ITHE DLDESX AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. 'AMERICA, AMERIKANSKl LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AR8ERIKI. CfMtot Z* rwri b Karod — z« pravico in rtoxdc* — od boj« g« xm«{«! glasilo slov katoe, delavstva k ameriki in uradno glasilo dru2be sv. družine v jolietuj in zapadne slovanske zveze v denver, colorado, r. b družbe sv. mohorja k chicagi NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 206. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 23, 1926. LETNIK XXXV ZADNJE DNEVE SO BILI STRAŠNI VIHARJI V ATLAN-TIKU. — AMERIŠKI PARNIK REPUBLIC JE PRISPEL V CHERBOURG, ZAMUDE JE IMEL DVA DNI. — ZRAČNA LADJA PRISTALA NA MORJU, POTNIKI IN MOŠTVO REŠENO. Cherbourg, Francija. — Zadnje dneve prihajajo poročila iz vseh delov Atlantika o strašnih viharjih, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Ameriški Parnik Republic je prispel v Cherbourg z zamudo dveh dni; pet dni se je boril z razburkanim morjem, valovi so metali ladjo sem in tja, da je bilo groza. Pravijo, d.a tako hudega viharja še ne pomnijo. Valovi so se dvigali neverjetno visoko in padali na parnik, en val je dvignil tudi velikansko ribo v zrak in jo treščil na krov, kjer so jo mornarji ubili, pustili jo bodo nagačiti in obdržali za spomin na prestano grozoto. Potniki so ostali nepoškodovani, a pet dni niso skoro ničesar jedli, prestali pa veliko strahu. Folkstone, Anglija. — Zračna potniška ladja na potu iz Croydon proti Parizu je radi defekta pri motorju PODROBNOSTI 0 VREMEN; SKI KATASTROFI NA KUBI i v boju z elementi morja - rešen SPOMINEK ZA ZMAGOVALCA PRI LETALSKI TEKMI. Dolenji del mesta Havana pre" plavljen. — Ob življenje je prišlo 600 oseb, 300 jih je bilo več ali manj ranjenih. — Vojaške barake porušene. Havana, Kuba. — Po zadnjih poročilih posnemamo, da je prišlo pri vremenski katastrofi v Havana in okolici 600 oseb ob življenje, okrog 300 jih je pa bilo ranjenih; škoda je velika. Dolenji del mesta Havana je Na sHk; vidimo MabeJ ^ preplavljen, tisoče prebival-man> ki Jma v rok&h d en cev je bilo primoranih iskati i _. . . , . ,__. • spominek, ki ga je dal Cecil B. drugje zavetja. V predmestju D M;n ____. . . ! • v. . 1M v. »-»e ivinie zmagovalcu pri letal- Marianao, kjer živi veliko ste-i , . vilo Amerikancev, je neurje napravilo mnogo škode. Od bila pri- srede na četrtek zjutraj je bi-morana spustiti se v morje v j lo mesto brez luči in pitne vo-tukajšni bližini. Z zrakoplova de. so pošiljali signale na pomoč. I V bližini Oriental parka, je V bližini nahajajoči se parniki večina hiš popolnoma razdeja-so prišli takoj na lice mesta injnih, mnogo pa poškodovanih. Dotnike, deset po številu in dva 25 odstotkov vojaških barak v ski tekmi novincev ameriške armade in mornarice. od moštva rešili. GOLDMAN V KANADI POD DRUGIM IMENOM. Montreal, Que. — Emma Goldman je zopet v Ameriki. Tako se glasi poročilo iz Mon-treala, pa tudi, da je prišla semkaj pod drugim imenom'. Emma Goldman je bivša voditeljica anarhistov iri vseskozi rdeča. Bila je izgnana iz Amerike leta 1919, radi njenih revolucionarnih govorov. Semkaj je prišla pred enim tednom, in sicer pod imenom Mrs. E. G. Colton. Značilno je, kar Pripoveduje ženska, ki je bila anarhistinja in prijateljica boljševikov — o sedanji Rusiji. Pravi, da je sedaj V Rusiji pod vlado boljševikov veliko slabše, kakor pa je bilo pod vlado cara. O kakšni svobodi ni niti Sovora. S tem seveda, tako Pravi, ne želim, da bi Rusija Postala zopet monarhistična, a vendar bi imel človek pričako-vati nekoliko več svobode za'lijonov dolarjev. "Camp Columbus", je porušenih. Tudi drugi deli mesta so veliko trpeli. Domalega vsa drevesa ob cesti, ki pelje iz Havane do Marianao je izruva-nih s korenino. Policija in vojaštvo ima obilo posla, da vzdržuje red in varuje lastnino nesrečnežev pred tatovi. Predsednik Ma-chado, je ukazal zapreti vse trgovine in vojaki so dobili naročila, ustreliti vsakoga, ki bi ga zasačili pri tatvini. V eni hiši v Calle Fernandi-na, je prišlo pet oseb, člani ene družine ob življenje, ko se je nad njimi zrušila streha. V bližini je tudi neka druga hiša bila porušena, oziroma jo je voda odnesla. Vsi hoteli so prenapolnjeni Amerikancev, ki so zapustili svoja bivališča in iskali v mestu zavetja. Kolikor je znano, nobeden Amerikancev ni prišel ob življenje. Škoda je cenjena na več mi-V Havana, WATSON PODKUPOVAL KLANE. Priče so izpovedale, da Klani podpirajo Watsonovo kam- KRIŽEM SVETA. — Montgomery, Ala. — Tri častnike iz Maxwell letalnega postajališča so aretirali na podlagi obdolžbe^ da so ubili 83 let starega ; Franka G. Browder-ja, z letblom, s katerim §o prenizko letali. — A j mere, Indija. ■— Maharajah iz Jodpur-a je v svoji državi, kateri je on na čelu odpravil suženjstvo. — Chicago, 111, — V sredo je bil velik ogenj na Wabash avenue in Washington cesti. Poslopje, v katerem je bila že veliko let trgovina s pohištvom pod imenom Tobey, je do tal pogorelo. Eden gasilcov je za-dobil težke poškodbe. — Chicago, 111. — Ana Mo-kosak, stara 10 let, je zadobi-la tako hude opekline ko se ji je vnela obleka, ko je priliva-la petrolej v peč, da je istim podlegla. — Bodite previdni z ognjem! — Teheran, Perzija.—Kur-di ogrožajo Perzijo. Poročilo od tukaj se glasi, da je perzij- ska vlada odposlala svoje čete EUGENE Y. DEBS JE PRE" proti Urumiah, da ustavijo PEŠ OKROG SVETA — NA POTU OD LETA 1922. Iz neodrešene domovine. HUDI NALIVI NA PRIMORSKEM. — TRST JE BIL POPLAVLJEN. — PORUŠE NI MOSTOVI. — MNOGO OSEB MRTVIH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ogrodje, z namenom, Slika nam predstavlja Mr. in Mrs. W. A. Farrer, ki sta odšla iz San Francisco 8. maja 1922, in potujeta peš okrog jzjutr^jf Davi ob sedmih "ae'je sveta. Nedavno sta se zglasila Primorska v vodi. Trst, 28. sept. — Včeraj ponoči je na Primorskem zopet razsajala strašna povodenj. — Dež je lil neprenehoma od 21. ure do 2. in pol zjutraj. Vmes pa je divjala strašna nevihta z gromom in bliski. Okoli 23. ure je bil Trst skoraj popolnoma poplavljen. Skoraj v vseh ulicah je voda vdrla v stanovanja, trgovine, skladišča in javne lokale ter povzročila ogromno škodo. Prebivalci so prebili vso noč s tem, da bi izpraznili vodo iz stanovanj, kjer je na-rastla skoraj na en meter in pol. Ena oseba je utonila na ulici, dve pa sta težko ranjeni. Neurje je prenehalo okoli 2 in pol pri predsedniku Coolidgeu. » prodiranje Kurdov. MTNTITj — Taylorville, 111. _ Mrs. MinUU. Mike Conrath, stara 40 let, iz - Kincard, mati 10 .otrok, je u- Smrt je rešila znamenitega a- nad mestom vsul nov naliv, ki pa je kmalu ponehal. Ulice so mnogo trpele, posebno na onih mestih, kjer so podzemski ka-(jnali. Tam je voda tlak popolno-ima vzdignila in razrušila. V mestu je voda izpodjedla več hiš, ki so se porušile. Tramvaj- . ski promet je bil prekinjen do i?