■o
im
-c-■r-
Mag.
Milena
Čeko
Pungartnik o turizmu v Celju
str. 26-27
Pridružite se ekipi naše medijske hiše, osvojite
- nagrado jn objem ite jelenčka Rudolfa Celjskega:
• " • * * ' • •
' sobota, 19. december ob 9. uri, '
• »
.. Spodnji vrt Savinje,	;
' Laško '
K- radio celje
St. 50 / Leto 70 / Celje, 17. december 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
ШШ №
Rudolf Celjski v objemu naših bralcev
V teh predprazničnih dneh, ko nas polne trgovske police vabijo v skušnjavo in praznijo denarnice, smo se v uredništvu Novega tednika in Radia Celje odločili, da z akcijo Delimo objeme opozorimo na to, kar res šteje. To so zlasti bližina, razumevanje in spoštovanje. Minulo soboto je naša maskota Rudolf Celjski takole delil objeme mimoidočim na celjskem Glavnem trgu, to soboto pa vabljeni v njegovo in našo družbo v Laško! str. 36
GOSPODARSTVO
Poceni do Aerovega obrata v Šempetru str.
NASA TEMA
Pirotehnika: en sam pok lahko spremeni
življenje str. 12-13
CELJE
Župan o naložbah in
projektih str. 6
DOBJE
Prva Microsoftova šola v Sloveniji str. 11
KULTURA
Vpogled v nevidni svet
str. 15
SPORT
Celje in Rudar se bosta reševala spomladi str. 18
KULINARIKA
Šola ima šefa
str. 35
AKCIJA
. Foto: TINA STRMCNIK
(S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem
Celje str. 38
2
AKTUALNO
UVODNIK
Ne, hvala!
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Z uporabo pirotehničnih sredstev škodujemo sami sebi.
radio celie
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
			
mm		ИВ	mm
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			tffc
9П		9И	9K
Bo kdo odgovarjal za
Kot kaže zaenkrat, nihče.
Pred časom sem znanca, ki sicer službuje na območjih vojnih žarišč, na novega leta dan vprašala, kako je preživel silvestrski večer. Ker ga je preživel na varnih, domačih tleh, sem pričakovala, da bo povedal, kako se je s prijatelji ali z družino poveselil, se sprostil. Njegov odgovor me je presenetil. Povedal je, da je šel že ob osmih spat z zamaški v ušesih. Razlog? Ker ne mara pokanja petard in raket. Ker ga to spominja na vojna območja, na zlo in smrt, ki jo seje orožje.
Obrnjena logika, kajne? Pri nas pa ponujajo pirotehnična sredstva prav z utemeljitvijo, da brez svetlobnih učinkov in glasnega poka ni novoletnega praznovanja. Kljub temu da nam vsem smrdi plin, ki se sprošča, ko poči petarda. Kljub temu da jo je že marsikdo odnesel s hudimi in trajnimi telesnimi poškodbami, celo z invalidnostjo - da ne omenjam poškodb, ki jih napravi raketa, ki po nerodnosti pristane na sosedovem vozilu, skednju ali v hiši. Kljub temu da so živali zbegane in pošteno prestrašene še nekaj dni zatem, ko pokanje preneha. Kljub temu da majhni otroci jokajo in lulajo v posteljo, ko jih ponoči zbudi rafalni pozdrav. In kljub vsemu okoljskemu razdejanju, ki ga ta sredstva puščajo za seboj.
Veste, da raketa po tem, ko »eksplodira«, sprosti visoko kemijsko aktiven kovinski prah, ki pri oksidaciji barvito zažari, majhni delci pa vseeno ostanejo v zraku? Veste, da gre med drugim za fosfor, kalij, svinec, aluminij, molibden? Da s temi delci onesnažen zrak vdihavamo? Da gredo v krvni obtok, kri pa jih raznosi po vsem telesu, v jetra, vranico, ledvice, da vplivajo na možgane in živčevje? Da ta prah, tudi če ga iz zraka po prvem deževju spere dež, potem steče v zemljo in vodotoke? Na takšen ali drugačen način škodujemo sami sebi.
Ali veste, kdo in kje izdeluje ta sredstva? V kakšnih pogojih?
Še nedolgo nazaj so zlasti večji kraji kar tekmovali med seboj, kdo bo imel večji in dlje časa trajajoč ognjemet. Ne zgolj ob novem letu, tudi ob koncu različnih festivalov in ob podobnih odmevnih dogodkih. Strošek? Tako okvirno: za manj kot pet minut trajajoč ognjemet je neka občina dobesedno »spustila v zrak« malenkost manj kot štiri tisoč evrov. Nekaj minutk »iger« za širšo množico namesto »kruha« za tiste, ki ga potrebujejo?
Pred kratkim sem izvedela, da dva šolarja ob vračanju iz šole s petardami ustrahujeta celo skupinico drugih učencev. To je še en vidik tega pokajočega zla. Ko sem poizvedovala, kdo jima lahko to prepreči, sem ostala brez besed. Ker se to ne dogaja v neposredni bližini šole, ta nima s tem nič. Staršem je vseeno, kaj počne njihov otrok, in ne kažejo zanimanja, da bi ga »vzeli v roke«. Policija? Ne more nič, dokler ga pri tem početju ne zalotijo. Toda tako neumni šolarji tudi niso, da ne bi zaznali uniformiranega predstavnika »zakona« v svoji bližini. Zato lahko samo srčno upam, da se bosta omenjena tega početja naveličala prej, preden se bo zgodila kakšna tragedija.
Ne samo stavka policistov, nadaljujeta se tudi slaba volja in odločenost policistov, da predvsem vladi pokažejo, kako malo so - po njihovem mnenju ravno po njeni zaslugi - vredni v tej državi. Policijska sindikata na socialnih omrežjih gresta korak dlje pri zaostrovanju stavke. Vse svoje člane med drugim pozivata, naj objavijo svoje plačilne liste, s katerimi bo javnost videla, da se izplačila na njih razlikujejo od številk, ki jih ves čas navaja vlada. Neuradno se govori tudi o množičnih dopustih znotraj policije ob koncu leta.
Sindikata skrbi tudi množičen odhod iz policijskih vrst. V zadnjih štirih letih je namreč iz slovenske policije odšlo skoraj 800 policistov in kriminalistov. »Če bi se radikalno odzval na te številke, bi temu rekel >poklicni genocid<, medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih letih celo povečevalo,« je oster Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije. S predsednikom Policijskega sindikata Slovenije Radivo-jem Uroševičem s policisti vztrajata pri zahtevah. Ob tem v sindikatih poudarjajo, da ne glede na to, da so zahteve policistov jasne, ponekod na policijskih postajah in upravah prihaja do različnega razumevanja stavke predvsem vodilnih, ki policistom nalagajo delovne naloge, ki jih niso dolžni opraviti. Kot je pojasnil Petrovič, na Celjskem večjih težav ni niti policisti s tukajšnjega območja ne poročajo o kakršnih koli pritiskih v času stavke.
Inšpektorji še kar čakajo
Policisti pa še naprej izlo-čanjo in pregledujejo delovno opremo, ki zaradi zastarelosti ni več primerna za uporabo. Iz prometa je bilo tudi na Celjskem izločenih nekaj vozil, nazadnje na primer služben avto znamke Nissan Terrano na Policijski postaji Velenje. Policisti so ga odpeljali na preventivni tehnični pregled, ker »ni bil zanesljiv«. Skrb vzbu-
jajoče je predvsem naslednje: omenjeno vozilo je le nekaj dni pred tem prestalo redni tehnični pregled za podaljšanje registracije. Kljub temu da so bili v vozilu uničeni stabilizatorji in so bile zavorne cevi močno načete ... To so nam potrdili tudi v vodstvu Generalne policijske uprave. Omenjeno vozilo je letnik 2003 in ima prevoženih kar 240.542 kilometrov. »Na zadnjem tehničnem pregledu 1. decembra je bilo ocenjeno, da je vozilo tehnično brezhibno. Glede na stanje podvozja smo se v nadaljevanju odločili za odpis omenjenega vozila, kar je v takšnih primerih standarden postopek. Popravilo glede na letnik vozila namreč ne bi bilo smiselno, stroški bi bili višji, kot je vrednost vozila.«
Kako je torej možno, da je vozilo le nekaj dni pred tem, ko so na izrednem tehničnem pregledu ugotovili, da ni brezhibno, prestalo predhodni tehnični pregled? Na policiji in tudi določenih inšpektoratih smo zato preverili, ali je to trenutek, ko bodo tudi inšpektorji začeli izvajati določene postopke zoper vodstvo policije ali izvajalce tehničnih pregledov. So mar slednji zamižali na eno oko pri pregledu?
Vodstvo policije tvega kazen
Nadzor nad pooblaščenimi izvajalci tehničnih pregledov v Sloveniji opravlja Inšpektorat za cestni promet pri Ministrstvu RS za infrastrukturo, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj. Med drugim tudi, ali je to, da policijsko vozilo prestane redni tehnični pregled, nekaj dni zatem pa policisti ugotovijo, da je neizpravno, zadosten razlog za kak postopek. »O sumu nestrokovnega dela pooblaščenih organizacij za tehnične preglede policijskih vozil na inšpektorat nista bila podana nobeno obvestilo ali prijava. Inšpektorat sicer izvaja nadzore pri takšnih organizacijah v skladu z letnim načrtom dela. Letno izvedemo nadzor pri približno 50 zavezancih.« Torej inšpektorji ča-
Službeno vozilo iz Velenja je s takšnim podvozjem prestalo redni tehnični pregled. Izrednega čez nekaj dni pa ne. Za to očitno ne bo odgovarjal nihče.
kajo na prijave. Primer, kot se je zgodil v Velenju, očitno ni dovolj za ukrepanje.
Obrnili smo se tudi na Inšpektorat RS za delo. Policisti namreč s takšnim izločanjem sporočajo, da je nekatera oprema nevarna za njihovo zdravje. Inšpektorji za delo pa izvajajo ukrepe ravno na področju varnosti in zdravja pri delu. »Na inšpektoratu smo v medijih zasledili, da nameravajo v policiji izločati sredstva za delo, za katera ocenjujejo, da ne zagotavljajo varnega in zdravega dela zaposlenim, vendar podrobneje
s tem nismo seznanjeni,« so nam odgovorili.
Pri tem so preložili odgovornost predvsem na delodajalca, torej vodstvo policije. »Delodajalec je odgovoren za varnost in zdravje delavcev. Skupaj s strokovnim delavcem za varnost pri delu opredeli ukrepe, s katerimi se varnost in zdravje delavcev tudi konkretno zagotavljata. To velja tudi za policijo,« so nam odgovorili delovni inšpektorji. Če delodajalec delavcem ne zagotavlja uporabe varne delovne opreme, osebne varovalne opreme oziroma varnega delovnega oko-
Zaposlene v policiji v primeru suma kaznivih dejanj preiskuje poseben oddelek tožilcev pri Specializiranem državnem tožilstvu RS, saj policija ne more preiskovati sama sebe. Tudi tožilcem smo poslali vprašanje, ali je pri tem opazilo morda sum kakšnega kaznivega dejanja, saj je vodstvo policije omogočalo, da policisti uporabljajo opremo, ki ni brezhibna in varna. »Specializirano državno tožilstvo ni zaznalo razlogov za sum, da je kdo iz policije, kjer so iz prometa izločili policijska vozila, ki so sicer prestala tehnični pregled, storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,« je bil odgovor tožilstva.
V nedeljo na referendum
Državljani bomo odločali o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih?« se glasi vprašanje, o katerem bomo volivke in volivci v nedeljo, 20. decembra, odločali na zakonodajnem referendumu z odločitvijo »za« ali »proti«. Od torka do vključno danes lahko oddate svoj glas na predčasnem glasovanju na sedežih okrajnih volilnih komisij.
Novela zakona spreminja definirana kot z zakonom
Misel tedna
Človek vedno najde, kar išče: dobro ali zlo, težave ali rešitve.
(John Marks Templeton)
definicijo zakonske zveze. Ta je po zdaj veljavni zakonodaji opredeljena kot z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, po omenjeni noveli pa bi bila
urejena skupnost dveh oseb, torej bi jo lahko sklenili tudi istospolni pari. Ti bi dobili vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, tudi glede otrok.
Državni zbor je novelo sprejel 3. marca, a ta ni začela veljati. Koalicija Za otroke gre je namreč začela postopek za razpis referenduma. Državni zbor je 26. marca sprejel sklep, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega referendum ni dopusten. Na ta sklep se je omenjena koalicija pritožila na ustavno sodišče, ki je referendum dopustilo. Koalicija Za otroke gre je konec oktobra
vložila zahtevo za razpis referenduma. Podprlo jo je več kot 48 tisoč državljanov. Državni zbor je zatem sprejel predlog, da bo referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih to nedeljo.
Za zavrnitev referenduma mora glasovati večina udeležencev referenduma, ki mora hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
NOT
AKTUALNO
3
opremo? Ograja je dober »biznis«
Brez razpisa, na povabilo, do državnih tisočakov
lja, je to po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu prekršek, ki se kaznuje z globo 2 do 40 tisoč evrov za delodajalca in z globo od 500 do 4 tisoč evrov za odgovorno osebo delodajalca. Takšna kazen morebiti grozi vodstvu policije, če bi se v to, da so službena vozila sprva prestala tehnični pregled, nato pa je le nekaj dni kasneje ugotovljeno, da so neizpravna, vtaknili inšpektorji ...
Kdo koga (ne) preiskuje?
Na Generalno policijsko upravo pa smo naslovili vprašanje, ali je policija uvedla preiskavo zoper izvajalca tehničnih pregledov vozil, če je ta napačno ugotovil stanje ali vozilo ocenil za brezhibno, čeprav ni bilo. Do zdaj nobene preiskave ni. Smo pa s policije dobili naslednje: »Vsa vozila, ki so v policiji v uporabi, so bila tehnično pregledana pri pooblaščenih serviserjih, s katerimi imajo policijske uprave sklenjene pogodbe. Slednji ugotavljajo izpravnost vozil in izdajajo potrdila za starejša vozila enkrat letno ter za patruljna vozila dvakrat letno.
Treba pa je upoštevati, da ima policija precej star vozni park. Zaradi delovnih obremenitev prihaja do okvar in po naših informacijah gre v primeru izločenih vozil predvsem za takšna vozila,« še pojasnjujejo v vodstvu slovenske policije. Ampak v primeru velenjskega vozila je neverjetno, da bi podvozje tako zarjavelo in se nato poškodovalo v samo nekaj dneh med rednim in izrednim tehničnim pregledom. Je pa vrh generalne policijske uprave med vrsticami okrcal policiste. »Policisti so vedno dolžni pred začetkom dela preveriti ustreznost opreme in vodje svojih enot opozoriti na pomanjkljivosti. Vodje morajo zagotoviti, da se naloge opravijo z ustrezno prerazporeditvijo opreme oziroma drugačno obliko dela glede na vrsto naloge.« Toda iz vrst policistov že več let prihajajo informacije, da so ves čas opozarjali, da je oprema, s katero delajo, zastarela, vendar njihovih opozoril vodilni niso jemali resno. Kako je možno, da jih zdaj?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Sindikat policistov Slovenije
Že dlje časa je jasno, da begunska kriza nekaterim podjetjem in posameznikom prinaša precej dobička. Država je bila za reševanje in blaženje krize primorana odpreti mo-šnjiček, kar so nekateri s pridom izkoristili. Eden takih je povsem neznani podjetnik iz Žalca Bojan Plohl. Njegovo podjetje, ki je imelo do nedavnega sedež v Žalcu, trenutno ga ima v Celju, je na povabilo ministrstva za notranje zadeve, brez javnega razpisa, dobilo dobro plačan posel z državo za postavitev ograje na državni meji.
Podjetje Minis, ki je imelo nedolgo tega le enega zaposlenega, je z državo sklenilo posel, vreden četrt milijona evrov. Gre za pomoč Slovenski vojski pri postavljanju bodeče žičnate ograje na naši južni meji. Podjetje je pred leti že ogradilo ljubljanski živalski vrt, drugih, vsaj pomembnejših referenc, nima. Bojan Plohl je lastnik
še enega podjetja, ki je imelo do nedavnega prav tako naslov v Žalcu. Obe podjetji sta imeli kar nekaj časa blokirane račune, eno od njih je v evidencah označeno tudi kot davčni neplačnik.
Fantom iz Žalca
Podjetnik Bojan Plohl je podjetje Minis prevzel leta 2014, v Spodnji Savinjski dolini pa je precej nepoznan. Zanj do tega razkritja niso slišali ali z njim kakorkoli poslovali ne na žalski občini kot tudi ne pri Območni obrtno-podjetniški zbornici. Tudi vidni žalski gospodarstveniki vedo o njem povedati zelo malo. Večina le to, da naj bi bil blizu vladne Stranke modernega centra.
Povezava ali naključje?
