BUENOS AIRES 14. oktobra 1965
ÀtfO (LETO) XXrV. (18)
N», (štev.) 41
Vojska v Indoneziji proti komunizmu
Oh našem narodnem
prazniku
Izrazito preliodna lega slovenskega ozemlja v enem najvažnejših kotov Evrope, zlasti še njegova povezanost s Srednjo Evropo in Apeninskim polotokom, je povzročila, da smo Slovenci že zgodaj izgubili svojo državno samostojnost. Germani in Latinci so s svojim pritiskom na slovenske meje do segli, da smo Slovenci izgubili več kot dve tretjini svojega prvotnega ozemlja, Avstrijska monarhija, katere podložniki so bili Slovenci 600 let, je po svoji uradni zamisli storila vse, kar je mogla, da Slovenci ne bi nikdar zaživeli kot narod.
Vsa ta dejstva niso bila brez vpliva na razvojno pot našega naroda. Geografska lega in pritisk na naše meje pa sta nakazovala smer vsem državnopravnim načrtom od leta 1848, ko je slovenska narodna zavest postala resnično živa in je začelo slovensko narodno politično gibanje.
V varstvo pred nemškim in italijanskim sosedom je že prvi politični program Slovencev zahteval poleg Zedinjene Slovenije v federalizirani Avstriji, tudi politično združenje s Hrvati in Srbi, kajti „narava, korist in kri nam Slovanom kažejo proti jugovzhodu,“ je zapisal Andrej Einspieler let» 1849 v Sloveniji.
Dogodki leta 1866 so bili močno opozorilo k previdnosti. Tega leta so Beneški Slovenci prišli k novi združeni Italiji, ki je že glasno poudarjala zahteve po Goriški in Trstu. Pruske zmage istega leta pa so privedle mnoge Slovence do spoznanja, ki ga je Luka Svetec jeseni 1866 zapisal v pismu Josipu Vošnjaku: „Ko bi se velikonem-ške misli kedaj uresničile in bi se BiS-marku posrečilo zediniti vse Nemce, pridemo mi naravnost pod Frankfurt ako se prej od Nemcev ne ločimo, kakor so prišli sedaj Beneški Slovenci pod Italijo. Zakaj v tem primeru bi nas le narodnost mogla oteti nemškega potopa; naša jasna, določna, z južnimi Slovani v zvezi stoječa narodnost bi dobila zagovornike med Francozi in Rusi in Nemci sami bi morali spoštovati določno narodnost po svojem narodnem načelu.“
Ko je dualizem leta 1867 utrdil nemško nadvlado v Avstriji ter izročil prekmurske Slovence Madžarom, Nemčija pa presenetila svet s svojimi zmagami nad Francozi, je prišlo do sestanka jugoslovanskih politikov 1. decembra 1870 v Ljubljani. Poudarili so, da „čutijo Južni Slovani, ki žive pod raznim imenom Slovencev, Hrvatov in Srbov v deželah habsburške monarhije, dandanes enake narodne potrebe. Da
rodni obstoj, zedinjavajo oni vse svoje moralne in materialne moči ter jih hočejo uporabljati za svoje edinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polju“.
Tako bi lahko zasledovali razvoj slovenskih državnopravnih načrtov vse do Majniške deklaracije, ki zahteva za vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, „samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega gospodstva tujih narodov in zgrajeno na demokratičnih temeljih".
Ohranitev in rešitev v svobodno življenje na smrt obsojenega slovenskega naroda je bil cilj vodilnih mož med Slovenci do uresničitve zahtev Majniške deklaracije. Za dosego tega velikega cilja so se združevali, žrtvovali in delali politiki in javni delavci različnih svetovnih nazorov, duhovniki, kmetje, študentje in delavci. Zvesto so jih spremljali mojstri slovenske besede od Prešerna do Cankarja.
Slovenski narod je zaživel 29. oktobra 1918 dotlej še nepoznano mu življenje državnega naroda. Mogočen je bil korak, ki ga je storil v svoji rasti in razvoju v Jugoslaviji, četudi ta ni dala polne izpolnitve našim težnjam in ne povsem zadovoljive rešitve vsem našim problemom. „Vendar je po skušnjah v Avstriji, bila za nas rešitev, ob
Po zadnjem poizkusu polkovnika Untunga, enega od poveljnikov vladarjeve osebne straže, da bi se z orožjem polastil oblasti v Indoneziji, je položaj v tej državi že- toliko jasen, da je mogoče trditi, da komunisti s polkovnikom Untungom niso uspeli, da bi Indonezijo spremenili v novo komunistično trdnjavo na svetu. Polkovnik Untung je moral zbežati iz prestolnice Džakarta v srednji del Jave, kjer se je nekaj časa upiral s svojimi pristaši. Pri poskusu pobega so ga zajele vladne čete.
Ko je vojaško poveljstvo ugotovilo, da je bila v zadnjo zaroto vmešana tudi komunistična stranka, je začelo odločno nastopati tudi proti njej. Zlasti potem, ko so našli trupla umorjenih šestih generalov. Vojaška in civilna policija sta začeli s preiskavami po prostorih komunistične stranke, ki je po zaslugi indonezijskega predsednika Sukarna s tremi milijoni članov, postala tretja najmočnejša komunistična stranka na svetu. Ogorčene ljudske množice so tudi navalile na sedež kom. stranke in ga razdejale ter zažgale. Po ulicah indonezijske prestolnice so se pojavili lepaki z napisi „Smrt komunistom“. Vojska je doslej zaprla že nad 1000 komunističnih funkcionarjev.
Položaj indonezijskega predsednika Sukarna je še vedno negotov. Je pravzaprav jetnik vojske v letnem bivališču Bodge, 45 km zunaj Džakarte. Sedanje stanje v Indoneziji je ustvaril on in on je bil tisti, ki je dal komunistični stranki tolikšno možnost, da 3e je tako močno razvila. Pa sam ni komunist. Poizkus Untung», da bi se s pomočjo komunistične stranke polastil oblasti, sa-
Po Sklepu VS Združenih narodov naj bi bilo med Indijo in Pakistanom premirje. Se pravi obe državi bi morali ne samo prenehati s boji, ampak tudi umakniti svoje oborožene sile na položaje, ki sta jih imeli pred izbruhom sovražnosti. P» tega nista storili. Pakistanska vlada je objavila, da bo izpolnila to zahtevo ZN takoj, kakor hitro bodo prišle oborožene sile ZN v Kašmir, Indija je pa sploh proti temu, da bi prišli varnostni oddelki ZN v sporno kašmirsko področje. Indija je tudi proti organom ZN. ki naj bi na licu mesta opazovali kako se določila premirja izvršujejo.
Pri takem stanju ni prav nič čudnega, da je med obema državama že ponovno prišlo' do izbruhov sovražnega stanja. V enem od več oboroženih spopadov so Pakistanci potolkli Indijce, veliko jih pa tudi zajeli.
Pakistanski predsednik Ajub Kan je znova potrdil pakistansko zahtevo: Ne bo prej miru v Kašmirju, dokler ne bo ljudstvo imelo možnosti s svobodnim glasovanjem odločiti svoje nadalj-ne usode. Indija je na drugi strani prav tako ponovila svoje zatrdilo, da na plebiscit v Kašmirju ne pristaja. Zato bo pot do pravega miru v tem delu sveta še zelo dolga in tudi polna
koncu prve svetovne vojne edina rešitev“, kakor ugotavlja prof. Vinko Brumen v svoji razpravi Ob stoletnici rojstva dr. Janeza Ev. Kreka (Meddobje VIII, štev. 5-6).
Pred leti je ob našem narodnem prazniku zapisal dr. Miha Krek: „29. oktober je praznik zmage, suverene volje slovenskega naroda. Praznik zmage naše državne misli. Praznik in slavje naše narodne politike. Edinstveni dan v našem narodnem življenju.“
29.	oktober je narodni praznik. Res je dan zmage. Toda boj še ni končan. Nekdanjim slovenski svobodi nasprotujočim silam so se pridružile nove. Kakor Damoklejev meč visita še vedno nad slovensko zemljo problematika njene geografske lege in uničevalni pritisk velikih sosedov — nemškega in italijanskega. Dogodki med drugo svetovno vojno so to nazorno dokazali. Sloveniji in vsej Jugoslaviji vlada komu-
mo dokazuje, da komunisti ne verjamejo nikomur, pa četudi jih še tako podpira. Povsod hočejo imeti na položajih samo prave in zanesljive komuniste. Sukamo je indonezijskim komunistom dajal proste roke zlasti zaradi tega, da si je zagotavljal podporo in prijateljstvo kitajskih komunistov. Ker Sukarnovo zdravje ni najbolj trdno, so se komunisti hoteli zavarovati še za njegovega življenja, da bi se polastili oblasti prej, predno bi to mogla storiti vojska, ki ni komunistično usmerjena.
Zato je tudi razumljivo, da Sukamo s Svojegai letnega dvorca pošilja prošnje, naj bi se vojska zaradi poizkusa zadnje revolucije in umora šestih generalov ne maščevala na:d komunističnimi uporniki. Toda vojska se doslej nanje ni dosti ozirala. Po radijski postaji v Džakarti nastopa proti komunizmu ter ljudstvu prikazuje njegovo nevarnost za državo in svet, zapira še naprej komunistične funkcionarje ter odkriva skladišča orožja in komunističnega propagandnega materiala ter postavlja zahtevo, da je komunistično stranko treba prepovedati.
Kako velik pomen so razvoju komunistične stranke v Indoneziji poklanjali komunistični režimi po posameznih državah dokazuje tudi dejstvo, da je n. pr. tudi Tito pred leti poslal za svojega veleposlanika v Indonezijo tako izšolanega in prekaljenega komunista kot je dr. Aleš Bebler, ki v Indoneziji ni hodil samo na diplomatske sprejeme, ampak je gotovo doprinesel tudi Svoj del za utrditev komunistične partije v tej državi.
velikih nevarnosti, če ne bo prevladala pamet za pravično rešitev spornega vprašanja.
Nevarnost za svetovni mir je tem večja, ker jo neprestano poglablja in zaostruje komunistična Kitajsk», ki je prejšnji teden znova povečala napetost med Indijo in kom. Kitajsko. Oddelek bit. vojske je namreč vdrl na področje Sikima in začel streljati na indijsko opazovalno bazo. Zaradi tega incidenta Indijci obtožujejo Kitajce, Kitajci pa Indijce. Pri vsem tem je gotovo samo to, da kom. Kitajci izkoristijo sleherno priložnost, da nevarnost za svetovni mir še povečajo. To potrjuje tudi izjava vodilnega kitajskega komunista na proslavi 16. obletnice kitajske kom. revolucije, da je Kitajska pripravljena na vojno z ZDA.