* 'Je pr/lskava že °Pusti: gromno da se povzroči negotovost oboka in bi se most podrl pri polaganju kamnov. Miličnik je zakričal, d,a naj se ustavita. Neznanca sta mu odgovorila s streli iz revolverja. Gallo je priklical še druge stražnike, ki so tudi streljali. Neznanca sta medtem odšla proti Št. Mavru in izginila. Zjutraj so prišli in-ženjerji, ki so videli, da obok ni nič poškodovan. Sedaj ugibajo, ali je šlo res za atentat, ali sta bila onadva človeka na mostu zato, da bi kaj ukradla. Vrši se preiskava. Dognalo se je doslej, da je bilo na mostu več ljudi in ne samo dva, kakor je menil Gallo. Neznanci so se poskrili in oddaljili, da ni bilo mogoče dobiti kako sled za njimi. Stražniki so jih iskali dolgo časa pa zaman. Omenjeni Gallo je naletel pri povratku na dva človeka, ki sta začela streljati. Vlegel se je na tla in streljal. Tudi ta dva sta izginila. Domnevo, da je šlo za atentat nuj ali $10,000 za pomoč. Chicago, 111. — Preiskovalni postola socializma bolezni, ki ga je mučila dolga leta.— Nekateri ga imenujejo "velikega Amerikanca." Chicago, 111. — V sredo yč- i mrla vsled opeklin, katere je pan jo za zopetno izvolitev, j zadobila) ko j; je v rokah ek;,_ Upornemu Klanu so po- plodirala kangla s petrolejem, katerega je vlivala v peč, da bi bolje gorelo. , — East St. Louis, 111. _ G. - „ . . _____ , odbor zveznih senatorjev, kij Canepa, stara 37 let, je padel' čer ob 7:44, je zatisnil svoje isce dokaze? za obdolzbo, da so;| smrtno zadet od strela po tlehj trudne oči v Elmhurst bolniš-se izdajale velike vsote za ko je stal pred posiopjem St. I niči v starosti 71 let, znameni-kampanje nekaterih kandida-, clair hotela> Rdo je oddal ti apostol socijalizma — Euge-tov je obdrzaval sejo, ki se je( smrtn0n0sni strel, ni znano. I ne V. Debs. Pri slabem zdrav-vršila v sredo večer Clam so _ Chicago.—V sredo sta bi- ju je bil že 25 let, zadnji me-lzpovedali, da so dobili doka-| la (lva smrtna glučaja ^ megtu| gec je pa bi] Vključno le v bol-ze, da so iz tozadevnega skla-, po avtomobilskih nezgodah.] nišnici, kjer je preminul. Pri da (slush fund) ponudili Ku To; leto je že 697 oseb prišlo'smrtni postelji je bila do zad- Klanom $10,000 za^ pod- ob življenje skozi avto v Chi-I njega pri njemu njegova so-'mostov je porušenih. Soča, poro v kampanji repubhkan- cagi in okolici> | proga Katarina, brat Theodore Idrijca, Bača in Vipava so moč- skega senatorja James E. Wat- _ Aubortl) N — Thomas in sestra Mrs. John Heinl. K jno narasle ter mestoma izsto-son-a, kandidata za zopetno Qsborne, bivši paznik v Sing: zadnji uri so tudi prišli neka- pile iz struge. Voda je zalila izvolitev. Denar je bil name-, Sing> je nag]oma umrl na uli_ teri voditelji propadle socija-'stanovanja in hleve. Prebivalci njen za upornega Klana, kjer gQ ^j. njegovo tru-1 listične stranke, katere je bil'so z največjim naporom rešili Hugh-a Pat Emmons-a iz So. pIo jn prepeljaii v p0grebni! pokojni voditelj in tudi že pet- živino iz hlevov. Polja so pod Bend, ki se je uprl in ne sogla-( zavod> kjer gQ ugotovili njeg0 1 sa s tovariši, ki podpirajo Wat- VQ identiteto. sona za zopetno izvolitev in ga _—o—_ priporočajo za nominacijo za mesto predsednika leta 1928. opoldne. Vlaki prihajajo v Trst z 8- do 9urno zamudo, ker je proga ponekod zasuta. Telefonske in brzojavne napeljave je nevihta porušila. Radi tega manjkajo podrobne vesti o po-vodnji na deželi. Neprecenljivo škodo je napravil^ neurje v tržaški okolici. Voda je podrla zidove, razrila ceste, odnašala velikanske plasti zemlje ter u-ničila vinograde, i Gorica, 28. sept.— Povodenj je povzročila po vsem Goriškem velikansko škodo. Več la. Jasno je, da so oni neznanci hoteli ukrasti, kar bi jim prija-lo iz materijala, katerega je tam ogromno nakopičenega. -o- Zadolžena Pula. Lepo je živela nekoč Pula, sedaj so časi žalostni in občina tiči globoko v dolgovih. L. 1919 je bilo dolgov 3 milijone, sedaj jih je 16. Občinski komisar Me-rizži proučava nove davke in prosi v Rimu za pomoč. Toda v Rimu imajo malo smisla za težave puljskega mesta in finančT no ministrstvo odreja baš nova bremena Puli za vzdrževanje cest, uradov, vojašnic itd., tako da čaka Pulo popolno upropa-ščenje. krat kandidat za predsednika |Vodo ter so vsi pridelki uniče-Zed. drž. Radi njegove vztraj- ni. Radi porušenih prometnih nosti in neomahljivosti v svo- zvez manjkajo podrobne vesti Posameznika, kakor jo je imel Pod režimom cara. Mrs. Colton, kakor se zdaj kaziva, bi rada prišla v Zdr. drž., kar pa bo težko šlo, ker bila izgnana kot anarhisti-in revolucijonarka. -o- &ve banki v tampico prenehali s poslovanjem. Tampico, Mehika. — Bojkot katoličanov v Mehiki tudi banke občutijo. V torek je prenehala s poslovanjem v Tampico ei)a banka, v četrtek pa druga. takozvani Prado, krasno zaba-vališče, je opustošeno. Miami, Fla. — V četrtek zjutraj ob 1. uri je bilo prebivalstvo mesta obveščeno, da se Lahko mirno poda k počitku, kajti neurje je vzelo drugo jih načelih, ga nekateri ime-nujejo — "velikega PLANET MARS BO NAJ BLIŽJE ZEMLJI 27. OKT. Emmons sam je izdal pod- Ghicag0> IH __ Yerkes opa.! kanca." kupovalce. Povedal je, da mu zovalnica na chikaški univerzi, I Mr. Debs je bil rojen dne 5. je voditelj K anov v Indiana, kakor tudj e> ge i v_ nov. 1855. v Terre Haute, Ind. rl i. Ii t~f n Hrttllllll! VI 11 ... 1 ljajo na dneve, ko bo zopet -o-- planet mars toliko blizu zem- PREMOGARSKA STAVKA Vci Brindisija je danes dopoldne lje, da se ga bo lahko z veliki-' ANGLIJI SE NADALJUJE, (divjala strahovita nevihta. U- dragon" Smith ponujal torbi co, v kateri je rekel, da je $10,000 in so njegovi, ako bo pomagal v kampanji za zopetno izvolitev Watsona. Ko je Emmons odločno zavrnil po- smer in se jitn ni. treba niče- nudbo' mu ^ Smith , rekel sar bati. Prejšni dan so namreč iz unada vremenske opazovalnice mesto opozorili, da se bliža orkan, kar je povzročilo mnogo strahu med prebivalci. sin obdolžen umora svojega očeta kapitalista. Los Angeles, Cal. — V četr-je bil najden kapitalist CWles G. Wescott, star 63 let na svojem domu mrtev, zadet ^ krogle z revolverja. Polici-3a zasleduje Charlesa, sina u-Sftu-tenega, s katerim- sta se ^edavno prepirala radi denar-Charles je star 40 let. kitajci podtaknili o-genj V bolnišnici, ki je zgorela. Šanghaj, Kitajsko. — Zadnje dneve se je slišala silna ka-nonada v bližini Kiukiang, bila se je vroča bitka za Načang, katero mesto bo kmalu padlo v roke Kantoncem. Misijonarji, ki so prispeli iz Nančanga v j dala strup mesto zdravila 16 Kiukiang, so pripovedovali, da dni staremu otroku, ki je kma- Pomisli dobro Pat. Ako postaneš izdajalec, boš šel kakor je že več drugih. Pomni —J pošteni umirajo mladi." Smith je nato prosil Emmonsa, naj molči o temu. Emmons je pa rekel, da ne bo mogel, pekla ga bo vest in po noči ne bo mogel zatisniti očesa. -o- neprevidnost strežnice povzročila smrt otroka. Minneapolis, Minn. — Neka strežnica je v Minneapolis splošni bolnišnici po pomoti z Goriškega. Ni še znano števi-Ameri- lo človeških žrtev na deželi. -o- Silno neurje v okolici Brindisija. Brindisi, 28. sept.