovale predvsem kot družbene reformatorke, ki so želele izkoreniniti hazarderstvo, alkoholizem in prostitucijo. Ni naključje, da se vse troje v vesternu
pojavi skorajda po pravilu. Tompkins trdi, da žanr odraža kulturni konflikt, v katerem so si moški 19. stoletja zamislili fiktivno okolje brez žensk, družin, doma, vsakodnevnih obveznosti, družbenih konvencij in religije, na robovih civilizacije, kjer maskulini junaki poustvarjajo rituale fizičnega boja in vzdržljivosti. V srčiki vestema ni spopad med civilizacijo in divjino, temveč »moški strah pred izgubo svoje oblasti in tako tudi svoje identitete, ki jo vestem neutrudno vedno znova izumlja«. Življenje junaka vestema je oluščeno na minimum, ki naj bi razkrival resnico obstoja, ko ga otreseš baročnih (družbenih, emocionalnih in ženskih) okrasov. Junakova izkušnja je visceralna in virilna, kar pa ne pomeni, daje tudi romantična-junak je večino filma asketski popotnik, ki se bori z negostoljubnim okoljem; bližnji posnetki njegovega obraza razkrivajo znoj in od sonca ožgano kožo, veter ga obmetava s peskom ali snegom, skoraj nikoli ga ne vidimo jesti, njegovo razmerje z ženskami je negotovo. Edina gotovost v njegovem življenju^e ta, daje obdan
s smrtjo, ki jo navsezadnje simbolizira neusmiljena puščava, skozi katero junak jezdi proti spopadu. Na Divjem Zahodu bolj kot govorjenje, kije v žanru povezano z ženskami (te junake z besedami osvajajo, rotijo in se pred njimi zlomijo), štejejo dejanja, zaradi katerih junak preživi. Zdi se, kot da je kruta narava Divjega Zahoda naravno izbrala najmočnejše med močnimi, in ti kavboji, piše Tompkins, so v klasičnem vesternu vedno beli moški anglosaksonskega porekla, s čimer žanr »naturalizira določene rasne, spolne in etnične tipe kot heroje. Ni treba reči, da so moški superiorniženskam, Angiosaksonci Mehičanom\ beiimoški črnim; to nam je že po ve da i a se en a.«
Svetnice in prostitutke
Tompkins tako zapiše, daje vestem v svojem zavračanju ženskih vrednot in diskurzov sekularen, materialističen in antifeminističen. Kakšno mesto je potem v žanru, kije postal simbolno povezan z individualizmom, maskulinim nasiljem
19
in kolonializmom, odrejeno ženskam? John Cawelti v študiji žanra The S/x-Gun Myst/que SequeJ pravi, da so ženske v vesternu lahko samo dvoje - spodobne učiteljice ali grešne barske gostiteljice, kar je bila kakopak koda za prostitucijo. Res je, da mnogo vesternov dihotomijo svetnic in »propadlih« zapeljivk, ki se v kulturo in film vrača vedno znova in v različnih preoblekah, ponovi in kompleksno raznolikost ženskosti reducira na dva oprijemljiva klišeja.
Tompkins in Cawelti imata po svoje prav: mnogo klasičnih vesternov je ženske iz svojega sveta odrivalo na obrobja; če so se ženske pojavile, film njihovim življenjem ni namenil veliko časa. A žanr je, paradoksno, ženske tudi rabil: nemalokrat so bile ravno ženske tisto narativno kolesce, kije sprožilo junakovo pot iskanja in nasilnega maščevanja (za posilstvo, ugrabitev ali smrt »njegove« ženske), a njihova perspektiva je skozi velik del filmov popolnoma nepomembna, V Fordovem filmu The Searchers (1956) se ženske pojavijo na začetku in koncu (z izjemo karikature
neke Indijanke): junak, ki ga upodobi Wayne, se vrne na dom svojega brata in njegove družine. Ko Indijanci bratovo družino ubijejo in eno od hčera ugrabijo, se junak odpravi na iskanje izgubljene nečakinje. Čez sedem let jo končno najde, a je ta že postala ena od Indijancev in se noče vrniti domov, kar kavboja, ki jo raje vidi mrtvo kot poročeno s poglavarjem plemena, pripelje do tega, dajo vseeno ugrabi in odpelje domov. Sodobnejši primeri temeljno strukturo ženskih žrtev in herojskih rešiteljev radi ponavljajo: Djanga v filmu Django Unchained (2012, Quentin Tarantino) napaja želja po tem, da bi našel in maščeval svojo ženo, ki je sužnja na plantaži.
A spomnimo, vestem ni tako enostaven, kot bi mu radi pripisali na prvi pogled, tudi ko gre za odnos do žensk. Mark Wildermuth v delu Feminism and the Western in FiJm and Teie vision opozori, da obstaja v žanru feministična tradicija filmov, ki so od samih začetkov vestema prikazovali močne ženske like, neodvisne od kavbojev, ki jih obkrožajo, in odražali
21
vsakokratne spremembe^ v odnosu med spoloma v širši družbi. Žanrsko dihotomijo »dobrih« in »slabih« žensk subvertirá več filmih; v že omenjenem filmu Stagecoach je spolna delavka, ki sojo izgnali iz mesta, veliko bolj zanimiv in samostojen lik kot noseča spodobna žena; Westward the Women (1951, William Wellman) prikazuje skupino raznolikih samskih žensk (tudi spolnih delavk, ki želijo pobegniti stran od starega življenja) na poti v Kalifornijo, kjer se bodo poročile s kavboji, med potjo pa s svojo iznajdljivostjo in pogumom pridobijo spoštovanje svojega mačo vodnika. V filmu NjghNoon (1952, Fred Zinnemann) junaka pred banditom reši njegova religiozna pacifistična žena Amy, potem ko mu ne pomaga nihče od mestnih moških. Ženske pa niti niso zgolj stranski liki. Film iz leta 1954 z neposrečenim naslovnim imenom moškega^ Johnny Guitar (rež. Nicholas Ray), v resnici govori o junakinji Vienni, ki ima na obrobju nekega arizonskega mesta svojo gostilno in casino. Joan Crawford uteleša neizmerno karizmo, podjetnost in samozavest junakinje, ki
22
se mirno in odločno postavlja nasproti someščanom (predvsem rivalki Emmi), ki jo želijo izgnati iz mesta. Njeni zvesti moški uslužbenci jo opisujejo z izjavami tipa; »Nikoli nisem videl ženske, ki bi bila bolj moški. Misli kot moški, obnaša se kot moški in včasih se ob njej počutim, da sam nisem moški /.. J Nikoli si nisem mislil da bom na svoja stara leta delal za žensko in mi bo to všeč«. Viennina moč je v izjavah sicer enačena z moškostjo, kot daje Vienna izjema med šibkejšim spolom, a v filmu presega oba pola spolne dihotomije, spolnih in seksualnih norm časa, niti ni edina ženska, ki to počne -njena antagonistka Emma je prav tako odločna ženska z revolverjem, ki v boj proti svoji sovražnici vplete celo mesto. Podobne vloge kompleksnih žensk, ki ne zapadejo v dihotomijo dobro-slabo, je v žanru vestema ustvarila njegova velika zvezdnica Barbara Stanwyck v filmih Forty Guns (1957, Samuel Fuller), Cattle Queen of Montana (1954, Allan Dwan) in The Furies (1950, Anthony Mann). V slednjem igra Vance, razvajeno in pohlepno hči
23
bogatega samo všečnega rančarja T. C.-j a. Med podobnima očetom in hčerko obstaja vez (že skorajda incestuozne) ljubezni, dokler T.C. na posest ne pripelje zaročenke Flo, ki Vance prizna, da se bo z njenim očetom poročila zaradi denarja. Ko jo Flo spretno izrine iz upravljanja ranča J o Vance v navalu besa v obraz zabode s škarjami in se odpravi od doma s ciljem, da premaga patriarha T.C-ja. Pri obeh primerih sicer obstaja težava, ki (anti)feministično držo vesternov zakomplicirajo: moški kavboji so z drugimi moškimi sposobni splesti močna (homoerotična) prijateljstva - pomislimo na eksplicitni sodobni primer filma BrokebacJcMountain (2005, Ang Lee) - ki presegajo njihove vezi z ženskami, medtem ko so močne ženske junakinje nemalokrat zaznamovane s klišejem ženske tekmovalnosti. V opisanih primerih tako velikokrat ni moč najti zavezništva in feministične solidarnosti, junakinje so v svojem mdividualizmu radikalnejše od junakov, ko poiščejo zaveznike, so to po navadi moški/ljubimci. Vendarle pa obstaja nekaj izjem, denimo Calamity Jane (1953,
24
David Butler, upodobila jo je legendarna Doris Day), ki danes na račun tesnega prijateljstva med pobalinsko kavbojko Jane in mlado pevko Katie velj a za subtilno homoerotičen film.
Žanrske transformacije
v
Zanr vestema je po svojem zlatem obdobju in prvem revizionizmu v šestdesetih in sedemdesetih za nekaj časa zatonil. V devetdesetih se je vrnil v prenovljeni in bolj »pros vetij eni« obliki, na katero so globoko vplivali tudi spremenjeni ideali moškosti, ženskosti in odnosa med spoli. Revizionistični vestem se poda v drobovje družbe, kije porodila klasičnega predhodnika: potopi se v njeno mizoginijo, v ranljivost žensk v maskulini viziji Divjega Zahoda, kot jo ponuja žanr, v rasizem in strukturno enačenje žensk in nebelskih moških, ki so bili vedno manjvredni naslovnim junakom žanra in nasilno utišani. Tako so od devetdesetih naprej protagonistke vesternov nemalokrat ženske, ki avanturistične zgodbe, v katerih
so se svobodni moški preganjali s konji in streljali z revolverji, poskušajo povedati na novo - z vidika tistih, ki enake svobode niso imele_i. V filmu The BaJJad ofLittJe Jo (rež. Maggie Greenwald) iz leta 1993 je junakinja po rojstvu nezakonskega otroka izgnana iz svojega mesta. Ko jo na poti moški, za katerega je delala, skorajda proda dvema potnikoma in jo ta poskušata posiliti, si z britvico poreže obraz in začne živeti kot moški. Istega leta se je na televiziji, tudi v Sloveniji, pojavila serija Dr Queen (1993-1998), ki, če serijo oluščimo romance, govori o boju junakinje z ustaljenimi spolnimi mejami časa, ki so ženskam preprečevale, da bi bile zdravnice. Prevpraševanje spolnih idealov ni zaobšlo niti moških, kot pokaže nedavni vestem TheRider (2017, Chloe Zhao), v katerem mora junak svoje življenje navigirati med ideali Divjega Zahoda (in mačo kavbojev) ter realnostjo iskanja lastne identitete v drastično spremenjenem svetu.
Vesterni, kijih lahko gledamo danes, kažejo na pomembne transformacije žanra, ki sta ga izrazito zaznamovala mačizem
26
in nasilje, ter, širše, transformacije mita neke družbe, ki gaje vestem pomagal ustvariti in ga danes skozi glas tistih, ki so bile i v zgodovini izbrisane_i, pomaga preoblikovati. Feministične revizije klasične propovedi o Divjem Zahodu najdemo v vrsti serij in filmov z intrigantnimi ženskimi liki npr. Deadwood (2004-2006), Godless (2017), WestworJd (2016-), Meek Cuttoff (2010, Kelly Reichardt), The Keeping Room (2014, Daniel Barber) ipd. Njihove zgodbe nas peljejo v zakulisje tega, kar je bilo v klasikah nevidno: medtem ko so se moški borili za prevlado v puščavi ali na ulici nekega mesta, seje vzporedno odvijala vrsta spregledanih življenj raznolikih žensk, ki so si Divji Zahod in njegove družbene ideale predstavljale drugače od kavbojev, banditov in šerifov. Z besedami Amy, ki v filmu High Noon poskuša preprečiti možev spopad z banditi: »Vseeno mi je, kdo ima prav in kdo ne. Gotovo se da živeti bolje.«
27

I
j. . '!. '-Và^KSS 1 -.^s-
■.-¿'•H
"-.. V/:.-;-- .•: : - • r* • : S i ■■.
HMMi
«

t;: .-..v
-	.	i1... ■ - ■' . --.,■.'.	.	. . ••• P .	'■:. ■■-	..:	■■'"'■t;
INTERVJU Z USTVARJALNO EKIPO
36
Pozdravljeni vsi,
s 4. majem odpiram drive dokument, ki naj funkcionira kot podaljšan in v času raztegnjen intervju do 3. junija. Vanj lahko vsi skupaj ali posamično sproti vpisujemo odgovore, vprašanja, random misli, vezane na projekt, dokument zapuščamo in se k njemu vračamo ter postopoma ustvarimo popis in kontekst za prihajajočo predstavo.
Za začetek imam par izhodiščnih točk, potem pa se lahko vsak^po svoje sproti vključuje z odgovori, vprašanji, predvsem pa bi bilo super, da skozi te začetne točke ustvarimo nek kontekst predstavi.
Zgodovina tega projekta Kdaj in kako se je ideja za projekt porodila?
Z Aljažem sva šla en večer na pivo. Večer seje že prevesil v noc, ta pa v jutro, ko seje iz zvočnikov v bifeju zaslišal komad Johnnyja Casha Jackson. And the rest is history.
Porodila se je tako dolgo nazaj, aa se več ne spomnim. Tako daleč nazaj, ko smo bili še mladi in lepi. Zdaj smo še mladi, lepi, pa tudi že zreli. Je pa res, da od začetka nisem bila zraven, v bistvu sem vlogo nažicala v bifeju.
Nina in Aljaž bosta trdila, da je samo njuna ideja, ampak ni bilo čisto tako. Jaz sem šel ravno po pijačo, ko se je ideja skristalizirala, a ^-j bil sem tam.
Mene ni bilo tam. Spala sem, ampak me je sredi noči nekaj prebudilo. Kot da bi me nevidna roka pobožala po čelu, odprla sem oči in za stotin ko trenutka uzrla nekega starega indijanskega poglavarja, obrazne poteze je imel zelo podobne Aljaževim, edino nos je bil drugačen, mogoče bolj podoben Klemnovemu. In ta poglavar mi je z Nininim glasom zapel Jackson town Johnnyja Casha. Ko sem se zjutraj zbudila, sem imela jasno misel: nova forma! Vestem! Ob jutranji kavi pred vajo sem želela Nini povedati o svojem nočnem videnju, vendar meje prehitela. Rekla je: Ti moja lepa, pametna, talentirana, top 3 najboljša prijateljica, ves kaj?! Delali bomo vestem, si za?" In iaz sem samo prikimala, ničesar nisem rekla, ker nisem želela, da bi me imeli za čudno. No, in tako se je začelo. Vsaj mislim ... veliko ,
časa je že minilo, včasih mi spomin nagaja.