V uruguayski republiki imajo že več mesecev številna stavkovna gibanja zaradi poslabšanega gospodarskega položaja. Spričo neprestanih nemirov in izgredov je vlada odredila obsedno stanje in prepovedala javna zborovanja. Zaradi hujskanja nameščenstva na neposlušnost je policija zaprla več sindikalistov. Med njimi so tudi krščansko-demokratski.
nistični režim, kateremu narodnost in z njo zvezane duhovne dobrine ne pomenijo nič. še več: nastavil je sekiro na korenine našega narodnega življenja in udarja po njih. Na jugu Slovenije pa so nekdaj jasno nebo medsebojnega prijateljstva napolnili temni oblaki spora, ki ga spremlja na eni strani nepopustljivost, na drugi strani pa trdovratnost v krivičnem pojmovanju jugoslovanske meje.
Ko so naši predniki bojevali boj za svobod» slovenskega naroda, so se v polni meri zavedali svoje zgodovinske odgovornosti. Ob pogledu na sedanjost in bodočnost, moramo priznati, da nam dodeljene naloge niso nič lažje. Borba za rešitev in svobodo slovenskega naroda je stopila v novih okolnostih v novo obdobje. Zavedajmo se, da bomo samo ob poznanju in pravični presoji preteklosti in treznem ocenjevanju sedanjosti. našli pravo pot.
Premirje med Indijo in Pakistanom v stalni
nevarnosti
IZ TEDNA
Čilska krščansko-demokratska vlada
je državnemu kongresu predložila spremembo sedaj veljavne ustave. Te naj bi omogočile vladi, da lahko razlasti vsako privatno ali javno nepremičnino, če je to v korist skupnosti, razpiše plebiscit, če drž. kongres zavrne zak. osnutek vlade, da dobe volilno pravico vsi odrasli, tudi nepismeni, samo vojaki ne, in končno izvesti decentralizacijo zvezne uprave. V poslanski zbornici so bile predložene spremembe sprejete, ker imajo krščanski demokrati v njej sami večino, v senatu bo pa zadeva težavnejša, ker so k rščanski demokrati v njem v manjšini. Liberalna stranka je že objavila, da bodo njeni senatorji glasovali proti, ker da predložene spremembe ogrožajo načelo privatne lastnine.
V	Brazilu so pri zadnjih volitvah guvernerjev zmagali v večini držav kandidati, ki niso povsem na liniji sedanje vlade. V dveh vplivnih državah Guanabara in Minas Gerais pa celo opo-zicionalna kandidata. To sta kandidata brazilske socialdemokratske in labori-stične stranke. Izvolitev kandidata te stranke v državi Guanabara Francisca Negrao de Lima predstavlja največji poraz sedanjega guvernerja dr. Carlosa Lacerde, ker ni bil izvoljen kot njegov naslednik kandidat Narodne demokratske zveze. Zato je po tem porazu odstopil kot kandidat te stranke za predsedniške volitve prihodnje leto. Obenem je znova napadel predsednika republike maršala Castela Branca. Očita mu, da je „izdal revolucijo“ in da je on glavni krivec za poraz kandidatov vladne stranke pri volitvah. Predsednik republike je namreč izjavil, da bo zvezna vlada spoštovala ljudsko voljo in bodo izvoljeni guvernerji lahko prevzeli vodstvo držav; v katerih so bili izvoljeni. 'Zvezna vlada je samo objavila, da bo izdala potrebne ukrepe za zaščito „pridobitev zadnje revolucije“, t. j. ohranitve demokratskega sistema v državi.
V	ZDA so prejšnji teden operirali na žolču predsednika Johnsona.
V TEDEN
Ameriški senat je končno odobril ameriško gospodarsko in vojaško pomoč potrebnim državam v svetu v višini 3.218 milijonov dolarjev.
V	Parizu so splošno mnenja, da bo pri decembrskih volitvah general De Gaulle znova kandidiral za predsednika.
Predsednik britanske laburistične vlade Harold Wilson ima težave s kolonijo Rodezija. Predsednik vlade v tej britanski koloniji lan Smith je namreč v Londonu obvestil britansko vlado, da je Rodezija odločena proglasiti svojo neodvisnost. Če ji te neodvisnosti ne da Velika Britanija, jo bo proglasila sama. Če bi se to zgodilo, potem bi bila Rodezija po letu 1776 prva britanska kolonija, ki bi enostransko proglasila svojo neodvisnost. Leta 1776 so tako naredile angleške kolonije v Ameriki.
V	zahodni Nemčiji kancler Erhard še vedno ni sestavil nove vlade. Ima težave z njeno sestavo. Bavarska ljudska stranka, zlasti njen prvak biv. obrambni minister Josef Strauss, je proti temu, da bi sedanji zun. minister Schroe der še nadalje ostal na tem položaju. Bavarska ljudska stranka hoče od kanclerja izsiliti, da bo moral pristati na tako osebnost, ki bo zahodnonemško zunanjo politiko vodila v tem smislu, da bo manj odvisna od Amerikancev, tesneje pa naslonjena na Francijo.
Zahodnonemška vlada je objavila, da sama ne želi imeti lastne atomske sile, toda imeti pa hoče svojo besedo pri Atlantski skupnosti. Tej pravici se ne mara odreči in se bo uprla vsaki mednarodni pogodbi, ki bi jo pri tem ovirala.
V	Neaplju je sestanek 36 generalov in admiralov sedmerih držav, ki sestavljajo zahodnoevropsko obrambno skupnost. Preučujejo zlasti rezultate zadnjih velikih vojaških vaj, ki so bile v Severni Italiji, v Grčiji, Turčiji ter v Sredozemskem morju.
V	Turčiji so imeli v nedeljo volitve. Zmagala je stranka pravičnosti, ki je zunanjepolitično zahodnodemokratsko usmerjena.
Iz življenja I« icfajaija z Argentimi
D«n nase
V Argentini je bil v torek državni praznik — dan rase. Posvečen je spominu Krištofa Kolumba in bratstvu narodnosti, ki so 3e naselile v Argentini, z domačim prebivalstvom ter skupni veri v napredek in neprestani razvoj države.
Slavnosti so bile po vsej državi. V Buenos Airesu je bila na Trgu Krištofa Kolumba. Tu so bili zbrani civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, člani diplomatskega zbora ter člani raznih člani raznih narodnosti.
Predsednik republike dr. Illia je poudarjal pomen tega dne za novi svet ter poveličeval bratstvo narodov, ki žive v njem in željo, naj bi si vsi v svobodi in demokraciji ter medsebojnem razumevanju gradili lepšo bodočnost.
Podal je tudi pregled dela svoje vlade ter zlasti naglašal dejstvo, da je sed. vlada omogočila narodu mirno življenje.
Po govoru predsednika republike so folklorne skupine raznih narodnosti izvajale svoje narodne plese.
Proslava 150-letniee argentinske ^neodvisnosti
Pod predsedstvom ministra na narodne zadeve dr. Paimera in ob navzočnosti pred; -dnika države dr. lilije so se sestali čiani posebnega pripravljalnega odbora za proslavo 150-letnice argentinske neodvisnosti, ki bo 9. julija prihodnje leto. Sprejet je bil že končni spored teh slavnosti, ki med drugim predvideva veliko vojaško parado, na kateri bodo sodelovali tudi vojaški oddelki prijateljskih držav. Poleg tega bodo v proslavo te obletnice v Bs. As. razni mednarodni kongriesi, kulturne prireditve in umetniške razstave. Zvez-
na vlada se bo tiste dni preselila v mesto Tucumàn, kjer je bila leta 1816 proglašena argentinska neodvisnost. Prav tako bo tiste dni zasedal v Tucu-manu argentinski državni kongres, t. j. poslanska in senatna zbornica.
Za poostreno akcijo proti komunistom
V zveznem parlamentu so prejšnji teden razpravljali o zadnji odločitvi ameriške poslanske zbornice, naj bi Združene ameriške države tudi enostransko intervenirale v drugih državah, če bi bile ogrožene od komunizma, ker bi bila z njimi od komunizma ogrožena tudi Severna Amerika. Poslanska zbornica je zavrnila tako stališče in zagovarja še naprej načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Med debato je govoril tudi prvak Federacije sredinskih strank dr. Hardoy in zatrjeval, da se naravnost čudi, kako se morejo najti ljudje, ki zagovarjajo sprejem komunistične Kitajske v ZN, istočasno pa zahtevajo, da bi morali Združene ameriške države izključiti iz Organizacije ameriških držav. In take zahteve se čujejo istočasno ko od istih držav odhajajo v ZDA prošnje za nove gospodarske pomoči ter za odložitev plačila zapadlih rokov. Isti krogi bi radi zamenjali tudi resno in odgovorno mednarodno ustanovo Organizacijo ameriških držav z nezanesljivim latinskoameriškim parlamentom, „v katerem delegate nekaterih vročih držav govorniška spretnost dostikrat močno zanaša“. Zatem je govor usmeril v opozorilo povečane komunistične delavnosti ter-poslansko zbornico opozarjal na dejstvo, da so se komunističnega mirovnega kongresa v finski prestolnici Helsinki udeležili celo nekateri argentinski (Nadaljevanje na 2. strani)
„Ti bom že jaz pohazal!“
Naša „ta mala“ je postala grozna. Bila je tako pridna, a zdaj pa nič več ne uboga. Ji bom že jaz izbila iz glave tisto trmo!“ Mama zahteva brezpogojno ubogljivost, a dekletce je vedno bolj uporno.
To je pa zato, ker mama ne ve, da ne samo njena „ta mala“, ampak da so skoro vsi otroci okoli tretjega leta prežeti z neubogljivostjo in trmo. Zvedela bi tudi, da je to naravni in zdrav pojav v človeški naravi. Otrok po naravi, ne iz hudobije, v tej dobi začne borbo za uveljavljanje svoje volje.
„Janezek, pospravi kocke v škatlo!"
„Ne!“ Mali junak izzivalno gleda mamo. „Zakaj pa moja mama vedno ukazuje?“ si misli. „Bom ze sam to napravil!“ In če mu mama uredi kocke, jih bo Janezek zmetal ven, in čeprav ne zna, bo hotel sam urediti škatlo.