Prav lokalni odbor stranke ima pisarno v isti zgradbi, kjer je v Žalcu poslovalo tudi podjetje Minis. Morda gre zgolj za naključje. Tako trdijo v lokalnem odboru stranke SMC. »Podjetja Minis kot tudi njego-
Podjetje Minis, ki je na spletnem portalu Bonitete označeno kot davčni ne-plačnik, je leta 2012 imelo malo več kot 65 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, leta 2013 je bilo prihodkov 46 tisoč evrov, lani pa 198 tisoč evrov. Letos bo promet podjetja, ki je sicer vsa ta leta poslovalo pozitivno, na račun posla z državo skokovito narasel.
vega lastnika ne poznamo in z njim nismo sodelovali. Nikoli ni bil član stranke, torej tudi ne član lokalnega odbora,« je po namigovanjih o povezanosti z lokalnim odborom največje stranke povedal podpredsednik lokalnega odbora Nejc Šporin. Ob tem je poudaril še, da je stranka pisarno na tem naslovu najela že aprila, ko o ograji še ni bilo govora, in sicer zaradi ugodne cene. »Gre za večji poslovni objekt, kjer je več kot deset pisarn. Odbor ima lasten vhod in je tudi tako ločen od ostalih,«
Ko je vlada sprejela odlok o postavitvi tehnične pregrade, ograje, na južni meji je zaradi obsega del in zagotovitve potrebne gradbene mehanizacije k sodelovanju povabila tudi zunanje izvajalce. Na podlagi predhodnega preverjanja cen pri treh potencialnih ponudnikih, je podjetje Minis ponudilo najnižjo ceno in sicer 7,69 evrov za tekoči meter postavitve ovire. V igri za posel je bilo še celjsko podjetje Remont, ki bi meter ograje postavilo za 11,71 evra. Cena ljubljanskega podjetja ITSing je bila 13,70 evra.
Ministrstvo za notranje zadeve je nato 26. novembra s podjetjem Minis, ki je takrat še imelo sedež v Žalcu, sklenilo pogodbo v vrednosti 250 tisoč evrov.
Država še brez ideje
Razvojni svet Savinjske regije potrdil ključne projekte do leta 2020
CELJE - Razvojni svet Savinjske regije je potrdil ključne regijske projekte za uvrstitev v osnutek dogovora za razvoj regije. Gre za projekte samopreskrbe, za naložbo v Vonarsko jezero, kolesarske povezave, mrežo podjetniških inkubatorjev, projekt Pohorje 2030, vzpostavitev medgeneracijskih centrov in objezerskih območij.
Seznam ključnih razvojnih projektov bo znan šele prihodnje leto. Kot je povedala direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zorenč, bo nekaj projektov financiranih z dogovorom, nekaj z razpisi, za izvajanje nekaterih projektov pa so dodani tudi dodatni pogoji, kot je na primer število prebivalstva. Zorečneva je dejala, da
določene usmeritve države še niso povsem jasne, vsekakor bo treba projekte uskladiti in pripraviti osnutek dogovora za razvoj regij.
Po besedah predsednika sveta županov savinjske regije Branka Kidriča si želijo, da bi projekte uresničili v novi finančni perspektivi 2014-2020. Za zdaj pa ni jasno, koliko so ti projekti vredni in koliko pod-
je še povedal in poudaril, da so tovrstna namigovanja povsem nesmiselna in se s tem stranki dela precejšnja škoda. »Verjetno smo s svojim dobrim delom v tem mandatu, tako na lokalni kot nacionalni ravni, komu tudi stopili na žulj,« zaključi Šporin.
Netočne zgodbe
Tudi lastnik in direktor Minisa Bojan Plohl odločno zavrača trditve, da bi bil član SMC ali katere druge stranke. Kot je dejal za naš časopis, so se okrog podjetja spletle različne netočne zgodbe. »Podjetje ima kar nekaj referenc, ki jih ne bom izpostavljal. Preselitev sedeža podjetja se ni zgodila na hitro, ampak smo se o tem pogovarjali že od julija. Mislim, da ima vsakdo pravico do selitve sedeža podjetja ob kateremkoli času,« je povedal Plohl. Glede prepoznavnosti podjetja, ki se po njegovih besedah ukvarja z dobavo in montažo ograj in vrat, in je letos zaposlilo večje število ljudi (koliko, ni navedel) pa je dejal, da se nikoli ni želel izpostavljati. »Vendar so mediji naredili svoje ter meni in podjetju naredili veliko osebno in poslovno škodo, zaradi česar bom tudi primerno ukrepal,« je še povedal Plohl.
LEA KOMERIČKI
jetij ter novih delovnih mest lahko dajo, saj vse finančne konstrukcije še niso izdelane. Dejal je tudi, da sta v letih 2016 in 20l7 za izvedbo predvidena dva projekta, oživitev Vonarskega jezera, v katerem bo sodelovala tudi država, in mreža podjetniških inkubatorjev, v kateri sodeluje šest občin savinjske regije.
Župani savinjske regije ugotavljajo, da regija še vedno potrebuje tudi kohezijski denar za vodovode, kanalizacije in čistilne naprave, vendar sredstev ni več oziroma bodo porabljena za projekte iz prejšnje finančne perspektive.
LK
ZBIRANJE SREDSTEV ZA MOBILNI ULTRAZVOK
/
Rotary club Celje, klub z dolgoletno tradicijo, je prepoznan po mnogih velikih akcijah, s katerimi odgovorno pomaga odpravljati številne socialne stiske in materialno izboljšuje stanje v Celju in širšem regijskem okolju.
Na osnovi družbene odgovornosti je nastala tudi ideja, da bi z ostalimi klubi - Soroptimist club Celje, Rotary club Barbara Celjska, lionsi - njihovimi podmladki in podporniki humanitarne dejavnosti izpeljal akcijo zbiranja sredstev za nakup mobilnega ultrazvoka za novo vzpostavljen Urgentni center Splošne bolnišnice Celje. Ultrazvok bodo lahko uporabljali zdravniki urgentne medicine in tudi specialisti z internističnega in operativnega področja.
Projekt mobilnega ultrazvoka je ocenjen na vrednost med 42 tisoč in 45 tisoč tisoč evrov. V ta namen je klub ločeno odprl račun pri Banki Celje - Abanka. TRR: SI56 0600 0314 5463 337 za URG Center SB Celje. Zelo si želimo, da podjetniki, podjetja in tudi posamezniki nekaj finančnih sredstev, ki bi jih morda namenili darilom, namenite za dober namen - nakup ultrazvoka - in s tem naredite veliko dobrega za mnoge bolnike, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč.
Za Rotary club Celje Marijana Kolenko
4
GOSPODARSTVO
OB ROBU
JANJA INTIHAR
Zmagovalec?
Poslovnež Igor Rakuša je leta 2013 v Slovenijo pripeljal Arabce, ki so odkupili premoženje propadle rade-ške papirnice in jo na novo zagnali. Papirnica danes dela »s polno paro«, Rakuša, ki so ga tuji lastniki takoj po prevzemu postavili na čelo papirnice, pa danes na svoji poslovni poti išče nove izzive. Arabci so ga namreč odslovili. Zakaj, ne želi povedati. Neuradno naj bi bil razlog za njegovo odstavitev prelivanje denarja med papirnico in enim od njegovih podjetij, kar sicer Rakuša zavrača, ampak dejstvo je, da se podjetnik s Ptujskega polja zdaj usmerja v nov posel - v najem in kmalu najbrž tudi nakup Aerovega obrata v Šempetru.
Če sodišče ne bo odločilo drugače, bo Rakuša obrat v Šempetru dobil za drobiž. Res je, da stroški obratovanja ne bodo majhni, ampak ob dejstvu, da je nemško podjetje AMC za mesečno najemnino proizvodnje bilo pripravljeno plačati kar 50 tisoč evrov, se poraja kar nekaj vprašanj. Je Rakuša, ki je bil tudi predsednik upniškega odbora Aera, že od samega začetka oziroma od stečaja »pripravljal teren«, da postane najboljši kandidat za najem Aera? Ves čas je namreč na veliko razglašal, da namere nemškega podjetja, ki je bilo v časih, ko je celjsko podjetje še polno delovalo, njegov največji konkurent na trgu, niso resne. Poleg tega je na hitro kupil enega od strojev, ki je za proizvodnjo v Šempetru zelo pomemben. Po neuradnih informacijah naj kupnine še ne bi v celoti poravnal. So torej bile objave, s katerimi je stečajna upraviteljica iskala najemnika obrata v Šempetru, le še ena od mnogih fars, ki smo jim v stečajnih postopkih že leta priča v Sloveniji?
Glede na to, kako se je zgodba z Aerom odvila, bi temu lahko pritrdili. Prvi razpis za najemnika obrata v Šempetru in vsa nadaljnja pogajanja z najboljšim ponudnikom, nemškim podjetjem AMC, so očitno bila vodena s figo v žepu. Kar težko je namreč verjeti, da stečajna upraviteljica ni vedela, kakšne stroje oziroma kakšno proizvodnjo daje v najem. Nemci so se takšni »šlampariji« uprli, očitno pa so z njimi strinjali tudi ostali štirje kandidati za najem in kasnejši morebitni nakup Aera.
Ampak v vsej tej zgodbi je pomembnega nekaj povsem drugega. Za upnike Aera je to vprašanje, koliko denarja so zaradi vsega tega »natezanja« izgubili. Če bi namreč stečajna upraviteljica sklenila najemno pogodbo z Nemci, bi se do danes v stečajno maso Aera nateklo že približno 250 tisoč evrov. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da mnogi bivši delavci, ki so bili zaposleni v šempetrskem obratu, danes ne bi životarili, ampak bi imeli spet redno zaposlitev.
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Poceni do Aerovega obrata v Šempetru
Bivši direktor radeške papirnice bo proizvodnjo Aera najel le za 3.200 evrov Obrat namerava tudi kupiti
Igorju Rakuši, do novembra predsedniku uprave družbe Radeče papir Nova, je uspelo. S svojim podjetjem Interexpo Skupina bo očitno najemnik obrata Aera v Šempetru. Res je, da je bil edini ponudnik, vendar se je več kot pol leta trudil, da bi iz tekme izločil vse tekmece, med katerimi so bili tri slovenska in dve tuji podjetji. Predlog stečajne upravite-ljice sodišču, naj za novega najemnika potrdi Rakuševo podjetje in sprejme tudi njegovo ceno najema, sicer še ni pravnomočen, vendar je mogoče pričakovati, da presenečenj ne bo.
Rakuša je za najem 41 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem stoji več objektov, ponudil 3.200 evrov. To je skoraj desetkrat manj, kot je v prvem razpisu za najem obrata zahtevala stečajna upraviteljica Alenka Gril, in skoraj petnajstkrat manj, kot je za najem ponudilo nemško podjetje AMC. Grilova takšen »popust« pojasnjuje z besedami, da ji je zdaj pomembno predvsem to, da obrat končno dobi najemnika, ki bo plačeval tudi vse stroške, ki v času ogrevanja znašajo do 10 tisoč evrov mesečno. Grilova namerava najemno pogodbo skleniti le za pol leta.
Šest ponudnikov,
nobenega
podpisa
Proizvodnja v Aeru se je ustavila aprila letos. Alenka Gril je prvi razpis za najem obrata v Šempetru, kjer je bila glavnina proizvodnje tega celjskega podjetja, razpisala že maja. Vendar je vse padlo v vodo, ker ji kljub šestim ponudnikom zaradi številnih zapletov ni uspelo podpisati najemne pogodbe. Sprva je sicer kazalo, da bo obrat najelo nemško podjetje AMC, vendar Nemci pogodbe niso podpisali, saj so ugotovili, da v proizvodnji ni vseh strojev, ki jih je za najem zagotavljala stečajna
Alenka Gril napoveduje, da bo še letos začela postopek prodaje celotnega podjetja Aero, ne le njegovega obrata v Šempetru. Pričakuje, da bi prvo dražbo lahko objavila že marca prihodnje leto.
Igor Rakuša, donedavni direktor nove radeške papirnice, se ukvarja z več različnimi posli. Kot glavnega omenja strelski center Gaj pri Pragerskem, upravlja enega od hotelov na Ptuju, med svoje pomembne aktivnosti pa uvršča tudi »mednarodno udejstvovanje«.
upraviteljica. Ta je potem zaradi spremenjenih okoliščin
najema vsem ponudnikom poslala nove ponudbe, ven-
dar nihče od njih pogodbe v zahtevanem roku ni podpisal.
Poleg nemškega podjetja AMC, ki je bilo v »prvem poskusu« glavni favorit za najem obrata, saj je za mesečno najemnino ponudilo kar 50 tisoč evrov, so se za najem potegovale še družbe Grupa Plastform iz Šmarjeških Toplic, Interexpo, Ter-moplast plama iz Hrušice, ki je pred nekaj leti kupil Aero-vo družbo Papiroti in iz nje naredil uspešnico, Arcos iz Slovenskih Konjic in švedska družba Scandstick. A nihče od njih svoje ponudbe ni dopolnil oziroma ni želel podpisati najemne pogodbe.
Rakuša brez odgovorov
Na ponovljeni razpis se je kljub drugačnemu pričakovanju stečajne upraviteljice prijavilo le podjetje Igorja Rakuše, ki je sicer krepko premešalo štrene prvega razpisa. Z nakupom terjatev, ki jih je do Aera imela Heta, je namreč prišlo do enega ključnih strojev za proizvodnjo v šempetrskem obratu. Za ta stroj se je potegoval tudi AMC, vendar naj bi zanj ponudil premalo. In prav ta stroj naj bi bil razlog, da je prvi razpis za najem obrata padel.
Čeprav se torej Rakuša za najem šempetrske proizvodnje Aera poteguje že več kot pol leta, odgovorov, kdaj bi lahko spet začel proizvodnjo in koliko ljudi namerava zaposliti, še nima. »Še vedno delamo poslovni načrt in ugotavljamo, kako se bo po sedmih mesecih na ponovni prihod izdelkov Aera odzval trg,« pojasnjuje Igor Rakuša. Vendar bo stroje, kot zatrjuje, v obratu poskušal zagnati čim prej, zaposliti pa vsekakor namerava delavce, ki so že prej delali v Aeru. Rakuša tudi pravi, da se bo potegoval za nakup Aera. Ali bo pri tem poiskal kakšnega partnerja doma ali v tujini, še ne ve.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Prisilna poravnava Thermane ko
Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo več malih delničarjev laške Thermane na sklep o zaključku prisilne poravnave. Sodišče se ni strinjalo z njihovimi trditvami, da podjetje ni bilo plačilno nesposobno in torej upravičeno za prisilno poravnavo, prav tako jim tudi ni pritrdilo, da so bili po krivici razlaščeni. Sklep o zaključku prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče sprejelo že junija, je tako postal pravnomočen.
Znano je, da so mali delničarji Thermane ves čas od uvedbe postopka poudarjali, da prisilna poravnava ni
bila utemeljena, ker da je bila plačilna nesposobnost podjetja ustvarjena umetno. Trdili so, da gre za konstrukt
in napačne cenitve. Višje sodišče tega ni potrdilo, ampak je navedlo, da so imeli mali delničarji za izpodbijanje postavk za vodenje postopka na voljo druga sredstva. Glede očitkov o razlastni-njenju je sodišče zapisalo, da so mali delničarji imeli možnost dokapitalizirati družbo, vendar se za takšen korak niso odločili.
Kdaj o
izpodbojnih
tožbah?
Pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave so med drugim vložili bivši direktor zdravilišča Roman Matek ter celjski podjetji KM Inštalacije in Remont. Ne samo da so pritožbo izgubili, skupaj s še tremi podjetji,
GOSPODARSTVO
5
Letos več dobička, prihodnje leto še delovna mesta
25 let družbe za izvajanje celovitega varstva pri delu - Prihodnje leto v nove prostore
Številne družbe v regiji letos praznujejo 25 let delovanja. Med drugimi so četrt stoletja poslovanja nedavno obeležili tudi v podjetju Kova, ki deluje na področju ekologije, tehnologije, meroslovja, predvsem pa je znano po organizaciji in izvedbi celovitega strokovnih nalog s področja varstva okolja, požarnega varstva in varnosti ter zdravja pri delu. S prihodom evropske zakonodaje na slovensko delovno pravno področje se je obseg dela povečal, na kar nakazujejo tudi poslovni rezultati.
V podjetju Kova so v zadnjih letih kljub kriznim in gospodarstvu nenaklonjenim časom ves čas rahlo povečevali dobiček. Tudi poslovni rezultati za letos so dobri, pravi ustanovitelj in direktor podjetja Milan Dobovišek. V zadnjih nekaj letih so prihodki sicer rahlo upadali, kar je povezano tudi z zmanjšanjem
števila zaposlenih, pojasnjuje. A so letos ekipo znova okrepili. Ta zdaj šteje 25 zaposlenih. »Temu primerni bodo tudi rezultati ob koncu leta. Promet se je povečal, številke trenutno nakazujejo na približno milijon in pol evrov prometa. Tudi dobička bo več,« pravi prvi mož podjetja, ki je v zadnjem obdobju veliko vložilo tudi v širitev ponudbe. »Samo za pridobitev ustreznih akreditacij smo v letu 2015 namenili 35 tisoč evrov,« dodaja Dobovišek.