Bil sem povabljen k projektu, ko je bil tekst že več ali manj napisan. Ne spomnim se pa, ali je bil več ali manj.
Glede na to, kako dolgo vsi vpleteni govorijo, da že traja ta projekt, dvomimi da sem bila sploh ze rojena, ko so štartali.
Jaz sem prišla zraven prek vez in oznanstev, ko je il tekst že napisan, sprintan in zvezan. Vadili smo kar precej, glede na to, kako težko seje bilo zbrati skupaj ob isti uri ... za silo markirana scenografija in pravo orožje, pa Nini sem prinesla nedrček z ogromno košarico (od prijateljice!), da je lahko se lažje vadila ... pa les smo iskali po družinskih gozdovih in garažah ... skor narjen.
Pisalo seje leto 2014 (v mojem primeru) in zgodba se iše še vedno tudi v 020 ... Pripadnost projektu, divjemu
Zahodu, kavbojcem, vesternu itn. se je z leti le še poglobila in konkretizirala kot tudi medsebojna naklonjenost in povezanost.
Na začetku je bil pok. Ogromen pok. BANG!!!
Kaj vas je takrat zdruzevalo v tem projektu, je še vedno tako?
Mladost in navihanost. Pa tudi starost in odgovornost. Zelja po tem, da bi delali skupaj, da bi delali po svoje. Da bi se dobro zajebavali. Da nam noben ne bi govoril, da nismo talentirani pa da nič ne znamo. Ne glede na to, da smo danes vsi skupaj bolj izkušeni, se to ni spremenilo.
V prvi vrsti nas je združevalo veliko prijateljstvo in želja po skupnem ustvarjanju predstave, ki nam bo v vseh pogledih v veselje in bo omogočala nam lastne pogoje dela. Kar velja se danes. (Ni Majin odgovor ampak Tinin, hanaha.)
Jaz sem bil takrat že zaljubljen v Nino Ivaniš n. in sem še vedno. Zame je vse isto.
Zelja po tem, da bi delali nekaj svojega, verjetje, da bi se pri tem imeli fain, in upanje, da lanko nastane dobra predstava.
Ma daj nehaj, pa glej te glumce pa to ekipo, fo je dobesedno "dream come true" za vsakega režiserja.
Iskrenost in iskrivost. Krešejo se iskre veselja, navdušenja, kreativnosti, smeha, navihanosti. Ogenj ne pojenja, ampak se krepi.
Zadnji igralski dodatek, tako da z zanimanjem berem tele odgovore.
Ce kdo še ne ve za naše indijansko poreklo - mi smo volkovi, srne, vidre in sokoli ... Ampak sije nam ista luna. Ze od vedno. AUUUUUUUUU!!!
39
Kako se je spremenil kontekst za ta projekt in s tem vsebina
projekta samega?
Predstavo smo delali na levem odru SNG Drame Ljubljana, tam bi morala biti tudi premiera. Sami. Zdaj delamo v Gleju in imamo 2 režiserja ...
Leta 2013 je bil svet 7 let mlajši, bilje drugačen. Ne boljši ne slabši. Zgodba se je gletla po našem občutku za vestem brez navezav na takrat aktualno družbeno politično situacijo, danes seveda nekatere replike, misli, situacije drugače resonirajo. Koncept projekta se ni spremenil, koncept uprizoritve pa zelo.
Vestem paše v vsak kontekst, vedno je kje kakšen šerif. Pri nas sta zdaj to kar dva režiserja.
Divji zahod se najde povsod. VEDNO, včasih se niti ne skriva pretirano, samo malo bolje je treba pogledati.
Legenda pravi; da je nasa vidra Anja zamahnila s plavutjo ... COF!!! In zdaj smo tu. Prvotnemu tropu smo se pridružile
še druge živali in na izročilu naših prednikov skupaj ustvarjamo nekaj novega.
40
Vestem
Zakaj vestem?
Ker ga slovenski oder nima.
Naš politični prostor (vsaj danes, ko na ta vprašanja odgovarjamo, upam, da do ob izidu gledališkega lista že vse drugače) ie vse bolj podoben Divjemu Zahodu. Zakoni niso za vse enaki, spreminjajo se sproti, po potrebi takih in drugačnih šerifov. Zlata mrzlica, ki je rdeča nit tega žanra, je gonilna sila političnega vrha naše državice.
Ker je na Divjem Zahodu mogoče vse.
Omogoča preigravanje stereotipov, ki so lahko brez olepševanja
prikazani. Stereotipi, ki so še vedno prisotni tudi v naši družbi, čeprav so bolj zakriti.
Zanimivo je tudi prestopanje žanrskih meja, kako filmski jezik "ualedališčiti", nekaj tako značilnih potez filmskega jezika pretvoriti v odrskega ter ugotoviti, kako se lahko s tem (po)igramo.
Iskanje intimnih zgodb v izjemno politično definirani situaciji. Distanca, ki jo omogoča neka tako oddaljena žanrska struktura, kot je vestem, omogoči se boljši in manj obremenjen vpogled v družbeno in intimno pozicijo, v kateri smo se znašli.
To so naši dimni signali. PUFF, PUFF, PUFF ... Opozarjajo na nevarnost, ki prihaja k nam z daljnega Zahoda. Veter jo je zanesel že čisto blizu. OJOJ, tukaj je!
Kaj se vam zdi, da ponuja prenos vestema v slovenski gledališki prostor?
41
Zakaj ne vestem? Vsak žanr prinese svoje radosti. Noben od nas še nima izkušnje z dotičnim. Skupaj odkrivamo že odkrito toplo vodo in to je med drugim tudi nekaj, kar živi gledališke ustvarjalce.
Ponuja pogled z distance. Ocf daleč se marsikaj bolj jasno vidi.
Kliče po igr. In igrivosti. Sproščeno in neobremenjeno se lahko ooigravamo z Divjim Zahodom, njegovimi zakonitostmi, ki i še ji in oni z nami. Pravila so za to, da se preizprašujejo. In kršijo.
Mogoče štartamo trend prenosa filmskih žanrov v teater -grozljivke, krimiči, sci-fi, porniči etc.
To, da končno lahko zganjamo tak hrup v teatru! BANG BANG BANG!!! Ampak sa[ je samo hec. Je pac tak žanr, le zgodbe iz davnih časov in daljnih krajev. A če strel predre srce Indijanca, se iz njega dvigne duh resnice.
Resnice o pretepenih ženskah, umorjenih otrocih, vladajočih roparjih, o izgubljeni zemlji in ljubezni ... Neizrekljivost vsega tega navsezadnje vendarle lahko izrečemo. Skozi alegorijo o svetu, kakršnega imamo tukaj in zdaj.
Kolektiv
Kako je vaš kolektiv organiziran, kako sodelujete?
Hvala bogu ni organiziran. Zaenkrat dinamo vsak po svoje in svobodno, tako je sodelovanje enostavno.
Kolektivno, drug čez drugega in vsi skupaj.
Veliko komunikacije.
Celo preveč komunikacije, premalo koncentracije in kot rečeno nobene organizacije. Ampak rezultati so
presenetljivi.
Sproti, zelo sproti. Veliko organizacije poteka preko e-mailov, sporočil in klicev, da se nato srž komunikacije zgodi v bistvu v srečanjih v živo. Gledališče se vendarle ustvarja tukaj in zdaj, v skupnosti, v medsebojnem stiku. Sicer pa se imamo zelo fajn, vedno in povsod.
Zoom terorja je konec in končno se lahko objamemo.
Odvisno koga vprašaš, jaz imam v svojem zvezku vse organizirano.
Si delite različne vloge oz. ali so te jasno razdeljene že od začetka?
Meje med vlogami so bile najprej zabrisane, skozi proces dela pa so vedno bolj jasne, vsak se osredotoča na to, kar zna najbolje, da bi skupaj naredili največ.
Bolj kot vloge si razdelimo naloge, ki jih z zanosom prej ali slej opravimo.
Ja, vloge so določene že vseh sedem let. Se pa spreminja, dopolnjuje igralska ekipa in koncept, tako da ni še nič dorečenega.
Kako je nastajal tekst?
Najprej smo se pogovarjali o kavbojskem klišeju, iz tega naredili dramaturgijo zgodbe, ki je vsaj Takrafsledila Fraytagu in njegovemu dramskemu trikotniku. Tako je bilo najlažje razmišljati. Sploh nam, ki smo bili v tem delovanju začetniki. Vedeli smo, da mora biti konstrukcija čim trdnejša pa tudi enostavna, da bi lahko potem v procesu nastajanja uprizoritve
V •	J V r I	> I I V v	■■■
cim vec izhodišč razvili. Zdaj, oboroženi z dvema režiserjema, si upravičeno lahko nadejamo napredka.
Veliko smo se pogovarjali o žanru, katere like vestema poznamo in Nina je nato z veliko občutka to zapisala v dramski
43
tekst. A se ta še vedno tu in tam spreminja.
Spomnim se, da sem komentiral par stvari v tekstu, ne spomnim se pa, ali je kdo to potem upošteval. Ne zamerim, ker se tudi sam ne spomnim svojih pripomb.
Ce lahko tej zadnji fazi rečemo faza konkretizacije, se je tekst tekom te faze še nekoliko izostril, podčrtal, nekaj je bila premeščanja in umeščanja. Mislim, da je tekom celotnega procesa skoraj vsak na neki točki pokomentiral določen segment, kaj in kdaj točno, to je pa drugo vprašanje ... In odgovor na to neznan
■ ■ m
Smo pa drugače VSI avtorji besedila, če kdo vpraša!
Se ta projekt v čem posebej razlikuje od vaših dosedanj h gledaliških izkušenj?
Predvsem ima dolgo življenje, ko je bil že klinično mrtev in smo vsi tudi malce izgubili upanje, Anja Pirnat
ni pozabila nanj. Vlila mu je novih moči in zdaj živi polnejše kot kadarkoli.
Definitivno. Mislim, da smo imeli že kakšnih šest prvih/ uvodnih vaj. Čudno, da še vedno ne znam teksta.
Začeli smo ga v instituciji, dokončali ga bomo v neodvisni produkciji.
Zelo. Po dolgem obdobju razpravljanja o tekstu in kje in Kako bi to izpeljali, je sledila tišina. Tako da se ta projekt razlikuje od ostalih po tem, da sem mislil, da ga nikoli ne bo.
Zagotovo je to najdlje trajajoči proces, katerega del sem bila. Vmes je bil del časa takorekoč v umetni komi, ampak smo ga uspešno zbudili. Zagnal seje s polno močjo, v Gleju tako diha s polnimi pljuči in nosi s seboj čedalje večjo moč, sporočilnost in aktualizacijo.
Čeprav sem pozneje pridružena članica, mi je najbolj	,
fascinantno v tem rocesu opazovati, ako raznorodna je po eni strani ustvarjalna ekipa, po drugi strani pa še nisem videla oziroma spoznala kolektiva, ki bi bil tako potrpežljiv, odprt in zaupljiv drug do drugega, kot je ta.
Korona in karantena Kako sta korona in karantena vplivali na vaše delo?
Zelo pozitivno, ker smo bili okleščeni ostalih službenih in družabnih obveznosti, smo imeli več prostora in časa za nas. Zdaj, ko se te obveznosti vračajo nazaj na prvi tir, se vračajo tudi dobra stara prilagajanja. Butwe musfremain strong!
Za projekt vestema smo si izmenjali kar nekaj referenčnih filmov, dokumentarcev, 1 knjig ... Karantena
je prišla prav, da smo si vse to ogledali, brali.
Način dela je potekal v veliko večji meri virtualno, kot bi sicer. Vaje preko Zooma in Skypa, klici, mejli itn. Da se le ne bi preveč zasedeli, smo se odločili vmes tudi za spontane kolesarske izlete.
Sama imam do redko česa v življenju tak odpor, kot do Zooma, ampak vseeno lahko v tem momentu z distance rečem, da smo v resnici veliko naredili v teh srečanjih, kljub temu daje bila naša koncentracija časovno na nivoju igranja Michaela Jacksona po poškodbi stopala (7 minut / polčas). (Eden izmed skupnih karantenskih binge-watchev je bil tudi Netflixov Last Danca) Ahahaha, Jordana, si hotela reči
Kako ste se v tem času organizirali in na kakšen način ste sodelovali?
Imeli smo vaje
prek Zooma.
Izjemna izkušnja, ki koncentracijo postavi na novo raven.
Ta nova raven koncentracije je na podmorski višini.
Uff, ne bi več tako, digitalni stiki nikakor ne morejo nadomestiti analognih.
Poleg zoomov je bila obvezna tudi skupna rekreacija ob petkih zvečer: kolesarjenje ali pešačenje po centru Ljubljane.
Se da kakšne faze gledališkega procesa prestaviti v take okoliščine?
Pogojno razčlembe in bralne vaje. Ampak so v resnici slab nadomestek, v bistvu le orodje za to, da skupina ne obupa in ne razpade. :)
Da se marsikaj, najbrž vse ... važno je, kaj te zanima in mene gledališki proces preko zooma ne.
Iskreno, lepo se je bilo družiti in ogovarjati, ampak ne i tako deloval, če ne bi bilo nujno.
Lahko se nadomesti komunikacijo med ekipo, ne more pa nadomestiti gledališkega procesa; ta za svoj obstoj potrebuje fizično prisotnost.
#nozoom!
#NOZOOM.
So korona in družbenopolitične spremembe vplivale na kakšne ključne spremembe/ideje znotraj projekta?
Ne.
Kako točna predstava za ta nori svet in državo, ki ji rečemo Slovenija. S Šerifom na čelu.
Predstava govori o splošnih vprašanjih družbenega pomena. Torejje v bistvu politicnaJ ne glede na politično sliko katerekoli družbe.
Divji Zahod ostaja tu, tudi v letu 2020, na nas je samo, da upamo, da se ga bo lahko spremljalo le še na gledaliških odrih in v kinodvoranah, ne pa na ostalih prizoriščih. Nekateri
46
se pač očitno nikoli ne naveličajo igrati "kavbojcev in Indijancev" ...