Potem tisti: Ne! Kak užitek je reči ne mamici in očku! In prav ta užitek, ker onadva — ki sta velika! — zelo pogosto to besedo uporabljata.
Želja biti velik, zbuditi pozornost — to je najvažnejše za otroka.
Torej ni upor, niti ni trma. Je le želja uveljaviti samega sebe.
Kako ravnati s takim boriteljem?
Važno je dejstvo, da to ni trma iz hudobije, ki jo je treba s silo zlomiti in grešnika ukloniti. To je srečanje tuje volje s prebujajočo Se otrokovo voljo.
Ta trma bo kmalu prešla, če so starši nanjo pripravljeni. Do svojega „ta malega“ morajo biti obzirni: ne mu suho ukazovati in ne mu groziti: „Fr-kovc, ti bom že jaz pokazal, kako se pboga!“
Bolje je z njim sodelovati.
„Kako bova zdaj kocke hitro pospravila v škatlo?“
„S čim bova tla pobrisala?“ Otrok pozabi na svojo voljo in z vnemo sodeluje. Naj mama vidi, kako on zna! Pozno je že. Čas je za spanje. Mama reče strogo: „Andrejček, spat!“ Jok in cepetanje. „Ne! ...“ Nato pride očka na pomoč: „Kako, gre Andrejček spat nocoj? Hitro, hitro na konjička!" Vzame ga na rame in — juhej! vrže ga na posteljico. Andrejček pozabi na upor in kmalu sanja o konjičku. Velik pogrešek naredijo starši, ki se postavijo pred upornim otrokom na stališče tekmovanja. Bomo videli, kdo bo zmagal! Jasno, da bo največkrat zmagal očka. A v resnici je bitko izgubil: v otroku je trmo utrdil, sam je pa dokazal, da boleha prav sam na tej bolezni. Užaljen je bil, ker se mu je otrok uprl. Hotel je biti zmagovalec in pozabil na dobrobit otroka.
Vzrokov za trmo je veliko.
Marica je postala trmasta, ko je reka mama, da je Lojzka bolj pridna in ubogljiva. Torej je mama nima rada! S trmo hoče, da se mama z njo ukvarja.
Franček noče v šolo, ker so mu starejši bratje grozili in ga plašili z njo. Težko se bo tega otresel. Bal se bo vsake novosti in se je trmasto branil,
seveda v svojo škodo. Bolan otrok je dolgo bil središče pozornosti. Ko ozdravi, se čuti zanemarjenega. Zanj se ne zanimajo več kakor prej, zato postane trmast in jokav. Starši so z njim kar naenkrat prestrogi. Mali se počuti ne- || srečnega in se zateče v družbo, kjer se med enakimi uveljavi in lahko ukazuje.
To je večkrat najboljši bodoči poglavar mladih porednežev, ki ga na besedo ubogajo.
Druga doba trme se loti pubertetnika od 12—13 leta. Deček se v tej starosti oddalji od staršev, posebno, če ga niso privezali nase z zaupanjem, če so zahtevali od njega samo slepo ubogljivost. To je doba velikega punta. Otrok trmasto vztraja v svojih željah jn se na očetove kazni požvižga. „Naj me le tepe, jaz ne bom jokal. Nalašč ne bom jokal.“ Tako se počuti junak, ne pa žrtev.
V tej dobi se trma kaže v hujši luči. Pubertetnik je v borbi z vso okolico, le med enakimi se dobro počuti. Odrasli mu „gredo na živce“. Svojo jezo stresa na vse mogoče stvari: stole brca, lomi svinčnike, trga knjige. Sem spada tudi grizenje nohtov, vrtanje v nos, itd. Tudi jecljanje je lahko izraz trme. Tako se tudi iz trme noče učiti, išče samoto in sanjari.
Takemu otroku je nujno potrebno pomagati in mu olajšati, da se ne zakrkne.
Zakrknjena trma gre s človekom vse življenje.
Trstenjak piše: „Odrasel človek, ki razodeva podobne znake trme in svojeglavosti, naj se zaveda, da je Vse to samo dokaz, da še ni prebolel otroških let, da je v njem še vedno dobršen kos neuravnoteženega pubertetnika."
Starši, ki hočejo trmastega otroka vzgojiti, morajo najprej odpraviti trmo pri sebi. Le tako bodo našli pravo pot, ki bo koristila, da se bo otrokov značaj razvijal v pravo smer.
Važno je spoznati v vsakem otroku nrirniene sposobnosti in zanimanja in ■„eirno-fiti mu. da jih razvije in uresniči.
Na moremo ustvariti za Vse otroke enak vzorec.
Starši, ki se zanimajo s skrbjo za vzcoio današnjega otroka, jih prvi trmasti unorčki ne bodo presenetili, šli t>odo preko njih z zavestjo, da so nujen In zdrav pojav v otrokovi rasti. Ne bodo mu vzeli za zlo, če bo skušal uveljaviti svojo voljo. V stalnem razgovoru z njim, mu bodo pomagali, da jim bo zaupal in verjel, da ga e ljubeznijo vodijo.
Velika napaka bi pa bila, če bi kdo mislil, da je treba otroku v Vsem mehko popuščati. Vzgoja ni v popuščanju, ampak v tem, da v medsebojnem zaupanju odvračamo otroka od slabega in ga navajamo k dobremu.
Poleg tega: dostikrat je to, kar imenujemo trma samo močna otrokova volja, ki jo mi sami z napačnim ravnanjem spremenimo v trmo.
Nasa skunna dolžnost
Iz govora g- prof. B. Bajuka na razstavi slov. tiska v Mendozi 19. 9. 1965
„Knjiga je v nekem oziru barometer kulturnega stanja naroda, iz katerega je izšla.
Temelj je, na katerega narod zida svojo kulturno stavbo. Sad je njegove duhovne rasti.
Priča njegovega nadtvarnega, idealnega življenja in prizadevanja.
Odlika človeka, ki ga imenujemo krono stvarstva, je prav v njegovi duhovnosti. Ta pa se izraža ter se posreduje sočloveku z besedo, bodisi govorjeno kakor tudi pisano. Večjo vrednost ima v nekem oziru še pisana beseda, ker more svojo misel nuditi vse obsežnejšemu številu ljudi kot pa govorjena in ker ima zagotovljeno vse daljšo časovno trajnost.
S knjigo posreduje posameznik duhovne vrednote narodu; s knjigo si isto med sabo posredujejo tudi narodi sveta.
Pojem narodnosti ima svojo bistveno pomembnost in oznako vprav v duhovnosti.
Narodnost, čut narodne skupnosti se pričenja porajati v tistem trenutku, ko se občestvo skupaj živečih, enako mislečih, enako čutečih, enako govorečih ljudi tega svojega skupnostnega življenja zave in si ga z voljo privzame kot nekaj edinstvenega, samosvojega.
In vse. to duhovno doživljanje, ta samobitna afirmacija lastnega „narodnega“ življenja pride na dan, pride „do izraza“, živi, se veča, raste in bogati vprav v pisani besedi — v knjigi.
Zato je knjiga veren izraz narodovega življenjskega obstoja in njegove duhovne, kulturne stopnje. Pesniki, pisatelji in znanstveniki so tako priče in glasniki samobitnosti in kulturne stopnje naroda, kateremu pripadajo.
Zelo pomembna in globoka je bila v tem oziru miselnost starih Grkov, ki so že pred 2500 leti gledali v umetnikih, v pesnikih celò ljudi, navdahnjene z božjim duhom. Za pesnika go celò imeli ime vedeš — prerok.
In o poslanstvu umetnika, pesnik« tudi naš Župančič prelepo poje:
Sredi vsega razprostrl peroti kot dve zarji, in v viharji
harpa boš, ki jo prebira Gospod.
In zopet mi v tem trenutku prihaja na misel beseda pokojnega prof. dr. Ehrlicha na Sv. Višarjah: „Dokler bo slovenski narod v svojem jeziku Boga častil in v njem svoje pesmi prepeval, vse dotlej ne bo umrl.“
Da — dokler bo naš narod svojo besedo v knjigi gojil, toliko časa bo vsemu svetu izpričeval, da živi Svoje lastno duhovno, kulturno, svoje lastno narodno življenje.
Dokler bo naš človek slovensko knjigo ljubil in spoštoval; dokler bo čutil v sebi živo srčno potrebo, da slovenski knjigi odpira pot v vsako našo hišo; da
Vzgoja je prav v tem, da to bogastvo močne volje (ki je želja po uveljavljenju) izrahi tako, da ga kanalizira v pozitivno smer.
Najpreprostejši način je v tem, da otrok na osnovi medsebojnega zaupanja puti, da mu starši želijo pomagati za njegovo uveljavljenje
njeno bogastvo izlije v dušo in srce vsakega brata in sestre:
vse dotlej bo slovenskemu narodu zagotovljen njegov življenjski obstanek.
Narod živi svoje narodno življenje iz duhovnosti, iz kulture. Izobrazba in gojitev duhovnih vrednot mu dajeta življenjski obstanek in življenjsko rast. Izraz te duhovnosti, posrednik izobrazbe pa mu je vprav — knjiga.
Slovenski izseljenci smo tudi bistveni del slovenskega narodnega organizma, čeravno nas od njegove celine ločijo časovne in krajevne razdalje.
Vsi smo udje slovenskega narodnega telesa! Vsi smo dolžni skrbeti za življenjsko ohranitev in obstanek, za duhovno, kulturno rast našega naroda; vsakdo kot posameznik in mi vsi, med seboj povezani v domovinski zavednosti ter ljubezni v enovito narodno skupnost.
In mi, ki se še posebej zavedamo svojega izseljenskega poslanstva; ki se imenujemo ideološko emigracijo, imamo pri tem še prav posebno dolžnost!
Veže nas narodna dolžnost, da vse kulturno, duhovno udejstvovanje po svojih močeh podpremo. Svojo narodno dolžnost kot ideološka emigracija bomo izvrševali, če in v kolikor bomo vse naše življenje postavili na temelje naše verske in narodne tradicije.
Steber tega našega življenja pa je in bo ostal naš slovenski tisk — je in bo ostala naša slovenska knjiga!
Nobena žrtev se nam ne sme zdeti prevelika ali pretežka za vzdrževanje naše slovenske knjige!
Dva sta stožerja, na katerih se suče vse naše narodno, kulturno življenje: naša verska in naša kulturna tradicija.