Novi prostori in delovna mesta
Nove akreditacije bodo prinesle dodatne posle, predvsem na področju ekologije, za kar bodo v prihodnjem letu v Celju zaposlili vsaj še dva nova sodelavca. Še eno delovno mesto se bo najverjetneje odprlo tudi v Kranju, kjer bodo ponovno oživili poslovno enoto. »Predvsem zato,
Direktor Milan Dobovišek se že veseli novih izzivov, ki jih prinaša leto 2016. Želi si, da bi kateri od večjih slovenskih laboratorijev, ki se ukvarja z različnimi meritvami s področja ekologije, kmalu pridobil akreditacijo za posamezne storitve s področja varstva pri delu. Zdaj morajo namreč določene analize opravljati pri enem od nemških laboratorijev. S tem sta dražji logistika in posledično končna cena storitve.
da bomo bliže trgu v Ljubljani. Najprej bomo tam vodili le tehnične preglede delovne opreme, kasneje bomo dodali tudi izvajanje elektromeritev,« pojasnjuje direktor in dodaja, da bodo večino meritev še naprej opravljali v Celju: »Oprema je draga, Slovenija pa majhna in tako ni potrebe po dveh opremljenih laboratorijih.«
V teh dneh so v podjetju Kova izpeljali še zadnji in hkrati največji posel leta. Podpisali so pogodbo za nakup novih poslovnih prostorov, kamor se bodo preselili predvidoma v prvi tretjini leta 2016. Za 750 kvadratnih metrov površin in njihovo ureditev bodo skupno odšteli približno 400 tisoč evrov.
Vložek v varnost prinaša dobiček
Največ ljudi v podjetju je zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu. »Zdrav
in zadovoljen delavec je bolj učinkovit in tega se zaveda vedno več lastnikov oziroma vodij v podjetjih,« je prepričan Dobovišek. Pomemben prispevek k temu dajejo tudi strožja pravila na delovno-pravnem področju in tudi vstop tujih družb v slovenski gospodarsko-podjetniški prostor. »V Evropi so menedžerji že spoznali, da se vložek v varnost izplača. Razmerje je ena proti tri. To pomeni, da če v varnost vložimo evro, bomo od tega dobili vsaj tri nazaj,« pojasnjuje Dobovišek. Pri tem po njegovih opažanjih še vedno prednjačijo tujci oziroma tuja podjetja, kjer se velikokrat ne zadovoljijo le z minimalno doseženimi standardi. »Je pa to seveda odvisno tudi od tega, od kod lastniki prihajajo,« priznava Dobovišek. »Podjetja z zahoda dajo na varnost veliko, tista z vzhoda bistveno manj.«
LEA KOMERIČKI, foto: LK
Inovacije za izhod iz krize
Plače v Tovarni nogavic Polzela zamujajo - Danes zagon inovativne proizvodnje iz niti industrijske konoplje
Bo nit z dodatkom industrijske konoplje dovolj trdna, da bo potegnila polzelsko tovarno na varno stran? Prve poskuse in nogavice iz konoplje so na Polzeli že naredili, tokrat se bodo lotili prve večje serije.
V Tovarni nogavic Polzela se še vedno otepajo finančnih težav in bremen preteklosti. Čeprav ima podjetje v tem trenutku dovolj naročil za nemoteno tekoče poslovanje, vseh stroškov zaradi poplačila zapadlih obveznosti še ne more pokrivati.
Spet so krajšo potegnili zaposleni. Plače zamujajo oziroma so jih le delno izplačali. A obeti so kljub vsemu dobri, pravi predsednik uprave polzelske tovarne Marko Klemenčič: »Podjetje finančno še ni povsem kon-solidirano. Za to potrebujemo nekaj več časa. Veliko smo v zadnjih treh mesecih postorili, veliko je še treba.« Klemenčič priznava, da vsi prijemi niso enako uspešni
in da se posamični poskusi vedno ne izidejo, a so, kot pravi, kljub temu na dobri poti. Podjetje je že odplačalo celoten dolg do finančne uprave, ki je poleti za mesec dni tudi ustavila proizvodnjo. Polzelska tovarna se je takrat vnovič resno spogledovala s stečajem. Prvi mož polzelske tovarne pravi, da bodo zaposleni del zapadlih neizplačanih plač prejeli še v tem tednu. A hkrati priznava, da se bo dolg podjetja do delavcev 18. znova povečal, saj tekočih plač ne bo mogoče izplačati.
Bo kdo pomagal?
Že dlje časa je jasno, da polzelska tovarna sama, brez finančne pomoči države ali strateškega vlagatelja,
ne bo zmogla. Klemenčič upa, da bodo z novim letom vendarle lažje zadihali. A je glede dokapitaliza-cije in možnega strateškega partnerja še vedno precej skrivnosten. »S Slovenskim državnim holdingom pripravljamo model, preučujemo projekcije in iščemo najustreznejšo rešitev,« pravi Klemenčič.
Prvih tisoč
Danes popoldne bodo v Tovarni nogavic Polzela slovesno zagnali novo ino-vativno proizvodno linijo iz naravnih materialov z dodatkom industrijske konoplje. Prvih tisoč nogavic bodo nato prodali na dražbi. Ob tem se ustanavlja tudi kooperativa oziroma zadruga,
ki bo združila pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje ter podjetja. Kot je pojasnil Marko Klemenčič, je Tovarna nogavic Polzela eden od partnerjev pri projektu: »V kolikor bo projekt zaživel v takšni meri kot pričakujemo, bomo s tem v regiji ustvarili precej delovnih mest.« Eni glavnih pobudnikov za tovrstno sodelovanje so člani Eko civilne iniciative Slovenije, ki jih vodi Irena Rotar: »Na ta način bomo povečali samooskrbo s hrano in ostalimi dobrinami, energijo. Na temeljih tradicije bomo z novimi znanji v okviru obstoječih tovarn ustvarjali delovna mesta. To so delovna mesta, ki jih gradi skupnost.«
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam.
ončno pravnomočna
ki so se prav tako pritožila, bodo morali plačati 141 tisoč evrov sodnih stroškov. Roman Matek je ogorčen. Še zlasti, ker celjsko sodišče do zdaj sploh še ni presodilo o izpodbojni tožbi, ki jo je skupaj s še nekaterimi drugimi delničarji vložil po seji skupščine, ki je bila avgusta lani in na kateri je bilo sprejeto letno poročilo Ther-
mane z domnevno spornimi cenitvami. Vprašanje o tem, zakaj sodišče še ni odločalo o tej izpodbojni tožbi, smo pred časom na celjsko okrožno sodišče naslovili tudi mi. Predsednik sodišča Matevž Žugelj je odgovoril, da »ta postopek ni nobena ovira za prisilno poravnavo niti ni ovira za njeno potrditev«.
Slaba banka tudi uradno
Zdaj, ko je prisilna poravnava postala pravnomočna, bo lastništvo v Thermani tudi uradno prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Potem ko na sejah skupščine, tudi zaradi nasprotovanja malih delničarjev, predlog o dokapi-
talizaciji ni uspel, je sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala na nič in o pretvorbi terjatev v kapital sprejel upniški odbor Thermane. Slaba banka je v kapital Thermane pretvorila za 12 milijonov evrov terjatev. Vendar s tem ne bo postala stoodstotna lastnica Ther-mane. Del svojih terjatev, gre le za nekaj sto evrov, je namreč v lastniški delež pretvoril tudi mali delničar Borut Dolar.
JANJA INTIHAR
RE/MAX Premium
Vrunčeva ulica 1
3000 Celje
Tel: +386 3 620 0590
Email: premium@re-max.si
www.re-max.si
Največja ponudba nepremičnin na Celjskem.
ШШ
Nepremičnine
»Lahko bi bilo bolje, a tudi veliko slabše«
Celjski župan Bojan Šrot o najpomembnejših investicijah in projektih v iztekajočem se in prihodnjem letu
CELJE - »Kar zadeva investicije, je šlo za povprečno leto, ki ni po ničemer izstopalo, a je bilo kljub temu uresničenih nekaj pomembnih naložb. Nekaj jih načrtujemo tudi za prihodnje leto, čeprav ob zniževanju pov-prečnine proračun ne more biti investicijsko naravnan,« je med drugim povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta, ki je namenjena predstavitvi najpomembnejših projektov v minulem in prihodnjem letu.
Celjski župan je ob tem ocenil, da je v letu po lokalnih volitvah mestni svet deloval dobro in konstruktivno. Gle-
Gasilske zveze Celje, Radeče in Slovenske Konjice so konec preteklega tedna skupaj prejele devet tisoč evrov.
Denar jim je namenila Zavarovalnica Triglav, ki se je odpovedala nakupu novoletnih daril za poslovne partnerje. Kot je omenil Aleksander Troha, direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav, je ta denar namenjen
de investicij je Bojan Šrot še dodal, da bi lahko bilo bolje, a tudi veliko slabše. »V zadnjem desetletju smo večino investicij v mestu uresničevali z velikim deležem nepovratnih sredstev iz različnih evropskih skladov. Leta 2013 se je finančna perspektiva končala. Nekaj je še bilo razpisov, lani smo sicer naredili še vrtec s precejšnjo finančno podporo EU, letos tega ni bilo, tudi ne novih razpisov,« je še poudaril celjski župan. Kot največjo investicijo je izpostavil nadgradnjo naprave za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in komposta v RCERO v Bukovžlaku. Investicija, vredna skoraj 2,8 milijona evrov, je bila nujna za zadostitev no-
ljudem. Samo z boljšo opremo, za katero ga bodo gasilci namenili, bo njihova pomoč ljudem boljša.
Gre za že drugo takšno akcijo zavarovalnice, ki je že lani finančno pomagala prostovoljnim gasilcem iz Šentjurja, Laškega, Šmarja pri Jelšah ter iz Šoštanja in Mozirja. Celjski prostovoljni gasilci so od letošnjega
Bojan Šrot
vim strožjim predpisom glede količin preostanka obdelanih odpadkov.
podarjenega zneska dobili sedem tisočakov, radeški in konjiški pa po tisoč evrov.
Gasilska zveza Celje je jeseni praznovala šestdeset let. Denar, ki ga je prejela, bo namenila za nove gasilske tlačne cevi, zaščitne rokavice in šolski defibrilator z lutko. »Ta znesek nam pride še kako prav. Naša obstoječa oprema zadošča minimal-
Med večje investicije v minulem letu sodi tudi dom krajanov v Rožni dolini, več kot 1,2 milijona evrov vreden večnamenski objekt, v katerem sta tudi knjižnica in del prostorov bližnje osnovne šole. Ena letošnjih pomembnejših investicij v mestni občini Celje ob koncu prenove starega mestnega jedra je tudi gradnja paviljona z arheološkimi najdbami na Glavnem trgu. Za izvedbo projekta za zaščito arheoloških najdb, ki so jih odkrili v času prenove, je zavod za varstvo kulturne dediščine pogojeval tako imenovano in situ predstavitev. Se pravi ogled mozaika in delov rimskih zgradb na mestu najdbe. Investicija je
nim standarom,« je pojasnil predsednik GZ Celje Vinko Sentočnik. Ob tem je poudaril, da zelo dobro sodelujejo tudi z Mestno občino Celje, ki njihovo dejavnost tudi sofinancira. Prostovoljni gasilci na območju Slovenskih Konjic pa bodo denar porabili za nakup novih gasilskih oblek. »Takšna podpora je ključ do varnejšega vsakdana prebivalcev na območju, kjer delujemo,« je dejal predsednik GZ Slovenske Konjice Stanislav Hlastec. Za donacijo je hvaležna tudi Gasilska zveza Radeče, njen predsednik Rado Mrežar je pojasnil, da bodo z denarjem kupili gasilske ja-kne, delovne obleke in kape.
SŠol
skupno težka približno 600 tisoč evrov.
Kot je še povedal celjski župan, bodo v te prostore preselili tudi turističnoinformacijski center, ki ima zdaj sedež v Celjskem domu.
Sicer pa so lani v MOC za obnovo cest namenili 1,5 milijona evrov, za obnovo kanalizacijskega omrežja 700 tisoč evrov, za plazove 600 tisoč evrov, za daljinsko ogrevanje 460 tisoč evrov in za posodobitev termične obdelave odpadkov v toplarni 230 tisoč evrov.
Država varčuje na račun občin
Bojan Šrot je dejal, da je v teh neprijaznih časih za lokalno samoupravo zelo težko napovedovati prihodnost in načrtovati projekte. »V občinah smo zelo kritični glede odnosa države do lokalne samouprave. Ne smemo pozabiti, da smo v zadnjih letih krize prav lokalne skupnosti največ investirale. Slišim, da država pripravlja novo strategijo lokalne samouprave. Glede na vse dogodke in glede na odnos izvršilne veje oblasti, zlasti finančnega ministra, bi se ta strategija lahko imenovala tudi strategija postopnega ukinjanja lokalne samouprave,« je bil kritičen celjski župan.
Tako kot večina drugih občin se je tudi celjska znašla v situaciji, ko se sprašuje, kje najti denar za vzdrževanje občinskih cest, vodovodov, kanalizacije, pri čemer ne gre zgolj za objekte. Ob tem, kot navaja celjski župan, seveda plačuje tudi vse tisto, kar je občinam država naložila kot zakonsko obveznost. »Ne morem si predstavljati, da je lahko problem 35 milijonov evrov, za kolikor je šlo pri povprečnini, če upoštevamo, da je državni proračun težak 9 milijard evrov. Je pa seveda bolj udob-
no varčevati pri drugih kot pri sebi,« je bil jedek Bojan Šrot, ki je dodal, da se v občinah še niso vdali v usodo, pri čemer je prepričan, da bo zadnjo besedo o povprečnini imelo ustavno sodišče.
Telovadnica, Muzejski trg, Celjski dom
Kot je še povedal Bojan Šrot, je v zaključni fazi priprava proračuna za prihodnje leto, ki ne bo mogel biti investicijsko naravnan. V MOC tako razmišljajo, da bi ukinili tudi kakšno storitev, ki ni zakonska obveznost, ampak nadstandard. V Celju je že običajen standard na primer pomoč na domu, in ukinitev tega bi po županovih besedah povzročilo precej hude krvi. »Ali da zmanjšamo raven vzdrževanja komunalne infrastrukture, pri čemer se nam tudi to zdi neodgovorno, čeprav sem prepričan, da so naše občinske ceste veliko bolje vzdrževane od državnih, ki so v katastrofalnem stanju, kot se je izkazalo,« je še povedal Bojan Šrot
V prihodnjem letu se bodo v MOC osredotočili na tri projekte, za katere upajo, da bodo našli denar. Gre za gradnjo telovadnice k I. osnovni šoli, ki je zadnja takšna večja investicija v osnovnošolski prostor, s čimer bi zaokrožili jubilej šole, ki je letos praznovala 140 let. »Drugi projekt je obnova Muzejskega trga, ki je nekakšna mestna sramota. Gre za investicijo približno milijon evrov, idejni projekt je že narejen, izvedbeni še ne. Tretji projekt predstavljata obnova fasade Celjskega doma in celovita energetska obnova tega objekta, ki je tudi že v precej slabem stanju,« je sklenil celjski župan Bojan Šrot.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA)
O sanaciji zemljine pri Stari cinkarni
»Sanacija onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne pri Tehnopolisu je bila končana že v avgustu in okoljska inšpektorica je o tem poslala poročilo v Bruselj. Izkopane je bilo približno 13 tisoč kubičnih metrov zemlje, predelane pa približno 15 tisoč kubičnih metrov zemljine. Večino teh del smo Stonexu že plačali, trenutno pa se pogovarjamo glede plačila za dodatna dela. Veseli smo, da so tudi rezultati testov sanirane zemljine zelo dobri, kar se tiče vsebnosti težkih kovin, ogljikovodikov ... Zaprosili smo tudi za dodatna mnenja strokovnih ustanov, da bo vse čisto in jasno, saj gre za občutljivo zadevo. Odgovorni smo tudi do EU, da se tožba v tem delu ustavi ali umakne.«
O ukrepih glede Rakuševega mlina
»Kot je znano, je MOC dobil tožbo na upravnem sodišču. Zadeva je v ponovnem odločanju ali >neodločanju< na ministrstvu za kulturo, s katerim smo vzpostavili dobre odnose. Pred časom je bila ekipa ministrstva na obisku v Celju, pokazali smo ji svoje projekte s področja varovanja kulturne dediščine, koliko vlagamo vanje (paviljon na Glavnem trgu, Knežji dvorec). Verjamem, da se bo postopek končal tako, kot je odločilo upravno sodišče. Tako bi bilo tudi prav in pravično. Nenazadnje, občina je bila s tem požarom oškodovana, dobila je sicer zavarovalnino, približno 700 tisoč evrov, kulturna in zgodovinska vrednost tega objekta pa je neprecenljiva. V MOC smo ministrstvu tudi povedali, da si želimo, če se bo kdaj na tem mestu gradil objekt, da bi bila zunanjost - fasada na vzhodni, južni in mogoče še severni strani tega objekta - replika zunanjosti Rakuševega mlina. Ampak v bližnji prihodnosti na tem območju še ne načrtujemo kakršnekoli pozidave.«
Namesto za poslovna darila denar gasilcem
Prostovoljni gasilci dobili devet tisoč evrov
Od pocenitve k povišanju
DOBRNA - Ekonomska cena storitve pomoči na domu v tej občini bo od 1. januarja višja za 10 odstotkov. Tako je odločil o predlogu izvajalca Doma ob Savinji Celje občinski svet, ki je sprejel sklep na svoji zadnji seji. V novi ekonomski ceni so med drugim upoštevana napredovanja v plačne razrede.