Včasih smo imeli občutek, da je tekst pred svojim časom, predvsem v obsedenosti in odvisnosti od moči ter brezkompromisni potrebi po tem, da si ljubljen in spoštovan kot (veliki) vodja množice in da (velik) cilj opravičuje (velika) sredstva. Pretresljivo preveč aktualno je tudi vprašanje rasizma.
Se vam zdi, da na vse skupaj gledate drugače, kot bi, če se pandemija Covid-19 ne bi pojavila? Kako?
Kar zadeva ta projekt - ne. Kar zadeva pa moje delovanje v gledališču, se je pa moja volja okrepila in pozornost izostrila. Ne vem, če je to posledica koronavirusa ali je to posledica izolacijskega dolgčasa, ki je za kreativnost nujna komponenta.
Gotovo gledamo in vidimo drugače,
četudi sami tega ne občutimo ali si celo nočemo priznati.
Kako drugače? Ne vem. Mislim, da bomo to gledali v dokumentarcih čez kakšnih 10 let.
H mm, mogoče so se nekatere situacije le malo bolj izostrile, priplavale na površje n smo postali na njih bolj pozorni. Ne bi sicer radi podčrtovaii, naj tekst in uprizoritev spregovorita sama po sebi.
Ne verjamem, da korona ni spremenila sveta in nas, ne glede na to, kako zelo se vsi trudijo prikazati, kot da je vse isto (ali to, da ni, uporabiti za svojo korist). Zase vemt da sem, kar se tiče specifično tega projekta, še bolj hvaležna, da sem lahko del skupine, ki kolektiv in skupno postavi pred individualno, kar je danes že skoraj nemogoče najti.
47
m
i f A ir
«S-
.Pi.
m
s.



64
NOT DEAD ENOUGH USTVARJALKE IN USTVARJALCI PREDSTAVE
Ljubljana, 2013 Delovna verzija: 8. 6. 2020
65
OSEBE
Jolene McLeane - Jo Jimmy McLeane Indijanec Rose Jackson Jack Jackson Django
John M. McCue, šerif
Zdravnik
Bolna kurba
66
PROLOG
Nekoč, daleč daleč v tem času nazaj, nekje daleč na prekletem divjem zahodu, sta se našli dve ubogi dušici.
Ona lepša od vseh in on boljši od ostalih.
Naredila sta si majhno hišico inji dala ime dom.
Hišico sta ogradila in na trdi zemlji naredila še malo prostora za par ovac.
Živela sta daleč stran od mesta in se ljubila tako zelo. Jolene in Jimmy McLeane.
In nekega večera sedita na svoji grobo stesani verandi, strmita v praznino ravnine pred seboj in Jolene pove Jimmyu, da se ji je njuna ljubezen zalezla v trebuh, da raste in raste.
Je že tako, da se človeku včasih zazdi njegovo življenje, ki sicer z njim ravna prav dostojno, preskromno.
In prav zaradi tega se taistega večera Jimmy odloči, da mora na lov.
Na lov na zlato.
Že naslednjega jutra si oprta najnujnejše čez hrbet in zleze na svojo konjsko zvestobo.
Ko se objameta v slovo, se tesno objameta in ko se telesi neradi čez čas vendarle ločita, se ona grdo zbode na njegovem pipcu, kije kukal iz zaščitnega plaščka.
Ona da krvavi prst v usta, ga pogleda in reče: »Tako prečudno me je zbodlo v srcu ...«
»Ne v srcu, zbodlo te je v prst,« reče on in se nasmehne, spodbode konja in krene na pot.
NOT DEAD ENOUGH
67
Na robu majhnega njunega posestva se še za hip ustavi in ji zakliče: »Rad bi, da ji daš ime Leanne«
Jolene ostane sama in dnevi ji minevajo utrudljivo počasi.
Neke noči jo obiščejo zveri, divji samotarji ravnice.
Ko se zjutraj zbudi, najde svoje družabnice ovčice poklane, prav vse do zadnje.
In ko je takole stala tistega jutra pred hiško in s pogledom motrila ves svoj svet, se ji je vse bolj začelo dozdevati, da se življenje bolj končuje, kakor začenja. Misel na Jimmyja je skupaj z njegovo fotografijo začela'izgubljati ostrino. Pa ne samo Jimmy in fotografija, tudi hiška in ograda ter horizont, vse, kar je mogla videti in čutiti, seje razblinilo v mehko prostrano praznino.
Težko je reči, koliko časa je preteklo, preden je spet odprla oči.
Ako jih je ...
Ugotovi, da ji je obet vsega lepega in dobrega, ki gaje tako ponosno nosila pod srcem, začel s krvavimi kapljami odtekati.
Zapahnila je domača vrata in se odpravila do mesta.
Našli sojo čez dobre tri dni komaj še živo na pol poti.
Dobre mestne ženske soji pomagale, ampak njeno telo se je spremenilo, nič več žensko, bilo je na veke pokvarjeno.
To, kar je ni ubilo Jo je ohrabrilo.
Njeno milino je zamenjala žilava trpežnost.
Um seji nekega jutra zbistri in misel postane jasna: Najti Jimmyja!
Kako je prišla do konja, je zgodba zase.
NOT DEAD ENOUGH
68
NOT DE A D ENOUGH
Take zgodbe se pripovedujejo ob drugačnih priložnostih in se zmeraj končajo z istim naukom: Just nothing stops a woman on a mision.
A ko je imela konja, je bila vsaka postaja bližje.
Pot do gore zlata na daljnem zahodu je bila dolga, ampak na tej poti so bila mesta in v vsakem od mest je bilo dostojno kurbišče, vredno svojega imena.
Pri damah se je dalo izvedeti vse o vsem, še posebej pa o samotnih jezdecih, ki jih je pot osamljala.
V	prvem mestu je zvedela, daje lepi Jimmy poštenjak, da je skromen in da se ne spozablja nad pijačo.
V	drugem je zvedela, da je nežni Jimmy preveč zaupljiv, dajo je grdo skupil od pijanega grobijana in njegove nemarno neotesane žene.
V	tretjem je zvedela, da je jezni Jimmy naveličan poti in da prehitro poseže po svojem pipcu.
V	četrtem je zvedela, daje neugodni Jimmy še bolj neugoden, ko spije cel liter in ga potem noče plačati.
V	petem je zvedela, da je hladni Jimmy nesramno dober kvartopirec, da partijo izgubi zelo redko in ga zaradi sumljive igre gospodje ne marajo.
V	šestem je zvedela, da skrivnostni Jimmy ne potuje več sam, da seje spajdašil z neznancem, s katerim se razumeta skoraj brez besed. Zavezala ju je zlata misel.
In v sedmem mestu je zvedela, daje njenega Jimmya pogubila gostilna Jackson, v mestu Jackson, ki jo imata Rose in Jack Jackson.
Ko se reče, da gaje pogubila gostilna, naj se to ne razume na enostaven način bednega pijanskega pretepa, naj se razume žlahtneje.
NOT DEAD ENOUGH
69
NOT DE A D ENOUGH
Jimmy in njegov pajdaš Django, danes daleč naokrog razvpit dvojec, sta namreč v Jacksonu srečala svojega krmarja.
Pri partiji pokra, ki stajo nesramno dobila, sta dodobra oskubila mestne veljake, da si po tem večeru še nekaj časa niso mogli privoščiti malo ljubezni.
In ko sta ravno štela dobiček in ga pravično delila med sabo, se jima približa gospod iskrivega pogleda, ki že cel večer sedi ob šanku.
Zgleda, da je v gostilni domač, saj sproščeno zapeljuje gostilmčarjevo ženo in takisto sproščeno zbija neokusne šale na njen račun z njenim možem.
Čestita jima za odlično kartanje in jima da besedo, da ta partija ne bo šla v pozabo.
To seje seveda dalo razumeti na oba načina.
V znak občudovanja ju povabi na pijačo.
In tako steče pogovor.
On izve, da sta onadva na poti po zlato, in onadva izvesta, daje on šerif tega mesta in daje tudi sam zlatu neomajno naklonjen.
Dogovorijo se, da takoj zjutraj skupaj odrinejo, da so trije na poti spretnejši kot bi bil en sam.
Kaj seje zgodilo na poti, ne ve nihče. Ve se samo to, da se je od treh s poti vrnil samo en, in to zelo bogat,..
NOT DEAD ENOUGH
70
NOT DE A D ENOUGH
1. PRIZOR: Another day in paradise
Za šankom $o Rose, Šerif m Zdravnik. Zdravnikpi/e, sloni, omahuje. Zelo je že pijan. Rose pogleduje Šerifa. Ta se muza. Rose očitno izgublja potrpljenje. Kaže, da je zdravnik ravno sredi zgodbe in da premor med njegovo pripo ved/o traja že nekaj časa.
ZDRAVNIK: ... Saj ga razumem ... po svoje ... Šerif, morate ga razumeti ... pati ... tudi ... mislim ... odvisen je od njih, ne ... od svojih ljubic ...no, seveda, ima jih veliko!
ŠERIF: Imel jih je veliko!
ZDRAVNIK: Ljubic ... to mi je ostalo v spominu od starega McKenzieja, on jim je pravil ljubice ... pa še res jih je imel rad ...
ŠERIF: No, in kam gaje to pripeljalo?
ZDRAVNIK: Ampak jaz mu nisem mogel pomagati ... res
ŠERIF: Staremu Mckenzieju živ bog ne bi mogel pomagati.
ZDRAVNIK: Ne Mckenzieju ... tisto je ... ŠERIF: Komu pa?
ZDRAVNIK: Kartnerju. Razumem ga, veš ... skrbi ga ... a ti razumeš, da človeka skrbi... za svoje ljubice ...
ŠERIF: Kakšne ljubice, bog te nima rad, krava je krava! Natoči!
ZDRAVNIK: Ne! Gospod Šerif, smem opomrati? ŠERIF: Prosim?
NOT DEAD ENOUGH
71
NOT DE A D ENOUGH
ZDRAVNIK: Krava ni človek! Nikoli ni bila in nikoli ne bo! To ti mora biti jasno! Natoči!
ŠERIF: se zarezi. O, kako smele misli za tako ogabnega pijanca, kot si ti!
ZDRAVNIK: Saj jih zapisujem, ampak kdo bo to bral? ... Te vprašam .... mene res skrbi ... a ti razumeš, da človeka skrbi ...
Odide na stranišče. Za šankom ostaneta Rose m Šerif Rose zabodeno gleda v Seri fa. Ta sprva umika pogled, natoJo pogleda strmo naravnost
ŠERIF: Kaj me gledaš?
ROSE: Nalizanje do amena.
ŠERIF: Hotela si zdravnika, dobila si zdravnika.
ROSE: S takšnim zdravnikom si pod milim nebom nimam kaj!
ŠERIF: Če je poskrbel za Kartnerjeve ljubice, bo pa tudi za tvoje.
ROSE: Z dolžnim spoštovanjem, Šerif, prosim, če ne primerjate mojih punc s Kartnerjevim govedom.
ŠERIF: Zakaj ne? Smrdijo enako!
ROSE: Saj zato sem pa prosila za zdravnika. Poleg tega mislim, da se ta neskončna zgodba okrog Kartnerjeve živine misli zaključiti s tem, da so krave navsezadnje pocrkale.
Zdravnik se vrne za sank Zdravnik: Ljubica ... Rose: Rose!
Zdravnik: A ti razumeš, da gre za razliko v želodcih. Ti
NOT DEAD ENOUGH
72
NOT DE A D ENOUGH
imaš enega, ljubica pa jih ima štiri, če ne več ...
Rose: Sam bog vas ne mara, doktor ... štiri želodce, če ne več ... sram vas bilo!
Pride Jack.
Jack: Živeli. Šerif.
Šerif: Glej ga, fanta.
Jack: Pripeljal si nam zdravnika.
Šerif: Tako tako.
Jack: Natoči!
Rose: Saj je že pijan.
Jack: No, kako pa naj trezen brede po gnilih češpljah, a je tako, John?
Šerif: Tako tako.
Rose: Jack, če so se punce izrabile ...
Jack: Bodo pa za pol cene. Stradali ne bomo, a je tako, John?
Šerif ga strogo pogleda; do volj muje duho videnja. Jack: Kako gre z železnico? Šerif: Počasi.
Jack: Zdaj, ko smo se znebili starega McKenzieja ... Šerif: Kaj je z McAlistarjem? Jack: Urejeno.
Šerif: Mehikanec noče prodati. In to za dober denar. Ki ga je, med nami, tako ali tako škoda za .,. Nič, treba bo iti na obisk.
NOT DEAD ENOUGH
73
NOT DE A D ENOUGH
Jack; Seveda, samo ... dogovor se zna malo zavleči, če bo takrat doma tudi baba pa otroci ... kako naj rečem, človek se težko sprosti pred občinstvom ...
Šerif: Brez obzirnosti! Naj bo za zgled ostalim.
In se gledata. Jack predvsem išče v Šenibvem pogledu nek namig, da je razumel prav, Ve7 da ima Šerif zelo jasno misijo, m ve,\ da Šerif nerad vidi ovire na poti in seveda ve, da če Šerifu zmanjka volje, da bi ovirozaobšel /o zra vna z zemljo *., Torej, ga razume pra v?
Jack pomirljivo'. No ... saj se ne mudi. Naša stvar poteka Šerif: Prepočasi!
Jack: No, ampak zdaj, ko jih ne ostane več veliko... Šerif: Natoči in poračunaj. Jack: Je že v redu, Šerif. Rose: Jack ...
Jack: Sem rekel, daje v redu!
Rose: In kaj bom z njim? Do zdaj je spil za 20 srebrnih, za to, da je prišel, jih bo računal vsaj še 80, pa če tudi ne pride do nadstropja ...
Jack: Rose.
Rose: Od včeraj ni ostalo nič ...
Šerif: Rose ... kot je rekel Jack, stradali ne boste. Nastavi.
Rose noče sodelovati v Šerifov i igri v kateri ji meče zlatnike medprsi Jack jo grdo prime.
v
Rose: Z dolžnim spoštovanjem, Šerif... Jack: Šerif je rekel, da nastavi!
NOT DEAD ENOUGH
74
NOT DE A D ENOUGH
Jo prime za obe roki; pograbi za bluzo, tako da odstopi od kože, in nas ta vj proti Šerifu, Ta pocilja in zlatnik se ujame med njeni dojki. Jaek se objestno nasmeji m čestita Šerifu.
Jack: Vsakič v polno, John, vsakič v polno.
V gostilno stopi gost.