— V okoli- Knežak. V petek po Vel. Šmarnu je začelo popoldne ob treh goreti blizu cerkve "pri Obadu" na hlevu. Kako je o-genj nastal, se ne ve. Zgorel je hlev in sosednja hiša, ki je bila krita s slamo. Pohištvo in živino so rešili ognjegasci, ki so kmalu ogenj udušili. mi teleskopi opazovalo in raz- London, Anglija. — Pet in trgal se je oblak in voda je preiskovalo njegove skrivnosti. Ne dvajset tednov že traja premo-1 plavila v nekaj urah vse bližnje bo baš tako blizu zemlji kakor garska stavka v Angliji. Sta- vasi in polja ter uničila ves pri-je bil leta 1924, bo višje, a lišče je še vedno kakor je bilo,'delek. Padala je tudi debela tem bolje za opazovanje, ni nobenega znaka, ki bi ka- toča nad tri ure. Prebivalci so Znanstveniki še vedno trdijo, zal, da bi bil boj kaj kmalu se rešili z begom na strehe hiš, da so na temu planetu živa končan. Vlada je zgubila upa-| ker je voda udrla tudi v pritlič-bitja, za njihovo trditev pa se- nje, da bi kaj dosegla s svojim' na stanovanja ter tamkaj nara-veda nimajo še nobenih doka-' posredovanjem — .premogarji sla na več metrov. Poplava je zov. j pa vztrajajo in junaško gleda-| uničila vse prometne zveze. Po- Mars bo najbližje zemlji,1 jo lakoti v obraz. jvzročena škoda na poljih znaša 27. okt. Najboljši čas za opa-1 Kolikor je znano, se je vr- deset milijonov lir. Opustošeni zovanje pa bo od 4. novembra nilo kakšnih 200,000 premo-' so vsi vinogradi in oljčni nasadi dalje, ko se bo videl na nebu1 garjev .na delo. Največ pomo-' -o-- od solnčnega zahoda pa do' či dobijo stavkujoči iz Rusije. I Atentat na železniški most pri solnčnega vzhoda. I V sredo je prišlo do spopa- Solkanu? Imajo nove aparate za opa-' da med skupino stavkujočih in' V noči na soboto, 25. sept., je zovanje, med temi velikanski skebi v bližini Rhonda. Polici-' zaČul miličnik Gallo, ki je štra-teleskop na Yerkes opazoval-! ja je vmes posegla, dva poli- žil železniški most pri Solkanu, niči, ki meri 40 palcev v pre- cista sta bila ranjena, nakar je na strani proti Sabotinu ropot, DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.45 1,000 Din ......................$ 18.60 2,500 Din *....................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 so vojaki zažgali poslopja mi sijonarjev in francosko bolnišnico. lu nato umrl. Tudi osem drugih je na ta način zastrupila, ki pa bodo okrevali. meru, s katerim se bo tudi lahko planet fotografiralo. KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC! bil red vzpostavljen. -o—- IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKl SLOVENEC". nakar je ugotovil, da se nahajata dva človeka na baš dograjenem oboku, kjer hočeta morda odviti ali odžagati močne jeklene vezi, ki vzdržujejo o- 100 lir ............................$ 4.75 200 lir ............................$ 9,2(1 500 lir ............................$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESAR". 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y. -2K-: Amebikanski SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189i. Izhaja vsak dan razuu nedelj, pon-deljkor in duevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 01)98, Naročnina: Za celo leto ..._______________________________$5.00 Za pol leta ------------i__________________2.50 Za Chicago, Kanado iu Evropo: Za celo leto_________________6.00 Za pol leta .....................................3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, snd the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Caual 0098. 2.50 Subscriptions: "or one year _________________________________$5.00 •"or half a year--------------------------- Chicago, Canada and Europe: For one year-------------6-00 For half a year----------------3.00 "AMER1KANSKI SLOVENEC"___ VZTXrir,r.:> ■----JJfBBI 'J. 'HI'. L'.'MKI------1 . ,'.',','.?, ------- ■UU^ILU.BWIWWi'irftr^.r'^r'!" žejo obe državi vezi prijateljstva; o predmetu sedanjih rim- j"Ta Tone pa samo od sebe pri-; Rev. Plaznik je med nami do-skih razgovorov pa se še ne poroča ničesar konkretnega,-razen Jpoveduje, kako ga pije, kako j bro pognan, saj so bili med na-da se navaja možnost pripravljanja posebnih pogodb med nji-'dobrega ima itd. Jaz mrhi tega mhkot pomožni župnik tf.eč,ča-ma. Danes, v dobi sklepanja paktov in pogodb med državami nič ne verjamem. Ce.ima-mrtyt sa., Tujii h jim..,ljubi Bog yrniA je samo ob sebi umljivo, da pripravljajo tudi v .Rimu iu v Sofiji nekaj sličnega; če bo stvar dozorela že to pot, je seveda vprašanje. Ali težišče zadeve ni na formalnih pogodbah, marveč, v prirodi interesov samih. S tega vidika je treba premotrivati bolgarsko-italijanske odnošaje. Bolgarija je danes ona balkanska država, ki je najbolj |da bom dal'tudi njej mojega. in t^ko se je zgodilo tudi meni. dostopna tujim vplivom. Kakor je pokazala nedavna afera z ikalifoniijčana pokusit, stavim In veste, kje sem jo zapazil? res tako dobrega, ga naj prine-j čimprej ljubo zdravje! } se pokusit in naj ga ne hvali j Za gospo Štorkljo pa gledam samo kakor cigan svojo inal-,in gledam, pa na noben način ho." — Jaz sosedi dam popol- se nikjer ne srečava. Vendar noma prav m o priliki ji povem, J pa, kdor pazi, ta gotovo opazi, DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Kf Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1S79. ..... Gospodarsko zbližanje Cehoslovaške in Jugoslavije. Ob priliki obiska češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji se .je v skupščini obdržala seja gospodarsko-kulturnega komiteja ob navzočnosti vseh članov delegacije. Češkoslovaških i' pa, da tedaj ne bo pogruntala, j Na Elizabeth Street sem jo zada pije vino,- ki jV Tonetovo s gledal, ki je racala še prav tež-hriba. naši rojaki veliko pomaga '.temu razvoju našega. mesta. i > demaršo, ki so jo vložile v Sofiji kolektivno njene tri sosede v zadevi vpadov bolgarskih četašev, se mpra. njena, puziciju- na Balkanu označiti kot izoliranost. Osamljenost pa je posledica — ne morda sovražne politike bolgarskih < sosedov, marveč agresivne-in iredentističhe politike znanih revolucionarnih organizacij v Bolgariji sami. Ako Bolgarija opusti .to .politiko, ne bo trajalo dolgo, ko bo tudi njene izoliranosti konec. Oso-, bito na jugoslovanski strani obstoja veliko razpoloženje za .drugačno politiko napram Bolgariji, toda pod pogojem, da spremeni Sofija svoje zadržanje napram Jugoslaviji. (Saj nas Slovencev je veliko tu- Baš v zadnji dobi so bolgarski politiki naglašali, da jim je kaj. Pa tudi podjetni smo in v zares na tem, stopiti v boljše razmere do Jugoslavije in da ho- 'svoji sredi imamo lastne rojake' stitam! če jo- v ta namen poskrbeti za mirne odnošaje na meji. Želimo'in rojakinje, ki so doma v vseh samo, da sledijo bolgarskim besedam tftdi dejanja, zakaj na- strokah. Kadar se človek rodi, daljno se bo dovršilo samo od sebe. To bi bila vsekakor boljša lahko pokličemo slovensko'ba-in sigurnejša pot priti iz neprijetne izoliranosti, nega našla- bico ali pa slov. zdravnika. Vse njanje na vrianjo pomoč, to je na Italijo. Dasi je Italija vele- jkar potrebujemo .od zibele do sila, vendar se je pokazalo, da napram enotni grško-rumunsko- jgroba, si lahko kupimo, pri do-! jugoslovanski politiki tudi Italija težko uspeva. Jasno je po jmačih. Kadar nas zavija in vr-|izkušnjah zadnje dobe, da v dosedanjih tirih naasprotovanja že na bolniško posteljo, imamo j vsem balkanskim narodom .bolgarska politika ne more biti u- jna razpolago, kakor sem že. o-spešna, pa naj se tudi naslanja na močne vnanje sile. Upamo, menil, domačega zdravnika.,:— MM Župan (prodajalcu pri pomij-rilni razpravi) : Ako ne vzamete nazaj žalijnih besed, izgovorjenih proti sosedu, boste kaznovani. Prodajalec: Pri nas ne jemljemo nazaj, pač pa na željo radi zamenjamo . .. ko. Ho, ho, kam pa, kam go-Zadjjjič enkrat sem pisal, da\spa? ,Gospa Štorklja me pa |e naše mesto lepo. napreduje inj pogledala .ni,, ampak,, ustrašjia' i;aste. Da,še, bolj potrdim-moje st- ie-jntvstomla-takoj pri prvih' , . , ,, , , ... ' . , ' V, , , , ■ . , S Ti torej \usvpjem starem klobu- trditve, naj ,omenim, da tudi vratih oodi streho m to je bilo > . . ■ * , , i»ajo k' na 111 Elizabeth Street. Tam TO" Družinski prepirček. Možek: •Je si a k družini Niek Šurlovičnii •jim jfa sp8fnirt pnst'ilav krepkega " sina. Srečni družini isl#eno če- Tako, zopet sem nekaj povedal, kako se nam v Jolietu godi. Ura ježe-pozno in'trehavda Tone gre spat. Jutri mora na šiht in če boss hud bo Zenkat: Nikakor! To sem si takoj mislil, zato sem kupil samo eno vstopnico. * * * Različnost mišljenja. Janez: ^ečtjm.ti: človeštvo,bo tako dol-' igo ii^sj-ečno, dokler se bo pro- . , , , , , .dajal alkohol, pri delu dremal bo, T , „ . ., n, m { Jaka: Prav imas! To pa Tone ne 1 . , . , , . , ., , ... ■<■ naj ga točijo' bi rad videl, zato želim Y£em lahko noč Tone s hriba. Zastonj parlamentarcev. .Seji so prisostvovali predsednik narodne da so v tem pogledu v Sofiji doživeli dovolj preizkušenj in rax- | Ce pa je kdo tako trmast, da očaranj in da ne bodo morda iskali slične ponovitve, skupščine g. Marko Trifkovič, predsednik češkoslovaškega 'u bi imoli rimsW razgovori uspeh za pacifikacijo Balkana, glasno in z odobravanjem sprejeti. Resolucija, ki se nanaša Ak() bj jmeli razKOVOri nasprotno vsebino, bi Balkanu samo na gospodarsko zbližanje, se glasi: škodovali in prinesli nesrečo vsem, najbolj pa onim, ki bi jih Smatrajoč, da je za utrditev današnjega stanja in miru v ' Evropi neobhodno potrebno, predlaga konferenca češkoslova- j _ ških in srbsko-hrvatsko-slovenskih parlamentarcev, obdržana j| v Belgradu dne 4. oktobra 1926: 1. da se narodna gospodarstva češkoslovaške republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v ekonomski strukturi spopolnjujeta in da se na ta način omogoči čim tesnejše in intenzivnejše gospodarsko sodelovanje, kakor tudi čim intenzivnejša trgovina med obema bratskima državama; 2. da je potrebno dosedanje gospodarske zveze dalje razvijati in preprečiti vse ovire, ki.bi izvajanju gospodarskega sodelovanja stale na potu; 3. da je treba skrbeti, da se v svrho olajšanja izmenjave sklepali. dobrin in trgovine pri defi.nilivnih valutnih reformah skuša u- LJUDI IMA ŠE BOG RAD Jolietu kar. takole sami Toneti in da ne znamo druzega, kakor kalifornijčana stiskati pa njegov sladki sok srkati. Ne, ne, preskrbljeni smo z vsem in Tone je ponosen na to in reči mora za vse to: Hvala Bogu, rogaču hudiču pa eno pray debelo "kranjsko" figo! — Ker sem pa omenil, da k napredku na- Potnik (železniškemu uslužbencu) : Kako je to, da je vlak danes tako zgodaj odpeljal? Uslužbenec: Vlak odhaja sedaj prej, prej je vozil pozneje, vozil zopet je kora-in videl, da so kovali konja. —- Res, mu je padlo na um, tudi jaz moram dobiti na svoje čevlje nove podplate . . . sega mesta pomagajo tudi naši m priporočljivi taki t rojaki in med te seveda spadaj imenujejo «negptia TONE PRAVI, LUŠNE stvariti čim sorodnojša valutna edinica in da se v isto svrho čim preje ukinejo in izenačijo predpisi, ki regulirajo trgovske in devizne odnošaje. I Da se morejo uresničiti navedeni cilji, je potrebno, da oba | parlamentu sestavita, dve komisiji: kulturno in gospodarsko. Vsaka od teh komisij naj ima po 20 članov in sicer po 10 od vsake strani. Ti dve komisiji se morata v najkrajšem času sestati v Pragi. Ta resolucija gospodarsko-kulturnega komiteja predstavlja velevažen akt v stremljenju obeh bratskih narodov za čim tesnejše zbližanje na gospodarskem polju. V gospodarstvu Evrope se je v zadnjem Času pojavilo močno stremljenje za zbližanje med» posameznimi gospodarskimi enotami. Ta novi duh je pokazal v tej resoluciji že prve sadove in upati je, da bo gospodarsko zbližanje med Češkoslovaško "in Jugoslavijo naglo napredovalo. Ta resolucija pa je tudi važna z ozirorn na dejstvo, da stojimo pred početkom pogajanj radi trgovine med Slovani. Italija utrjuje politiko m Balkanu. Bolgarski vnanji minister Burov ji- napravil na povratku iz Ženeve poset v Italiji in se v Rimu sestal s šefom sodobne Italije Mussolinijem. Poset Burova v Riniti vzbuja toliko večjo pozornost, ker se je izvršil v dobi tik po obisku generala Averesca, ki je sklenil in podpisal v imenu R uril unije prijateljsko pogodbo z Italijo. Iz teh posetov odseva dovolj jasno, kako agilna je italijanska diplomacija na Balkanu. Kak pomen ima in more imeti rumunsko-italijanska prijateljska pogodba za jugoslovansko državo, smo že nedavno označili. V sedanji situaciji Rumuni-ja ne more voditi'drugačne vnanje politike nego jo vodi sedaj, to je v okviru Male antante, ki ji zagotavlja varnost in mir v podonavski srednji Evropi in na Balkanu, in v najtesnejšem zavezništvu s Poljsko, ki nudi slično zaščito napram sovjetski Rusiji. V,sega tega ji zveza z Italijo nikakor ne more nadomestiti. Zveza med