Nova ekonomska cena ure pomoči na domu znaša tako na Dobrni ob delavnikih 19,70 evra ter ob nedeljah in praznikih 21,51 evra. Večino zneska plača občina, država prispeva manj kot dva odstotka. Za uporabnike storitve bo ostala ista cena, to je 3,80 evra na uro. Ta cena velja zanje tako ob delavnikih kot ob nedeljah in državnih praznikih. V občini Dobrna je trenutno enajst uporabnikov pomoči na domu.
Občinski svet Dobrne je nazadnje spremenil ceno te storitve aprila letos, ko jo je znižal za 1,3 odstotka. Glavni razlog za spomladansko pocenitev so bili nižji stroški dela.
BJ
Vabljeni:
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
Odpadkov manj, a več ločeno zbranih
Tik pred koncem nadgradnja naprave za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in kompostarne - V Žalcu nov zbirni center za odpadke
»Zadovoljni smo, da se je zamenjava zabojnikov za manjše umirila. Če smo lani kar 450 240-litrskih zabojnikov zamenjali za manjše, 120-litrske, je bilo letos teh zamenjav le še 198,« pravi Marko Zidanšek.
CELJE - V javnem podjetju Simbio bodo poslovno leto, kot pravi direktor Marko Zidanšek, »zaključili v zelenih številkah, kot se za poslovanje javnih podjetij tudi spodobi«. Pričakujejo približno 15 milijonov evrov prihodkov, kar je podobna številka kot v zadnjih letih. So se pa letos lotili ene večjih naložb, in sicer nadgradnje naprave za mehansko-biološko obdelavo in kompostarne, kar bo podjetje stalo približno 2,6 milijona evrov.
Te dni se končuje nadgradnja naprave za mehansko--biološko obdelavo odpadkov in kompostarne, s čimer bo zagotovljena ločena obdelava za mešane komunalne in nekomunalne odpadke. To namreč določa v letu 2011 sprejeta Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih, v Celju je bila po takrat veljavnih predpisih zdajšnja naprava za mehansko-biološko obdelavo odpadkov zgrajena že tri leta prej. 2,6 milijona evrov vredna naložba, ki so se je v Simbiu lotili v začetku leta, bo končana v teh dneh, poskusno polletno obratovanje naprave naj bi se začelo januarja 2016.
V	regiji gospodarno z odpadki
V	regijskem centru za ravnanje z odpadki v Bukovžla-ku obdelujejo komunalne
odpadke z območja večine občin Savinjske regije in še nekaterih drugih slovenskih občin, podjetje Simbio pa v celoti skrbi za odpadke - torej za zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje z območja 12 občin upravnih enot Celje, Žalec in Šentjur. »V primerjavi z lani bo letos na tem območju za 2 odstotni točki porasel delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki bo znašal že 53 odstotkov. Na ta račun smo v Simbiu z lanskih 15 odstotkov letos uspeli na 13 odstotkov zmanjšati delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov,« pohvali direktor Zidanšek občane 12 občin, ki vedno bolj skrbno ravnajo z odpadki. To kaže tudi podatek, da se je glede na lani, ko so v Simbiu
prevzeli 42.360 ton mešanih komunalnih odpadkov, količina teh zmanjšala za 660 ton, za 5 kilogramov pa bo na letni ravni manjša tudi skupna količina komunalnih odpadkov na posameznega prebivalca. Ta bo letos znašala 331 kilogramov.
Skrbnejše ločevanje
Kot poudarja Zidanšek, so v primerjavi z lani porasli deleži ločeno zbranih odpadnih frakcij. Tako bodo konec leta v Simbiu zbrali 7 odstotkov več stekla, 4 odstotke več bioloških odpadkov in odstotek več embalaže, občani so v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov v posebne zabojnike odložili 4 odstotke več nevarnih od-
padkov. V želji, da bi bili občani pri ločevanju odpadkov že v gospodinjstvih še bolj skrbni, so v Simbiu junija poslali na teren tudi komunalnega nadzornika Darka Kneza, ki je v drugi polovici leta pregledal malo manj kot 5 tisoč zabojnikov, pri čemer je občanom, ki so v zabojnike odlagali napačne odpadke, izrekel malo več kot tisoč opozoril in tistim, ki jih ni bilo doma, pustil še 431 pisnih obvestil o napačnem ločevanju. Ta so zalegla na območju Savinjske doline, v Celju je še vedno precej težav pri ločevanju na območju Jo-žefovega hriba, na Hudinji, Ljubečni in v Novi vasi.
Novosti za leto
2016
Približno v mesecu bo vrata odprl nov zbirni center za odpadke v Žalcu. Za vse zbirne centre bo v prihodnjem letu veljalo nekaj novosti. Tako bodo občani lahko v centre brezplačno pripeljali neomejene količine kosovnih odpadkov, dosedanja omejitev na štiri prikolice letno pa bo še vedno veljala za gradbene in azbestne odpadke, ki jih bodo sprejemali le v zbirnem centru v Bukovžlaku. Če se bo v posameznem gospodinjstvu nabralo več tovrstnih odpadkov, jih bodo v Bukovžlaku sicer sprejeli, a ob tem izdali račun.
IVANA STAMEJČIČ
V Simbiu veliko pozornosti posvečajo obveščanju in osveščanju občanov o tem, kako čim bolj skrbno ravnati z odpadki. Tako so k položnici za odvoz odpadkov v zadnjem mesecu priložili tudi zgibanko z nasveti, kako zmanjšati količino komunalnih odpadkov v času božično-novoletnih praznikov.
Marsikatera omara je danes bogatejša za erotično perilo, ki so ga ponujali na sejmu ...
Najbolj navdušili irski slačifantje
CELJE - Medtem ko so organizatorji erotičnih sejmov v tem delu Balkana v preteklih letih obupali nad prirejanjem tovrstnih dogodkov, nič ne kaže, da bo tako pri nas. Knežje mesto namreč postaja iz leta v leto ravno zaradi erotičnega sejma vedno bolj obiskano. Ta konec tedna si je namreč SLOVErotiko ogledalo skoraj enajst tisoč ljudi. To je za 10 odstotkov več kot leto prej.
Na tridnevnem sejmu se je zvrstilo 47 nastopov, v katerih so obiskovalci lahko v živo videli - in se z njimi tudi fotografirali - trenutno najbolj znane zvezde iz sveta zabavne industrije za odrasle. Da je sejem na »dobrem glasu« tudi v tujini, kaže to, da je bilo med ljudmi, ki so si ga ogledali, ogromno tujcev. Največ iz sosednjih držav - Hrvaške, Avstrije in Italije - a tudi iz Nemčije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Še vedno narašča število starejših obiskovalcev, čeprav so letos prednjačili predvsem mladi gledalci. Na stojnicah so kot vedno največ služili prodajalci erotičnih pripomočkov in erotičnega spodnjega perila. Kot so sporočili iz Celjskega sejma, je dežel obiskovalk zrasel kar na 43 odstotkov, kar pomeni, da ženski spol tovrstni dogodki vedno bolj privlačijo, prav tako so ženske vedno bolj odpirajo na področju svobodnejše intime. Obiskovalci so vse tri večere lahko tudi glasovali za najboljši nastop. Letos so si nagrado tako prislužili postavni člani irske artistične plesne skupine slačifantov The Hunks of Desire. Po številu zbranih glasov jim je sledila ruska erotična artistka Lola Taylor.
SŠol, foto: GrupA
Za sladek konec leta
Po siru, olju, vinu in pršutu še Festival sladkih dobrot - Pekla bosta tudi Božiček in Emilija Pavlič
Ljubitelji zdravih sladkih dobrot lahko to soboto, 19. decembra, v okviru projekta Sobote na celjskem sejmišču obiščejo 1. festival sladkih dobrot. Predstavili se bodo mojstri najrazličnejših slaščic. Za piko na i bodo svoje pristavili še vinarji s sladkim programom božičnih vin, ponudniki različnih kav in likerjev ter unikatne uporabne keramike za peko.
Slastni okusi domačih dobrot ob dobri domači kapljici so na celjsko sejmišče pred mesecem privabili veliko obiskovalcev. Ta konec tedna bodo mesne dobrote zamenjale sladke pregrehe, zaradi katerih je veseli december še bolj pravljičen in privlačen.
Majhne in velike otroke bosta piškote učila peči Božiček in Emilija Pavlič.
Kuharica in strokovnjakinja za zdravo prehrano, avtorica kuharskih knjig za družine in otroke Emilija Pavlič poudarja, da je zdravje v kuhinji neprecenljivo. Obiskovalce in Božička, ki je znan po svoji ljubezni do piškotov vseh vrst, bo podučila o pripravi zdravih piškotov. Pod njenim vodstvom se bo peklo in ustvarjalo med 10. in 12. uro dopoldne ter med 15. in 17. uro popoldne.
Sladke dobrote vseh vrst
Obiskovalci festivala bodo lahko poskusili različne tople napitke in vina ter izbirali med številnimi vrstami piškotov, peciva in poticami ter različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. V po-
nudbi bodo bio čokolada, presne sladice in torte. Mogoče bo okusiti in več izvedeti o čokoladi brez sladkorja, glutena in mleka. Na stojnicah bodo tudi domača marmelada, čokolatini, pra-lineji in pisan božični sladki program. Predstavili se bodo ponudniki čajnega peciva, mafinov, cake popsov, pra-
vljičnih pit in sacher torte na palčkah. Na festival prihajata tudi mojster makronov, vrhunski slaščičar, ki smo ga spoznali v domači različici šova MasterChef Karim Merdjadij, in eden najbolj priznanih slaščičarjev Gora-zd Potočnik, ki se ga spomnimo iz oddaje Skriti šef.
LK, foto: GrupA
Občine ne zmorejo skrbeti za študente
Velenje izstopilo iz Regijskega študijskega središča - Kljub izpadu malo manj kot 60 tisoč evrov letnih prihodkov ostaja v regiji
VELENJE, CELJE - Za torkovo sejo velenjskih mestnih svetnikov je bilo napovedano tudi odločanje o izstopu mestne občine iz Javnega zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS). Velenjčani so bili soustanovitelji zavoda s sedežem v Celju vse od njegove ustanovitve spomladi leta 2002, prispevali so tudi malo manj kot tretjino denarja za njegovo delovanje.
V mestni občini so se za izstop odločili zato, ker ne vidijo konkretnih učinkov delovanja zavoda v lokalnem okolju, kar je tudi posledica negativnega odnosa države do regionalnega razvoja visokega šolstva. Kot je poudaril vodja občinskega urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, se je namreč koncept delovanja tovrstnih zavodov v zadnjih letih močno spremenil, saj država ne podeljuje koncesij za izvajanje rednega študija.
Velenjski mestni svetniki so že novembra obravnavali poročilo o delu študijskega središča in večinoma pohvalili opravljeno. A ker v lokalnem okolju pravih učinkov ne čutijo, so napovedali izstop. Kot so ob tem poudarjali, ne gre za varčevanje, saj bodo med 50 in 60 tisoč evrov, kolikor so doslej namenili za delovanje študijskega središča, namenili razvoju tega področja v domačem okolju.
Brez sprememb
Direktorica RŠS Katja Esih to odločitev spoštuje, a tudi obžaluje. V zavodu se bodo trudili, da bi izpad prihodkov nadomestili s pridobitvijo novih finančnih virov, še naprej pa bodo vztrajali pri svoji razvojni strategiji. »V primeru,
da bomo dobili pobude iz gospodarstva oziroma od drugih večjih delodajalcev, bomo v okviru obstoječih visokošolskih zavodov oblikovali nove študijske programe - tik pred tem, da zaživi, je program paliativne oskrbe v Visoki zdravstveni šoli Celje,« pravi Esihova, ki verjame, da bo država vendarle spremenila svoj odnos do regionalnega razvoja visokega šolstva. A zaenkrat v Savinjski regiji ne bodo ustanavljali novih visokošolskih javnih zavodov.
Osip med ustanovitelji
Regijsko višje- in visokošolsko središče so leta 2002 ustanovile vse takratne občine Savinjske statistične regije, ki so ves čas tudi zagotavljale denar za njegovo delovanje. Letni proračun zavoda zdaj znaša približno 180 tisoč evrov, denar vanj je vključno z velenjsko vplačevalo 27 občin iz regije. Iz kroga soustanoviteljev so namreč v letu 2005 izstopile občine Gornji Grad, Radeče, Prebold in Vransko, v začetku letošnjega leta še Polzela. Med ustanovitelji so ves čas še celjska in savinjsko-ša-leška gospodarska zbornica ter šest območnih obrtno-pod-jetniških zbornic, ki delovanja RŠS ne sofinancirajo. Po izstopu Velenjčanov ostaja še 26 občin soustanoviteljic.
Priprava programov
RŠS je doslej glede na potrebe gospodarstva in drugih delodajalcev ustanovilo dve visoki šoli v Celju in eno v Velenju ter pripravilo vse potrebno za ustanovitev Akademije za glasbo Univerze v Mariboru,
ki bi imela sedež v Velenju. Regijsko študijsko središče je uspelo pridobiti koncesijo za izvajanje študijskega programa in s tem možnost za brezplačen redni študij le za velenjsko visoko šolo za varstvo okolja. Pri ustanavljanju glasbene akademije se je zataknilo pri tem, da mariborska univerza ni imela dovolj denarja za zagon študija. Ob siceršnji politiki države, ki zadnja leta ni niti razpisovala možnosti podelitve koncesij za izvajanje posameznih študijskih programov, je bil tudi to, da akademija ni zaživela, eden od razlogov, da se je Mestna občina Velenje umaknila iz soustanoviteljstva študijskega središča.
Nepravično razporejena bremena
S sklepom so mestni svetniki pooblastili župana Bo-
LJUBNO - V občini računajo, da bo prihodnja tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske v prenovljenem skakalnem centru. Ta bo omogočal skoke tudi nad sto metrov. Na Ljubnem, ki velja za eno od zibelk ženskih smučarskih skokov celo v svetovnem merilu, je tekma napovedana za 13. in 14. februar.
Skakalni center Savinja, ki je na obrobju trga, je bilo treba posodobiti. V kraju in širše so se navdušenci bali, da center ne bi več dosegal pogojev, ki
jana Kontiča, da bo v treh mesecih izpeljal vse postopke za izstop. Ob tem je mestni svetnik dr. Franc Žerdin, ki je bil ves čas močno vpet v delovanje študijskega središča, opozoril na morda ključno vprašanje pri delovanju tovrstnih spodbujevalcev regionalnega razvoja visokega šolstva - na to, da ne more biti uspešen, dokler bo financiranje naloženo le na pleča lokalnih skupnosti, a svojega deleža bremena ne bo pripravljena prevzeti država. Dejstvo je namreč, da razen v velenjsko visoko šolo za varstvo okolja, ki ima državno koncesijo, v že ustanovljene visokošolske zavode RŠS ni redno vpisanih študentov, izrednih študentov pa je razen v visoki zdravstveni šoli premalo za rentabilno poslovanje zavodov.
IVANA STAMEJCIČ
jih postavlja Mednarodna smučarska zveza. Ljubenci so zato najprej nameravali zgraditi nov skakalni center, vreden pet milijonov evrov, kjer bi omogočili skoke celo do 110 metrov daleč. Na koncu se je izkazalo, da bi nepričakovana geomehanska dela smučarsko naložbo precej podražila. Prav tako so bili roki za porabo 670 tisoč evrov, ki jih je odobrila država, prekratki.
Zato se je občina na koncu odločila le za najnujnejša dela, za rekonstrukcijo. Ta vključuje posodobitev profilov skakal-
nice, predvsem zaletišča in doskočišča ter postavitev novega sodniškega stolpa. Letos poleti je Mednarodna smučarska zveza ljubenske načrte za modernizacijo skakalnice in sodniškega stolpa potrdila. Vrednost naložbe v Skakalni center Savina znaša pol milijona evrov, za kar je občina najela dolgoročno posojilo. Doslej je bila namreč brez dolgov.