NOT DEAD ENOUGH
75
NOT DE A D ENOUGH
2. PRIZOR: Who s the new kid in town?
Ker/e to majhno mesto m ker /e to gostilna majhnega mesta; ljudje v nje/ niso navajeni naključnežev Če pa že koga korak pripelje mimo, potem je to dogodek Zato se zda/ vsi obrnejo m očiupre/o v prišleka. Čudenje gost Droben z velikim klobukom\ globokopoveznjemm na oči, m hodi nekako narejeno. Izgleda kot poba, ki se igra moža.
Jo: Živeli. In gre proti šanku, ampak sede stran od do sedaj sedečih
v
Jack: Živeli,
Rose: Dobrodošli, s čim lahko postrežem? Jo: Natoči!
Rose pogleda Jaeka, ta namigne, naj natoči Še zmeraj vsi gledajo v poba.
Pob je malce čudaški Gleda predse m si nekaj mrmra. Jo: Birdy, birdy, birdy ...
Izgleda zamaknjeno. S tem verjetno odganja nezaželjene od sebe. Spije Spožirko v naenkrat, potem vrže na mizo ko vance m prične neko igro, kije samo zanj.
Rose: Kam te nese dečko? Ne spomnim se, da bi te že kdaj videla tukaj ...
Jo jiničm odgovori\ prebira svoje kovančke. Rose: Hej!
In se nasloni na šank naravnost pred fanta. Ta dvigne pogled navzgor m opazi njeno bujno oprsje.
Jo: Divje ...
NOT DEAD ENOUGH
76
NOT DE A D ENOUGH
Rose ga zdaj pogleda v obraz m via% daje fant pred njo v resnici ženska. Par minut suspenza, potem gromek krohot. Jo se prestraši, da bi jo ženska že na samem začetku razkrinkala, zato takoj skrije pogled m začne agresivno.
Jo: Birdy, birdy, birdy ...
Jack: 10 srebrnih, pa lahko namočiš svoj smrkav nos vanje.
Jo: Hvala, gospod, nisem za take hece.
Šerif: Pazljivo, poba. Ne bi rad, da tako užališ Rose. Sploh pa ne Jacka, čigar last so te prsi. Veš, naš Jackie je dober in potrpežljiv človek, ampak je zelo občutljiv glede svoje lastnine. Ne bi rad, da tako sredi dneva izgubi živec.
Jo se spet izgubi v svojo igro s kovanci
Jack: Čuj me dečko, to ni mesto za zgubljence. Za zgubljence je prerija! Široka, neskončna, od vzhoda do izhoda Njegovega imena. Peljem te zvečer, če se mi zahoče ... in noč je dolga, dečko. Na preriji. Pa se ti išči ali zgubljaj. Kojot ti za smernico! Tebi, nesramnost neugledna! Poglej mi v oči, če se pogovarjava!
Rose: Pusti nesrečno dušico, Jack ...
Šerif: To m mesto za zgubljence ... ahm, ja ...
Jack: Sem prav povedal, John. Še se spomnim, kako si zadnjega sam pospremil med zveri.
Šerif: Sam, seveda, sam. Tako je edino pravilno v moji knjižici moškosti.
Šerif in Jack v en glas. The stars at night / are big and bright / deep in the heart of Texas. / The prairie sky / is wide and high / deep in the heart of Texas.
Rose: Prosim te, Jack, ne obujaj takih spominov ...
NOT DEAD ENOUGH
77
NOT DEAD ENOUOH
Jack; Zavedaj se ženska, da moramo biti temu človeku tukaj hvaležni za veliko stvari. Očistil je naše mesto smeti. In lažje se diha.
Rose: Bog ti prihrani, mali Georgie je bil samo otrok ... Indijanec; A Georgie je bil tačrn otrok? Šerif ustreli Indijanca.
Šerif: Ne izgubljaj besed na nesnagi, Rose. Tisto ni bil otrok, tisto je bilo Satanovo darilo lepi Suzani in ona že ve, zakaj.
Rose: Sem se že ustrašila, da ste pozabili na Suzano ... Šerif: Nikoli!
Indijanec: A Suzana je bila tista tablond? Šerif ga ustreli
Rose: Zadnjič sem slišala, dajo je nekdo videl ... Šerif: Dovolj bo, Rose, če ti je življenje drago. Jack: In Satana je bilo tiste dni povsod ... Indijanec: A Satan je ta ... Šerif ga ustreli
Zdravnik: Šerif, pravica božja, ne glede na to, kaj ljudje pravijo naokoli, res si postavil mesto na temelje. Po novem človeku res ni več nerodno priti sem.
Šerif: Kaj pravijo naokoli?
Zdravnik: No, saj veš, da si pokvarjen, da imaš ognjen goltanec namesto srca in ta goltanec da požira cele ljudi z dušami vred, ker je tako lačen zlata. Pač, jasno, zaradi tistih dveh pred leti ...
Rose: Dovolj bo doktor!!! Spili ste svoje, mislim, da
NOT DEAD ENOUGH
78
NOT DE A D ENOUGH
ste si opomogli od dolge poti, zdaj vas pa prosim, da se sprehodite do nadstropja in opravite.
Zdravnik; Kaj me zdaj priganjaš, nesreča božja, ti bi se najbolj od vseh morala spomniti tistega črnega ...
Jack zelo grobo odrine Rose od Zdravnika, prime Zdra vmka za o vratnik m mu zapreti.
Jack: Ne vem, če ste sledili, doktor, Šerif je prišleku lepo povedal in zapomnite si tudi vi. Zelo sem občutljiv, ko gre za mojo lastnino. In moja lastnina je čista, zelo dobro smo poskrbeli za to. Pazite, kaj govorite ...
Šerif: Dobro je, Jack ... je že dobro. Pijan je, ne ve, kaj govori. Vidiš', takim odpustimo.
Šerif: No, pa tudi Rose že lep čas ve, kako se obnašati. To je že treba reči.
Jack odrine Zdra vnika proti stopnicam, ta se opoteee, pogleda Rose.
Zdravnik: Preveč se vam je nakopičilo pod to ubogo streho. Škoda bo tvoje lepe glave, ko se bo vse naenkrat zrušilo ...
In nadaljuje pot po stopnicah.
Šerif s pogledom premotri tujca in; ne da bi pogledal Jacka, spregovori.
Šerif: Grem ... Jack, sicer pa sem prišel, da si rečeva besedo ali dve o naši stvari.
Jack: Zato sem tukaj, John.
Na tej točki se zapleteta vpogovor Mogoče slišen, mogoče ne. Vemo samo, da sta Jack in Serif očitno skupaj v brezsramnostih\ ki čistijo to mesto in ga gradijo na tako zdravili temeljih
NOT DEAD ENOUGH
79
NOT DE A D ENOUGH
Če Je slišen;
John: Kot sem ti že prej omenil ali navrgel, stvar se odvija prepočasi. In ne izgubljaj besed o potrpežljivosti, ker je to lastnost, ki je ne cenim pretirano. In zakaj bi jo? Potrpežljivost je za ljudi, ki so šibkega uma in počasne roke ...
Jack: Za ženske. Šerif: Tako, za ženske ...
Jack: No, ampak če počakamo še dan ali dva, to še ne pomeni, da smo potrpežljivi.
Šerif: Hm, ja ... vidiš, ne razumeš ... Če se razve^da pod božjim svodom obstaja človek, kije pustil čakati Šerifa Johna M. McCueja, ta pa, daje bil potrpežljiv ...
Jack: Razumem, ampak ...
Šerif razdražJjivo\ Ne, ne razumeš!! Jaz ne mislim nikogar več čakati! Zato ker tudi mene na vzhodu nihče ne čaka. Za njih smo, žali bog, mi vsi enaki. Če se ne pogodijo z mano, bodo, verjemi mi, našli nekoga drugega za posel!
Jack: To bi bilo potem slabo za vse nas.
John: Tako.
Šerif: Železnica mora skozi Jackson. Ne bom pustil, da to mesto zgmje zaradi posameznikov, ki ne razumejo ... V imenu boga, pravica je z mano! V življenju je treba kaj žrtvovati, da prideš do boga! Jaz sem žrtvoval ...
Jack: Gospod ve, da si!
Rose: Amen.
v
Šerif: Jaz sem žrtvoval! Bil sem izgubljen! Bil sem izgubljen, a bog me je našel!
Rose in Jack: Amen!
NOT DEAD ENOUGH
80
NOT DEAD ENOUOH
Šerif: In bog mi je pokazal pot do zlata!
Mojo dušo je zagrabila mrzlica!
Ob vsakem'koraku so vstajale pred mano gore zlata!
In tisoče sužnjev se mi je klanjalo!
In čakalo na moj ukaz!
Minade lepih devic so tekmovale med sabo.
Za mojo ljubezen.
Imel sem hud napad zlate mrzlice!
Pod'Šerifov/m blaznenjem raste m se spušča melodija Golden fever.
Jack: Torej kaj ... zberem ljudi in odjahamo na vzhod do gospode in jim pokažemo, kako občujemo na zahodu ...
Šerif: Hm, ja ... vidiš, ne razumeš ... ravno take stvari nas v očeh gospode delajo majhne in divjake. Jaz pa ne bi rad bil več majhen ... vse dajem od sebe, da to mesto ne bi bilo več tako prekleto preprosto, da bi lahko sedel za mizo z gospodo, jih gledal strmo v oči in bi tako oni bili tisti, ki bi čutili ponižnost.
Rose m Jo.
Rose: Slabo ti teče ...
Jo: Slabo teče, ker je to navadna pasja scalina. Rose: Hočeš še? Jo: Prosim.
Rose: V resnici gre za majhne stvari, veš. Za malenkosti. Pravi moški nikoli ne reče prosim, kadar naroči. In ko smo že pri tem, nikoli ne odreče, če mu gospodar ponudi oprsje svoje žene.
Jo: Se razume. Ampak, kot kaže, očitno nisem pravi moški.
Rose: Se razume. Kaže, kakor kaže. Zaenkrat še zelo
NOT DEAD ENOUGH
81
NOT DE A D ENOUGH
neočitno. Ampak dovolj, da opazim jaz. Pazljivo. Kakšno igro igraš?
Jo: Zelo nevarno, ljubica. Ni si ti treba razbijati svoje lepe glavice z mano.
Rose: Hvala za obzirnost, ampak je žal tako s to mojo lepo glavo, da ko jo nekaj zanima, ne zna odnehati ,..
Jo: Lepa glava, a neumna, da izgublja čas tukaj s takimi.
Rose: Šlo mi je kar dobro, dokler nisi prišel mimo.
Jo: Story of my life. No, pa mi povej, kaj lepa mlada dama počne med tako zalego?
Rose: Spet te moram opozoriti, da taka vprašanja tukaj niso dobrodošla.
Jo: Niso. Pa jih nekdo vendarle mora vprašati. Mogoče je najbolje za vse, če jih zastavi tak zgubljenec, kot sem jaz.
Rose: O tem bi morala še razmisliti...
Jo: Ti in on?
Rose: Zdel se mi je zelo čeden in ni mi dopuščal druge možnosti. Kaj sem pa vedela o življenju? Dekle iz zakotja s slabimi izkušnjami ...
Jo: Ljubezen9
Rose: Pa si res posrečen ... uporabljaš besede, ki nič ne pomenijo. Od kod pa si?
Jo: Od nekje, kjer take besede pomenijo vse.
Rose: Well played. Poročila sva se v vročici in zdaj živiva tukaj, vse odkar je ogenj izpuhtel ...
Jack: Natoči.
Šerif: Ne da bi te žalostil, srce ... ampak, bog te nima rad, tvoje pivo je navadna pasja scalina ...
NOT DEAD ENOUGH
82
NOT DE A D ENOUGH
Rose: Oh, Šerif John McCue ... potrpite ... po tretjem je vsak vrček slajši.
Šerif: Žali bog ...
Jack: No, kako potem, dečko ... že greš, hvala bogu9
Jo: Hvala, gospod, mislim, da bom ostal še malo, gospa mi ponuja razvedrilo, ampak mene bolj mika igra. Slišal sem, da tukaj igrate moško igro.
Jack: To pa!
Šerif: Hm ... ja. Moško igro. Vsekakor nekaj, kar ni zate, dečko.
Jo: Mogoče res. Lahko bi mi dali vsaj priložnost, da se naučim.
Jack: Od koga si pa slišal, da ... od kod, si že rekel, da prihajaš?
Jo: Nisem še rekel... Šerif: No9 Suspenz.
NOT DEAD ENOUGH
83
NOT DE A D ENOUGH
3. PRIZOR: The forgotten soul returns
Vrata se odprejo m na njih moška silhueta. Vsi se obrnejo m otrpnejo. Vsi prepoznajo Djanga.
Vsi razen enega, ki sedi s hrbtom obrnjen proti vratom. Kakor da bi slutil se Šerif noče m noče obrniti
Jack: John ...
Šerif: Kaj pa je?
Rose: Django? in mogoče omedli
Slika zamrzne za neka/ trenutko v Nato se Šenfzel o počasi obrne.
Šerif: Django! I thought I left you dead ... Django: Not dead enough!
NOT DEAD ENOUGH
84
NOT DE A D ENOUGH
4. PRIZOR: The great fight
Django pograbi za pištolo m ustreli proti Serifu, ta še izmakne. Jack mu skoči v bran, Rose kriči Jo se v trenutku strezni v strahu, da p bodo izmaknili plen izpred oči\ m tako naprej... Vglavnem - vname se strahovit obračun spištolami
Na sredini obračuna se spusti po stopnicah Bolna kurba. Njen prihod je nadvse markanten Nekje na sredini še zave, kaj se v gostilni dogaja, a se ne pusti motiti Elegantno se sprehodi do odrčka, kjer je do zdaj sameval Indijanec, mu nekajzamrmra, ta začne igrati uvod v pesem m ona zapoje Lilac wine.
Po odpetem komadu razvije list papirja m prebere ženitveni oglas.'
Bolna kurba: Dama, ki zna prati, kuhati, ribati, šivati, molsti, presti, tkati, okopavati (orati ne zna), sekati drva, kuriti ogenj, krmiti prašiče, rediti kokoši, zibati zibko (z zlatim peskom, hvala ti, o bog!), žagati deske, zabijati žeblje itd. To je samo nekaj osnovnih dejavnosti.
In zdaj nadgradnja: pred daljšim časom je prišla do stavčne skladnje, prebrala je Murrayev zemljepis in dve poglavji Pikove slovnice. Zna poiskati šest držav na zemljevidu, zna brati in, kakor vidite, tudi pisati. Zna - še danes - slikati rože, metulje, ladje itd., pa tudi pleskati hiše, ograje itd.