Italijo in Bolgarijo bi imela vsekakor boljše pogoje. Sicer danes ni umestno govoriti o zvezi med obema državama; z italijanske strani se je doslej le naglašalo, da ve- Joliet, III. "Ma> do you know what Tone says?" — "Koga pa spet da se mu tako reg-'I ought to, the nut tudi Tone, naj povem, da so te ( |e . v, v. - • v>1.,v,i,.n i(Jm dobili dovoljenje sledeči1' kar vzivam ta žlahtni produkt I .' . .... .. , v,. t„ nasi rojaki, da si smejo posta-Kahlornije, da se počutim ta- _______ » klat tacga, l.iaš?" — says, that he can jump over the canal, can you imagine?" — "Kar 'traja' naj, pa bo vidu, kako se kanal preskoč," je pristavila sosedova mati. Mary se je pa naprej smejala in za trebuh držala. — Tako prihajam s svojimi dopisi v resnici v čez-dalje večjo zagato. Še čez kanal bom moral skakati. Samo ne vem, kako bo to šlo. Kanal je precej globok, ga moram zmerili prej. Če bi Šlo na to vi-žo, da bi dobro zavihal hlače, bi še poskusil, drugače pa ne, bi se jo napiv in bi ne biv več živ . . . Tega pa nočem še, saj sem še mlad in fejst, da lepo pokoncu grem in da dekleta za menoj špegl.jajo. Ce bi to ne bilo res, zakaj pa tako o meni govore. Kjer so le dve ali tri, pa ko vrlo dobro, da bi še kanal preskočil. Vidite, zdaj me pa naša dekleta za besedo lovijo.1 Človek res včas kakšno blekne odveč in jo mora potem, če moč nazaj vzet. Posebno še kadar se človek nahaja v takih razmerah, kakor se jaz, odkar imam žlahtno kapljico, ni to nič čudnega. No, pa bo že kako, jih pa tolažit začnem na kako vi-žo, prepričan pa sem, da take pa naše dekleta spet niso, da bi me forsirale skočiti čez kanal. Če pa ne bo šlo drugače, jih pa povabim enkrat v moj ta spodnji štuk, h mojemu kalifornij-čanu. Ta jim bo omehčal srca, da mi bodo vse odpustile, če sem se jim sploh kaj zameril. Ako pride do tega, se pa lahko še vse vpišejo v naše pevsko društvo in upam, da naš Martin sam ne bo imel nič proti temu. Saj lušne ljudi ima še Bog rad, pa jih ima tudi naš Martin. Tako vidite, Tone s hriba ni kar tako, da bi se dal ugnat viti svoje nove domove: B. Ce-lar si bo postavil lepo novo domovanje na North Center St.— John Stefanič si bo postavil lepo novo hišo na Highland Ave. Frank Stalzer pa si bo napravil verandno stanovanje zadaj za svojo hišo. Pa še več drugih rojakov namerava začeti graditi svoje hiše takoj spomladi. Tako vidite, "Kranjcev" pri nas v Jolietu ne bo zmanj-'kalo še tako kmalu. Prej jih bo manjkalo povsod kot pri nas. Te dni se je začela pri nas tudi večerna šola. Podučuje se razne stroke, med temi je tudi poseben oddelek za podučeva-nje onih, ki želijo postati državljani. Teh se je. vpisalo blizu 400 v državljansko šolo. Med njimi je tudi dosti Slovencev. Bolanih se nahaja mnogo rojakov, katerih vseh imena ne. vem. Mr. Nick. Vraničar se nahaja v bolnišnici. Moral je zopet na jako težko operacijo na UREDNIKOVA POŠTA. P. Č., Pittsburgh, Pa.—V takih slučajih je,težko kaj svetovati. Kajti gospodarske razme- |ppzneje pa bo re se neprestano spreminjajo v prej.., vseh državah. Ako ste name- I ' *' * * njeni v staro domovino in svo- j profesor Zmešnjak to, kakor ste jo omenili, name- iretnosti njenih rok, v njeni obleki^ na obedni mizi, na zidovi). v omarah, povsod stoji na-lnaano, koliko estetičnega čustvovanja je v njej. Način, kako postopa z mo-^eni, kako vzgaja otroke, kako sprejema znance, kako postopa z bolnikom, z revežem, s služkinjo, razodeva nehote nje- pojmovanje o lepem. Po naravi estetično obdaro-V;uia žena sledi nehote notranjemu impulzu, iz ljubezni do 'ePega udejstvuje svoje estetično čustvovanje, a gorje, ako se '^obdarovana žena ne zaveda ^ pomanjkljivosti in si ji ne. Privzgoji. Tedaj je kot cvetica duha in značilne barve. Človek brez estetičnega čustvovanja živi nelepo življenje, °n »a.ui j« podoben pustinji disharmonije, ki ne osrečuje ne s|be, še manj druge ljudi. Ivje najdemo lepoto izven človeške duše? < V vsakem predmetu, v delu, v naravi, v umetnosti. Vse, kar je v tesni zvezi s človekom, ima svoj pomen. Ceniti mora vsak Predmet ne le radi njegove stvarne vrednosti, pač pa radi njegove lastne vrednosti. De-k'e, ki povalja in onesnaži ob-'elto, je ne ceni; gospodinja, ki !le očedi skrbno stanovanja, 'c°r ne ljubi lastnega doma — 111 ne skuha kosila skrbno, ni le Površna, ona ne ljubi lepote, v "jej ni pravega čutnega okusa, manj pa estetičnosti. Kjer ni v'eliko ljubezni, tam tudi ne išči-nn> lepote. Isto velja o možu, ki bolj ceni razbrzdano, neredno življenje, gostilno, cesto in kle-tvino kot lastno zdravje, vest* nost, lastno izpopolnjevanje, družino, zmerno zabavo in u-metnost. Nepopisno lepoto nam nudi narava'sama, v naši duši vstaja čustvo občudovanja, navduše nja in spoštovanja ob pogledu na njene krasote, a strah in groza nas prevzame, ko nam pretijo njeni nepojmljivi, skrivnostni elementi. Človek, ki ljubi naravo, je na poti, ki ga vodi od naravnih nagonov do duševnega udejstvovanja in še višje do doživetja resnične bo-žanstvenosti. Veliko estetičnega užitka nam nudi umetnost, ki se preliva iz duše genija potom duševnega doživetja v književni proizvod, v lepo skladbo, v srce šego j oco melodijo narodne in u-metne pesmi, v posvečeno sliko ali v kup. Umetnost se porodi v najsvetejšem, kar je v človeku, za-jto je izključno osebno in le en-Jkratno doživetje. Umotvor, po-irojen v duševnosti genija, je ^istočasno skupna last človeštva, I kajti navdahnjenje je v tesni j zvezi z naravo, s človekom ali iz doživetjem popolnoma pristranske osebnosti. V umotvoru samem se srečata osebnost umetnikova in zunanji učinek. Kar nudijo umetniki žejni jčloveški duši, je mnogo, mogoče se sami tega ne zavedajo. S svojo neizčrpljivo, izpopolnjujoče se duševnostjo budijo v [posamezniku veselje do življenja in odpirajo pot k sreči. Ali je vsak umetnik estetik? Nj prav lahko odgovoriti na to vprašanje, a resnično je, da lepa skladba, dobra pesnitev in (umetniški umotvor povzdiguje Inaše čustvovanje. Za nizkotne (misli ni tedaj prostora naši du-jši. Toda literarna vsebina za-more ob razkritju raznih nesreč, hudobij, človeške podlosti in bede vplivati na našo dušo popolnoma nasprotno. V takem slučaju prideta dva momenta v poštev: duševna zrelost ali nezrelost čitatelja in namen pisateljev. Ako razkriva pisatelj človeško nemoč in nizkotnost, bomo li radi tega zasovražili svet in se mu odtujili? Namen pisatelja ni vzbujati nizkotnost v duši čitatelja, ako razkrinkuje nizkotnost v vsej goloti, on hoče le dvigniti človeštvo. Zato je njegovo razkrivanje opravičeno in hvalevredno. On je estetik, je pravi umetnik. Če pa pi- še nemoralne spise le zato, da vzbudi poltenost in napeljuje k raznim grehom, zamorejo biti