Lepo jesensko vreme je šlo prenovi na roko. Občina gradbena dela zaključuje, med ključavničarskimi deli, ki jih mojstri opravljajo, je
postavitev ograj in stopnic. Prav tako postavljajo nov sodniški stolp. »Pričakujemo, da bo skakalnica nared za prve tekme januarja,« napoveduje vodja projekta Blaž Presečnik iz Občine Ljubno.
Nova sezona svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih se je začela v začetku tega meseca v Lillehammer-ju na Norveškem. Slovenska skakalka Maja Vtič se je na tej tekmi uvrstila na drugo mesto, za japonsko tekmovalko.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)
Občina še ne bo plužila sama
ŠTORE - Na občinski razpis za izvajalca zimske službe za to zimo se je prijavilo šest ponudnikov. Občina je javno naročilo objavila 10. novembra, postopek izbire je pred zaključkom. Del zimske službe je namreč nameravala opravljati sama s pomočjo režijskega obrata.
V tej zimi je občina nameravala začeti del te službe opravljati s pomočjo svojega režijskega obrata, za kar bi morala kupiti traktor in drugo opremo. Z njo bi občina sama skrbela tudi za letno vzdrževanje cest, med drugim za urejanje bankin. Traktor in drugo opremo je nameravala kupiti letos, kar naj bi bilo uvrščeno že v rebalans letošnjega občinskega proračuna, vendar ni imela dovolj prihodkov.
Nakup traktorja in opreme je v osnutku proračuna za prihodnje leto, ki je že sprejet. To bo stalo predvidoma 90 tisoč evrov. V občinski stavbi so izračunali, da se občini opravljanje dela zimske in letne službe s svojo opremo bolj izplača. Po izračunu občine naj bi se naložba povrnila v štirih letih. BJ
Prijazneje za avtodome
ROGATEC - Občinski svet je podprl razveljavitev sedanjega ureditvenega načrta za tamkajšnji muzej na prostem. Na delu, kjer je bila predvidena ureditev živinskega sejmišča, želi namreč občina urediti postajališče za avtodome s pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Turisti z avtodomi skozi vse leto prehajajo občino, večina se čez noč ustavi kar na parkirišču pri občinski upravi. Ker obstoječa parkirišča ne nudijo oskrbe z vodo, elektriko in kanalizacijo, ki jo avtodomi za kratkotrajno bivanje potrebujejo, turisti zgolj prenočijo in zjutraj nadaljujejo pot. Na občini upajo, da bi z urejenim postajališčem, ki bi bilo primerno za eno ali dvodnevni postanek petih avtodomov, turiste uspeli zadržati še kakšen dan in s tem povečati obiska-nost tamkajšnjih turističnih zanimivosti. Občina bo denar za ureditev postajališč skušala pridobiti na razpisu za evropska sredstva. Projekt naj bi prijavila v sodelovanju s še štirimi pa predvidoma marca prihodnje leto.	Ts
TOPFIT
20 % popust
(ob plačilu z gotovino) na darilne bone od a 15. do 31. 12. 2015
Takšno vzdušje je bilo med letošnjo tekmo svetovnega pokala na Ljubnem, ki je bila februarja. Čez dva meseca bo nova tekma v prenovljenem Skakalnem centru Savina.
Po novem nad sto metrov
TOP FIT
3000 celje ipavčeva 22 040 50 20 60 www.top-fit.si
odarite svojim najdražjim zdravje in veselje z darilnim bonom Top Fita.
»Ne« dosedanji direktorici zdravstvenega doma
Glasovanje je bilo tajno in brez predhodne obrazložitve komisije za mandatna vprašanja, saj je poslovnik ne določa
Šmarski občinski svet na mestu direktorice tamkajšnjega Zdravstvenega doma več ne vidi Irene Nunčič.
Občinski svet Občine Kozje je na seji minuli četrtek podal soglasje k imenovanju Irene Nunčič za direktorico ZD Šmarje pri Jelšah. Bistriški občinski svet na ponedeljkovi seji o tej točki ni glasoval, saj je menil, da bi bilo to brezpredmetno glede na odločitev šmarskega občinskega sveta. So pa v začetku decembra Ireni Nunčič soglasje dali svetniki Občine Rogatec. Medtem ko se v Rogaški Slatini in Podčetrtku občinska sveta v tem letu ne bosta več sestala.
V razpravi občinskega sveta je bilo mogoče slišati tudi nekatera namigovanja o tem, da odnosi med zaposlenimi v šmarskem zdravstvenem domu niso najboljši. Davorin Vrečko iz Liste Stanka Šketa je dejal, da bi sprememba na vrhu omenjene ustanove lahko prispevala k večjemu zadovoljstvu zaposlenih in s tem tudi k večjemu zadovoljstvu bolnikov. Svetniki iz vrst SLS in SDS so opozarjali, da odnosi med zaposlenimi niso stvar občine in da je obtoževanje brez dokazov neprimerno. Poudarjali so še, da je težko izmeriti zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo vseh zaposlenih in da naj morebiten mobing(šikaniranje) na delovnem mestu rešujejo pristojne ustanove. Janko Šket je opozoril, da o dogajanju v ZD krožijo anonimke, kar ga spominja na nedavno dogajanje v šmarskem vrtcu. Če imajo zaposleni kakršnekoli težave na delovnem mestu, jih je pozval, naj o tem spregovorijo javno, z imenom in s priimkom.
ŠMARJE PRI JELŠAH -Irena Nunčič na zadnji seji občinskega sveta ni dobila soglasja k imenovanju za direktorico tamkajšnjega zdravstvenega doma. Sklep, da občinski svet ne da soglasja k njenemu imenovanju, je na tajnem glasovanju podprlo deset svetnikov, devet jih je bilo proti. Zaradi tega bo svet zavoda moral objaviti ponoven razpis za to delovno mesto. Poslovnik določa, da morajo soglasje k imenovanju direktorja namreč podati občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
Irena Nunčič, diplomirana ekonomistka in pravnica, ki je Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah vodila zadnja dva mandata, je bila edina prijavljena kandidatka za delovno mesto direktorice, njeno imenovanje je podprl tudi svet zavoda. Da bi Nunčičeva delo direktorice lahko opravljala v naslednjem mandatnem obdobju, bi morali soglasje k njenemu imenovanju podati občinski sveti vseh ustanoviteljic tega javnega zavoda - poleg Rogatca, kjer je občinski svet že podal pozitivno mnenje, tudi v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli.
Svetniki naj bi čutili pritiske
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je šmarskemu občin-
skemu svetu predlagala, naj ne poda soglasja k imenovanju dosedanje direktorice. Nekatere svetnike, med njimi Janka Šketa iz vrst Socialno demokratske stranke, je zmotilo, da komisija ni podala obrazložitve, kjer bi
pojasnila, kaj naj bi bilo narobe pri delu gospe Nunčič. »Ne moreš glasovati tako, da ti to nekdo naroči. Poleg tega je zdravstveni dom zavod, katerega proračun znaša približno 4,5 milijona evrov.
Verjamem, da gre za ustanovo, ki je ni enostavno voditi,« je dejal. A je predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branka Kovačič pojasnila, da poslovnik komisije ne določa nujnosti obrazložitev - ne takrat, kadar komisija predlaga soglasje ali kadar ga ne.
S pojasnilom, da lahko kadarkoli pokaže svojo glasovnico in razkrije svoje ime in priimek, se je Janko Šket med drugimi odzval tudi na predlog šmarskega podžupana Davida Stupice. Ta je namreč predlagal tajno glasovanje o predlaganem sklepu, saj naj bi nekateri svetniki glede imenovanja direktorice doživljali pritiske. Tajnemu glasovanju so nasprotovali svetniki iz vrst Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, svetnica Nove Slovenije se je
glasovanja vzdržala, predlog pa je podprlo deset svetnikov, ki so bili izvoljeni iz vrst Demokratične stranke upokojencev, Liste Stanka Šketa in Stranke Mira Cerarja.
Objavljen bo ponoven razpis
Ker je za en glas prevladala odločitev, da Irena Nunčič v tretje podpore ne dobi, bo Svet zavoda Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah odločal o sklepu o ponovnem razpisu
za mesto direktorja. »Ker se sedanji direktorici mandat izteče konec februarja, bo svet zavoda celoten postopek skušal izpeljati v tem času. Če postopek ne bo končan do konca mandata Irene Nunčič, bo svet za to delovno mesto imenoval vršilca dolžnosti,« je pojasnila predsednica sveta zavoda Zlatka Pilko, sicer vršilka dolžnosti direktorice šmarske občinske uprave.
TINA STRMČNIK Foto: TS
Nekdanji župan, svetnik na listi Slovenske ljudske stranke Jože Čakš, je v razpravi opozarjal, da bi lahko odtegnitev podpore Ireni Nunčič za prihodnji mandat direktorice sprožila težavo imenovanja vršilca dolžnosti. Poudaril je, da je dosedanja direktorica storila mnogo za racionalizacijo poslovanja, uredila je področje koncesij, po njegovih besedah pa ima Irena Nunčič tudi velike zasluge za to, da je šmarski zdravstveni dom obdržal organizacijsko enoto nujne medicinske pomoči in dežurne službe.
Vzdušje na tržnici je bilo tudi tokrat izjemno in polno toplih občutkov.
Praznična tržnica v OŠ Lava
Tudi letos so v OŠ Lava pripravili praznično tržnico, ki ima več namenov, kot pravi ravnateljica šole Marijana Kolenko: »Prvi namen je, da otroci z učitelji, s starši, starimi starši in z gosti v delavnicah ustvarjajo uporabne izdelke, ki imajo vrednost daril ali drobnih pozornosti ob prazničnih dneh, in s tem razvijajo ustvarjalnost. Drugi namen je praznično druženje na tržnici - druženje vseh generacij in krajanov MČ Lava, ki se radi odzovejo povabilu, da ujamejo nekaj prazničnih utrinkov. Tretji namen je zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katerimi učenci med šolskim letom pomagajo sošolcem, ki potrebujejo pomoč, in s tem krepijo solidarnost ter čut do sočloveka.«
NOT, foto: GrupA
www.radiocelje.com	95.1195.9 1100.31 90.6 MHz
Prihodnje leto energetska obnova stavb
Župan Radeč pričakuje, da bo proračun sprejet 23. decembra
RADEČE - Tako kot v drugih občinah v državi so se tudi v Radečah soočali z velikimi težavami pri sestavljanju proračuna za prihodnje leto.
Vzrok za to je seveda negotovost glede višine povprečni-ne, ki je rezultat dolgotrajnih in na koncu neuspešnih pogajanj med združenji občin in vlado ter kasneje še ponovnega glasovanja v državnem zboru po vetu državnega sveta. »Ko smo pripravljali proračun, nismo imeli jasnih izhodišč države, koliko bo znašala povprečnina. Zaradi takšnega odnosa države do povprečni-ne smo v Občini Radeče zelo nejevoljni. Povprečnino smo predvideli pri 524 evrih, izkazalo se je, da smo zgrešili za dva evra,« je povedal radeški župan Tomaž Režun.
Negotovost tudi glede evropskih projektov
Druga pomembna neznanka, ki je krojila proračun Občine Radeče, so razpisi za evropski denar. Prvi bodo objavljeni šele v teh dneh in tako tudi iz tega vidika v Občini Radeče niso imeli realne ocene, na koliko denarja lah-
Tomaž Režun
»Negotovost zaradi neznank pri pov-prečnini je vplivala na pripravo proračuna..«
ko računajo. »V ponedeljek smo imeli sestanek razvojnega sveta regije Posavje, na katerem smo sprejeli osnutek projektov, ki jih bomo v letih 2016 in 2017 prijavljali na evropske razpise. Teh še vedno ni in tako še nismo
Sočutna in celostna skrb za sočloveka
imeli jasne slike, kaj bi lahko pripravljali in razvijali, proračun pa smo morali sestaviti,« je še povedal župan Občine Radeče.
Proračun podoben lanskemu
Kot je še povedal radeški župan, so zato v proračunu pustili nekatere odprte postavke, da bi ga lahko po potrebi preoblikovali tudi med letom. Po besedah Tomaža Režuna bo sicer eden glavnih projektov v prihodnjem letu, za katerega računajo, da bodo prejeli evropski denar, energetska obnova stavb v radeški občini. Proračun Občine Radeče bo v prihodnjem letu težak 5,4 milijona evrov, župana pa predvsem veseli, da bo na podobni ravni kot lani ostalo financiranje javnih zavodov, društev in krajevnih skupnosti. V minulih letih so namreč v proračunu morali krčiti denar za to dejavnost. V Radečah so že opravili prvo in drugo branje proračuna, sprejeli pa naj bi ga na seji občinskega sveta tik pred prazniki, 23. decembra, je še povedal Tomaž Režun.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA)
Slovensko društvo Ho-spic, neprofitno in humanitarno društvo, s svojim temeljnim programom spremljanja neozdravljivo bolnih, umirajočih in njihovih svojcev v slovenskem prostoru deluje že dvajseto leto. Delovanje društva je območno organizirano po vsej Sloveniji, kar pripomore k širši dostopnosti storitev, ki so za uporabnike v celoti brezplačne. Delovanje zajema tudi pomoč žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom.
V ekipi sodelujejo strokovni delavci (medicinsko in socialno osebje) in tudi prostovoljci. Vsem je skupno vodilo spoštovanje življenja in sprejemanje umiranja kot del naravnega procesa življenja. Kot bolnikovi zagovorniki spoštujejo njegove želje. Osnovna skrb je namenjena lajšanju bolečine, v enaki meri pa namenjajo pozornost tudi socialnim in duhovnim potrebam bolnika in svojcev. Bolnikom se trudijo omogočiti čim bolj polno življenje, tudi ko se izteka. Sodelujejo in povezujejo se tudi z ustanovami, ki s svojim delom bistveno prispevajo k lajšanju bolnikovih psihofizičnih bolezenskih simptomov. Ko se bolnikovo življenje konča, žalujo-
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je v petek podelil letošnje plakete Državnega sveta RS najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem, med katerimi je bila tudi Hedvika Zimšek, predsednica celjskega odbora Hospica. »Resnično bogastvo države niso njene materialne dobrine, temveč njeni požrtvovalni in duhovno široki ljudje,« je poudaril Bervar in dodal, da je prispevek prostovoljstva v družbi pomemben, saj zvišuje kakovost življenja.
čim svojcem nudijo podporo še leto po smrti bližnjega.
Prizadevajo si, da bi se ljudje odkrito pogovarjali o umiranju, smrti in žalovanju, saj so sestavni del našega življenja. Izkušnje prostovoljcev društva, ki pomagajo s prisotnostjo in podporo pri soočanju in sprejemanju bolnikovega stanja, kažejo, da več kot se o teh življenjsko
pomembnih temah pogovarjajo, manj je tudi pri njih prisoten strah pred lastno minljivostjo in minljivostjo bližnjih.
V Slovenskem društvu Hospic si prizadevajo, da bi bila tudi v prihodnosti paliativna oskrba dostopna prav vsem, ki tovrstno pomoč potrebujejo.
AD, TV
Čistilna naprava treh občin
MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI - V treh občinah osrednjega dela Zgornje Savinjske doline se pripravljajo na gradnjo nove centralne čistilne naprave. Gre za čistilno napravo v Lokah v Mozirju, ki služi tudi občinama Nazarje in Rečica ob Savinji. Stara naprava, ki so jo zgradili leta 1989, je namreč dotrajana in premajhna.
V zadnjih letih so javno kanalizacijsko omrežje ponekod širili, še posebej v rečiški občini. Nova čistilna naprava bo tako služila za šest tisoč populacijskih enot, kar je tretjino več, kot omogoča obstoječa. Za gradnjo si občine prizadevajo vrsto let, vendar primernega razpisa za sofinanciranje večjih čistilnih naprav ni bilo. Stala bo približno devetsto tisoč evrov.
Trenutno je v pripravi izvedbeni projekt čistilne naprave, kjer bodo še zadnje podrobnosti. Poleg tega bodo občine predvidoma v tem mesecu sprejele še občinske proračune za prihodnje leto, kjer bodo upoštevale gradnjo čistilne naprave. Gradbišče naj bi tako odprli spomladi, gradnjo pa končali v začetku leta 2017.	BJ
Tudi o malem nogometu
ROGATEC - Domači malonogometni klub bo iz občinske malhe prejel še dodatnih 2.500 evrov, in sicer za sofinanciranje letalskih kart za potovanje na osmino finala lige prvakov v futsalu. Tako je na zadnji redni seji odločil občinski svet. Pri tem so nekateri svetniki izpostavili nestrinjanje, da dobovški klub malega nogometa precej tekem igra v sosednjih občinah namesto v domačem Rogatcu.