In zdaj njeni pogoji. Njena starost je njena stvar. Ni niti lepa kot roža niti grda kot strašilo, vendar ne bo vzela starca in ne moškega, ki ni vsaj malo bolj izobražen od nje. Imeti mora veliko zlata, kajti podpisana se bo zavezala opravljati vsa zgoraj našteta dela šele, ko bo imela v rokah 20.000 dolarjev.
NOT DEAD ENOUGH
85
NOT DE A D ENOUGH
Ko konča, se sprehodi nazaj, od koder je prišla, ah pa enostavno sede za šank m še enega prižge.
Obračun je strahovit m traja vse do takrat, dokler ga Rose ne prek/ne s strelom iz svoje dvocevke, ki jo hramizpod šanka.
NOT DEAD ENOUGH
86
NOT DE A D ENOUGH
5. PRIZOR: The love scene
Po pretepu so v gostilni Rose m Django ter Jo, ki ležinezavestna. Tišina, Sliši se samo glas glaževine, ki /o Rose pospravlja s šanka. Po pretepu je ostal nered, ki ga je zdaj treba urediti DjangoJe privezan na nek steber ah neka/ podobnega in počasi prihaja k zavesti Sliši zvok glaževme. Odpre oči in zagleda Rose, ta zavzeto pospravlja in vsake toliko časa pogleda D/anga.
Indijanec: V vsakem srcu je majhen prostor, sveto varen in neverjetno močan. Tam se celijo rane ljubezni in seveda razočaranja. Ta majhen prostor oživlja srce, da se lahko vžge spet takoj in scela. Govoril ji je v previdnem tonu in ona mu je odgovarjala brez vsakršnega sprenevedanja. In vendar je vedel, da ji obljublja preveč in daje tišina, s katero se neuspešno brani, premalo. Njeno srce se je vnelo, to je vedel. In vedel je, da na tem svetu ni nevarnejšega ognja od ljubezni obupanega dekleta.
Indijanec začne s pesmijo, ki govori o Rose m D/angu iz nekega drugega časa, mogoče od takrat, ko je Django prvič stopil v to gostilno.
Indijanec oponaša D/anga: Every time I've held a rose It seems I only felt the thorns And so it goes, and so it goes And so will you soon I suppose
Indijanec oponaša Rose '. I will share this room with you And you can have this heart to break
NOT DEAD ENOUGH
87
NOT DE A D ENOUGH
Indijanec oponaša Djanga. And this is why my eyes are closed It's just as well for all I've seen And so it goes, and so it goes
Indijanec oponaša Rose, And you're the only one who knows So I would choose to be with you That's if the choice were mine to make But you can make decisions too And you can have this heart to break ...
Indijanec še ne konča parodije, ko Rose spet pograbi dvocevko m ga ustreli
v
Cezčas... Django: Si sama?
Rose dolgo časa ne odgovoril pogleda proti vratom; nato pokima.
Django: Te je strah? Rose odkima.
Django: Saj tudi ni treba, da bi te bilo.
Rose se pomenljivo nasmehne. Django: Mi lahko pomagaš9 Rose odkima. Django: Seveda ne, Django: Oprosti za ...
Rose: Je že v redu. Noče nadaljevati pogovora. Django: Rose ...
NOT DEAD ENOUGH
88
NOT DE A D ENOUGH
Rose: Nehaj! Nehaj ...
Django: Ne se jeziti, Rose ... takrat je bilo ...
Rose: Da ne bi slučajno!!! Če ima kdo pravico povedati to zgodbo, sem to edinole jaz! Jaz sem jo pa, hvala bogu, pozabila.
Django: Mogoče je tako še najboljše. Rose: Pa kako lahko to rečeš?! Django: Zakaj si jezna, Rose? Rose: Ti to resno?
Rose rekonstruira zadnje izdihJjaje tistega večera pred toliko leti ko sta se nazadnje videla, zapoje kako\ ji je zvečer dvoril
Lay, lady, lay, lay across my big brass bed, Lay, lady, lay, lay across my big brass bed, Whatever colours you have in your mind I'll show them to you and you'll see them shine.
In kako seje zjutraj posJo vi J.
Stay, lady, stay, stay with your man awhile
Until the break of day, let me see you make him smile
His mind is dirty but his hands are clean
And you're the best thing that he's ever seen.
Django: Nisem vedel, da ti vse tisto toliko pomeni ...
Rose: Saj mi ne.
Django: Zakaj pa potem zganjaš cel teater? Žejen sem ...
Rose nahje kozaree vode m ga nese Djangu. Zdaj ga vidi v obraz.
Rose: Ljubi bog, Django ... Ne bi se smel vrniti. Django: O, pa sem se moral.
NOT DEAD ENOUGH
89
NOT DE A D ENOUGH
Rose: Kaj pa si pričakoval, da se bo zgodilo? Da boš stopil noter - in kaj? Da bo John padel na kolena - in kaj? Oponaša Šerifa. Django, pasja nemarnost!! Veš, te čakam že ves ta čas, veš ... da ti vrnem ves denar, veš ... in vidiš, zdaj lahko umrem, razumeš ... kar sam se bom!
Django: Rose! Oprosti ...
Rose: Ni se ti treba se opravičevati, Django. Razumem. Tako kot takrat, tudi danes nisi prišel sem zaradi mene, in jasno, tvoje zgodbe se dogajajo zelo daleč stran mene. Ampak veš, jaz rada verjamem. Še zdaj. Ker ko si tako želiš, da bi bil srečen, včasih v srce sprejmeš eno malo laž ...
Django: Škoda te je, Rose ... zato.
Rose: Vidiš, to je spet ena taka laž, recimo. Škoda te je, Rose, za Jacka, za to pasje mesto, kaj pa zate, Django?
Django: Tudi zame.
Rose: No, in kaj naj zdaj taka božja dragocenost, kot sem jaz, počne na tem svetu? Če si nisi sposoben izboljšati razmer, si jih tudi ne zaslužiš. Mislim, da prav spadam sem. Premor. Kako lažje bi bilo, če bi ti zdaj ugotovil, da ljubiš samo mene, in če bi jaz v taistem trenutku v srcu začutila taisto ljubezen. Kako lažje bi bilo, če bi se potem enostavno prijela za roke in samo šla.
Jack: Kam bi pa tako šla. Rose?
Rose: Jack ... nisem te slišala.
Jack: Očitno me nisi slišala, sem pa zato jaz slišal tebe, Rose ... No, povej, kam bi šla s črnuhom?
Rose: Nikamor. Hotela sem samo povedati...
Jack: Ja? Kaj?
Rose/e tiho.
NOT DEAD ENOUGH
90
NOT DE A D ENOUGH
Jack; Si mu hotela povedati, kako je bilo takrat, tistega jutra, ko je odjahal s Šerifom? Kako si bila žalostna ... in kako jaz dolgo časa nisem našel načina, da bi te uveselil ... seveda, če bi vedel, zakaj ... Kako sem bil neumen. A ne pol toliko neumen, Rose, kot si ti zdaj, če si pozabila, kako sem potem, ko sem ugotovil, da si se ponujala tej steklini, zdravil tvojo bolezen.
Jack j o pograbi ona se ne upira.
Rose: Jack, prosim, ne spet...
Jack: Saj veš, da nerad, ampak očitno je treba še.
In jo udari
Rose: Au.
Jack: Kako šele mene boli, Rose, ko me tako ponižuješ. In jo udari
Jack: Smrdiš! Po tem! Tako kot si takrat smrdela!
Rose: Saj se ga nisem niti dotaknila ...
Jack: Kako naj te ljubim, Rose? Pošten človek kot sem jaz!
Jack: Ubijaš me, Rose! A zavedaj se, psica nehvaležna, da če je vprašanje moje aH tvoje smrti, ne mislim oklevati!
Rose: Prosim, Jack ...
Jack: Ne! Enkrat sem bil milosten s tabo in glej, kako se mi ta milost vrača! Kako mi jo ti vračaš!! Ne morem ti več pomagati!
Udriha po njej.
Jack: No, kaj je zdaj, črnuh? Vidiš, koliko mu je mar zate ... če bi bil mož, bi ti pomagal. Pa ti noče, Rose. In ti tudi ne more! Lajdra satanova!
NOT DEAD ENOUGH
91
NOT DE A D ENOUGH
Jack; Zadnja priložnost, da se mi opravičiš, preden te pospremim v večnost ...
Eyes that show some disappointment And there's been quite a lot in her life She's the foundation I lean on My woman my woman my wife
Everyday has been uphill we climb But we can't reach the top fm weak and F m easily discouraged She just smiles when I want to stop
Two little babies were born in the spring But died when the winter was new I lost control of my mind and my soul But my woman's faith carried us through
Lord give her my share of heaven If I've earned any here in this life Cause God I believe she deserves it My woman my woman my wife
Prime jo v primež in obrne proti Djangu,prisiJi Indijanea, da začne igrati njeno pesem. *
Sometimes it's hard to be a woman
Giving all your love to just one man
You'll have bad times, and he'll have good times
Doin' things that you don't understand
But if you love him, you'll forgive him
Even though he's hard to understand
And if you love him, oh be proud of him
'Cause after all he's just a man.
Stand by your man, give him two arms to cling to
And something warm to come to
NOT DEAD ENOUGH
92
NOT DE A D ENOUGH
When nights are cold and lonely.
Stand by your man, and show the world you love him
Keep giving all the love you can.
Stand by your man.
Vtem trenutku se izza njega nariše silhueta, na katero ni računal Joje prišla k zavesti, pograbila stol in zamahnila z njim po Jackovi betici
Ah
Ko Rose odpo/e, če bo slika pretresljiva, zadržimo moment, če ne, pesem prekine silhueta, ki s pištolo stisne Jacka v kot
Ah
Ravno, ko odpojeta do konca, se Djangu uspe s svojim pipcem, ki gaje že ves čas imel v roki in se z njim hotel rešiti vrvi, odreši. Tako brez vrvi plane pokonci, Jack izpusti Rose, ta pograbi dvocevko m men zdaj v enega zdaj v drugega. Oba otrpneta, saj vidita, da je ženska na robu živčnega zloma. Oba hočeta s prigo varjanjem umiriti ubogo žensko, ko se izza Rose poja vi Jo, jo nežno poboža, pomiri in odvzame puško. Rose se zgrudi ob šank, zda/ ima vse niti v rokah Jo.
Jo: Z veseljem bi v tem trenutku izpraznil pištolo na tebi, pa so naboji že obljubljeni.
Jack: Ne igraj se heroja, fant...
Jo: Če še enkrat slišim lekcijo o pravi moški knjižici ...
Django: Dečko ...
Jo: Glej, glej, kdo seje končno oglasil. Če bi nekdo mojo žensko tako nemarno pretepal ...
Naenkrat:
NOT DEAD ENOUGH
93
NOT DE A D ENOUGH
Rose: Jaz nisem njegova ... Jack: Rose ... Django: Od veži me ...
Jo: Ne me prekinjati! Pravim, če bi kdo mojo žensko tako nemarno pretepal, ne bi bilo sile, ki bi mi preprečila, da ga ubijem.
Rose: Samo ne mi spet o ljubezni. Jack: O čem? Jo: Vidiš, srce ... Rose: Ne ti meni srce!
Jo: Kaj sem rekel o prekinjanju?! Pravim, od vseh bolečin te najbolj boli misel, da te ne ljubi ...
Rose: Če bi me, me takrat ne bi ...
Jo: Pustil same tu ... Poznam ljudi, ki so svoje ženske oustili same zaradi zlata. Ampak ne zaradi pomanjkanja jubezni, temveč zaradi pomanjkanja smisla za ljubezen.
Django: Dečko ... jaz nimam nobene zamere do tebe. Tukaj sem samo zaradi ene stvari ...
Jo: Jaz tudi.
Django: Nekaj mi pravi, da nama je ta stvar skupna.
Jo: Ne zanima me sodelovanje. I fly solo. Minila meje želja po pogovoru. Takole bomo naredili ...
Zaslišimo škripanje vrat. Django zgrabi Jacka in se skrije za eno krilo nihajnih vrat, Jo se skrije za drugo. Šerif vstopi v gostilno, zagleda Rose samo s hrbtom obrnjeno proti vratom Suspenz. Slišimo samo škripanje kozarca, ki ga Rose briše.
Šerif: Kje je črnuh, Rose?
NOT DEAD ENOUGH
94
NOT DE A D ENOUGH
Šerif: Zelo bi me prizadelo, če bi ugotovil, da si se spozabila ...
Rose se obrne, Johnjo vidi z razbitim obrazom.
Šerif: Bog se te usmili, Jackie ... počasi bo treba nehati s tem ... škoda lepega obraza ... Jack? Upam, da si tega nisi zaslužila.
Jo se prikrade Šerifu za hrbet mu uperipuško v hrbet, revolver pa prisloni na giavo.
Šerif: To ni ravno pošteno. Nisem oborožen.
Jo: Imaš prav. Dajmo tako, da bo prav zares pošteno. Po protokolu. Želim, daje tako lepo in čisto, da bo kronist, ki bo te dogodke zabeležil, užival slavo še tisoč let.
Šerif: Lahko upam na poziv na dvoboj9
Jo: Idiot, to je poziv na dvoboj, Jebeš tipa, ki nima smisla za poetično.
NOT DEAD ENOUGH
95
NOT DE A D ENOUGH
6. PRIZOR: Dvoboj
Jo in Šerif si stojita nasproti. Napetost v telesih\ napetost iz oči... Šerif prvi pograbi po revolverju m Jo odstreli klobuk. Lasje se vsujejo izpod njega. Jo izkoristi Šerilovo začudenost in mu odstreli revolver iz roke. Ko se ta hoče stegniti po njeni, ustreli še enkrat opozorilno v njegovo smer.
John: Jack!
Jolene: No, Johnny ... dva moška nad ubogo žensko ... je to pošteno v tvoji knjižici moškosti?
John: se nasmehne v zadregi Kot ženska bi morala vedeti, da življenje pač ni pošteno.
Jolene: Očitno ne veš, kdo sem.
John: In? Očitno bi moral, ali kaj?
Jolene: Očitno. Pa ne zdaj, zdaj je prepozno in celo zelo nevažno ...
John: Brez dramatiziranja ženska, Šerif John M. McCue ne bo umrl pod žensko roko!
Jolene: Verjemi mi na besedo, lahko pa tudi ta tvoj slab izgovor za zdravnika potrdi, da v meni ni prav nič več ženskega.