njegovi spisi še vedno umetniški; a nehajo biti estetični. U-metniki, ki nehajo ali ne znajo j biti estetiki, ne izpolnjujejo I pravega namena in so človeštvu jle v kvar. Isto velja o umetniško slabi sliki in čtivu brez literarne vrednosti. Namen umetnosti naj bi bil povsem ta, da seje in nosi čimveč lepote med človeštvo. -o- KUHINJA. Rakov meridon se pripravlja, kakor rižev meridon, le na mesto svinjine prideni 2 žlici rakovega masla in malo na kocke zrezanega rakovega mesa. Ko streseš meridon na krožnik, položi ob robu izluščenih rakovih repov in škarij ter daj k čisti rib j i, žabji ali gobovi juhi na mizo. Rakov meridon drugi. Spraži v žlici presnega masla pol žlice drobno zrezanega peteršilja, prideni 2 zribani, ' v mrzlem mleku namočeni ožeti žemlji, 2 žlici rakovega masl# in koščke rakovega mesa, potem dobro premešaj in pusti, da se ohladi. Hladnemu dodaj tri rumenjake, malo soli in sneg 3 beljakov. Vse skupaj deni v namazan model in kuhaj pol ure v sopari. Obrni na krožnik ter okrog naloži v kupčkih praženega zelenega graha in izluščenih rakovih škarij, daj potem z žabjo, ribjo, želvino, špargljevo ali gobovo juho na mizo. Riževi cmoki. Spraži en četrt kvorta riža s presnim (1 žlico) maslom in juho ali slano vodo. Ko se ohladi, primešaj 2 žlici drobno zrezane svinjine, 3 rumenjake, sneg treh beljakov in 3 ali 4 žlice moke, zmešaj rahlo ter naredi za jabolko velike cmoke in jih kuhaj četrt ure; lahko pa tudi povaljaš cmoke v jajcu in drobtinah in ocvri v masti. Ali pa naredi majhne rogljičke ali klobasice, povaljaj jih v sredi votel. Ta modelček pa postavi v drugo posodo, v kateri naj bo vrela voda ter postavi vse skupaj v peč. Peci v zmerni vročini od trideset do štirideset minut. Prebodi z leseno palčico in če je pečeno, bo pal-čica čista, ko jo potegneš iz nu-deljnov. Predno streseš ven, obreži z nožem ob robu, da bo kolač lepo cel ostal. Tisto votlino v sredi pa napolni z mesom ali pa z gobami v polivki. Potresi s peteršiljem in z naribanim korenjem. Posebno dobro je kokošje meso. Drobno ga zreži, pa naredi polivko ter stresi v sredo kolača. -o- ZDRAVSTVO. IN- KAKO SE VARUJEŠ FLUENCE. Da se varuješ influence, upoštevaj naslednjih deset zapovedi : 1. Zjutraj si izperi zobe, usta in grlo z lahno rdečo raztopino hipermangan-kislega kalija. U-porabljaj mlačno vodo. 2. Na cesti, v vlaku, na cestni železnici, sploh kjer je.mnogo ljudi, malo govori. Morda drži pri govorjenju robec pred usti. 3. Na stanovanju, v pisarni in sploh, kjer dalje časa bivaš, skrbi za dober zrak. S strankami, s katerimi imaš opravka, ne pridi preblizu skupaj. 4. Pred obedom si umij roke, izperi usta, rabi lastno jedilno orodje in ne pij iz tujih kozarcev. 5. Mnogo se giblji v svežem zraku. Ob lepem vremenu poišči solnčni kraj. Ob hladnejšem vremenu se toplo obleci in varuj noge pred mokroto. 6. Ogiblji se zaprtih prostorov, v katerih ljudje po več ur dihajo in kašljajo. 7. Javnih telefonov, zlasti v kavarnah in hotelih, ne uporabljaj, ali pa vsaj očisti govorilno ponvico z robcem. 8. Ne nastavljaj se pri blagajnah, posebne ne ob vlažnem vremenu. Zato se varuj okužit-jajcu in drobti- ve pri brivcih. Kadar imaš opra- nah, pa ocvri v masti ter daj juho. Riževa juha. Zakuhaj v 3 kvorte vrele juhe en četrt kvorta opranega riža ter pusti vreti pičle pol ure; daj juho s parmezanom na mizo. Ali pa deni v kožico žlico presnega masla na kocke zrezano drobovino od perutnine in pičlo en kvort riža ter ga zalij z juho. Ko je kuhan, daj ga s parmezanom na mizo. PECIVO. NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srccm naznanjam vsem rojakom in znancem, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči. Jožef Žagar, ki jc preminul 8. okt. 1926. v najlepši starosti 21 let,' bolezen ga je mučila dolgih 8 let. Za njim žaluje oče in mati, šest bratov in tri sestre, vsi spadajoči k K. S. K. Jednoti, izven ranjkega. Pokojni je bil rojen v starem kraju Vas Gornt Čačič, fara Osilnica, Dolenjsko. V Ameriko je prišel leta 1905, ko je bil star 2 leti. Štejemo si v dolžnost, da se tem potom zahvalimo gosp. žup-niku John-u Perše-tu, ker so ga pogosto obiskali in mu podelili sv. zakramente, kakor tudi zadnjo popotnico, pa tudi ker so molili rožni venec ob njegovi smrti. Zahvalimo se tudi botru in botri Mr. in Mrs. Zakrajšek za darovani venec in Mrs. Vodopivec ter Mrs. Ani Novak za cvetlice in za darovano svoto za maše. Tudi vsem drugim, ki so darovali cvetlice, naj Bog stotero poplača. Posebno se že zahvalimo botru Jurju in Frančiški Kovač za lepi darovani venec. Ti pa dragi nepozabljeni sin oziramo brat, ne prideš nam iz spomina, lahka naj Ti bode ameriška zemlja. Žalujoči ostali: B. in GERTRUDE ŽAGAR, stariši; bratje in sestre. Kansas City, Kans. 16. okt. 1926. Kolač iz nudeljnov. Skuhaj na vrelem in slanem kropu tri šale drobno zrezanih nudeljnov. Kuhane stresi na cedilo, da se odtečejo. Vtepi tri jajca in eno žlico masla ali pa kurje masti. Posoli in poštupaj s poprom. Nazadnje prilij tri četrt šale dobrega mleka ali še bolje, smetane, ter stresi v namazan model in sicer tak, kakor je za kolač, da je v vek z bankovci, si večkrat čez dan umij roke. 9. Če si se prehladil, pojdi po možnosti takoj v posteljo. Uživaj ruski ali lipov čaj, da se obvaruješ razvitka bolezni. 10. Preden greš spat, si kakor zjutraj izperi usta, zobe in grlo. Namesto hipermanganove raztopine lahko vzameš dveod-stotno vodikovo superoksid-raztopino. ZAKAJ NASTANE PLEŠA. Znano je, da so pred plešo ženske mnogo bolj obvarovane nego moški. Znaki staranja se pri ženskah poleg osivelih las kažejo samo v tem, da postanejo lasje mnogo tanjši. Na vse mogoče načine so skušali vse te razlike razložiti in še najbolj jih je zadovoljila razlaga, da so temu vzrok gotove žleze, ki ne morejo več toliko izločevati kakor bi morale. Brez dvoma so ženske zaradi tega pred plešo bolj obvarova- ne nego moški, ker posvečajo neprimerno večjo pažnjb negi svojih las kakor moški. Poleg tega pa prideta v poštev še dva druga vzroka. Ženska koža je na glavi mnogo debelejša od moške in ima več podkožne maščobe. Dalje vpliva pa tudi dolžina las na to, ker povzročajo daljši lasje večjo dražljivost v lasni korenini. Da se pleša more podedovati, je pa samo deloma resnično. V zadnjem času so dognali, da je mnogo odvisno od tega, ali se koža na glavi tesno prilega črepinji ali ne, ker se pri tesnem prilegali ju laže dovaja hraria lasem. Slednjič pa vplivajo na plešo tudi še prhaji, ki se tvorijo med lasmi in ovirajo rast, ako jih ne očistimo, ter preveliko izločevanje lojnih žlez, kar zelo omehčuje lase in s tem povzroči, da so mnogo krajši, kakor bi bili sicer. o- DEKLICA V KATALEPTIČ- NEM