Občinski svetnik Fredi Ferčec, ki je bil izvoljen na listi Socialnih demokratov, je med drugim poudaril, da je bila nova športna dvorana v občini zgrajena tako, da bi v njej lahko domače tekme igral klub malega nogometa. Župan Martin Mikolič vzrok za nastale razmere vidi v tem, da tekme v sosednjih občinah pritegnejo več obiskovalcev in s tem klubu prinašajo več denarja od prodaje vstopnic. Dejal je še, da je športna infrastruktura v občini sicer dobro izkoriščena, tam trenirajo tudi nekateri tuji klubi, prepričan pa je, da bi več zanimanja za ogled tekem malonogometnega kluba Dobovec morali pokazati prav domačini. Celoten proračun kluba, katerega članska ekipa tekmuje v državni ligi, sicer znaša približno 40 tisoč evrov. Občina dejavnost kluba sofinancira na podlagi doseganja kriterijev na razpisu, praviloma pa mu namenja približno 5 tisoč evrov letno.	TS
Po dveh desetletjih
VOJNIK - V kraju so v petek slovesno praznovali 20-letnico delovanja Planinskega društva Vojnik, ki povezuje več kot dvesto članov. Prireditev je bila v znamenju predstavitve delovanja društva od njegove ustanovitve in bogatega kulturnega programa.
Pred ustanovitvijo planinskega društva so bili vojniški planinci eno leto organizirani kot sekcija celjskega planinskega društva Železničar. V društvu danes delujejo različne sekcije, med njimi sekcija markacistov, ki skrbi za redno vzdrževanje štirih planinskih poti. Vsak mesec pripravijo po dva društvena planinska izleta. Prav tako organizirajo pohode, med njimi kar dva odmevna - pohod na Šentjungert in večerni pohod na Tomaž.
Leta 2008 so vojniški planinci odprli svojo planinsko kočo na Tomažu nad Voj-nikom na 444 metrih nadmorske višine. Odprta je ob nedeljah in praznikih. Od letošnjega marca vodi Planinsko društvo Vojnik Ivan Muzelj. Ob 20-letnici društva je izšel zbornik.
BJ
Priznanje društvu za uspešno delovanje sta podelila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednica savinjskega meddruštvenega odbora Manja Rajh. Prevzel ga je predsednik PD Vojnik Ivan Muzelj (na fotografiji na levi strani), ki je prejel srebrni znak planinske zveze.
Z vrstniki segajo po zvezdah
Otroci iz osnovne šole Franja Malgaja so za goste iz Turčije, Romunije, Španije in s Poljske pripravili zanimiv program in ga večinoma tudi sami izpeljali v zborni angleščini.
ŠENTJUR - Učenci Osnovne šole Franja Malgaja sodelujejo v mednarodnem projektu Erasmus+, ki so ga poimenovali Reach the sky. Gre za dveletni projekt iz poznavanje astronomije, v katerem sodelujejo tudi mladi iz Romunije, Turčije, Španije in s Poljske. Prejšnji teden so tako v šentjurski šoli preživeli v izrazitem multikulturnem vzdušju.
Na izvedbo projekta so se pripravljali kar dve leti. Prvo, uvodno srečanje mentorjev in koordinatorjev je bilo na Poljskem. V Šentjurju pa je šlo zares. Več kot 30 otrok in mentorjev iz štirih gostujočih držav se je ves teden družilo s svojimi slovenskimi gostitelji. Čeprav so tujci v glavnem že srednješolci, se je bivanje pri slovenskih učencih za oboje izkazalo za prijetno izkušnjo. Celo-tedenski program je bil izjemno pester in bogat. Tako so
goste povabili v planeterij na Prevorju, skupaj so obiskali Kulturno središče vesoljskih tehnologij v Vitanju, zvezde so opazovali na Kureščku, dovolj časa je bilo tudi za ogled prestolnice in nekaj lokalnih znamenitosti. »Sam projekt se mi zdi v teh nemirnih časih še posebej koristen. Na eni strani zaradi širjenja obzorij, spoznavanja drugih navad in kulture, po drugi pa je sama tema raziskovanja vesolja takšna, da otroke vedno znova navduši in spodbudi k skupnemu delu,« je ob tem povedal ravnatelj Marjan Gradišnik.
Nasmeh Zemlje za šolsko fotografijo
Projekt je organizacijsko kar zahteven, v dveh letih se bodo podobna srečanja namreč zvrstila še v vseh ostalih državah, zaključno srečanje bo spet v Šentjurju. Finačna vrednost evropsko
podprtega projekta za slovenski del znaša 28 tisoč evrov. »Pomembno je, da pri tem sodeluje celotna šola. Pri vseh predmetih praktično vsi otroci počnejo nekaj na temo projekta Reach the sky, pa naj gre za spoznavanje držav ali izdelovanje zastavic pri likovni umetnosti.« Vse informacije so na voljo na šolski spletni strani, kjer ima projekt tudi poseben zavihek. Tam si je mogoče ogledati tudi zanimive fotografije še enega projekta, ki ga v OŠ Franja Malgaja izvajajo kot edini med slovenskimi šolami. »Gre za projekt Sally Ride EarthKAM, ko imajo naši otroci preko vesoljske postaje univerze v Ameriki možnost fotografirati Zemljo iz vesolja. Tako je nastalo že nekaj izjemnih posnetkov in otroci so nad tem navdušeni,« je še pojasnil Gradišnik.
StO Foto: FM
Prepolovljene naložbe
DOBRNA - V občini proračuna za prihodnje leto, ki so ga sprejeli pred nekaj dnevi, niso veseli. Letošnje leto, ko so v občini gradili kanalizacijo, je bilo po naložbeni plati izjemno uspešno. Temu »debelemu« letu bo namreč sledilo bolj »suho«.
Nezadovoljstvo izražajo tako župan Martin Brecl kot svetniki. Zaradi pomanjkanja denarja vsi skupaj kažejo s prstom na državo. V proračunu za leto 2016 je tako predvidenih 2,1 milijona evrov prihodkov in odhodkov. »Letos je v proračunu več kot 40 odstotkov sredstev za naložbe, kar je na račun razpisov iz prejšnje finančne perspektive,« odgovarja župan Martin Brecl ter dodaja, da je za novo leto predvidenih za naložbe manj kot dvajset odstotkov proračuna. »Vlagali bomo predvsem na področju vodooskrbe, in sicer iz naslova amortizacije,« omenja župan. Ob tem med drugim omenja gradnjo vodovodov na Brdcah in v Vinski Gorici. Novega zadolževanja tudi prihodnje leto ne bo, za naložbe iz preteklosti bo morala občina prihodnje leto vrniti 152 tisoč evrov.	BJ
Proti Lenartu bodo asfaltirali
GORNJI GRAD - Prednostno nalogo občine za prihodnje leto predstavlja začetek modernizacije 1,8 kilometra ceste v Lenart. Za njeno modernizacijo je občinski svet na zadnji seji soglasno potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta.
Gre za cesto na območju z osamljenimi kmetijami, ki je zaradi izkoriščanja tamkajšnjih gozdov zelo obremenjena. Njeno odvodnjavanje je pomanjkljivo, prav tako se pojavljajo posamezni usadi. Predračunska vrednost modernizacije znaša 407 tisoč evrov, po sprejetem osnutku občinskega proračuna je zanjo namenjenih 150 tisoč evrov. Od tega bo polovica sredstev, ki pripadajo občini po 21. členu Zakona o financiranju občin. Leta 2017 bodo tako v cesto v Lenart vložili še 257 tisoč evrov.	BJ
novi tednik I radio celie
Razstavo sta blagoslovila celjski škof Stanislav Lipovšek (na sliki) in petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek. Odprtje sta popestrili citrarki Sara in Brina Gabrovec iz Griž.
Razstava jaslic Savinjske doline
ŽALEC - V gasilskem domu v Drešinji vasi so si ljubitelji jaslic lahko ogledali že enajsto razstavo jaslic Savinjske doline, ki jo vsako leto pripravijo vaščani, člani domačega gasilskega društva in Turističnega društva Petrovče.
Na razstavi letos sodeluje 38 razstavljavcev, ki so ponovno pokazali svojo izvirnost in talente. Za oblikovanje jaslic so uporabili različne materiale. Na odprtju je o razstavi podrobneje spregovoril Jože Stepišnik, domačin, ki že leta skrbi za ohranjanje kulturne dediščine: »Vsi skupaj ne stremimo k množičnosti in tekmovalnosti, želimo samo sodelovati in ohranjati versko in kulturno dediščino prednikov, ki so znali v skromnih razmerah ustvariti praznično vzdušje v svojih domovih.«	LK, foto: TT
Prva Microsoftova inovativna šola v Sloveniji
Naziv Microsoftov inovativni učitelj so prejele učiteljice Mateja Pintar, Miroslava Minič, Magda Doberšek, Nataša Robič, Barbara Hebar, Janja Polenšek Davidovski, Boža Jazbinšek, Lea Gosar in Marija Blažič. Na sliki z ravnateljico Suzano Plemenitaš in s predstavnico Microsofta Marino Dražetič.
DOBJE - Naziv Microsoftova inovativna šola, ki ga je med prvimi pridobila prav Osnovna šola Dobje, pomeni, da so se pri šolskem delu z uporabo sodobnih tehnoloških orodij zavezali k doseganju višjih učnih ciljev in trajnemu znanju.
Kot pravijo v Dobju, z uvajanjem novih metod poučevanja spodbujajo in razvijajo tako imenovane spretnosti in znanja 21. stoletja, kot so kritično razmišljanje, ustvarjalnost in sodelovanje. Ob tem se učenci učijo tudi uporabe sodobne tehnologije, s pomočjo katere lahko presežejo meje učilnice, šole, države in tudi celine. Kot je povedala ravnateljica Suzana Plemenitaš, je naziv
Microsoftov inovativni učitelj pridobilo devet njihovih učiteljic. »V šoli imamo 56 tablic, s katerimi delamo pri pouku, tehnologijo uporabljamo približno dvakrat tedensko pri vsakem predmetu, a tudi uporaba mobilnih telefonov ni prepovedana. Uporabljamo jih za različne aplikacije in so v bistvu skoraj enakovredni ta-bličnim računalnikom.«
Izkušnje pri šolskem delu so izvrstne in rezultati zadnjih treh let kažejo, da imajo na državnih tekmovanjih glede na število udeležencev iz šole vsaj desetino tistih, ki osvojijo zlato in kar 40 odstotkov takih, ki se lahko pohvalijo s srebrnim priznanjem. To pa je statistično
precej nad povprečjem slovenskih šol. Vodja razvoja akademskih programov pri Microsoftu Marina Dražetič je povedala, da so v Dobju njihova pričakovanja močno presegli. »Zelo smo ponosni. Gre za prvo šolo v Sloveniji, ki je pridobila ta naziv. Glede na to, da je naziv Microsoftov inovativni učitelj pridobilo devet učiteljic, je to skoraj polovica kolektiva, in to res ni kar tako. Še vedno pa drži, da tehnološka opremljenost šole ni glavni kriterij za prejem naziva, najbolj pomembno je, da se tehnologija uporablja na smiseln in primeren način v podporo splošnemu procesu poučevanja.«
StO, foto: JG
12
NAŠA TEMA
En sam pok lahko spremeni življenje
Naj pirotehnika ne spremeni praznične idile v invalidnost
Opekline, poškodovane kosti, raztrganine, amputacije. To je le nekaj poškodb, ki dolgoročno zaznamujejo človekovo življenje zaradi enega samega poka in nepremišljenosti. Pirotehnični izdelki gredo te dni že dobro v prodajo. Četudi so v trgovinah, kjer jih prodajajo, previdni in se večinoma držijo stroge zakonodaje, črni trg s pirotehniko še vedno cveti. Na žalost najbolj med mladimi, ki se ne zavedajo, kakšne posledice lahko povzroči uporaba tistih pirotehničnih izdelkov, ki so prepovedani. Prepovedani niso brez razloga, ampak zato, ker so - nevarni.
Uporaba petard je na primer v Sloveniji popolnoma prepovedana, a kljub temu vsak december na urgencah v bolnišnicah sprejmejo kar nekaj oseb, ki se poškodujejo ravno med pokanjem s petardami. Toda pri teh primerih poškodb ne gre za manjše petarde, ampak največkrat za tako imenovane »cobre«, ki imajo izjemno mo-
Te dni je že možno slišati na našem območju, predvsem v stanovanjskih naseljih, močne poke. Največkrat je za to kriva petarda, kot je na sliki. Na črnem trgu gre najbolj v prodajo.
Prodaja pirotehničnih izdelkov 1. kategorije (pokajoče žabice, vžigalice, pasje bombice) in ognjemetnih izdelkov 1 kategorije, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem. V tem času zakonodaja dovoljuje tudi uporabo nekaterih drugih pirotehničnih izdelkov, na primer rimske sveče, rakete, fontane in baterije. Uporaba fontan in baterij je dovoljena starejšim osebam od osemnajst let.
čan pok in jih je na Celj skem te dni že mogoče slišati.
Če že statistika policije kaže, da je pokanja s pirotehničnimi izdelki v primerjavi z leti manj, pa je treba vedeti, da gre le za uradne podatke. Pokanje je namreč kršenje javnega reda in miru - torej prekršek. V teh situacijah policija lahko ukrepa, če kršitev zazna oziroma če oškodovanec ali tisti, ki ga pokanje moti, priča zoper storilca. A pričanja se vsi izogibajo, zato imajo policisti ob prihodu na kraj, kjer nekdo s pokanjem moti javni red in mir, kar nekaj težav. Pokanja vedno ne zaznajo, saj jo storilec prej že ucvre in s tem ostane nekaznovan.
Razneslo mu je prste
Kljub temu v organiziranih akcijah in preiskavah zasežejo kar nekaj pirotehnike. Tako so pred časom v okolici ene od srednjih šol pirotehniko skupini mladoletnikov tudi zasegli, enemu celo pred trgovino, kjer je izdelke kljub prepovedi kupil. Med zaseženimi stvarmi so bili
Lepo, vendar zdravju škodljivo
Ljudje na ulici, ob oknih in na balkonih ... Odštevanje minut do novega leta ali celo praznovanje državnega praznika ... Nato nebo zažari v vseh mogočih barvah, zasliši se hru-menje, ljudje so nasmejani ... Zgolj metanje denarja v zrak, kot bi rekli kritiki uporabe pirotehničnih sredstev? Kako pa je z njihovim učinkom na okolje, na človekovo zdravje? »Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja s trdimi delci in predstavljajo tveganje za zdravje,« je zapisano v izobraževalni zloženki, ki opozarja na manj prijetno plat teh prazničnih trenutkov. »Pri tem pozabljamo, da se smo javno praznovali slo-
pri eksploziji v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pi-rotehniškega izdelka, in tudi reakcijski produkti v obliki plinov ter zelo majhnih trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi deli eksploziva,« poudarjajo v zloženki, ki so jo pripravili v sodelovanju med republiškim uradom za kemikalije, Inštitutom Jožef Stefan in novogoriško univerzo.
Delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, so veliki od 20 do 200 nanometrov, kar predstavlja petdesetinko do petinko mikrometra. Na teh nanodelcih se kondenzi-ra zračna vlaga, zato nastane megla, ki je najbolj gosta nekaj minut po ognjemetu, ko se delci še ne razkropijo. Ob enem samem ognjemetu v naši državi, s katerim
venski državni praznik, se je v nebo sprostilo toliko delcev, da bi lahko z njimi dvainpolkrat objeli Zemljo. Ko so slovenski raziskovalci opravili kemično analizo teh nanodelcev, so našli običajne sestavine pirotehničnih izdelkov, kot so fosfor, kalij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden in natrij. To so sestavine, ki poskrbijo za različne barve in učinke.
Pa otroško veselje? Med raziskavo so ugotavljali tudi škodljivost iskric, kresničk in prskalic, ki se jih najbolj veselijo otroci. Med analizo ene same prižgane iskrice so našli v enem samem kubičnem centimetru zraka 160 tisoč nanodelcev iz barijevih, železovih in aluminijevih produktov.
Vdihavanje nanodelcev je človekovemu zdravju ško-
dljivo, saj so kemijsko zelo reaktivni. Med dihanjem jih človek deloma izloči, vendar delno vseeno prodrejo v krvni obtok. Kri jih nato prinese v organe, med njimi v jetra, ledvico in vranico. Del nanodelcev prinese v možgane in vplivajo na živčevje.
Zaradi majhne mase lebdijo nanodelci v zraku tudi po več tednov, dokler se na njih ne nabere dovolj zračne vlage, da se spustijo na tla ali na stavbe. Zrak nato očisti prvi dež, ki odnese nanodelce v zemljo ali v vodotoke. Onesnaženost zraka prežene tudi veter, ki nanodelce odnese v bolj oddaljeno soseščino.