John: Prav posrečeno ... Rekla si, zdaj je prepozno in celo zelo nevažno, sva se srečala že kdaj prej?
Pred Jolene se prikaže Jimmy, kot privid iz sanj.
Jolene: Krasna noč, polna zvezd, nad gorskim grebenom se pozibava lunin krajec.
NOT DEAD ENOUGH
96
NOT DE A D ENOUGH
Na drugi strani visoke gore so ostale moje ljubezni, od vsega tega sem se poslovil. Taki spomini raznežijo srce, celo v pustinji,
kjer je sebičnost največja vladarica.
Prerija se odpre,
mislim, da bi lahko
za vedno ostal tukaj in počival.
/o/ene Šerifa ustreli v ramo.
v
Serif: Au.
Jolene: Trije so šli po zlato, vrnil seje en sam, in to zelo bogat...
Šerif: Jimmy ...
/o/ene ga ustreli v drugo ramo.
Jolene: Jimmy, ja ...
Svetloba vprostoru se nenadoma spremeni m označi nadzemeljsko atmosfero. Na odrček k Indijancu pride Jep moški z razprto srajco; na kratek uvodzapoje.'
Jimmy: Pridi, pridi, ko mesec zaide, pridi k meni.
Da te nihče na cesti ne najde, pridi.
Kdor te najde, ne daj se mu prepoznati. Kdor te spozna, ne pusti se mu udariti. Pridi, pridi, ko mesec zaide, pridi k meni.
Po odpeti pesmi se svetioba povrne v zemeljskičas dvoboja.
Jolene ustreli Šerifa dvakrat v srce.
NOT DEAD ENOUGH
97
NOT DE A D ENOUGH
Jolene. Očitno je potrpežljivost res ženska lastnost. Ampak zelo dragocena, veš, Johnny, naredi take trenutke zelo zelo sladke, ampak ...
Začne neusmiljeno streljati vanj.
Jolene: Še slajše je, če si daš malo duška.
Rose in Jack ter Django: He is dead.
Jolene: Not dead enough!
NOT DEAD ENOUGH
98
NOT DE A D ENOUGH
EPILOG
Vs/l ki so še živi, sedijo za šankom m se pogovarjaji? o Šerifovih zadnjih besedah Čez čas se D/ango m Joienev ki seje odločila, da spet skrije lase m po/de po svetu kot Jo, odpra vita, Django po vabi tudi Rose.' Ta ga pogleda m zapoje:
A kick in the teeth is good for some A kiss with a fist is better than none A kiss with a fist is better than none I broke your jaw once before i spilled your blood upon the floor You broke my leg in a return So let's sit back and watch the bed burn Blood sticks Sweat drips
Break the lock if it don't fit A kick in the teeth is good for some A kiss with a fist is better than none A kiss with a fist is better than none
All
NOT DEAD ENOUGH
99
NOT DE A D ENOUGH
108
NOT DEAD ENOUGH	I I 1 ><	NOT DEAD ENOUGH
MRTVO, A NE DOVOLJ, DA NE BI OŽIVELO
JAKA SMER-KOLJ SIMO-NETI
110
Catchy naslov slovenske dramske novitete Not DeadEnough / Vestem že pred pričetkom branja zastavlja vprašanje; Kdo točno je tisti, ki ni dovolj mrtev9 Kdo od likov, ki seje navkljub nemogočim okoliščinam in željam drugih izognil preranim srečanjem s svojo lastno minljivostjo? Morda ne kdo^ temveč kajl Zamera, ki bi jo bilo bolje pokopati globoko pod nabrano zlato, ali ljubezen, ki v neusmiljeni preriji nima mesta v besedi, kaj šele v telesu? Seveda, to smrt je mogoče razumeti tudi širše, v oziru na danes postopoma izumirajoči ali v hibridnih rekonfiguracijah (Cowboys&Aliens, 2011) obujeni žanr, s katerim se besedilo eksplicitno navdihuje. Še širše je naslov mogoče razumeti metagledališko kot nastavek za odrsko obujanje mrtvih ob vsakokratni predstavi, kakor se v lokalu kurbišča, kjer se besedilo odvija, nikakor ne pusti pokončati Indijanec, ki kljub smrtnim strelom zombijevsko obuja svojo prisotnost. Besedilo svoj naslov izkoristi za zaključno repliko prizora, v katerem junakinja pokonča glavnega zlikovca, s čimer
implicira, da zlo ni (in ne bo nikoli) zares pokončano. Vendar kaj je to zlo, ki ga Not DeadEnough /Vestem opisuje, in morda še pomembneje, zakaj si za formo svoje parabole jemlje čas in prostor, ki sta na prvi pogled tako tuja slovenski sodobnosti?
Bogata ikonografija prerije se bralcu razpre v prologu. V sržu dogajanja sedmih prizorov, ki si kronološko sledijo skorajda brez kakršnihkoli časovnih elips, s čimer zapleti v zgodbi postanejo še potencirano (žanrsko) napeti, pa se omeji na majhno gostilno, šank in nekaj miz, nekje v ozadju pa majhen odrček, na katerem se odvijajo predvsem pevski nastopi. Not DeadEnough / Vestem se prične kot konverzacijska drama. Po pripovedni ekspoziciji predzgodbe se ta nadaljuje v brezsramnih, mestoma prostaških gostilniških pogovorih, ki skozi dialog razkrivajo temeljne vsebine, na katerih sloni zgodba. Vendar se z razvojem dogajanja spreminja tudi pisava, ki iz kavboj skih klepetov prične posegati po vedno bolj »gledaliških« pristopih, vpeljuje pesmi in dolge neme situacije,
112
ki spominjajo na napete filmske montaže, s čimer neposredno izzivajo sam medij gledališča. Potencial dinamiziranja uprizoritvenih postopkov nosi tudi poigravanje z jezikom, saj liki govorijo več registrov, od poetično vzdignjenega do zaznamovano arhaičnega, mestoma pa prestopijo tudi v angleščino. Ti koščki, vezani tudi na glasbeni izbor, ki se poslužuje že znanih komadov kot readymade sredstev za vzpostavljanje atmosfere, delujejo po eni strani kot asociativni ostanki filmskih predhodnikov in po drugi kot poigravanje s samo dramatiko. Skozi besedilo se preneha osredotočanje na like kot enote zaključnega sveta in se preko didaskalije odpira v metagledališkost z opisovanjem lučnih ter atmosferskih sprememb. Še posebej močno pa je ta igra s samim pisanjem vpeljana takrat, ko je za posamezni prizor izpisanih več različic, pri čemer besedilo naslavlja odrsko situacijo in se nanjo odziva, zadržuje napeto atmosfero skozi tišino ali ponudi drugo bolj razlagalno ter tekstualno verzijo prizora. Besedilo tako
113
bolj kot zaključeno literarno delo deluje kot vzpostavitev terena za igro v prostoru, za igro v gledališču.
V kopici arhetipskih situacij, kijih prepoznamo iz prizorov klasičnih ameriških vesternov oziroma še bolj verjetno iz njihovih sodobnih popkulturnih parafraz, Not Dead Enough / Vestem opisuje tiste najbolj čiste motive svojega filmskega predhodnika. V središču je zgodba med dobrim in zlim odeta v piktoreskno pokrajino. Kot ugotavlja Michael Agresta v članku How the Western Was Lost (and Why It MattersX 'ys v danes kanonskih primerih jasno, daje prava grožnja za junaka sistemska ureditev, kije prirejena v prid bogatih in privilegiranih, daje iskanje zlikovca ekvivalentno iskanju smisla v času vladavine nasilnega maščevanja, daje zaklad plastična uresničitev (ameriškega) sna. Kakor vsi žanrski filmi je tudi vestem skozi svoj razvoj doživel veliko sprememb, zato se tukaj posvečamo bolj občim asociacijam, kijih evocira beseda. Njegova struktura namreč napeljuje ravno k temu postopku,
114
kolažiranju asociacij na vestem in njihovo gredrugačenje, ironiziranje, komentiranje ... Že prvi, samotni podobi moškega na konju Not DeadEnough / Vestern nasprotuje^ ko skozi prolog vzpostavi svojo žensko protagonistko - Jolene, ki večji del besedila preživi pod krinko moškega z imenom Jo.
Vendar bi težko rekli, da se v tem vpeljuje nova, drugačna perspektiva, bolj gre za vpenjanje v obstoječi družbeni red. Ob novici, daje zanosila, se Jolenin mož Jimmy odpravi v iskanje zlata. Nekaj časa pozneje pa Jolene, po tem ko ji divji samotarji ravnice pokoljejo vse ovčice, tudi sama odide zdoma iskat Jimmyja. Onemogla obleži po treh dneh na pol poti do mesta in doživi splav. Ob tem ne izgubi le otroka, temveč svoje telo: »Nič več žensko, bilo je na veke pokvarjeno.« Stik s smrtjo jo je ohrabril, njeno milino je zamenjala žilava trpežnost, torej Jolene je postala Jo, stereotipno žensko ranljivost je spremenila v maskulino hrabrost. Splav deluje skorajda alegorično, s smrtjo otroka, za katerega si je njen mož želel, da bi bila deklica Leanne, umre tudi Jolene in se
(pre)rodi v novo življenje. Taka je prišla do konja, s konjem objahala kurbišča, daje končno prišla do gostilne Jackson, ki je po govoricah pogubila njenega moža Jimmyja. Jo je v igro tako vpeljana ne kot sredstvo upora samega po sebi (njena vloga ima v začetku značaj bolj boječega opazovalca kakor prišleka, ki bo prevrnil sistem), temveč kot potencial upora, ki bi lahko vzniknil iz njene infiltracije v »moški svet« kavbojev. To preobleko lahko razumemo dobesedno kot komentar na patriarhalno ureditev, ki jo vzpostavlja žanr in je še danes v drugih mehanizmih prevladujoča. Smiselno pa je iskati tudi njene širše implikacije, ki pa jih lahko beremo skozi drugi ženski lik, Rose.
Rose, žena Jacka Jacksona, natakarica in vodja kurbišča gostilne Jackson, se do svojega glasu povzdigne statusno. Njene punce v besedilu ne nastopijo kot liki, o njih, prostitutkah, se le govori. Izjema je Bolna kurba, ki nastopi v prizoru Thegreatfight, ko se v gostilni vname strahovit obračun s pištolami. Bolna kurba se ne pusti motiti,
116
najprej v spremljavi (ne)mrtvega Indijanca odpoje Liiac wine.; nato pa prebere svoj ženitveni oglas. Slikovit in kanček ironičen oglas, ki ga obdaja veliki akcijski prizor, deluje kot nekakšen žalosten komentar na gledališkost, kije potrebna, da lahko ženska, tudi sicer označena kot bolna, spregovori sama zase, pa čeprav zgolj v službi tega, da se iz svojega položaja lahko spravi le s pomočjo moškega. Nasprotno je Rose psihološko orisana in njeno delovanje ni uokvirjeno v »prizore« gledališkega značaja. Vendar za to ne potrebuje preobleke, njena večkrat izpostavljena fizična prvina je bujno oprsje, torej nastopi kot ženska, četudi vseprej kot stereotipna podoba miline, ki se jo je Jolene otresla na začetku svoje poti. Rose se mora zavoljo lastnega preživetja vpeti v sistem, odreči se spolni kolegialnosti in igrati mačistično diktirano vlogo gostilničarke. Kot taka trpi seksistične opazke in je pogosto tretirana kot spolni objekt, poželenje, kije utrdilo spoštovanje drugih do njenega moža, kot lahko slišimo v prizoru Who's the new kid in town,'»Pazljivo poba. Ne bi rad,
117
da tako užališ Rose, Sploh pa ne Jack a, čigar Jast so te prsi Veš naš Jackie je dober in potrpežljiv človek, ampak je zelo občutljiv na svojo lastnino, << Rosin upor je v tem svetu lahko le majhen, ko denimo nasprotuje primerjanju svojih deklet s pašno živino ali pa ko zavezniško ne izda dekleta, ki ga prepozna pod Jojino krinko. Michael Newton v članku Lonely rangers; the dark side of westerns zapiše, da vestem danes morda ne bi prestal slavnega Bechdelovega testa111, vendar je v povojnem času, v katerem je prišlo do množičnega nasprotovanja ženski emancipaciji, predstavljal teren za razmeroma potentne vloge žensk. Te so pogosto nastopale v nekakšni moralni razpetosti med nasiljem, ki ga praviloma proizvajajo moški, in lastno etično držo, kije naznanjala predvsem odklon ali upor do politike nasilja, četudi je služila bolj kontrapunktu kot lastni zgodbovni liniji. Grenka sprijaznjenost z usodo, ki jo lahko beremo v pogovoru med Rose in Jo. Sprijaznjenost tudi z dejstvom, da se njun svet vrti okrog moških in bi lahko nasprotno verjetje opredelili le kot
118
naivno. Ta konflikt se zelo jasno nahaja v liku Rose, ki pa osvetljuje Jolene in njeno masko tudi iz bolj splošnega preživetvenega trenutka. Lahko bi torej rekli, da ne gre toliko za to, da se ženska preobleče v moškega (čeprav spolnega aspekta v branju zagotovo ne gre spregledati), temveč za to, da se ogoljufana posameznica (predstavnica zatiranih) predstavlja kot privlegirani posameznik oziroma njegov približek zato, da bi njena dejanja lahko pridobila veljavo.