In kakor v nobenem našem slovenskem domu ne sme manjkati Bogkov kot — simbol našega osnovnega življenjskega načela: tako ne sme manjkati pod nobenim našim slovenskim krovom domača knjižnica, kjer kot našo najdražjo narodno svetinjo hranimo našo slovensko knjigo — našo tiskano materino besedo, poglavitno duševno hrano nam in zanamcem!
Iz teh kratkih misli spoznamo, kako neprecenljivo veliko in vzvišeno poslanstvo vršijo naše prosvetne in kulturne ustanove v zdomstvu z zalaganjem in izdajanjem slovenskih knjig.
Pa vendar je s tem njihovim apostolatom storjen šele in samo prvi korak pri poslanstvu, ki ga ima knjiga!
Drugi in tretji korak ostaneta tebi in meni, vsem nam posameznikom. Drugi: naši knjigi morava ti in jaz dati dostop v našo družino, v naš dom, v našo domačo, družinsko knjižnico!
Pa tudi s tem poslanstvo knjige še ni dopolnjeno! še tretji, zadnji korak manjka! — Knjiga ne sme ostati zaprašena na knjižni polici ali pozabljena v knjižni omari. Poskrbeti morava ti in jaz, pa bo njena vsebina našla odprto pot v naša srca, da jih bo s svojim bogastvom obogatila, oplemenitila, navdušila, poživila.
In tema dvema zadnjima, najvažnejšima korakoma v pomoč ter uresničenje je namenjena ta naša današnja razstava slovenskega tiska v zamejstvu!
AftGfRTIH A
('Nadaljevanje s 1. strani)
poslanci, zatem pa več osebnosti raznih ustanov. Poslanci krščanske demokratske stranke so zahtevali, naj govornik pride kar z imeni na dan. Tej zahtevi je dr. Hardoy takoj ustregel ter je pred poslansko zbornico prebral dolgo vrsto imen tistih Argentincev, ki so bili na komunističnem kongresu v Helsinkiju ter so glasovali za resolucijo in jo tudi podpisali, s katero odobravajo „osvobodilno“ nastopanje komunističnih gverilcev v Venezueli, Kolumbiji, Peruju in Boliviji. Značilno je tudi, da je bilo med argent, udeleženci na kom. sestanku v Helsinkiju tudi nekaj argentinskih duhovnikov.
V zvezi s povečano komunistično aktivnostjo v Lat. Ameriki je FAEDA — Argentinska federacija protikomunističnih ustanov — v velikem buenos-aireškem listu „La Nación“ objavila kot „Poslano“1 seznam vseh ustanov, društev in organizacij, ki so v Argentini pod komunističnim vplivom ter po navodilih komunistične partije širijo komunizem in podpirajo njegovo prevratno delavnost
Priprave za bodoče volitve
Posamezne argentinske politične stranke se vedno bolj pripravljajo na prihodnje volitve guvernerjev in viceguvernerjev. Vse njihovo delo je že usmerjeno v ta politični dogodek. Zato tudi ni skoro nobene večje slavnosti v notranjosti države, da se je ne bi udeležil predsednik države dr. Illia ter na njej govoril. Druga obletnica sedanje vlade je dala vladnim ljudskim radikalom lepo priložnost, da so se je spominjali z raznimi sestanki in prireditvami, na katerih so stranikini funkcionarji navajali delo, ki ga je opravila v tem času ljudsko radikalna vlada.
Nič manj kot ljudski radikali so v tem pogledu aktivni peronisti, ki nastopajo v raznih neoperonističnih strankah. V stranki so prizadevanja, da bi peronistično gibanje demokratizirali in ga prilagodili demokratskim zahtevam na federativni osnovi. Vsa akcija pero-nistov gre v to smer, da je treba storiti vse, da bi na čisto demokratski način znova prišli na oblast.
Te dni so peronisti v polnih pripra-ko so leta 1945 ljudske množice Perona osvobodile iz zapora in ga spra-Perona osvobodile iz zapora in ga spravile na oblast. Letošnja slavnost naj bi zaradi Peronove poslanice privabila še več udeležencev. Pravijo, da jo je prinesla v Buenos Aires tretja Peronova žena Elizabeta, ki je pred dnevi dopotovala v argentinsko prestolnico. Oblasti ji ob prihodu niso delale nobenih težav.
t DR. JOSIP REBERŠKI
V Buenos Airesu je po daljši bolezni umrl v petek 8. oktobra 1965 dr. Josip Reberški, predsednik HSS v Buenos Airesu. Njegov pogreb je bil v soboto 9. oktobra. Na pokopališče Chacarita v Buenos Airesu ga je spremilo lepo število pristašev HSS. Ob grobu so mu govorili gg. prof. Zvonko Mustapič, Ci-prin in dr. Edo Bulat.

Dr. Julija Pajman	vanje.
Franc M. aurine
(Ob 80-letnici velikega katoliškega pisatelja)
Eno najlepših francoskih mest, Bordeaux, v pokrajini Gironde, ob levem bregu istoimenske reke, je rodilo tega velikega sina, dne 11. oktobra 1885. leta, čigar literarna življenjska pot daje le malo pojasnila o njem. Kot sijajen študent konča filozofsko fakulteto na univerzi v Bordeauxu. Z 21 leti gre v Pariz in več mesecev obiskuje predavanja na „Ecole des Chartes“, ki pripravlja arhivarje in knjižničarje, in takoj začne pisati. V skoraj enakomernem ritmu — po eno knjigo letno — si sledijo njegovi romani; vsak izide malo boljši od prejšnjega; vse to delo je pa zelo uravnovešeno, ne enolično, ampak zelo, zelo razgibano. Francoska akademija mu ni zadnji cilj; komaj ga izvolijo (1933), že gre daleč preko njenih meja. In ko se obrne h gledališču, si takoj pridobi velike uspehe; v časnikarstvu pa kar sam po sebi postane zelo iskan uvodni člankar. In leta 1952 dobi Nobelovo nagrado za literaturo.
Kdor hoče Mauniaca razumeti, mora
poznati in razumeti njegovo okolje. In vekomaj bom hvaležna svojim staršem, da se niso ustrašili nobenih žrtev, da mi z znanjem jezikov pripravijo pot v življenje. In tako sem leta 1928 kot vzgojiteljica španskega visokega plemiča, čigar starši so bili največji industrialci v Belgiji, prišla tudi v Pireneje, kjer sem s to družino, v lastni rezidenci v Biarritzu, preživela nekaj sijajnih mesecev (plačana v švicarskih frankih), kar mi je tudi omogočalo študij na staroslavni najdražji univerzi v Lou-vainu, kamor sem se vozila iz Antwer-pna, v čigar soseščini sva z učencem Miguel R. de A. živela pri njegovi stari materi, ker sta starša bila večinoma po svetti.
Biarritz, mednarodno morsko kopališče v Biskajskem zalivu, je svojčas veljalo za „predsobo evropskega kopa1 lišča“. Letos obhaja važno stoletnico: leta 1865 sta se tam sešla Bismarck in Napoleon III., čigar žena, cesarica Evgenija, je bila kopališče modernizi-
rala, ki danes nosi ime „kraljica vseh plaž“, njegovo pokopališče pa, kamor sva rada zahajala z mojim učencem, še govori o slavni mednarodni preteklosti, saj skoraj vsak grob nosi ime kakega diplomata.
Biarritz mi je torej dal priliko, da sem od tam šla tudi v Bordeaux, da se na licu mesti približam tudi narečju. Svoje počitnice sem uporabila, da sem šla v bližnji Lourdes, Pau, mesto na terasi, Toulouse in končno v Bordeaux in potem nazaj v Biarritz. Bordeaux, ki širi morje svojih hiš med borovimi gozdovi in čudovito reko Gironde, le odkrije svojih skrivnosti v enem dnevu. Večji del prebivalstva moremo označiti kot južnofrancosko. Takoj opazimo na razliki izgovarjave zelo ostro razmejitev med narečji samimi. Južno francosko narečje v Bordeauxu s svojo lastno barvitostjo, je čisto drugačno nego ono v Toulousu, tudi drugačno kot v Marseillu. Je manj barvito v načinu izražanja, toda izredno fino in ubrano v svoji zmesi zadržanosti in humorja, ki je po zadnji vojni prav pri Mauriacj začel počasi prosijati. Začel- pravim, | kajti meščanstvo v Bordeauxu odklanja I tega ljudskega duha in kaže vedno neko
mrzino, neko obzirno, otrpelo eleganco, značilnosti, katere jim je ta pisatelj vedno očital. Kakor znano je Mauria o tem meščanstvu podal ostro, neusmiljeno sliko: poudaril je njega skopu-štvo, sebičnost, hlinjenje; opisal tudi njega nizkotne strasti in njega prikrite bolesti. Po naslovu ene izmed njegovih knjig je videl v njih „Gadje gnezdo“, Kljub temu se mu pa Mauriac ni nikdar odmaknil, in če toži to meščanstvo, obtožuje samega sebe. čeprav to okolje postavlja na sramotni steber, mu ohranjuje zvestobo. Gotovo pa je, da Mau-riacova zvestoba v prvi vrsti izvira iz njegovega katoliškega mišljenja. Vsi meščani v Bordeauxu so zanj hkrati človeška bitja, ki imajo pravico do u-smiljenja, kot vsi drugi; poleg tega pa v njih spoznava svojce, iz katerih osrčja je izšel, s katerimi je doraščal.
Od svoje strani sem pri mnogih opazila, da so sužnji denarja. Pomirljivi brezbrižnosti širokih mas se nikakor ne morejo pridružiti. Tudi Mauriac ne pozna brezbrižnosti, pač pa glodajoči dvom, kot sam priznava v majhni knjigi, ki stoji v osrčju njegovega ustvarjanja: „Trpljenje in sreča kristjana". Na drugi strani pa ta bolest vesti nuj-
no razvija duhovno življenje. Kdor hoče spoznati samega sebe. mora poznati druge in vedeti, če so drugi taki, kot je on; če trpijo iste bolečine, če jih vznemirjajo ista vprašanja, če zanje veljajo isti odgovori kot zanj. To zanimanje za osebno usodo drugega, ki ni radovednost, ampak nemir, je Mauriac občutil v vsem obsegu. Kristjana kot je, uči ljubezni do stvari božje; umetnika pa psihološke bistroumnosti. Mauriac bi bil tam lahko ostal. Če beremo samo njegove romane, hi utegnili misliti, da je on samo brezčutno ogledalo družbe. V resnici pa gre preko svojih romanov in zelo malo je literat, ker mu popolnoma manjka pohlepa po uveljavljanju.