Meritve količine trdnih delcev pod 10 mikronov ali pod 2,5 mikronov v zraku nadzoruje Agencija RS za okolje. Nanodelci predstavljajo pomemben del onesnaženosti s trdimi delci, vendar onesnaženosti z nanodelci ne meri nihče! Posebej ogroženi so seveda otroci. (Vsi podatki so iz izobraževalne zloženke, ki so jo pripravili v sodelovanju med republiškim uradom za kemikalije, Inštitutom Jožef Stefan in novogoriško univerzo.)
BRANKO JERANKO
Iz delavnic sodobnih sužnjev
Ste vedeli, v kakšnih pogojih nastajajo pirotehnični izdelki, ki jih z užitkom mečete in poslušate (oziroma jih sovražite)? Izdelki, ki enim popestrijo in drugim pokvarijo praznične trenutke, so najpogosteje povezani z izkoriščanjem sodobnih sužnjev v tretjem svetu. V takšnih delavnicah otrok, ki so jih prisiljeni izdelovati, ne manjka.
V požaru v indijski tovarni pirotehnike je umrlo najmanj 54 ljudi, so poročali v zadnjih letih naši mediji. Zagorelo je, medtem ko so zaposleni mešali snov za petarde. Indija je namreč
druga največja proizvajalka pirotehničnih izdelkov na svetu (takoj za Kitajsko), središče izdelovanja je kraj Sikavasi, kjer je kar sedemsto tovarn. V njih so zaposleni predvsem ženske
in otroci, ki delajo v nečloveških delovnih pogojih. Za njihovo varnost ni poskrbljeno. In posledice? Vsak deveti zaposleni ima astmo in tuberkolozo, tudi smrti pri delu so pogoste. Že desetletje pred hudo nesrečo so v Sikavasiju našteli kar 75 mrtvih, in sicer poleg številnih invalidov.
BJ
Foto: Jugend Eine Welt/SDB
Otroci v Indiji, med izdelovanjem pirotehničnih izdelkov. Ta država je druga največja proizvajalka takšnih izdelkov na svetu, takoj za Kitajsko.
NAŠA TEMA
13
r Kazen, ^
ki je predpisana za kršitve Zakona RS o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, je za posameznika od
400 do 1.200 k evrov. a
Prodaja, posest in uporaba vseh tistih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Gre za petarde različnih oblik in moči.
Zahtevne operacije po poškodbi
Odločitve o tem, ali naj prste odstranijo ali jih lahko še ohranijo
Število poškodb zaradi uporabe pirotehnike se je na Celjskem nekoliko zmanjšalo v primerjavi z leti prej. »Lahko bi rekli, da so ljudje bolj ozaveščeni o nevarnostih takšne uporabe, pozna pa se tudi, da je v Sloveniji omejen dostop do tovrstnih izdelkov,« je dejal Rok Pavlič, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter predstojnik Oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke v Splošni bolnišnici Celje.
Pri svojem delu namreč je treba odstraniti na primer
vidi, kako hude so posledice nepremišljenega dejanja ljudi. Operativni posegi po takšnih poškodbah so zapleteni in zahtevni. »Kadar gre za tako hude poškodbe, da
prste, je operacija sicer lahko krajša. Medtem ko lahko posegi, pri katerih lahko ohranimo ude, trajajo tudi več ur,« še dodaja. Pri operacijah kirurgi delajo tudi z
mikroskopi, saj morajo popravljati nekaj milimetrov široke krvne žile, da lahko s tem ohranijo prekrvavlje-nost roke ali dela telesa, ki je poškodovan. Človeku, ki ob prižigu pirotehničnega izdelka niti ne pomisli, kakšne posledice lahko to prinese, se življenje spremeni le v delčku sekunde. »Najprej je to šok. Največkrat pa se dogaja, da se ljudje težko soočijo z dejstvom, da so postali invalidi za vse življenje. Pogosto se ne zavedajo, kako dolgotrajno zdravljenje in tudi rehabilitacija sledita takšni poškodbi,« še navaja Pavlič.
tudi posebej nevarni izdelki, ki povzročijo močnejšo detonacijo. Poškodbe na Celjskem niso redke. Spomnimo na moškega iz Nazarij, ki mu je petardo razneslo v roki, podobno se je zgodilo tudi v Vinski Gori pri Velenju. Prav tako moškemu je v garaži stanovanjske hiše v roki eksplodiralo močnejše eksplozivno sredstvo, mu odtrgalo vse prste na desni roki, eksplozija pa mu je poškodovala tudi obraz. Oba imata danes status invalida. To sta le dve vidnejši poškodbi med številnimi, ki se
dogajajo predvsem v času bo-žično-novoletnih dni, izjema niso niti velikonočni prazniki.
Mediji, policija, zdravniki vsako leto ponavljamo isto zgodbo: dela telesa, ki je poškodovan zaradi pirotehničnih izdelkov se kljub sodobnemu znanju in tehničnemu napredku v medicini ne more nikoli več povrniti v enako stanje, kot je bilo pred poškodbo. Toda takšna opozorila ne zaležejo. Največkrat gre za obsežne in zapletene poškodbe roke z dramatični-
mi funkcionalnimi in estetskimi posledicami.
Ne samo kosti, poškodovana so tudi mehka tkiva. Rane so grozljive, saj je zaradi poka ali eksplozije področje poškodbe zelo veliko, tkivo je so zmečkano in raztrgano. Ker so rane umazane, pogosto pride do okužb in posledično zapletov po operaciji. V primeru amputacij nadomestitve udov s tehničnimi pripomočki največkrat sploh niso izvedljive in ne pridejo v poštev. Ne samo poškodbe, možna je tudi izguba vida ali sluha. Vzporedno se pri takšnih posledicah pri poškodovanih kasneje pojavijo tudi težave v duševnem zdravju in socialnem okolju.
Na terenu tudi inšpektorji
Ne samo policisti (zaradi kršenja predpisov) in zdravniki (zaradi poškodb), ukrepajo tudi inšpektorji ministrstva za notranje zadeve. Ti v zadnjih letih opravljajo več nadzora na terenu. Analize posameznih izdelkov v laboratorijih so pokazale, da posamezni pirotehnični izdelki niso v skladu ne z evropsko ne z domačo zakonodajo. Zato preverjajo tudi organizatorje večjih ognjemetov. Tisto, česar nepoznavalci ne vedo, je, da morajo pred
ognjemetom biti opravljeni natančni izračuni skrajnega dometa in polja možnega zata-jenega pirotehničnega izdelka.
Sicer pa pri prodaji pirotehnike ugotavljajo največkrat nepravilnosti, kot so prodaja pirotehničnih izdelkov, za katere posamezniki nimajo dovoljenja, neustrezno opre-
mljeni prostori za prodajo in skladiščenje tovrstnih izdelkov ali količine pirotehničnih izdelkov na prodajnih mestih ali v skladiščih, ki imajo preseženo maso eksploziva. Pri tem opozarjajo, da nihče ne bi smel kupiti pirotehnike na črnem trgu, pri uradnih prodajalcih pa bi se vsak moral pred uporabo iz-
delkov prepričati o navodilih. Vsak pirotehnični izdelek mora biti namreč označen v slovenskem jeziku in mora vsebovati navodila za varno uporabo. Inšpektorji še dodajajo, da so najbolj strokovno usposobljeni le tisti trgovci, ki prodajajo pirotehnične izdelke na drobno.
SIMONA ŠOLINIČ
V sklopu nadzora in akcij so policisti na številnih prireditvah decembra prisotni tudi v civilu. Kadar pri uporabi pirotehnike nastane poškodba, lahko uporabnika tudi ovadijo, drugače gre le za prekršek.
Čas panike in pobegov
Številne organizacije, ki se zavzemajo za dobrobit živali, zadnja leta intenzivno pozivajo, naj ljudje ne uporabljajo petard, saj gre za nesmiselno početje, ki zelo škodi zdravju živali, pri čemer so pogoste poškodbe tudi pri ljudeh. Lani so celo poslale poziv ministrstvu za notranje zadeve, da bi povsem prepovedalo uporabo pirotehnike, vendar se ni nič spremenilo.
Pokanja je sicer zadnja leta malo manj, ugotavlja veteri-narka Nataša Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur. Vendar imajo v teh dneh še vedno zelo veliko klicev zaskrbljenih lastnikov živali, ki sprašujejo za nasvete, kako bi svojim ljubljenčkom olajšali stres decembrskih dni.
»Živali so zbegane, psi ne želijo na sprehod, pojavita se neješčnost, potrtost, mačke izgubljajo dlako od stresa,« opisuje Leskovarjeva znake pri živalih, ki imajo veliko boljši sluh kot ljudje in vsak glasen pok še toliko bolj slišijo. Če se mačke umaknejo pred hrupom v skrit kotiček, pa se pri psih stiska kaže s paniko in z brezglavimi pobegi, agresivnostjo ob vseh zvokih. Vendar vse pasme niso enako dovzetne za hrup. Posebej ogroženi so tisti na kmetijah, ki so večinoma zunaj. Zanje Leskovarjeva priporoča, naj jih vsaj v teh kritičnih dneh lastniki umaknejo v kak zaprt prostor.
Naravne metode
In kako lahko veterinarji pomagajo? »Ljudje bi radi imeli kakšna pomirjevala, vendar se tega ne da rešiti tako enostav-
no, zato priporočamo naravne pripomočke, baldrijanove kapljice, pripravke, ki jih lahko dajo v vtičnico, razpršila ... Predvsem je pomembno, da so ljudje v času pokanja s svojo živaljo, da je ne pustijo same.« Pri tem ni treba pokazati, kako se jim smili, ali jo celo kaznovati. »Skušajo naj pokazati mirnost, tako bo tudi za živali lažje,« svetuje Nataša Leskovar. Nekateri poskusijo s tihim predvajanjem zvokov petard, da bi se žival nanje privadila. Močna pomirjeva-
la veterinarji odsvetujejo, saj je možno predoziranje.
Ko je praznični hrup mimo, traja nekaj dni, da se živali vrnejo v običajni ritem in mnoge so še kar nekaj časa na preži, ko gredo na sprehod, ali se bo pokanje ponovilo. Nekatere lahko tudi med letom ta hrup povežejo s kakšnimi drugimi poki in imajo spet težave.
Veterinarji se vsako leto srečajo tudi s primeri poškodb pri živalih, ki jih z namernim metanjem petard povzročijo brezvestni ljudje. Poškodbe so podobne kot pri ljudeh, lahko gre za opekline, raztrganine udov, glave. Okrevanje, predvsem psihično, je po takšnih poškodbah dolgotrajno.
TC
Foto: arhiv NT (SHERPA)
ANKETA I Ko poka, ne pomaga nobena tolažba
Medtem ko so božični in novoletni prazniki za ljudi najlepši del leta, so za pse najbolj stresno obdobje. Če bi to vedeli in videli tisti, ki jim je prižiganje petard, raket in drugih pirotehničnih zadev najljubša zabava ob koncu leta, bi bilo morda marsikaj drugače. Morda bi se zamislili
ob pogledu na živalico, ki bega po stanovanju, globoko diha, se slini, išče prostor, kamor bi se lahko skrila, pri čemer nobena tolažba prav nič ne zaleže. Skrbniki psov, ki smo jih te dni ustavili na Savinjskem nabrežju v Celju, se časa med božičem in novim letom zelo bojijo.
Leon Pučko: »Zaradi pokanja petard imam s psom ogromno težav. Poskušam jih rešiti z ljubečimi objemi, trudim se prepričati ljudi, da ne bi nad živalmi povzročali takšne agresije in tako grozljivih stvari. Odkar imam psa, petarde sovražim, vse okrog sebe prepričujem, naj bodo bolj strpni in večji ljubitelji živali. Če vse v Sloveniji uzakonjamo, bi lahko sprejeli še zakon, ki bi popolnoma prepovedal petarde in druga pirotehnična sredstva.«
Nataša Leskovar: »Obstajajo celo čepki za ušesa za živali, ki pa jih veterinarji odsvetujemo, saj ne učinkujejo, poleg tega smo imeli primere, ko smo jih morali operativno odstraniti.«
Mojca Debelak:
»Naš pes ob pokanju zelo trpi, zato prosim ljudi, naj bodo čim bolj humani do živali. Tisti, ki mečejo petarde in prižigajo rakete, se ne zavedajo, da se njihovi poki in žvižganje slišijo tudi v stanovanjih. Sama poskušam na vse načine, da bi v času, ko najbolj poka, umirila psa. Vzamem ga v naročje, ga skušam potolažiti. Kot ugotavljam, ga ta človeška bližina najbolj pomiri. To novoletno bombardiranje se mi zdi nepotrebno, a ne samo zaradi psov, ki ob tem trpijo, ampak tudi zaradi nas, ljudi. Bolje bi bilo, če bi si vzeli več časa drug za drugega, to je smisel praznikov.«
Zdenka Klapšič: »Psi se res zelo bojijo petard. Tudi naš. Da bi ga umirili, uporabljamo celo zeliščne tablete, damo ga v prostor, kjer se pokanje najmanj sliši, predvsem pa se trudimo, čeprav se morda to sliši čudno, da mu ne bi namenili preveč pozornosti, saj ga s tem, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki, še bolj vznemirimo. Bila bi zelo vesela, če pokanja ne bi bilo. Prepričana sem, da takšen stres psu vzame kar nekaj let življenja. A ne trpi samo pes, trpimo vsi v družini. Ko poka, pes bega po stanovanju, vznemirja vse, in ko vidiš, kako pes trpi, tudi ti trpiš z njim.«
JI
Foto: SHERPA
14
KULTURA
O uresničevanju sanj na filmskem platnu
Mladi navdušenci nad filmsko umetnostjo posneli film Zadnji krog
Boštjan Korošec je pojasnil, da bi vrednost filma, če bi jo ovrednotili v denarju, znašala približno 180 tisoč evrov. Toliko bi namreč naneslo, če bi ovrednotili delo celotne ekipe, vso denarno in materialno pomoč sponzorjev in vse prostovoljno delo. Film je nastal v 35 snemalnih dneh, priprava in postprodukcija pa sta terjali še veliko truda in časa.
Utrinek iz zakulisja snemanja filma Zadnji krog.
Igor Pečoler je z ekipo mladih filmskih ustvarjalcev in v produkciji Vokal BK Studia posnel nov slovenski film Zadnji krog, ki so ga v Mestnem kinu Metropol premierno prikazali minulo soboto. Gre za romantično dramo, ki govori o perspektivnem športniku Marcelu. Tega čaka pomembno tekmovanje, za katerega je garal več let. Dan pred preizkušnjo na zabavi sreča nekdanje dekle. Ko oživijo stara čustva in spomini, se začne dogajanje zapletati.
Avtor zgodbe je Igor Pečoler, študent podiplomskega študija na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani, ki se z video produkcijo ukvarja zadnja štiri leta. Med drugim je delal za slovenske televizijske hiše, sodeloval pri snemanju raznih dogodkov, reklamnih spotov in televizijskih nadaljevank. Pri snemanju celovečernega filma Vloga za Emo je bil prvi asistent kamere, trenutno pa sodeluje pri snemanju nadaljevanke Usodno vino in kot vodja vi-
deoprodukcije pri Vokal BK Studiu. S filmom Zadnji krog je uresničil idejo, ki sta si jo s prijateljem zamislila že v srednji šoli.
Kot glavno vodilo zgodbe je izpostavil vodilo filma -življenje je tek sanjam naproti. Kljub mladi igralski zasedbi in ustvarjalni ekipi s tem izdelkom ne želi nagovarjati le mladega občinstva, ampak vse generacije. Meni namreč, da se prav vsi ljudje v svojem življenje borimo za svoje cilje. Pomemben dokaz, da človek zmore več, kot morda misli, je nenazadnje tudi film. Tega lahko danes gledamo na filmskem platnu, čeprav je nastal »iz nič« in ob skromnem proračunu.
Mlade zanima
filmsko
ustvarjanje
Za film je svoje moči združilo 30 članov tehnično--snemalne ekipe, 50 članov umetniške ekipe (od tega 26 igralcev) in sto statistov. Izvršni producent filma Boštjan Korošec, sicer vodja Vokal BK Studia, je ustvarjanje fil-
ma podprl, saj je začutil, da si mladi želijo ustvarjati na področju sedme umetnosti. Njihovo zanimanje za tovrstno ustvarjanje, je, kot je dejal, pokazal že celovečerni film Vloga za Emo.
Glavni vlogi sta prevzela Nejc Jezernik, ki igra Mar-
cela, in Saša Šižgorič, ki igra Marcelovo nekdanje dekle Nejo. Nejca že poznamo z gledaliških desk, tokrat pa je prvič sodeloval na avdiciji za film. »Tja sem odšel brez pričakovanj, spomnim se, da sem obkrožil tudi možnost, da bi bil tudi samo statist,«
je povedal. Saša pa si je kot največjo preizkušnjo zapomnila kar prvi snemalni dan, ko je morala v avtu pokazati precejšnjo naklonjenost do soigralca, kljub temu da sta večino prostora zavzemala snemalec in njegova oprema.