Tudi Jo ni resnično privilegirana, to funkcijo zapolnjuje Šerif John, nekakšna kantorjevska figura strica iz ozadja, ki vleče vse niti majhnega mesta. Njegovi interesi so zelo jasno koristoljubni in v stilu prerije, ki še ne pozna roke zakona (ali ravno zato, ker jo sodeč po imenu lika predstavlja on sam), na poti k uspehu za Šerifa ni ovir. Če se pojavijo, jih naglo odstrani, kakor je jasno implicirano, daje odstranil tudi Joleninega moža Jimmyja. Šerif je zelo jasen antagonist, kot zlikovec zanimiv predvsem zato, ker se v svoji maniri ne razločuje zares od vseh ostalih likov, igra isto »moško igro« kot vsi ostali,
lahko bi rekli le, dajo očitno igra uspešneje. Šerif je namreč tisti iz prologa, ki seje z Jimmyjem in njegovim pajdašem podal na pot zlata in se edini vrnil. Jimmyjev pajdaš »črnuh« Django se vplete s podobnim motivom kot Jo - željo po maščevanju. Djangov prihod pa sunkovito zaostri tudi dramsko dogajanje, ki iz bolj dialoških struktur preide v podajanje dogajanja preko opisnih didaskalij in v vsebino zgodbe skozi pesem, replike pa se zgoščajo v udarne enostavčnice (onelinerje). Django, zaznamovan predvsem s svojo raso, je v svojem nastopu neuspešen, v bitki izgubi in privezan za steber je primoran opazovati Jacka, kako pretepa Rose, potem ko izve, da je ta v Djanga zaljubljena. Figura Djanga je funkcijska, je le še en obraz družbene nepravice, odvod za rasizem, kot je Rose za seksizem. Maska, ki je ne more prikriti (rasa), pa ga postavlja v pozicijo večnega tujstva. Njegov upor je analogen z ženskima likoma, nasilja ne gre preseči, vanj se vključuje, čeprav se bralčevo oko postavlja na stran upanja, da bo postrojena trojica zatiranih Jolene/Jo,
120
Rose, Django s svojo zmago tudi prinesla pomiritev in drugačen družbeni red. S tem se nastavijo silnice za končni Dvobojmed Jo in Šerifom, predstavnikom nekakšne univerzalne moči zatiranja, ki v eni svojih replik besedilo ponese celo do Donalda Trumpa. Kratek, a zelo udaren vdor aktualnosti v Akcijsko pripoved napoveduje spodnašanje tal dramskim temeljem, ki smo jim do sedaj sledili.
Zmagoslavje dobrega nad zlim je pričakovano, izid sam pa dvomljiv. Preden Jolene, opolnomočena s fantazmatskim nastopom mrtvega Jimmyja, zada usodne strele v Šerifovo telo, mu pove: a> Verjemi mi na besedo, lahko pa tudi ta tvoj slab izgovor za zdravnika potrdi,* da v meni ni prav nič več ženskega.« Prav tako v epilogu preberemo, da si ponovno nadane krinko Joa, ki je bila med dvobojem razkrinkana, in se z Djangom poda na pot. Maščevanje samo ne prinese nobenega zmagoslavja, najsi bo odstranjen vrhovni izvor zla, nasilje se nadaljuje. Mračna nota, podkrepljena z dejstvom, da ga nadaljujeta žrtvi nasilja, prevzemajoč
121
podobo rablja. V nenaslovljenosti tega trenutka prehoda se razkriva problematika posameznika, ki jo lahko razumemo kot odgovor na uvodna vprašanja. Ponazorjena in dokončno zakoličena z Rose, ki v odgovor na Djangovo povabilo k pridružitvi na poti (metaforično torej osvoboditvi iz nasilnega razmerja) odgovori s pesmijo Kiss with a fist. Lahko bi rekli, daje »a kiss with a fist is better than none« izjemno pesimističen pogled na zaključek zgodbe, vendar ga uprizoritveno lahko razumemo kot naslovitev širših strukturno diktiranih nepravic kakor tudi kot Roseino vzpostavitev in spremembo razmerja moči v njenem razmerju. Jack se konec koncev pridruži ostalim za šankom po obračunu, četudi skozi besedilo vseskozi bojazljivo nastopa na strani Šerifa. Not DeadEnough / Vestem ne nudi odgovorov, temveč jemlje specifičen kontekst prostora in časa za naslavljanje izjemno aktualne problematike moči in posledic, kijih moč pušča na posamezniku, družbi. Njena splošna besedilna nastavljenost pa ustvarja kopico formalnih in zanimivejših uprizoritvenih
izhodišč. Branje besedila sočasno z ustvarjanjem Divjega Zahoda gradi tudi na njegovem rušenju, parodiranju in v tem odrskem potencialu za pre izpraševanje in zapolnjevanje nezaključenih idejnih linij. Nad besedilom tako visi neprestani potujltveni učinek premestitve tako v času, kraju kakor tudi mediju žanra, s čimer se zdi, da lažje uvidimo opisane probleme v lastnih kontekstih. Če namreč še vedno lahko potegnemo vzporednice med svetom, v katerem živimo, in svetom, ki ga prikazuje vestem, je očitno, da le-ta še ni popolnoma mrtev, daje »not dead enough« in bi bilo morda za marsikateri del smiselno zabiti zadnji žebelj v krsto.
Literatura in viri:
Agre.sta. Michael. How the Western Win; ¿ost (and Why It Matters). The Atlantic, 24. Jul. 2013. Dostopno na: htt p s J/www, t heatl ant i c. com/ entertainment/archi ve/2013/07/how- the-vvestern-was-losi-and-why-ii-matters/2 78057/
Bramesco, Charles. Now the Western Got Lost: WM the Genre Needs to Innovate to Survive. The Guardian. 26. jari. 2018. Dostopno na: https://www. thegnardian.com/film/201S /j an/2 6/ho w-l he- we.s ler n -got-lost-vvhy-the-genre-needs-to-innovate-to-survive
Znan tudi kot Bechdel-Wallace test izhaja iz
leta 1985 kot menlo za reprezentacijo žensk	Newton. Mlchael. Lone/y rangers: the dark side of
predvsem v filmih in pisanju. Načeloma	westerns. The Guardian. 6. maj 2016. Dostopno na.
je sestavljen iz opazovanja dveh aspektov	https://w\w.theguardian com/film/2016/mav/06/
umetniškega dela: 1) delo vsebuje pogovor vsaj	dark-side-^estena-film-bf. -season-ride-lonesome
dveh žensk, 2) pogovor je o nečem drugem kot
0	moškem Pogosto je dodano, da morata biti
1	ika žensk imenovana.	Not dead enough/lästern, verzija 22. 8. 2019
1
123
Medtem, v Gleju
TRIGGER 2020
PROGRAM TRIGGER 2020
SOBOTA, 29. AVGUST
11.00 (Lokacija: Gledališče Glej) uvodno predavanje Zale Dobovšek in Maje Šorli, ki bosta kontekstualizirali lokalne pogoje in umetniške smernice.
13.00 (Lokacija: Gledališče Glej) NEJA TOMŠIČ: OPIJSKE LADJE vizualni esej s čajnim obredom // dolžina: 90 min // produkcija: Neja Tomšič in Gledališče Glej, koprodukcija: MoTA
15.00 (Lokacija: Gledališče Glej) NEJA TOMŠIČ: OPIJSKE LADJE vizualni esej s čajnim obredom // dolžina: 90 min // produkcija: Neja Tomšič in Gledališče Glej, koprodukcija: MoTA
17.30 (Lokacija: Stara mestna elektrarna)
SIMONA SEMENIČ: DRUGIČ // performans // dolžina: 70 min // produkcija: Mesto žensk
19.00 (Lokacija: Moderna galerija)
OLJA GRUBIČ: GOLO ŽIVLJENJE // performans II dolžina: 50 min // produkcija: VIA NEGATIVA
22.00 (Lokacija: Stara mestna elektrarna)
LEJA JURIŠIČ, MILKO LAZAR: De Facto (pojdi s seboj) // performans// dolžina: 70 min // produkcija: Pekinpah, Leja Jurišič, koprodukcija: Cankarjev dom
NEDELJA, 30. AVGUST
17.00 (Lokacija: Španski Borci) Vito Weis, Uroš Kaurin: HEROJ 2.0 - Predstava vseh predstav // performans // dolžina: 90 min // produkcija: Moment, koprodukcija: EN-KNAP
Ljubljana
19.00 (Lokacija: Gledališče Glej) Urška Brodar, Jure Novak, Katarina Stegnar: KATARINA PO NAROČILU // predstava // dolžina: 70 min // produkcija: Gledališče Glej; koprodukcija: Zavod Poza
20.00 (SI) in 22.00 (EN) (Lokacija: Stara mestna elektrarna) MARKO BULC: PRVA AL-TRUISTIČNA PREDSTAVA // performans // dolžina: 60 min // produkcija: Bunker, Ljubljana
PONEDELJEK, 31. AVGUST
14.00 -16.00 (Lokacija: Gledališče Glej)
Predavanje in pogovor o internacionalizaciji, platformah in vzhodnih kontekstih z Anniko Uprus in Nevenko Koprivšek.
17.00 (Lokacija: Gledališče Glej) NEJA TOMŠIČ: OPIJSKE LADJE vizualni esej s čajnim obredom // dolžina: 90 min // produkcija: Neja Tomšič in Gledališče Glej, koprodukcija: MoTA
18.00 (Lokacija: Slovensko mladinsko gledališče) Žiga Divjak: Gejm // avtorska predstava // dolžina: 110 min // produkcija: Slovensko mladinsko gledališče; Maska Ljubljana
21.00 (Lokacija: ŠD Tabor) BETON LTD.: 1CH KANN NICHT ANDERS // performans // dolžina: 60 min // produkcija: Bunker, Ljubljana
22.00 (Lokacija: Stara mestna elektrarna)
Tatovi podob // tehnoburleska // dolžina: 75 min // produkcija: Emanat, Ljubljana
TOREK, 1. SEPTEMBER
10.00 -16.00 (Lokacija: SLOGI -Slovenski gledališki inštitut) Okolja in strategije internacionalizacije projektov // Praktična delavnica za producente in umetnike z Ivo Horvat (ArtRe-public)
SREDA, 2. SEPTEMBER
10.00 -16.00 (Lokacija: SLOGI -Slovenski gledališki inštitut)
Okolja in strategije internacionalizacije projektov // Praktična delavnica za producente in
124
umetnike z Ivo Horvat (ArtRe-public)
ČETRTEK, 3. SEPTEMBER
10.00 -16.00 (Lokacija: SLOGI -Slovenski gledališki inštitut) Okolja in strategije internacionalizacije projektov // Praktična delavnica za producente in umetnike z Ivo Horvat (ArtRe-public)
O platformi TRIGGER
Trigger je platforma za sodobne uprizoritvene prakse, ki jo Gledališče Glej razvija skupaj s Centrom za kreativnost, Momentom, Slovenskim mladinskim gledališčem / Novo Pošto, Mestom žensk, Pekinpahom in Bunkerjem. Namenjena je krepitvi kompetenc neodvisnih producentov in umetnikov s poudarkom na internacionalizaciji in mednarodnih povezavah. Platforma združuje showcase produkcije s potencialom za mednarodni trg, serijo pogovorov, predavanj in delavnic s kuratorji različnih tujih festivalov, agenti, specialisti za distribucijo in mednarodna sodelovanja. Namen platforme je pridobivanje specializiranih znanj s področja oblikovanja strategij in metodologij za distribucijo, mreženje in internacionalizacijo sodobnih scenskih umetnosti.
Cilji platforme:
•	izboljšati konkurenčne možnosti za slovenske umetnike na mednarodnem trgu;
•	izboljšati položaj za slovenske producente s področja neodvisne uprizoritvene produkcije;
•	izboljšati možnosti distribucije neodvisne produkcije s področja uprizoritvenih umetnosti nacionalno in mednarodno;
•	skrbeti za prenos kompetenc na področjih, kjer v Sloveniji
ni formalnih ali neformalnih možnosti izobraževanja in napredovanja (s področja produkcije, managementa in tehničnih podpornih poklicev);
•	vzpostavljati in vzdrževati povezave s pomembnimi evropskimi festivali in producenti;
•	promovirati slovenske umetnike in produkcije s področja uprizoritvenih umetnosti;
■	dolgoročno vplivati na raznovrstnost domače produkcije zaradi izmenjave dobrih praks in izkušenj v tujini;
■	večja stabilnost domačih producentov.
Sodelujoči producenti:
Koprodukcija: Center za kreativnost
Strateški razvoj: Gledališče Glej Moment
Bunker Ljubljana Pekinpah Mesto Žensk
Slovensko mladinsko gledališče (s programom Nove pošte)
Programsko sodelovanje:
Zavod Maska
Via Negativa
Emanat
En Knap
produkcije individualnih umetnikov in kolektivov.
Želimo si, da bi se seznam sodelujočih producentov v bodoče še širil.

¡i!
§5
H! liii i
i
s
(1
-i a
S	3
Zr.	O
□	OS
CD	H-
21
LU	^
on	£

iŽ:-v K u u
VJ
C 3
-O
POTENTIAL STATES
avtorska predstava / Eva Nina Lampič in Seliban zu Stolberg ljubljanska premiera: 23. oktober 2020
A obstajam, če Kurdistan ne obstaja? Sem živa, če je Jugo-s/avija mrtva? Tri posameznice, pisateljica, režiserka in igralka, se srečajo in delajo predstavo o Jugoslaviji ¡n Kurdistanu. Soočajo se z osebnostnimi razlikami, različnimi političnimi prepričanji in pristopi do gledališča. Kmalu postane jasno, da vsaka zasleduje svoj cilj. Različni cilji postanejo ovira. Potrebno se bo pogajati. Kakšen bo izplen? Kakšne so žrtve? Čigav glas bo slišan? Kdo si bo izboril največ prostora? Predstava »Potential States« prikazuje transnacionalno evropsko uprizoritveno delo v nastajanju, ki razgrinja raznolikosti dinamike in okoliščin, ki vplivajo na umetniško delo, in ne razmišlja le o državah, mejah in kolektivnih pripovedih, temveč poudarja vzporednice med osebno in geopolitično realnostjo.
Kolofon
Koncept: Eva Nina Lampič in Beliban zu Stolberg Zasnova in izvedba: Barbara Kukovec (Maribor, Ljubljana), Eva Nina Lampič, Beliban zu Stolberg, Linda Vaher (Berlin) Scenografija in dokumentacija: Dani Modre)
Oblikovanje zvoka: Aleš Zoreč Dramaturško svetovanje: Fabian Lowenbruck Produkcija: Nika Bezeljak (Moment), Barbara Poček (Gledališče Glej), Tina Pfurr (Ballhaus Ost)
Izvršna produkcija: Anna Marei-ke Holtz (ehrliche arbeit) Posebna zahvala: Jerko Bakotin, Boris Buden, Gulistan Gubrey, Gal Kirn, Erik Valenčič, Mitja Veli konja
Datumi uprizoritev:
18. in 19. september. Moment,
Maribor, Slovenija
23. in 24. september, Gledališče
Glej, Ljubljana, Slovenija
10. in 11. oktober, Ballhaus Ost,
Berlin, Nemčija
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Fundacija Robert Bosch (Nemčija)
Sreče Lov
mladinska avtorska predstava /Glej
premiera: 20. julij 2020 O predstavi
Kdo tukaj je srečen? Kdo tukaj je srečen vsaj enkrat na mesec? Kdo tukaj pa hoče bit' srečen?