Svojo prabit in morda vse, kar ima najboljšega, nam je pa odkril v dnev-ničarski razpravi, katero je dolga leta objavljal v „Figaro“. Tam nekoč pravi „če naj ta resna stvar, ki se imenuje atomska bomba, doseže resen uspeh, pred katerim trepeče ves svet, potem — tako verujemo — bo pod porušenimi oboki zadnje cerkve še ostal človek, ki bo lomil košček kruha in 9 tihim glasom izgovarjal besede o vačni ljubezni.“
.jgEEEÄ
II. folklorni festival ob 9. obletnici Našega doma
v San Justa	!
Ljubljanski tednik „Tovariš“ pona-tiskuje članek iz „Pomurskega vestnika“. V njem so popisane razmere v Sloveniji po objavi zadnjih gospodarskih ukrepov takole:
„...Govor je o nakupu cementa, opeke, montažnih hišic, pohištva, garaž, Šltedilnikov, televizorjev, anten, koles, pisalnih, pralnih, šivalnih in kmetijskih strojev, skratka vsega. In vsega po znatno znižanih cenah! Za polovico cenejše kakor sicer. In pa seveda za — devize. iNe le za dolarje, temveč skratka za vse; od luksemburškega franka do italijanskih lir. Samo ne za dinarje.
In ne samo to! Gospodinjske pomočnice na Reki zahtevajo od svojih gospodinj, da jim polovico ali celo več mesečnega zaslužka izplačajo v devizah. Nekatere sprejemajo izključno le dolarje.
In še to. Zadnjič je znanec pohitel v Belo Krajino. Slišal je, da so tam dolarji doma. Hotel jih je kupiti, da bi potem lahko po znižani ceni kupil vse tisto zgoraj našteto. Hodil je od hiše do hiše, pa so ljudje zmajevali z glavami. Na koncu pa mu je nekdo pošteno povedal:
„Veste, gospod, saj dolarje imamo, toda ne moremo jih prodajati, ker jih rabimo: saj danes niti poštenega kosca ne dobimo drugače, kakor za dolarje ali nemške marke...“
Iz gornjih ugotovitev dovolj jasno vidimo, kam so pripeljali komunisti državo, ko morajo sami dopuščati, da v lastni državi postaja plačilno sredstvo tuja valuta!
Pri vožnji z avtomobilom so se ponesrečili na Dolenjskem akad. slikar Božidar Jakac, njegova žena in vseuč. prof. umetnosti zgodovinar dr. France Stele.
Bolgarski pesnik Dimitr Panteleev
je izdal izbor Župančičeve poezije v bolgarščini. Med drugim so prevedene najlepše Župančičeve pesmi Duma, Dies irae, Z vlakom, Kovaška in druge.
„Slovenci v stari Jugoslaviji“ je naslov knjigi, ki jo je napisal dr. Metod Mikuž. Avtor pravi, da je to „oris zgodovine Slovencev v letih 1917—1941‘(.
Na Stolu, najvišjem vrhu v Karavankah, so 1. avgusta odprli Prešernov dom. Prejšnja Prešernova koča je med nemško okupacijo in nastopanjem partizanov zgorela.
din na mes,	
40.000	50 %
15.000	8.7%
7.000	8.7%
7.500	9.3%
3.400	4.3%
2.500	3.1%
500	0.9%
4.100	5.1%
80.000'	100.0%
Težko življenje
„Poročevalec“ občine na Gorenjskem navaja v številkah vzroke, zakaj morata biti oba zaposlena, mož in žena, da morejo živeti in se oblačiti. Pove, da sta v 85.5 odstotkov družin zaposlena mož in žena. Kako živijo ?
Hrana (zajtrk, kosilo, malica, večerja)
Stanovanje v stolpnici Elektrika Odplačilo posojila Krojač, čevljar, brivec in druge usluge Časopisi, knjige, revije, igre in ostalo Radio in TV mesečna naročnina Letni nakupi
Skupaj ...
Ta račun je seveda še nizek.
Umrli so. V Ljubljani: Apolonija Kočevar roj. Kovačič, Karolina Gerkman roj. Japelj, Janko Bizilj, upok. Olga Verbič, upok., Angela Dermota, Marija štrubelj, Ivana Poženel roj. Zorc, Leon Justin, žel. upok., Franc Medvešček, upok., Alojz Korbar, Ana Grahli roj. Očkun, Štefan Detiček, žel. upok., Rozina Jeršek roj. Skočir, Franc Grčar, Ana Banič roj. Podbevšek, Berta Medica roj. Rožek in Marijan Pasarit v Dekanih, Zinka Škerlj roj. Hojan, vdova Trop v Mariboru, Marija Kocuvan v Gor. Radgoni, Mihael Ravnikar v Hrastniku, Ernesta Gruntar v Novi Gorici, Diki Masterl, študent v Kopru, Kristina Kranjc roj. Voljč, učiteljica v p. v Poljčanah, Dragica Križnik roj. Čater na Vranskem. Anica Orešnik roj. Raj-terič v Polzeli, Rozi Trapečar roj. Bajc v Dol. Logatcu, Franc Ti-dan, žel. uslužbenec v Zalogu, Marija Kiršner, vdova ror. Dolar v Kranjski gori, Franc Končan v Stražišču, Jože Kunaver, biv. gostilničar Pri Perdanu v Savljah, Jože Mauser, invalid v Škofljici, Jakob Grillisi,čar, kroj. mojster v Radovljici in Alojz Sotlar, rud. upok. v Hrastniku.
V nedeljo 10. oktobra je odbor Na-! šega doma v proslavo 9. obletnice blagoslovitve svojega doma pripravil celodnevno prireditev, ki naj bi bila posvečena tudi padlim junakom: slovenskim in vseh narodov, ki trpe pod komunističnim nasiljem v državah za železno zaveso.
zastopnica deklet, Anica Mehle, in zastopnik fantov, Janez Frontini. S tem je bilo dopoldansko slavje zaključeno.
POPOLDANSKA PRIREDITEV
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
BUENOS AIRES
V proslavo narodnega praznika se
"bodo zbrali v soboto 16. t.m. v Slovenski hiši odborniki vseh naših organizacij, ustanov in Domov, gg. kateheti, učiteljice in učitelji naše mladine ter predavatelji. — Ob 19. uri bo sv. maša, katero bo daroval g. dr. Alojzij Starc. Ob 20. uri v dvorani: O pomenu narodnega praznika bo govoril g. Jože Koši-ček, o vlogi slovenske žene v borbi za svobodo ga. Vera Debeljakova, v imenu Slovenske demokratske stranke dr. Mačus in v imenu slovenske mladine Jernej Dobovšek. — Ob 21. uri družabni večer s skupno večerjo. Pri maši bo pel pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Savellija. * So
Družinska sreča. V družini Vladimirja Vorši.ča in njegove žene ge. Marjane roj. Bajlec se je rodil sinček Tomaž Alojzij. Srečni družini naše čestitke.
Poroka. V sanluiški stolnici sta sklenila sveti zakon Janez Košir in gdč. Helena Mlinar. Poročil ju je ^ženinov stric g. Anton Stanonik. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje čestitamo.
f Majda Masič. Na državni 'praznik 12. oktobra se je po slovenskih naseljih hitro razvedela žalostna novica o prezgodnji smrti ge. Majde Masič roj. Langus, snahe pok. Pavleta Masiča. Rajna je bila pred časom na težji operaciji, jo že prestala, toda na njenih posledicah je umrla. Pogreb ge. Majde Masič je bil v sredo 13. oktobra 1965 na pokopališče Chacarita v Buenos Airesu. Težko prizadetemu možu Cirilu Masiču, njegovima sinovoma Tomažu in Pavlu, bratu Janku ter vsemu ostalemu sorodstvu izrekamo sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokoj.
DOPOLDANSKA PRIREDITEV
Bila je na prostem. Na trgu pred župnijsko cerkvijo v San Justu je bil postavljen oltar na stopnišču mogočnega spomenika, ki predstavlja generala San Martina na' konju.
Že pred deveto uro so se začeli zbirati rojaki iz San Justa in okolice, pa tudi iž oddaljenejših krajev. Bili so navzoči zastopniki NO za Slovenijo, Zedinjene Slovenije, organizacije protikom. borcev Tabor, slovenskih Domov in ostalih slovenskih ustanov in organizacij. Tudi mnogo domačinov se je udeležilo te sv. maše. Med temi so bili tudi zastopniki argentinske vojske in sanju-ške občine. Slovenske in druge narodne noše so napravile polokrog okoli oltarja. Skavti pod vodstvom šefa-skavta Marijana Trtnika pa so se postavili na stopnišče spomenika.
Kmalu pa 9. uri je pristopil k oltarju sanjuški mestni župnik msgr. José Marcón ob asistenci č. g. Janka Mernika, slovenskega dušnega pastirja v San Justu in sanjuškega kaplana p. g. Rinaldija. Sv. mašo je spremljala mestna godba. Po evangeliju je imel msgr. Marcón na zbrane poslušalce ognjevit nagovor, v katerem je pozdravil Slovence in druge udeležence spominskega slavja. V svojem govoru pa je med drugim naglasil tole: Pred 20 leti je i ves svet pretresla novica o komunističnih strahotah med in po drugi svetovni vojni. Tu, pred tem spomenikom generala San Martina, ki je osvobodil tri južnoameriške države, obsojamo barbarstvo, ki se je izvršilo nad vašim slovenskim narodom in nad tolikimi narodi Evrope. Mi smo danes z vami z vaši žalosti. To, kar ste vi doživeli, je največji zločin v čibveški zgodovini. In ta zločin je izvršil sistem, ki ne pozna ne Boga, ne domovine, ne doma, ne vesti, ne zakona, ne pravičnosti in ne ljubezni. To je komunizem — sistem sovraštva in nemorale. — Temelj reda in človeškega sožitja je zakon; ta pa mora sloneti na moralnih nače-Hh, ki jih daje in postavlja Bog. Kdor teh načel ne prizna, gradi družbo na pesku. Socialni red brez Boga ni mogoč. Izvor komunističnih strahot je v tem, ker so zavrgli Boga in krščansko moralo, ker vzgajajo ljudi v brezbožnem materializmu. Rešitev more nrinesti samo živa vera v Boga. Kajti samo v Bogu je prava svoboda, pravičnost, ljubezen in zmaga.