SNU. V Nottinghamu na Angleškem spi že skoraj celo leto dni 171efcna deklica Doris Kenton. Dne 2. oktobra 1025 je poslu-: šala z bratom radiokoncert. Ko je godba končala, je odložila slušali ter zapadla v katelop-tično stanje. Roditelji z da jim povedo, kaj pravzaprav pomeni ta spalna bolezen. Toda medicinci niso vedeli sveta. Priporočili so staršem samp to, naj pazijo na svojo hčer in naj jo puste ležati, dokler se sama ne prebudi iz sna. Sedaj se baje ponavljajo znaki, ki kažejo, da se bo Doris v kratkem prebudila. Njeni svojci sklepajo to iz pregibov njenih rok. Če jo kdo nagovori, ga Doris čuje in razume in ko se je oče zadnjič pošalil z njo, še ji je na licih pokazal smehljaj. Kakor je bil čuden začetek njene bolezni, tako se tudi sedaj kažejo nenavadni znaki, ki so menda dokazi njenega bližajočega se konca. Deklica je legla po radiokoncertu pred enim letom na zofo in je zaspala. Sedaj upajo, da se b>> na podoben način prebudila ter vstala iz postelje, ko se bo njena okolica tega najmanj nadejala. -o Potres v Dravski dolini. V noči od 26. na 27. m. m. so čutili v gornji Dravski dolini precej močan potres. Okrog Ma-renberga je bil sunek tako hud, da so se na hiši posestnice Zwettl razbile vse šipe v oknih. Poročil se je 20. m. m. g. Jo-ško Pavlič, železniški uradnik, Izšel je KOLEDAR "Ave Maria" ZA LETO 1927. . t; i Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino vred samo 50c. Naroča se od: AVE MARIA, Box 443. Lemont, 111. z g. Kristo Praprotnik iz Cven-klpve rodbine v Ljubnem prij Podnartu. MALI OGLASI. H I $ K IN L 9 T K. NIZKA CENA za hitro kupčijo bilo je vredno $12,500 prodani za $5800; posojilo za $3000 — treba takoj $2800; 50 milj do St. Louis 170 akr. 100 akr. obdelane; hiša 6 sob; Delca svetloba; blizu Meramec River, Ca-bany 4110. Johnston & Johnston Realty Co., 5905 Has ton, St. Louis, Mo. _ ___________ _ 68-sr do sr HIŠA 6 SOB, fur. lit., ograja in dre-i vesa; garaža za 2 kari. 2113 N. Kenneth Ave. _ 85-p,s,t MODER NA I IIS A NA DE2E LI blizu Ogden Ave., 8 sob, 2 sun par-lorja; skoro novo! .10 akr. sveta; vsakovrstno sadje, grmovje, cvetlice; svet se lahko parcelira. A. B, Harrison, 30 S. Washington St., : Hinsdale, Hi. 84-p,s,t ZA GASOLIN STATION PIKNIKE IN je na prodaj najboljši prostor kar se I jih mpre dobili med Chicago in Joli-( SO Čakali par dni, i etom. Tukaj se nudi lepa prilika za „ ,________..... . .. | mladega človeka, ki bi bil sposoben potem so poklicali zdravnike,! • •• . ...... , za prodajo ptjaee m oddajali prosto' za piknike. Je pa tudi posebno lepi' prostor za gasoline postajo, ker je večina sveta ležečega ob novi tlakova-1 ni Joliet cesti, kjer bo velikanski pro-j met za avtomobilu, pa tudi Buss bo tukaj vozil. Prostor se nahaja le 15. milj do slovenske cerkve v Chicagi. I Zemlje je osem in pol akrov, tam so; drevesa, hiša s štirimi sobami, eno poslopje, ki meri 62x50, ki se lahko vre-di za plesno dvorano. Je pa tudi (i malih sob, 10x12, pripravno za poletne kampe. Garaža je za 1 karo in se-salka za pitno vodo. Poslopje zgleda bolj. novo. Ako katerega veseli taka obrt, naj se takoj oglasi in pogleda prostor, da vidi koliko ima veljave. Imeti mora gotovine $7000.00, drugo jaz založim po 6 odstotkov, ali pa grem tudi v kompaiiijo. Kdor n-iina $7000 naj se ne zglasi. Za pojasnila se obrnite na: A. HORWAT, 339 N. Parkside Ave., Chicago, 111. Phone: Mansfield 3955 č,p,sr. 3-5 SOB FLAT, $9500, rent $105 lis* mesec. -4017 N, Kilbouni Ave. __ __ _ 81 -i> do p 2 STAN. hiš A zid., po 5 sob, hot vy. lit., takoj za dobiti, $12,500; saiuO $1500 takoj, ostalo kakor rent. 0237 W. ■Grand Aye._ 69-p do p ŽID. BUNGALOVV 5 SOB. Na novem Wood Blvd. ,lota 65x135, garaža zid., hot \v. ht., vse moderne? improvements. Proda radi kupčije. W. \V. Huggett, 69 Wood St., Hazel Crest. I'll. Hazel Crest K787-J 73-pd6p LASTUJTE "SVOJ DOM NI TREBA NIČ GOTOVINE. Ako imate loto plačano, mi vain postavimo na njo moderno zid. ali les. hišo ali bungalow,5 2 stau., ali trgovino. Plačujete lahko tako kakor rent. Mi preskrbimo vse načrte in kar potreba brezplačno. Mi delamo tiar-penterska, zidarska in cementna dela. Tudi popravljamo stara poslopja. Naš urad je odprt zvečer. I,. M AG Nil SO NT & CO., Fullerton Ave., vog. Milwaukee Ave., Humboldt 2085. 80-s PRODA 2 N ADSTR. poslopje. 5 in 6 soli, parna topi., lota 37Vj čcv., garaža. 5453 N. Paulina St. 1st Apt. ;_____• ••' _______/ ■ ; 87-s PRODA ZID. BUNGALOW 6 sob, baš dokončano, oetogan front, u-metno steklo v oknih sun parlorja, lepa oprema za elektriko; zid. porč, jeklena konstrukcija, ometani strop v kleti, hot w. lit., screens, poslopje 23x61; gotovine treba $2500.- 3032 W. 53rd 1*1. 95-s,t,8r novi" moderni BUNGALOW 5 sob ,vel. podstrešje, garaža 2 kari, zelo nizka cena. Le nekoliko takoj. 2706 N. Nordiea. 92-s,t,sr- Advertise Slovenec!" POSESTVO NA PRODAJ v starem kraju, ki se nahaja pol ure od Kranja na Gorenjskem in obstoji iz lepe zidane hiše, v kateri je elektrika in vodovod. Poleg sta dva lepa vr- "Amerikanski ta> j« žlvi4 t^ lin prašiči. 80 mernikov je pose- ijanja, so trije travniki in 6 goz- PROSTOR ZA TRGOVINO s stanovanjem, obstoječ iz 4 sob zadaj. Povsod je elektrika in zelo pripravno za trgovino ali kakšno drugo enako obrt. Za pojasnila vprašajte: 1. nadstropje, Frank Nilles, 1842 W. 22nd St., Chicago, 111. s,t,sr,č dov, pa tudi Vse orodje, kar spada k kmetiji. s,t,sr Podrobnosti se poizve pri Frank Košniku, 1317 E. 55th Street, Cleveland, O. . .H L..J1.IULI. .1 L.L j l.l.ljlltnai. ULIIUI lliri.lUIJ.nl'lUJUIll.llJll.lliniULl J LI JU.IIIUIL IIU1IIIJL Jllllltilllll !lll'l»Jinil.LM J L-.".. JU J H Lli L, JUlUJJU.n I vabilo NA ■ Vinsko Trgatev katero priredi Dramatični klub sv. Jurija V SO. CHICAGO, ILL. v nedeljo, dne 24. oktobra 1926 v Cerkveni dvorani na 96. cesti in Ewing Avenue Začetek 8:00 zvečer točno. Vstopnina 50 centov. Prijatelji sladkega grozdja in okusnega sadja, nikar ne zamudite lepe prilike! Čisti dobiček je namenjen v korist cerkve. ZABAVE BO. ZA VSE DOVOLJ. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Že čriček prepeva. . . Ne more več spat'. . . V trgatev veleva. . . Spet pojdemo brat'. . . ...................................."■•'■..............................................................,..t„r....... HUJŠE KOT SVETOVNA VOJNA. Vojni department poroča v HRANO IN STANOVANJE «v°.)ih končnih številkah, da je dobijo štirje fantje pri sloven- |bil° tekom svetovne vojne ubi-Ski družini. J. Hočevar, 2309 «h 36,931 ameriških vojakov v West 25th St., Chicago, III. (s) ^iji, 13,673 pa jih je umrlo i — na posledicah ran, skupaj 50 KVALITETA — TOČNOST |tisoč 604- Na dru£i strani po" _ POŠTENJE roča štetni biro, da "je v enem A. F. WARMNIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ce»te CHICAGO, ILL. H iS A 9 SOB v Nijes, Micli.. 