V večnem lovu je toliko žalostnih stvari, da nujno rabimo recept za srečo. A bomo zmagal sreče lov? Pa kaj to sploh pomeni, zmagat'? Je zmagovalcev lahko vec ali morajo ostali (iz)pasti, da enemu uspe?
Brez skrbi, sojenice so se že organizirale, uprava jim pošilja nove delovne sile in zdaj nam ne preostane nič drugega, kot da zgolj zaupamo v proces. Če bomo padli 7-krat, bomo vstali 8-krat. Plesali bomo, kot da nas nihče ne gleda. Vstant, razturaj, ponovi.
Kolofon
Soavtorji in nastopajoči: Alme-din Kajtazovič, Petruša Urša Koželj, Tina Malenšek in Petja Rozman
Režija: Kaja Savodnik Dramaturgija: Manca Dečman Kostumografija: Mateja Čibej Mentorja: Vid Klemene, Anja Pirnat
Izvršna produkcija: Inga Remeta
Tehnično vodstvo: Brina Ivanetič
Produkcija: Gledališče Glej
Kdo sem?
mednarodna mladinska koprodukcija / ID: Babylon I Glej premiera: 19. februar 2020
O predstavi
Šest mladih išče svojo identiteto. Kdo sem, kam grem in od kod prihajam? Pripadam prostoru, v katerem živim, ali tistemu, iz katerega izhajam? Sprašujem se, zakaj izločam, zakaj odrivam, zakaj se bojim drugačnega. Skozi svoje izkušnje in izkušnje številnih drugih poskušam najti svojo pripadnost. Poskušam najti svoj dom.
125
Kolofon
Avtorica besedila: Nadège Prugnard
Režiserka: Tijana Zinajič Performerji: Tina Malenšek (SI), Rebeka Štokelj Hlede (SI), Jule Viebrock (DE), Mariana De Freitas Mothe' (IT), Theo Gonin (FR), Tendayi Mutongerwa (UK) Izvršna producentka: Inga Remeta
Producenti: SNG Nova Gorica, Gledališče Glej, delleAli theater, Das Letzte Kleinod, Théâtre du Pélican in The Albany.
Mednarodna koprodukclja je nastala v sklopu evropskega projekta ID: Babylon, ki ga sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Ustvarjalna Evropa.
O projektu ID: Babylon
ID: BABYLON je gledališki projekt, preko katerega raziskujemo izkušnje najstnikov po Evropi. Začel se je konec leta 2018 z antropološko raziskavo v obliki pogovorov in intervjujev z mladimi iz vrste držav, ki imajo različna ozadja in izkušnje, vključno z izkušnjo migracij. Njihovi interesi, upanja in strahovi bodo temelj del, ki jih bomo ustvarili v nadaljevanju.
Partnerji projekta smo ID: BABYLON ustvarili kot odgovor na številne izzive, s katerimi se dandanes soočajo najstniki, vključno s porastom ekstre-mizma, nacionalizma in izzivov, ki jih prinašajo migracije ljudi. Naša vizija projekta je razvoj transnacionalne identitete in ideje skupnega evropskega državljanstva za mlade, ki bi jim pomagala oblikovati širši pogled onkraj meja njihovih rojstnih držav.
Projekt sofinancira Evropska komisija prek programa Ustvarjalna Evropa.
	
im	Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa
	
ŠtudenTeater 5.0
Festival ŠtudenTeater 5.0 smo zaradi epidemije izvedli v spremenjeni razlicici, delo v skupinah pa je do marca potekalo nemoteno. Glej, tudi to se zgodi.
ŠtudenTeater 5.0 festival študentskih avtorskih predstav: 13.-15. marec 2020 @ Gledališče Glej, Ljubljana
13./ob 18h HOMO ABSURDUS
O predstavi
Kakšno je življenje v modernem svetu? Kako se znajdemo v njem? Ob pripovedovanju zgodb tz širnega sveta namišljenih zakonov in protokolov je bila ta čudaškost osvetljena tako z lučjo humorja kot tudi tesnobe. Že samo dejstvo, da Ken-Guruji stojijo pred vami na deskah, narejenih iz mrtvih organizmov, in za publiko razgaljajo lasten um je ... abusrd.
Kolofon
Nastopajo: Gal Tišler, Timotej Kresnik, Žiga Sevšek, Dejan Beriša in Sandra Štefanec Tehnična podpora: Aljaž Majcenovič
Mentorica: Barbara Jamšek Produkcija: Moment
13./ob 20h i
O predstavi
Kako se česarkoli lotiti, če se ne strinjaš v osnovnih premisah? Mora igralec opravičiti svoj obstoj na odru s tem, da publiki nekaj sporoči? Ali zadostuje že to, da je na odru in da se občinstvo nima preveč slabo? ! je avtorska predstava o ustvarjanju in nestrinjanju. In mogoče o tudi o kompromisih.
Kolofon
Avtorja predstave in nastopajoča: Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič
Mentorica: Barbara Jamšek Produkcija: Moment
13./ob 22h STAN D BY ME
0 predstavi Kje si? Stand by me
Kaj pa če... Kaj sliši srce?
Kakšne stvari skrivamo v sebi
in kako dolgo?
Kaj je prav in kaj narobe?
Kaj je nevarno, na meji?
Slišiš?
Šum notranjosti. Kakšen zvok ima?
Jaz sem,,..
Gledam v tla... Zberi se.
Jaz imam fanta. Jaz sem v razmerju. Kaj pa če se zazrem, če se ti zazrem v oči?
ZAKAJ SE SKRIVAMO? KAJ SKRIVAMO?
Prihodnost, Nezadovoljstvo, Bližina, nevarnost, Kaj je prepovedano, Strah, rizik, fantazija, Pogum, prešuštvo. Želje, užitek, Kaj je realnost. Privlačnost,
Kaj so meje? Kaj počnem? Zakaj? Zmedenost. To ni prav. Etika. Morala.
Kolofon
Ona: Larisa Lara Pohorec On: Martin Gerbec Mentor: Miha Nemec Produkcija: KUD Krea
14./ob 19h CIMRI
O predstavi
»Denarje sveta vladar.« V sodobnem svetu tisti, ki ponudi največ denarja, zmaga. Ne glede na to, kakšne motive in cilje ima. Kaj pa etika? Kaj pa osnovno človeško dostojanstvo?
Cimri so zgrajeni na ideji neoli-beralizma - klasičnem modelu samoregulativnega prostega trga, ki temelji na zakonu ponudbe in povpraševanja. Na odru boste lahko opazovali idealizirano obliko tržne ekonomije, kjer ponudniki in kupci izmenjujejo dobrine svobodno, na temelju medsebojnega dogovora o ceni. Ponudniki bodo tako iztržili najvišjo ceno, ki so jo kupci pripravljeni plačati za določeno dobrino.
Toda. Imajo res vse stvari na svetu svojo ceno? Ste pripravljeni prodati svoja moralna načela? Za kakšno ceno? Bi prodali svojo sestro? Očeta? Otroka?
126
Kolofon Igrajo:
Lotus Dharma (Domen): Janez Konda, 29
Helena: Rahela Merhar, 25 Mila: Julija Mišič, 20 Rebeka: Katja Špindler , 24 Lara Luna: Pia Porenta, 27 Gospa iz ozadja: Lara Jerkovič, 23
Režija: Lara Jerkovič, 23 Mentorica: Hristina Vasic Tomše
Produkcija: Gledališče Glej
14,/ob 21h SPODNJA IGRA
0 predstavi
Zgoraj, spodaj...morda nekje vmes.
Je staro zdaj mlado? Je sploh intimno, če ni javno? Neuspeh naš uspeh?
Posameznik oblikovalec družbe, a družba oblikovalka posameznika. Kaj je zdaj spodaj in kaj zgoraj?
Zgoraj, spodaj...morda nekje vmes.
Smo res vsi le svoji ali je moje zdaj tudi tvoje? Če si ti zgoraj, sem jaz spodaj. Ampak jaz postajam ti in ti postajaš jaz. Še drugačnost je ista. Zgoraj, spodaj...morda nekje vmes.
Ozreš se naokoli in tam je... Kontrast, ta čudovitost življenja. Je še važno kaj je zgoraj in kaj spodaj?
Zgoraj, spodaj...morda nekje
vmes.
Se vidimo
spodaj.
Kolofon
Nastopajoči in avtorji predstave:
Nikola Drole, Hana Rijavec, Ana Ropič, Tanja Sredntk, Nana Žuža Strle, Tamara Šmit, Teja Šmuc, Ni k Knavs Vovko Mentor: Rok Kravanja Produkcija: Gledališče Glej
157 ob 19h VROČ VETER
0 predstavi
Druženje ali prisiljena soču-tnost? Sreča ali prikrit strah pred obsodbo? Osamljenost v množici brezbrižnih ljudi.
V množici prisiljene sreče, empatije in konstantne medsebojne komunikacije nastaja vedno večja želja po
individualizmu in prikrivanju resnice. Kaj izreči naglas in kaj zadržati zase? Kdaj izgubimo nadzor nad Jastno presojo situacij? Kako (p)ostanemo samostojni, če ima vsak priliko v nas videti sebe? V modernem svetu obljubljene svobode se počutimo ujeti v balončke lastne identitete, ki jih veter neprestano raznaša po horizontu neusmiljene človeške brezbrižnosti.
Predstava v predstavi o predstavi ljudi o ljudeh.
Kolofon Nastopajo: Tia Lončar Vesna Markič Olivera Milašinovič Aleksandra Kmetic
Oblikovanje luči in zvoka: Lara Šifrer
Mentor: Vid Klemene Produkcija. Gledališče Glej
157 ob 21h KRATEK STIK
0 predstavi
A se spomniš, ko sva prvič skupaj bedela do jutranjih ur? Obžalovala sem slab seks in še slabši zajtrk. Potem sem odšla domov in na prehodu za pešce me je zbil avto. Sovražim se zato, ker nikoli ne pogledam desno, levo in še enkrat faking desno, tako kot meje učila babica. Slab seks nikoli ne prinese nič dobrega.
Kolofon
Igrajo: Luna Pentek, Ališa
Kasjak Gutman, Domen Novak,
Lara Ekar Grlj, Vitja Divčič, Urša
Klešnik,
Ana Markežič
Mentor: Klemen Janežič
Produkcija: Gledališče Glej
O projektu ŠtudenTeater 5.0
Že peto sezono s študenti in gledališkimi ustvarjalci ustvarjamo študijski proces avtorskih predstav - študenTeater,
ŠtudenTeater je program za študente negiedaliških progra-
mov, ki želijo nadgraditi svoje gledališko in ustvarjalno znanje in želijo živeti oder.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Gledališče Glej Ljubljana, KUD Krea Nova Gorica in Moment Maribor v sodelovanju z GT22 s svojo profesionalno in strokovno podporo oblikujemo in vodimo ideje študentov v okvirih avtorskega, plesnega, performativ-nega in glasbenega gledališča.
ideja projekta je ustanovitev ene ali več študentskih gledaliških skupin, znotraj katere ih se udeleženci pod vodstvom strokovnjakov naučijo različnih vidikov gledališkega ustvarjanja in razvijejo svojo lastno gledališko poetiko ter jo predstavijo! v predstavi avtorskega gledališča.
Kraj izvedbe: Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica Mentorji (uvodni vikend): Klemen Janežič, Rok Kravanja, Tatjana Peršuh in Grega Zore
Festivalska ekipa in produkcija
Umetniško vodstvo in koordinacija projekta: Jan Pirnat, Matjaž Šmalc, Inga Remeta, Marko Bratuš (k.g.) Koordinacija študijskih vikendov: Katarina Barbara Simončič {JSKD Maribor), Sabina Volk Simčič in Petra Paravan (JSKD Nova Gorica), Mateja Palčič (JSKD Koper) Festivalska tehnika: Grega Mohorčič, Klemen Švikart Izvršna produkcija: Inga Remeta
Glej, stiki z javnostmi: Tjaša Pureber
JSKD, stiki z javnostmi: Kreativna baza www.giej.si www.jskd.si
Festival organizirajo: Gledališče Glej, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Moment Maribor in KUD KREA Nova Gorica.
Festival podpirajo: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, STIKS, Kampus, Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.
127
Gledališče Glej Društvo Gledališče Glej Gregorčičeva 3 1000 Ljubljana www.giej.si info|gJglej.si
Glej, iist Letnik 12, št.l
Urednica: Tery Žeželj §fovenski jezikovni pregled: §vetlana Jandrič Oblikovanje in prelom: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinovič / Grupa Ee
Fotografije: Ivian Kan Mujezinovič, Peter Giodani
Izdalo: Gledališče Glej Tisk: §tane Peklaj Naklada: 300
Podpirajo nas: Ministrstvo za kulturo R§, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo, J§KD, §OU v Ljubljani, Gooja, Društvo za promocijo glasbe, Radio Študent, Evropska komisija (program Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, podprogram Kultura)
Glej, ekipa
Inga Remeta predsednica društva vodja programa producentka inga [p glej.si
Umetniški svet Jure Novak, Anja Pirnat, Barbara Poček, Inga Remeta, Tjaša Pureber
Barbara Poček vodja izobraževalnih in rezidenčnih programov mednarodni projekti producentka barbara@gtej.si
Anja Pimat vodja projektov producentka anja|gJglej.si
TjaŠa Pureber odnosi z javnostmi tjasaHJglej.si
Grega Mohorčič vodja tehnike grega[a]glej.si
Klemen Švikart tehnična podpora klemen[oJglej.si
Brina Ivanetič tehnična podpora brina ¡o)glej.si
§imon Bezek tehnična podpora (simon [al glej. si)
Tajništvo info|a]glej.si rezervacije [p glej.si
Gostoijubje
Gašper Pirnat, Paulina Pia Rogač, Tina Malenšek, Kaja §avodnik
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
Mestna občina Ljubljana
Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa
ErasmusH-
n
J skd
lTl
šou
JAVNI SKLAD REPUBLIKE 5LOVENUE i ■ , .-ZA KULTURNE DEJAVNOSTI	V LJUDljSR!
k ^iks
^^^ j društveno stičišče ŠOU v Ljubljani
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO 2A JAVNO UPRAVO
GÍSÍ	let let	le le	Jet, let,
let,	let	le	let,
let,	let	le	Jet,
let,	let	le	let.
let,	let	le	Jet,
let.	let	le	let.
/et,	let	le	Jet,
let,	let	le	let,
let.	let	le	let.
let,	let	le	Jet,
let,	let	le	Jet,
let.	let	le	m m m