Po sv. maši je bil položen venec na spomenik generala San Martina. V zastopstvu Našega doma v San Justo so venec položili predsednik Tone Oblak,
je bila v prostorih Našega doma. V ozadju društvenega doma je bil postavljen velik oder, ki ga je zakrivala velika stena z lepo sliko Blejskega jezera. Ob strani je bila alegorična postava Svobode s plamenico. Na drogu za odrom sta vihrali argentinska in slovenska narodna zastava. Na levi strani so bile na drogovih zastave vseh narodnosti, katerih folklorne skupine so nastopale na prireditvi. Scenska ureditev prostora je pričala, da je bila v veščih rokah društvenega predsednika g. Antona Oblaka.
Prireditev se je začela kmalu po tretji uri z odigranjem obeh narodnih himen. Vsi so ju poslušali stoje. G. Miha Gaser je nato v kasteljanščini pozdravil zbrano občinstvo, zlasti predstavnika argentinske vojske, upokojenega generala Videla Balaguerja, slovensko duhovščino in zastopnike sovenskih društev ter organizacij.
Tople pozdravne besede najprej v kasteljanščini, zatem pa tudi v slovenščini je zatem na vse naslovil društveni predsednik g. Anton Oblak, nato pa poudaril pomen Našega doma za slovenski živelj v tem kraju. Govor je' zaključil s pozivom: „Složni gradimo naš dom.“ Za predsednikom Našega doma je spregovoril prav tako v obeh jezikih kulturni referent Našega doma, g. Ivan Oven ter zbranemu občinstvu pojasnil namen in pomen pri-I reditve.
Sestre Zajčeve so zapele dve pesmi: Himno svobode in Prisego ter žele obilno pohvalo. Za njimi je govoril kaste-Ijansko polkovnik Vuk Rupnik o trojnem pomenu nedeljske prireditve: 20-letnici komunistične revolucije, 20-let-nici našega odhoda v svet in 20-letnici pokolja slovenskih domobrancev. Ob zaključku njegovih izvajanj so slovenski udeleženci prireditve zapeli domobransko „Zdrava bodi, moja domovina“.
Argentinskega govornika, vpokoje-nega generala Videlo Balaguerja je Slovencem predstavil župnik v San Justu, g. msgr. José Marcón s poudarkom njegovega nastopa v letu 1955 ob izbruhu Osvobodilne revolucije.
Gral. Videla Balaguer se je najprej zahvalil za povabilo na prireditev, nato pa poudarjal važnost, da se narodi spominjajo svojih dragih rajnih, svojih junakov in zaslužnih mož. Kajti narodi, ki to dolžnost opuščajo, propadejo. Poveličeval je svobodo. Zanjo se je treba boriti in svobodo je treba neprestano braniti. Zatem je omenjal dolžnost, ki jo imajo slovenski naseljenci v Argentini. Pa ne samo ti! Naseljenci vseh narodov, ki žive pod komunističnimi tiranijami. Vi namreč poznate komunizem, poznate nesrečo, ki jo povzro-
Vsdk teden ena
NAPREJ, ZASTAVA SLAVE Simon Jenko
Naprej, zastava Slave, na boj, junaška kri!
Za, blagor očetnjave naj puška govori!
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Draga mati je prosila, roke okrog vrata vila, plakala je moja mila.
„Tu ostani, ljubi moj!“
Zbogom, mati, ljub’ca zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub’ca moja čast im slava, hajd’mo, hajd’mo zanjo v boj!
Veliéasten koncert cerkvene glasbe
Zadnjo soboto zvečer, 9. oktobra, amo se v Slovenski hiši pred vhodom v dvorano ustavljali ob spomeniku našim vojnim žrtvam. Bil je od zgoraj obsijan s snopom luči: pred njegovo vznožje pa so zastopniki Slovenskega pevskega zbora Gallus ob prvem mraku položili lep venec z napisom: Vsem padlim — Gallus.
To je bil uvod v umetniškega užitka poln večer, na katerem se je Gallus s koncertom cerkvene glasbe poklonil spominu vseh žrtev vojne in revolucije. Prav zato je bila prva pesem, Mavova Blagor mrtvim, dejanski poklon pevskega zbora vsem tistim, ki jim je smrt snela med in tik po zadnji vojni besedo in pesem z bledih ust in jih pahnila v grozo tihote in molka. Med njimi je bilo nedvomno veliko veselih pevcev, nruzikov in rastočih komponistov...
Dvorana je bila dobro zasedena z izbranim občinstvom, med katerim smo videli več nekdanjih dobrih pevcev, ki
So prišli z velikim pričakovanjem, da užijejo lepote nesmrtnih kompozicij in da se dejansko pridružijo zboru in mu dajo priznanja pri njegovem neprecenljivem delu. Upam, da' pač niso odšli ogoljufani za visok umetniški užitek, ki ga je Gallus ta večer nudil tudi zahtevnemu občinstvu.
Odkar je v veljavi nov način maše-vanja, ki je cerkveno glasbo in pesem postavil povsem v ozadje, je vse bogastvo cerkvenih kompozicij mogoče pripraviti le še na 'koncertih. (Bog ve, če so kdaj sanjali o taki usodi mojstri Pergolese, Verdi, Mozart, Beethoven, Haydn in drugi!).
Tako smo bili veseli tega Gallusovega večera, ki je pričaral pred nas duh velikih praznikov cerkvenega leta (Božič, Novo leto, Velika noč, žegna-nja), ko so v največjih katedralah vsega sveta doneli veličastni akordi orkestrov, zborov in slavnih opernih pevcev-solistov in povzdignili veličastje praznika. In res smo ob zlitju zbora z orglami občutili na mnogih mestih, da nismo v dvorani, ampak v senci prostranih katedralskih obokov, kjer vse doni le v slavo Bogu. Ko so odmrli akordi, smo se predramili v tišini: manjkalo je celebrantovo oznanilo: Gloria in excelsis Deo... ali vzvišen poziv: Creda... ali zmagoslavni: Aleluja. . .
V takem vzdušju se je razvijal program koncerta, kateri je že takoj s prvo pesmijo zajel poslušalstvo in ostal potem z njim prav do konca v nenehnem stiku, da je vsako novo skladbo spre- j jemalo z navdušenim aplavzom.
Prvi del programa je obsegal: A. Mavovo Blagor mrtvim; J. Petelin-Gallusa Vae nobis, 'ki je dokaj zahtevna skladba; F. Gruberjevo V večnem žaru; A. Foersterjevo Ave Marija, Z. Prelo v-čevo Ave Marija in J. Petelin-Gallusa Ascendit Deus.
Drugi del je izpolnil g. prof. Osana na orglah. Predvajal je G. Frescobaldi-jevo Medigro in W. A. Mozartovo Fugo v g-duru. Po tolikih letih smo spet mogli občudovati odlično interpretacijo mojstra na orglah, škoda, da zaradi prehitrega zaprtja zavese nismo mogli izsiliti še kakega dodatka.
Tretji del programa nam je nudil: W. A. Mozartovo mašo v c-đuru (in sicer Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus). To isto mašo je Gallus predvajal pred nekako 15 leti v baziliki San Carlos ob prvem obisku pokojnega vladike dr. G. Rožmana med nami. Dalje: J. Haydna Vse stvarstvo oznanja slavo (14. zbor iz oratorija Stvarjenje); G. T. Haend-lovo Alelujo (42. zbor iz oratorija Mesija),ki je bila veličasten zaključek programa, deležen viharnega odobravanj*. Zato je zbor ponovil še iz prvega dela Gruberjevo V večnem žaru, ki je po mogočni Aleluji mehko božajoča skladba slovenskega skladatelja. (Skopi dirigent nam je poklonil le eno kitico!) V njej je pela prelepo sopransko partijo
ga. Marija Marinček, pevka odličnih kvalitet, katere glas in interpretacijo smoi občudovali že na zadnjem san-martinskem koncertu. Poleg tega je ista pevka zelo lepo odpela še sopranske solo partije v Prelovčevi Ave Marija, Credu in Sanctusu.
Tercet v Haydnovem Stvarjenju so lepo odpeli ga. M. Marinček, sopran, g. Ivan Rode, tenor in g. Jože Malovrh, bas; kvartet v Gloriji in Credu pa prejšnji trije in gdč. Roza Golob, alt.
Na električnih orglah, ki jih je za ta večer dala na razpolago Casa America, je spremljal koneert g. prof. Jože Osana, kar je dalo celoti posebno dovršenost. Na mestih je bil sicer nekoliko premočan (kvartet v Gloriji), dasi je to /verjetno krivda neprimerne registracije 'orgel ne toliko njegova; tudi nismo tega toliko Občutili na balkonu kakor v parterju.
Koncert je dirigiral g. dr. Julij Sa-velli, ki je ves čas imel zbor popolnoma v svoji oblasti, Predvsem bi omenil mojstrsko. interpretacijo prvega dela programa (Gruber, Foerster, Prelovec, Gallus) ter v zadnjem (Gloria, Stvarjenje),
Bil je to spet lep večer, s katerim je Gallus prepričal, da z novimi, mladimi močmi znova raste, se dviga in ustvarja-	—jkc
ča, in nevarnost, ki jo prinaša. V okolju, v katerem živite, je treba o tej nesreči neprestano govoriti, neprestano ljudi o njej prepričevati in to tembolj, „ker so tu #ekateri, ki menijo, da komunizem ni tako velika nevarnost, kakor se govori.
V nadaljnjih izvajanjih je naglašal, da Argentina noče, da bi naseljence nasilno asimilirala. Hoče, da vsi ohranijo svoje narodne značilnosti. In folklora je del narodne duše. Končno znova vse poziva, naj bodo vedno branilci svobode, da komunistični sovražnik ne bi omadeževal čistih narodnih zastav obeh narodov.
Izvajanja graia. Balaguerja je - občinstvo sprejelo z odobravanjem in ploskanjem.
Pevski zbor Gallus je pod vodstvom g. dr. J. Savellija zapel pet pesmi. Adamičevo Zdravico, Venturinijevo Znamenje na polju, Flajšmanovo V Gorenjsko oziram se skalnato stran, Premrlovo Slovansko in Od Urala do Triglava v Savellijevi priredbi za mešani zbor. Občinstvo je pevce nagradilo z živahnim odobravanjem.
Folklorni del prireditve so začele deklice krajevnega slovenskega šolskega tečaja France Balantič. Na besedilo Kunčičeve pesmi in njene melodije Ringa raja so deklice izvajale lep ra-jalni nastop. Gdč. Angelca Klanškova jih je dobro pripravila za nastop, šopek nageljev ji je bil v hvaležno priznanje.