92 milj od Chicago, blizu M.C. K.R., na najlepšem prostoru v mestu, mora takoj prodati. Cena $5500. J. A. tia-livan, Executor, 320 S. Kobey St. Seelev 0464. 91-s UGODNA PRILIKA. PRODA GARAŽO za 100 čar, 4 skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. Ph. Douglas 0229. 43-p do p ČISTOKRVNE ANGLEŠKE "BAR-RON STRAIN WHITE LEGHORN" piške, $8.75' za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 za 100. ANCONAS, SHE1TARD STRAIN, dobre za nesti $11.00 za 100. RHODE ISLAND REDS, $11 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100. WHITE ROCKS $13 Jamčimo, da so zdrave in čistokrvne. Ako pride do vas kakšna mrtva; naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo. 12-od 8 do 21 THE FULGHUM HATCHERY __ FREEBERG, ILL. CONFECTIONARY. Notions, Tobacco. 508 W. Liberty St. W-s The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarno vloge, tar poailja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. PRODA HOTEL, 38 sob. opremljeno. Cena nizka, rent nizki. Vprašajte: Antlers Hotel, Fort Collins, Colorado,____ j_____• ' . ' 90 s "FALLING STATION" in garaža za prodati, krasna okolica, dobra kupčija. O. I.'Haseby, Waubay. S. Dak. . 88-s RESTAURANT na lepem kraju, dobra kupčija. Englewood 7975. 82-p do p letu, 1922, umrlo v Žedinjenih državah 30,308 ljudi vsled želodčnih bolezni, 82,518 vsled bolezni na ledvicah, 82,311 vsled influence , in pljučnice itd. Trinerjevo grenko vino o-hrani črevesje delujoče, pomaga prebavi, ojačuje delo ledvic in jeter in na te načine vam varuje zdravje. 1 steklenica $1.25 — na jugu in dalje proti zapa-du nekolikosveč. >Tpinerjev liniment nudi o odpomoč proti revmatizmu in neuralgiji. Ako teh zdravil ne dobite pri svojem lekarnarju, pišite na Joseph Triner Co., Chicago, 111. BARBER SHOP NA PRODAJ; 6 stolov, proda radi bolezni, polovica takoj. Elmer Andrew, 1424 Champa _St. Dejiycr, Colo. 76-p do jjo RESTACRANT proda; 3 sobe za stan; dolgi lease. 2424 Carson St., Pittsburgh, Pa. 72-p do (* POHIŠTVO NA PREDAJ PIANO $50.00. Phonograph $10.00, postelje, omare, zofa, preproga in dr. 7838 Lagoon Ave., blizu Normal ______________ 93-s 3 KOS K HRASTOV in usnjat parlor set, $35.00, Garland plin, peč, $30.00, v dobrem stanju. 2512 Springfield, Belmont 1700. 96-s 3 KOMADE predelane parlor sol, tudi set za kuhinjo, miza 4 stoli. 1011 N. Lawler Aye. 50-sr,č,;> POHIŠTVO za S sob mora takoj prodati .Vsaka pametna ponudba sCK>0<>0<>-CKXK>(>CK> CKW<>OW(W<>000OooooOO<>OO(>OOO.C nje cerkvenega premoženja, ako gre za program v kaki deželi, kjer je pač kaj za take slinaste prakse. Tudi v tem naj imajo rdeči programarji malo veselja in še več upanj, saj cerkev od kake mere imetja ravno ne zavisi. Dvoje pa si rdečkarji in upov polni sodrugi naj zapomnijo. Prvo, da vsaj tisti, ki sledijo programom, tako gotovo padejo skoz in jim ostanejo samo-le sline, kakor je dvakrat dve štiri, ker pri konfisciranju j en j a vsako bratstvo; drugo pa je, da ne bo dolgo ostalo edino-le pri cerkveni — kraji, hočem reči konfisciranju. Za enkrat pripustijo oznanjevalči "nove družbe" še nekaj zasebne "svo-jine," n. pr. kak avtomobilček, kako lepšo hišico ... in vse to, no . . . saj1 veste, praksa mora biti malo drugačna, kakor teorija in voditelji so le voditelji. Pri jedi pa raste tek, pravi pregovor, in "nova družba" bo prav gotovo doživela, da se bo pri cerkvi započeto konfiscira-nje, ki je tako sladko, izpreme-nilo v splošno krajo, in od tiste strani še toliko :— ča o — poštenosti. Rdeča gospoda je pri tem ali naivna, kar bi ne bilo ravno greh, ali pa je namenoma — hinavska, ker o tem nočem govori, kar je v "novi družbi" nemogoče. Je treba samo pogledati v njih vrste, kjer začne "nova družba" vstajati, kakor jutra- nikoli ne bo zadovoljen, naj Je potem tako ali tako. * * * Morda bo le dobro. Iz Žarkometa je povzeti, da on ni na strani tistih, ki so bili pri K.S.K.J. edino-le "Kranjci-Slovenci." Ce mi dovoli, se z njim strinjam. Ne vem, če so ravno ti Kranjci - Slovenci" odklonili Rev. Zakrajška za duhovnega vodjo. Izvoljen je bil Slovak, in Žarkomet pravi, "kakor da ni več nobenega slovenskega duhovna v Ameriki." Morda bo pa stvar le dobra, da "vremena Kranjcem se zjasnijo." Tudi Rim ni bil zidan v enem dnevu. Odpuščen iz službe. Gospod Alojzij Urbančič, ki je bil dolgo vrsto let nadučitelj v Mirnu in je zadnje leto služboval v Kožbani v Brdih, je odpuščen iz službe. Ministrski odlok navaja za razlog odpustitve, da se je Urbančič posluževal svojega vpliva med učitelji s tem, da jim je zabranjeval vpis v fašistovsko učiteljsko u-druženje in v društvo Dante f Aligtiien. Odpuščena je tudi u-čiteljica Rozalija Šinigoj v Za-loščah. Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec POVSOD LJUDJE ZBIRAJO SKUPAJ DENAR a banka ima med svojimi vlagatalji na tisoče ljudi, ki so, ali ki hočejo voditi trgovine in so posestniki udobnih domov, to zato, ker hranijo. . . , a> Tudi vi ste lahko eclen izmed tistih, ako vpoštevate to, da je baš sedaj čas da začnete s štedenjem in začnete pri nas nalagati na hranilne vloge. Vaši prihranki so dobrodošli v največji slovanski banki KASPAR AMERICAN STATE BANK Imovina $19,000,000.00 1900 Blue Island Avenue Chicago, III. Jubilej. V nedeljo, dne 26. m. m', je praznoval g. deka'1 Ferd. Erker 251etnico svojeg8 župnikovanja. DRUŠTVO SV. DRU2INE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois-Geslo: "Vse zm vero, dom i* narod, vsi za enega, eden za vse." Predsednik........George Ston^ Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. GrŠ^ Reditelj ............ Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph A®' cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov H | članic ter 282 otrok. Za 50« ,na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpor® na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpl*' plačalo $14,495.00 bolnih® pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naie v* liko društvo, kjer se lahko z*' varujete za posmrtnino in bol' niško podporo. Društvo plača $1.00 nagi"*' de za vsakega novega član^ kakor tudi Družba sv. DruŽ'' ne plača $1.00 nagrade; toreJ $2.00 za vsakega novega ka& didata, ki ga pridobite v drU' štvo. Naš Mladinski oddelek nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddel®11 raste od dne do dne in v kratkem eden izmed močnejših. Za vsa nadaljna poja«ni obrnite se na odbor: h Predsednik: Geo. StonicJ 815 N. Chicago St.; taJn* Paul J. Laurich, 512 N. Bro**' way; blagajnik: Joseph G6* ■ sich, 401 Hutchinson St. V* /Jolietu, 111. _ -