Fantje in dekleta iz slovenske folklorne skupine v Sam Justu, ki jo vsa leta tako uspešno vodi gdč. Betka Mačkova, so nastopili dvakrat. Odplesali so naslednje plese: Kolo, Rezijanka, Dopasi, Podegajga, Visoki rej, Svatovsko in poskočno polko. Želi so splošno odobravanje. Gdč. Betka Maček je prejela šopek cvetja.
Naslednje točke so izvajale folklorne skupine Poljakov, Čehoslovakov, Ukrajincev, Estoncev in Rusov. Sodelovanje so obljubili tudi Hrvatje, pa so se pozneje opravičili.
Od Poljakov je nastopila njihova folklorna skupina Beli orel iz Merla pod vodstvom ge. Lole Beck. Odplesali so salonsko mazurko iz leta 1812 ter kmečki ples Kujaviak; Čehoslovaški plesi so bili: češka polka in polka, ki jo plešejo fantje in dekleta na deželi ob velikonočnih praznikih ter Dvorakov Slovanski ples št. 2. Izvajal jih je Čehoslovaški Sokol iz Buenos Airesa pod vodstvom ge. Valentove; Ukrajinci imajo svojo folklorno skupino Prosvita v Wilde. Plesali so 3 plese Med temi sta bila tudi Arkan in Kričaniki, Folklorno skupino vodi g. Evgen Mekola; estonsko skupino, ki je plesala estonske pokrajinske plese, vadi . ga. Olga Vinci; ruska folkorna skupina — starejši in mlajši plesalci — je nastopila s tremi plesi iz severne Rusije.
Nastope folklornih skupin navedenih narodnosti je občinstvo spremljalo z živim zanimanjem ter jim je bilo za prikazane plese hvaležno, saj jim je % njimi odkrivalo pogled v njihove narodne duše. Tudi voditeljice teh folklornih skupin so dobile lepe šopke.
S tem je bil nastop folklornih skupin zaključen. Sledila je družabna prireditev, na kateri je igral orkester Moulin Rouge.
Udeležba na prireditvi je bila številna ter je občinstvo sledilo programu tudi iz vseh prostorov v prvem nadstropju. Bila je tudi skrbno pripravljena. Prireditelji -bi pa bolje storili, če bi bili spominski del prireditve bolj ločili od 'družabno-zabavnega. Tako združevanje ni v skladu z veličastno žrtvijo naših junakov.
SLOVENCI PO SVETU
ranje vozovnic 'dva meseca pred odho-( dom. K prijavi je treba priložiti 1.000
ZDRUŽENE'DRŽAVE SEV. AMERIKE škof Vovk tri mesece pred svojo smrtjo' pesov Tudi letos bo vodila kolonijo ga.
!	.	„	.	.	...	Olga semrov-Omahiia. Za igre, muziko
župnik slovenske fare sv. Vida v Clevelandu msgr. Alojzij Baznik je odšel v Rim. Tja so ga povabili ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in koprski škof dr.'Janez Jenko, da bi se pomenili o dušnem pastirstvu med Slovenci v ZDA, prav tako pa tudi o Slovenskem kolegiju v Rimu, ki je bil ustanovljen z dekretom svete stolice z dne
imenoval za častnega konzistorialnega
svetnika ljubljanske nadškofije. V imenu nadškofije mu je izrekel nato topla voščila in mu izročil zunanji znak nje-
in petje bo skrbela gdč. Terezika Marn.
Sestanek staršev združen z materinsko proslavo otrok slov. šol. tečaja dr. F. Prešerna iz Castelarja bo v ne-,	, , .	.	j-, deljo, 24. oktobra, ob 15.30 na Pristavi,
govega cerkvenega dostojanstva rdeči Sp0rei(ju predavanje in razgovor g.
pas z zlatimi resicami.
Rev. Tone Zrnec, slovenski misijonar iz Toronta, se je mudil na obisku v Clevelandu zaradi ureditve vseh podrob-
Milana Magistra o rasti naše mladine v slovenstvu.
sijonsko misel, popoldne pa bodo na več krajih molitvene ure za misijone in misijonsko predavanje.
Večje prireditve za vso skupnost letos ne bo, ker bo teden po misijonski nedelji v Slovenski hiši veličastna verska drama „Umor v katedrali“, ki ima pravzaprav tudi misijonsko vsebino, saj kaže zgodovinsko epizodo borbe angleške Cerkve za zvestobo katolištvu.
Slovenska misijonska zveza že zdaj vabi vse rojake, da se udeleže misijonskih molitvenih ur in predavanj, pri katerih bo tudi prilika za vplačilo letne udnine Družbe za širjenje vere, za
22. novembra 1960 za šolanje slovenskih j šolske mladine z igro „Bavbavčki“ v duhovnikov iz treh slovenskih škofij. ! noxi šolski dvorani v fari sv. Vida.
Č. g. Julij Slapšak je pred časom j člani slovenskega pevskega društva obiskal svoje 'domače v Ljubljani. Ob: Korotan v Clevelandu so začeli z red-
S. P. D. vabi vse člane in prijatelje na zanimivo predavanje o Slovenski od-nosti za gostovanje torontske slovenske; pravi na Cerro Mellizos, ki bo v soboto’ katero se ta ustanova vsem'udom lepo
23. oktobra ob 29.30 v Slovenski hiši. i priporoča,
Poleg diapozitivov se bo predvajal tudi dokumentarni film.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor : José Kroselj
Redaceión j i..dminiatraci6n : Ramon Falcón 4158, Buenos Aim
T. E. 69.9503 Argenti»»
, .	...	...	«	...	.	.	.	. i Slovenski ljudski tabor v počastitev
tej priložnosti je proslavil tudi 40-let- j	mmi pevskimi vajami	v	novi sezoni za j	gjov naro(jnega praznika	29.	oktobra
nico svojega mašništvo in sicer v kape-'	koncert, ki	ga bodo	priredili,! kakor;	in 100-letnice rojstva dr.	Janeza Ev
lici karmeličank, ki je v hiši, v kateri Ì	hitro bodo	naštudirali	koncertni pro- i	Kreka in 25-letnice smrti	dr.	Antona
je prej stanoval njihov spiritual. Kot!	gram.	' >•	KorOŠca se - b° ™J1 V nedeljo’	14' no
znano so komunisti karmeličansko cer- ZAHODNA NEMČIJA
kev sv. Jožefa na Selu že pred leti podrli. Pri njegovi maši so bili navzoči Slapšakovi bratje in sestre France, ing. Stane, rev. Darko, ga. Ana Rott, ga. Dora Novak, Mila, s. Cita, ki v Beogradu vzgaja mlade usmiljenke, je pa poslala brzojavko. K jubilantovi maši je prišel tudi generalni vikar ljubljanske nadškofije stolni prošt dr. Stanko Lenič. V govoru je poudarjal veliko dušnopastirsko vnemo Juleta Slapšaka ter njegovo tesno povezanost z ljubljansko nadškofijo. Zato ga je pok. nad-
PO ŠPORTNEM SVETO
V tradicionalni kolesarski dirki „Po
Jugoslaviji“ je zasedla prvo mesto ekipa Sovjetske zveze, druga je bila Jugoslavija, tretja Danska, Slovenija pa deveta. Jugoslovansko reprezetanco so sestavljali Slovenci Boltežar, Valenčič, Škerlj in Ukmar ter Bilič, čubrić in Pavlik. Slovenijo so zastopali šantavec, Hvasti, Kalan, Kunaver, Marc in Fabjan. — Med posamezniki je zmagal s tremi sekundami prednosti Puljčan Bilič, ki je v zadnji etapi odvzel Bolte-žarju naslov. Boltežar je nosil rumeno majico od Reke do Kumanovega, v zadnji etapi pa ga je po nekoliko čudnem postopku premagal Bilič. Zmagovalca zadnje etape na kronometer iz Kumanovega do Skopja Belgijca Walscharta so- diskvalificirali, češ da je vozil v zavetju avtomobila, zato je prvo mesto zasedel Cooremans (Niz.) in Bilič je bil drugi. Z drugim mestom pa je dobil tudi pol minute bonifikacije, kar je zadoščalo, da ni Boltežar že drugič zrna gai v tej dirki.
V	Zagrebu je na mednarodnem lahkoatletskem mitingu Pikula (Kladivar, Celje) postavil nov slovenski rekord v metu 'krogle s 16.45. Na splošno pa rezultati na tem srečanju niso bili posebni, ker naprave na stadionu Dinama niso take, da bi omogočale doseganje iz rednih rezultatov.
V	Parizu je v soboto francoska nogometna reprezentanca premagala Jugoslavijo z 1:0. S tem porazom je odšla zadnja nada, da bi Jugoslavija nastopila prihodnje leto v finalnih tekmah za svetovno prvenstvo. V Buda-pešti pa je Madžarska premagala Vzh Nemčijo s 6:0 in se s tem uvrstila v •kupini 8. Manjka samo še tekma med Avstrijo in Vzh. Nemčijo, toda ne ena ne druga ne dosežeta več Madžarske.
Na selektivnem mitingu za argen tinsko državno prvenstvo je Erich Bar ney postavil nov argentinski in južno ameriški rekord v skoku s palico s 436 m. Tudi ostali rezultati so bili do kaj dobri, tako je Jan Barney vrgel kopje 65.4 m, na 5000 m je Osvaldo Suarez dokaaal, da znova prihaja v formo, saj je postavil najboljši letošnji argentinski čas s 14:43.4.
Vestnih SFZ
INa zadnjem zveznem sestanku je imel predavanje o splošni kulturi g. Zorko Simčič. Na zelo zanimivi ekspoziciji je podal sledeče misli: Ni nujno, da široko kulturni človek mnogo ve; a zna gledati v bistvo stvari. Navadno je kulturni človek osebnost. V kulturi sta dva pola: informacija in formacija. Če smo živ leksikon, s tem še nismo kulturni. Vsi smo se vprašali: Kako priti do kulture? Imamo več načinov: na pr stalni študij, debate, pogovori s starejšimi itd. A za vse velja en zakon: do kulture pridemo počasi.
V	Buenos Airesu imamo veliko možnosti, da se 'kulturno izpopolnimo. Veliko koncertov, nekateri tudi brezplačno, prvovorstne radijske oddaje (Radio Nacional, Municipal) itd.
Slovenci imamo na kulturnem polju velike prednosti. Na splošno so člani I majhnega naroda bolj inteligentni. Na- ; ša kultura je evropejska, 1000 let pred ameriško, smo katoličani, s tem imamo kulturno religijo
Pojavi se tudi zelo močno problem tehnike in kulture. Tehnika gre z veliko brzino in se večkrat zgodi, da tehniki prezirajo kulturo. Podobni problem se pojavi kulturnikom, ki bi se večkrat morali malo bolj zanimati za tehniko. Športni dnevi
Nogomet: 10. oktobre sta se odigrali dve igri: Lands — Ramos 7:1; Morón — San Martin. San Martin se ni pred stavil in s tem je izgubil točko.
17. oktobra se bosta odigrali tekmi med Lanusom in San Martinom ob 10.30 v Lanusu ter San Justa — Ramos v San Justu.
Mladinski dan bo 7. novembra na Pristavi.
Dr. Franc Felc, slovenski izseljenski duhovnik v Zahodni Nemčiji, je nedavno slavil srebrnomašniški jubilej. Pri tej slovesnosti sta bila navzoča direktor slov. dušnega pastirstva v Zah. Nemčiji dr. J. Zdečar in slov. izseljenski duhovnik dr. Franček Prijatelj FRANCIJA
Igralci Društva Slovencev v Parizu so naštudirali Finžgarjevo Verigo. Na oder so jo postavili dne 23. maja. Rojaki so bili z igro zelo zadovoljni
Francoska televizijo je 6. junija izvajala 'Preludij in ples za piščalko slovenskega skladatelja Boža Kantušerja. Skladatelj je doma iz Celja, živi pa v kraji Fonteneblou.
iHanHsiBiiifiiMtniiiiiiiiaiiiiiiiiHiiiiiiBiiii
OBVESTILA
Slov. kat. akad. starešinstvo sporoča članstvu, da bo prihodnji sestanek 15. t. m. ob 19 v Slovenski hiši. Predmet razpravljanja bo: „Slovenska emigracija v bodočnosti“. Posebnih vabil ne bo.
XI. kulturni večer SKA bo v soboto.
23.	oktobre, — in ne 16., kakor je bilo objavljeno v Glasu — in sicer ob 19 v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital Večer bo nosil naslov: 'Zadeva za občane (podana bo radijska igre iz Ljubljane) in bo profil problemov v domovini podal prof. Alojzij Geržinič. — Izšlo je Meddobje XX, štev. 1-3 in obsega 200 strani.
Starši iz San Justa. Predavanje in razgovor o rasti naše mladine v slovenstvu bo v nedeljo, 17. oktobra po sv maši v Našem domu. — šolski odbor.
Roditeljski sestanek za gojence škofovega zavoda v Adrogué bo v nedeljo
24.	okt. ob 15. Koder ne moreta priti oba, oče in mati, naj pride vsaj eden. Povabljeni so pravtako starši novih gojencev za 1. 1966.
V Slovenski rasi bo otroška akademija združena z materinsko proslavo v nedeljo 17. t. m. ob 16. Prisrčno vabi društvo Slovenska vas in učiteljstvo.
Četrta otroška kolonija v kordob-skih gorah. Mladinski odsek bo tudi letos organiziral letovanja otrok od sedmega do dvanajstega leta v počitni škem domu č. g. dr. Hanželiča. (Odhod z vlakom 26. dec. zvečer, povratek pa 11. jan. zjutraj.) Vsa oskrba (s štirikratno hrano) dnevno bo 250 pesov. Celotno letovanje z vožnjo in drugimi stroški bo stalo 5.000 pesov. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Zedinjene Slovenije le do 24. oktobra opoldne, ker moramo zaprositi za rezervi-
vembra, v Slomškovem domu. Na . celodnevno prireditev vabimo vse rojake!
V nedeljo, 11. novembra, predzadnjo 1 pobinkoštno nedeljo, bo v Slovenski va- ' si tradicionalno žegnanje ob obletnici | _ blagoslovitve cerkve Marije Kraljice. " Dopoldne bo cerkvena slovesnost, popoldne pa družabna prireditev. Podroben spored bomo še objavili, že zdaj opozarjamo rojake — prijatelje Sloven sike vasi, da si rezervirajo to nedeljo.
9. redni tabor DSPB v Buenos Airesu bo 14. novembra ob 9 na Ramón Fal-i cónu 4158, Capital. Sprememba kraja je potrebna, ker so vsi prostori na Pristavi ta dan zasedeni.
MISIJONSKA NEDELJA 1965.
Tudi letos je Misijonska nedelja pred- ! zadnja v oktobru, to se pravi 24. tega meseca.
Pri dopoldanskih službah božjih bodo gospodje dušni pastirji, kot vsako leto, navezali na sveti evangelij mi-
■—■lat»
j Dr. FEANC KNAVS !
ODVETNIK
■ :
; Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital ■ T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20
■
Na telefonu tudi dopoldne
PAKETE za BOŽIČ, kakor tudi denar
pošilja najbolj in najceneje JADRAN PAK
Calìe Monte 2049, v. Rivadavia 6400 do Carabobo 700. Omnibus 132 in 223 Uradne ure: dnevno od 15—19, ob sobotah od 10—12. Pismena naročila kakor, tudi poštna in bančna nakazila na
Zdenka Kalečak,
pàsilla Correo 300, Buenos Aires.
Zahtevajte cenik!_______
MaaeasBBsaaaaBBiiaaaMaa««« {!••■!
Dr. Jorge Cuasnlcu
ZOBOZDRAVNIK — ZOBOTEHNIK (Dentista Cirujano)
Dopoldan: torek in četrtek od 9.30 do 11.30; sobota od 10 do 12.30 Popoldan: Vsaki dan od 14.30 do 19.30
Buenos Aires 3278/1 San Justo
„Sem dekliču mlada, veselai(
POGUM INi VESELJE
prinaša devetero pesmi z vmesnim besedilom na novi plošči, ki jo je izdal Mladinski odsek Zedinjene Slovenije in posnela COLUMBIA in govor« učenke pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve
Na ovitku je barvasta fotografija zborčka in so besedila Tseh pesmi. Med pesmimi je tudi himna naraščajnie SDO
Plošča se dobi v Slovenski kiši in stane 300 pesov
Z« varno naložbo denarja ■a ugodna posojila
vam je na razpolaga
SLOVENSKA HRANILNICA z. z •.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartoloané Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20
Z.
Založba Slovenske kulturne akcije
IZŠLO	NOVO
meddobje
IX, štev. 1-3, 200 strani
VSEBINA: Alojzij Geržinič: INTELIGENCA IN DRUŽBA — Karel Mauser: NEKOČ BOM ČISTO SAM — Vinko Brumen: FILOZOF FRANCE VEBER — Milan šoukal: POLDAN, IZPRANI PROD — Ruda Jurčec: POST SCRIPTUM — France Papež: EKSPRESIJE O NARAVI — Vinko Brumen: O POLITIKI IN POLITIKIH Zorko Simčič: LITERARNI, POTOPISNI IN DRUGI ZAPISKI — J. V.: GOR CHEZ IZERO — Marko Kremžar: MISLI K MISLIM — Marijan Marolt: NOVA KNJIGA O MEŠTROVIĆU — Martin Jevnikar: SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1964 — Velikonjeva nagrada SKA
za leto 1965.
Cena: 600 pesov (v Argentili, plačljivo tudi v obrokih)
OPOZARJAMO NA LONG PLAY PLOŠČO KVARTETA FINK Na razpolago v pisarni SKA, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires ter v DP pisarni istotam ter pri naših poverjenikih in razpečevalcih slovenskih publikacij.
JAVNI NOTAR
Frandseo Kasal Cascante
Escribano Puhlico Pt*. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
o
o z o
m r _
£ z 2
hi "
O “ C u Ö » ° K o
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registre Nacional de la Prepiedad Intelectual No. 817.086
Naročnina Svobodne Slovenije za lata 1965: za Argentino ? 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, n pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gräficos Vilko S. R. L., Estedos Unidos 425, Bs. Airea. T. E. 33-7213
VPELJANA EVROPSKA DELIKATESNA TRGOVINA
EIAMBRERIA
v mestu Vicente Lopez NA PRODAJ
Vprašati na tel. 791-7744
Prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je dne 12. oktobra v zgodnjih jutranjih urah umrla moja ljuba žena, gospa
Maji da Masié roj. Langus
K zadnjemu počitku smo jo spremili dne 13. oktobra 1965 popoldne na buenosaireško pokopališče Cbacarita.
žalujoči mož
Ciril Masič s sinovoma Tomažem in Pavlekom
ter bratom Jankom
Slovenski dom v Carapachayn
NEDELJA, 24. OKTOBRA TRADICIONALNI
POMLADANSKI PIKNIK
Nastopijo: Slov. dekliška organizacija, odsek SFZ in harmonikarji
Po nastopu družabna prireditev, kjer igra MOULIN ROUGE
Dohod: kolektiv 22 od postaje Villa Adelina in iz Avda. Maipü ter izstopiti na Parana in Servazio Mendez
Nedelja 28. novembra BLAGOSLOVITEV SLOVENSKEGA DOMA V BERAZATEGUIJU
Rojaki! Rezervirajte si to nedeljo za lep izlet in prijetno razvedrilo.
Ob svoji desetletnici za praznik Kristusa Kralja
«obota 30. oktobra ob 21 — nedelja 31 oktobra in ponedeljek 1. novembra ob 20
na odru Slovenske hiše T. S. ELIOT
UMOR V KATEDRALI
drama v dveh dejanjih z vmesno igro Poslovenil : France Papež
Režija: Nikolaj Jeločnik Scena: I. B u k o v e c - A. D u h
Zaradi omejenega števila sedežev vabimo, da si vstopnice po 150 pesov pravočasno oskrbite v predprodaji v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falcón 4158, Buenos Aires	.
XIX. REDNI OBČNI ZBOR
DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet društva Zedinjena Slovenija sklicuje XIX. redni občni zbor za nedeljo, 24. oktobra 1965 ob 9.30 v dvorani Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires.
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika.
2.	Čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
3.	Poročila upravnega sveta ip nadzornega odbora ter sklepanje
o nji i.
4.	Poviš. je članarine.
5.	Slučajnosti.
Po 16. členu društvenih pravil bo o beni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je sklican. Z vsemi pravicami se morejo zastopati med seboj zakonci, starši in otroci. Pooblaščenca morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa ali jih ovira bolezen ali delo. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom in lahko v ta namen dvignejo v društveni posami zadevne obrazce.
Pred občnim zborom bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša za žive in mrtve člane društva.
Upravni svet društva Zedinjena Slovenija