Brez improvizacije ni šlo
Mladi ustvarjalci so se pri snemanju filma nekajkrat srečali s preizkušanjem lastnih zmogljivosti. In tudi z omejitvami, ki jih prinaša ljubiteljska filmska dejavnost. Matic Trepelj, ki je med drugim skrbel za fotografijo, je pojasnil, da je snemanje filma nekaj povsem drugega kot snemanje videospota, kjer je prizorišče ponavadi skrbno pripravljeno že vnaprej. Kot izziv so se pri snemanju filma pokazali že vremenski pogoji, na primer vlaga, huda vročina ... In tudi to, kako med snemanjem koordinirati veliko število ljudi. »Pet igralcev lahko obvladuješ brez težav, ko se jim pridruži sto statistov, pa je mnogo težje,« je povedal Trepelj. Precej naporni so bili dnevi, ko se je snemanje zavleklo na 16 ur ali več, ustvarjalci pa so se poleg tega trudili, da so iz svoje opreme, ki se seveda ne more kosati s profesionalno, iztisnili čim več.
TINA STRMČNIK Foto: BLAŽ SLUGA
Priporočamo
Od cigare do kitare
Celjski glasbenik predstavil svojo zbirko potovalnih, akustičnih, električnih in bas kitar
Brane Mihailovič Kosta se od minulega konca tedna v Galeriji Nika Ignjati-ča v knežjem mestu prvič predstavlja z razstavo ročno izdelanih kitar. Naslov Od cigare do kitare ne pomeni, da razstavljavec rad kadi cigare, ampak da kitare izdeluje tudi iz škatel, v katerih so shranjeni ti tobačni izdelki.
Strast do tega glasbila je začutil že kot otrok, ko mu oče ni dovolil, da bi se kitaro učil v glasbeni šoli, ampak ga je želel vpisati na pouk harmonike. »Zaradi tega sploh nisem šel v glasbeno šolo, ampak sem čakal tako dolgo, da sem si lahko sam kupil prvo kitaro. Mislim, da sem bil star dvanajst let,« se spominja. Skozi njegove roke je doslej šlo že približno 120 kitar. Hkrati s tem se je krepil tudi občutek, kako naj bi ta glasbila zvenela. Pravi zvok, takšen, kot so ga imele tedanje ameriške in angleške skupine, je zasledoval že v času Jugoslavije, ko mladi niso imeli ojačevalcev za električne kitare, ampak so si pomagali s starimi radioaparati in se znašli s tem, kar so imeli.
Ko les zazveni
Pred petnajstimi leti je ustanovil servis kitar. Ta-
»Ko dam iz roke svojo kitaro, se počutim tako, kot da bi poslal svojega otroka v svet s trebuhom za kruhom. Najraje bi pri sebi obdržal vse,« pravi celjski glasbenik Brane Mihailovič Kosta. Na glasbila, ki jih je izdelal, igrajo med drugim Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Jernej Dirnbek. Tudi precej glasbenikov v Nemčiji jih uporablja. Doslej je izdelal več kot petdeset kitar.
krat ga je obiskal mizarski mojster, ki je želel kitaro izdelati za svojo vnukinjo. Gospod je sicer naredil lep izdelek, a žal ni deloval. Po treh mesecih skupnega dela sta kitaro vendarle usposobila. Ker je v delavnici pri Kosti pustil nekaj materiala za izdelavo akustične kitare, ljubitelj rokenrola, bluza in kantri bluza seveda ni mogel stati križem rok. Ko je prvič
zabrenkal na strune glasbila, ki ga je naredil sam, je dojel, da zna iz lesa zvabiti čudovit zvok.
Vsaka kitara, ki jo je izdelal doslej, je prava mala mojstrovina. Vsaka ima svoj podpis, ki temelji predvsem na poznavanju lesa in možnosti, ki jih ponuja točno določena izbrana vrsta. Ideje najprej snuje v mislih, doživi jih kot navdih, vodi pa ga
tudi prepričanje, da lahko vsak svoj izdelek še izboljša s pravilno obdelavo lesa.
Kitara, ki vzbuja simpatije
Za akustične kitare zgornjo ploščo ponavadi izdela iz smrekovega ali cedrinega lesa. »Smreka ima bolj žameten zvok, cedra pa bolj eksakten, zato jo na primer uporabljajo za izdelavo kitar za flamenko. Na barvo zvoka vpliva tudi obod kitare, kjer na primer posežem po javorju, medtem ko za obiralko izberem na primer ebenovino ali palisander.«
Njegova posebnost so zagotovo kitare, narejene iz škatel za cigare. Kosta pojasnjuje, da gre za priročne, potovalne različice glasbila, ki jih lahko glasbeniki po želji tudi ozvočijo. Kosta s takšnimi kitarami pri občinstvu žanje veliko simpatije, saj imajo edinstven zvok.
Za izdelavo klasične akustične kitare potrebuje povprečno mesec trdega dela, saj vse opravi s svojimi rokami. Kot pravi, sam tehničen postopek izdelave kitare ni tako zapleten, a kaj, ko je hudič vedno v podrobnostih.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Koncert obujanja spominov
Februarja je prenehalo biti srce glasbenega mojstra Adama Bicskeya. V spomin na tega izjemnega glasbenika, ki je bil tudi ustanovitelj Big Banda Šmarje pri Jelšah, ta glasbeni sestav to nedeljo, 20. decembra, ob 19. uri v tamkajšnji športni dvorani pripravlja samostojen koncert.
Adam Bicskey, ki izvira z Madžarske, je v Slovenijo prišel leta 1968. Kot glasbeni pedagog je poučeval v glasbeni šoli v Rogaški Slatini in okoliških krajih. Kot solist je sodeloval z mnogimi priznanimi glasbeniki, kot so Vlado Kreslin, Alfi Nipič, Oto Pestner, Tom Jones, Sonny Rollins. Sodeloval je tudi pri ustvarjanju glasbe pri treh slovenskih filmih: Strici so mi povedali, Halgato in Povest o dobrih ljudeh. Zvok njegovih cimbal je odmeval tudi na angleškem dvoru, pri kraljici Elizabeti II.. Big band Šmarje pri Jelšah je ustanovil leta 1995. Delovanje zasedbe je kasneje zamrlo, zadnjih pet let pa jo vodi najmlajša od njegovih štirih hčera Kaja Bicskey. »Čustva delajo svoje. Vendar se skušam čim bolj posvečati organizaciji in odmisliti čustveno plat. Upam, da mi bo to uspelo tudi na koncertu,« je povedala pred nedeljskim dogodkom. Tokrat bodo kot gostje nastopili Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah, Jadranka Juras, skupina Šukar in nekdanji Ansambel Adama Bicskeya, ki zdaj nosi naslov Mali bend. Zvok cimbal bo poslušalcem pričaral prav poseben glasbeni gost, ki je tudi sorodnik Adama Bicskeya.
TS
Adam Bicskey se je rodil leta 1939 na Madžarskem. Na cimbale je začel igrati pri petih letih, ko ga je igranja začela učiti mama, vrhunska cimbalistka. S šestimi leti je kot čudežni otrok s cimbalami že nastopal v Budimpešti s simfoničnim orkestrom. Kasneje je študiral glasbo na konservatoriju v Budimpešti. Od leta 1953 je bil član vojaške umetniške garde, leta 1957 pa je v Bukarešti s cimbalami osvojil naziv svetovnega prvaka. Poleg cimbal, njegovega najljubšega glasbila, je odlično obvladal še klavir, harmoniko, saksofon, violino, klarinet, tolkala in vibrafon.
KULTURA
15
Vpogled v nevidni svet
Celjski ustvarjalec Andrej Mratinkovič razkriva svoje videnje prasveta
V Galeriji Barbiton v Celju so minulo soboto zvečer odprli slikarsko-kiparsko razstavo Nevidni svet (In-visibilia), na kateri je umetnik Andrej Mratinković predstavil svojo malo plastiko in svoja druga umetniška dela, ki jim je skupno raziskovanje prasveta.
Gre za malo plastiko, ki se je iz obdobja Mratin-kovićevih študijskih let in navdušenja nad Albertom Giacomettijem širila v svojo lastno domišljijsko prazgod-bo. Avtor, ki je Celjan in je likovno pedagogiko študiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru, za svoje zadnje male skulpture pravi, da so prinašalke in varuhi svetlobe, ki žari iz svoje notranjosti in jim daje občutek živega.
Po njegovih besedah je razstava zelo konceptualna. »Njeni temi sta vesolje in prasvet. Izbira tem je posledica mojega dolgoletnega preizkušanja raznovrstnih materialov in iskanja nekega lastnega likovnega izraza. In razmišljanja o ustvarjanju svojega domišljijskega sveta.«
Mistična bitja
Na razstavi srečamo figure, kot so velikani, praan-geli, čuvaji ... Zato ustvarjalca mnogi sprašujejo, če je njegovo delo povezano z verskim prepričanjem. Sam
pa motiv praangela vidi kot neko starodavno bitje, ki je obstajalo mnogo pred oblikovanjem neke specifične religije in celo pred ljudmi. Poleg kipcev predstavlja tudi skulpture, ki jim pravi lučke, saj vanje postavimo svečko,
po zaslugi katere delo meče svetlobo po prostoru.
Nad prasvetom se je navdušil že kot majhen deček, ko njegova domišljija ni poznala meja. Takrat so ga privlačili zbirka starin, ki jo je hranil njegov stric, minerali, ki jih je
našel v naravi, dinozavri, o katerih je bral v revijah. Navduševal se je nad vitezi, kasneje, v srednji šoli, pa nad starodavnimi civilizacijami. Na njegovi umetniški poti je bilo zanj ključno odkritje del Mirsada Begića in Janeza Bernika. Kot je zapisala dr. Polona Vidmar, je Begić Mratinkovića navdihnil s kiparsko motiviko in z vračanjem v stare civilizacije, medtem ko mlad ustvarjalec pri Berniku občuduje njegov ekspresiven in arhaičen izraz.
Glina in kavna usedlina
Mratinković izbire materialov, iz katerih ustvarja svoje izdelke, ne prepušča naključju. Prepričan je namreč, da lahko motiv, ki si ga želi, ustvari le iz naravnega materiala. »Takšna izbira je glina, ki je pristen, osnoven
material, delo z njo je vsekakor zdravilno,« meni.
Prvič so na ogled tudi nekatere umetnikove »prasli-ke«, ki so nastajale več let in na katerih se vidijo širjenje in poglabljanje idej, motivov in s tem iskanje lastne umetnikove govorice. Slika s kavno usedlino, ki jo je prav tako odkril pri enem od svojih vzornikov Mirsadu Begiću. Pri svojih likovnih izdelkih uporablja tudi oglje, grafit, tuš, a tudi naravne pigmente.
Na razstavi, ki bo na ogled do konca meseca, so na ogled tudi digitalne grafike, s katerimi klasično likovno znanje prenaša v svet digitalne umetnosti. Z njimi ponuja svoje ideje o času, vesolju, svetu, preteklosti, sanjah, skrivnosti in ljubezni.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Andrej Mratinković s svojo malo plastiko. Ustvarjalec bo v galeriji vsak drugi dan zvečer in bo obiskovalce, če bodo to želeli, popeljal po razstavi, ki je tudi prodajna.
Doslej se lahko pohvali s tremi samostojnimi razstavami. Z razstavo Vse, kar je in vse, česar (še) ni se je letos predstavil v Kreativni Zadrugi v Žalcu. Leta 2011 je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu razstavil svoje slike iz pesniške zbirke Morda midva. Leta 2005 pa je na celjskem Starem gradu postavil razstavo Ujetost. S svojimi deli je sodeloval tudi na številnih skupinskih razstavah.
Metka Klevišar častna članica Celjske Mohorjeve družbe
Na decembrskem večeru predstavili tudi Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe 2016
Prva slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je založniško bogato leto sklenila z Mohorskim večerom in s predstavitvijo redne zbirke. Osrednja gostja je bila Metka Klevišar, dr. med., ki je iz rok direktorja družbe Jožeta Faganela in predsednika Jožeta Planinška prejela plaketo, ki jo uvršča med častne člane najstarejše slovenske založbe.
Redna zbirka 2016 poleg Mohorjevega koledarja 2016 prinaša še štiri knjige. Tako pri Mohorjevem koledarju kot pri Slovenskih večerni-cah gre za edinstveni knjižni izdaji, ki na knjižni trg prihajata več kot stoletje in pol. Mohorjev koledar 2016 bralcem prinaša več kot petdeset prispevkov, razdeljenih v deset smiselnih in zaključenih sklopov, ki sledijo nepogrešljivemu »kalendarijskemu« delu. S svojo uredniško zasnovo želi ohranjati zgodovinsko pomembnost in sporočilnost, hkrati pa iz prispevkov veje tudi sodobnost, praktičnost in privlačnost.
Kot 165. zvezek Slovenskih večernic je izšla knjiga Dve mladosti - ena ljubezen pisateljev
in zakoncev Alojza Rebule in Zore Tavčar. Dve povesti v eni knjigi pričata tudi o nekem lepem krščanskem zakonu. Udeležencem predstavitve je Alojz Rebula poslal pozdravno pismo, ki ga je prebrala njegova hči Tanja Rebula.
Priročnik Rahločutno starševstvo je izvirno delo specialistke zakonske in družinske terapije ter mamice petih otrok dr. Andreje Poljanec; priljubljen avtor Anselm Grün pa se bralcem tokrat predstavi s knjigo Marijine podobe, ki jo likovno dopolnjujejo podobe Marije na Slovenskem.
Redno zbirko 2016 zaokrožuje knjiga Ma-ryota Thomaasenna Pogovori, ki se pridružuje veliki in bogati tradiciji razmišljanj o Ješui iz Nazareta - kot so rojaki klicali Jezusa - a se vendarle od njih razlikuje. Zbirka je vsako leto namenjena različnim generacijam in jo v roke vzamejo vsi družinski člani. Glavna urednica dr. Tanja Ozvatič pa je predstavila še program redne zbirke 2017 in novost, rokovnik Mohor-nik 2016.
NOT
Za častno članstvo sta Metki Klevišar čestitala Jože Faganel (v sredini) in Jože Planinšek. Metka Klevišar je bila s Celjsko Mohorjevo družbo ves čas tesno povezana kot avtorica številnih knjig, ki so izšle pri založbi, a tudi kot članica upravnega odbora družbe. Faganel pa v obrazložitvi ni prezrl tudi njenega pomembnega dela na področju dobrodelnosti in izrazite vloge, ki jo je imela pri Slovenski karitas in društvu Hospic.
H ■	■■	"V	■	VB
Trianglovi praznični večeri
Regionalna kulturna naveza Triangel, ki povezuje Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Festival Velenje in Hišo kulture Celje, je tudi letošnji december popestrila s tradicionalnim predprazničnim projektom, ki so ga tokrat poimenovali Glasbeni vrtiljak prazničnih želja.
Trije koncerti v znamenju ustvarjalnosti mladih so izzveneli v Celju, Žalcu in Velenju. Nastopili so Mladinski pevski zbor Osnovne šole Štore pod vodstvom Sandre Feketija in glasbeni sestavi Gimnazije Celje - Center, ki kot ena večjih šol regije, združuje mlade ustvarjalce iz Trianglovih krajev. Dekliški pevski zbor GCC je vodil profesor David Preložnik, FaVoZo profesor Gregor Deleja, instrumentalno zasedbo The Šlagers pa profesor Sašo Šonc. Tudi tokratni Trianglov projekt je bil namenjen povezovanju ustvarjalnih moči v savinjsko-šaleški regiji s poudarkom na mladih generacijah in njihovi vključenosti, ki je bistvena za to, da se bo bogat kulturni utrip v regiji še krepil in ponujal še več možnosti za udejanjanje novih idej in projektov vseh generacij, je dejal ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja.
TS
Ko otroci ne cenijo igrač
S premiero igre Užaljeni medvedek se je v Gledališču Zarja Celje minuli četrtek začel Veseli december - sklop gledaliških in lutkovnih predstav ter delavnic, namenjen različnim generacijam.
Užaljeni medvedek je igra, ki so jo na trnoveljskem odru prvič uprizorili pred desetletjem. Tokrat jo igra otroška gledališka skupina, za režijo predstave pa sta poskrbela Žiga Medvešek in Urška Majcen. Slednja je povedala, da zgodba prepoveduje o tem, kaj se zgodi, ko imajo otroci preveč igrač in ne cenijo več tega, kar imajo. Ko njegova lastnica dobi novo punčko, se medvedek tako odpravi od doma.
Na trnoveljskem gledališkem odru se bo paleta zanimivih prireditev vrstila še ves december. V ponedeljek, 21. decembra, se bodo tam začeli dnevi pravljic - gre za niz gledaliških pravljic, ki jih bodo sklenile ustvarjalne delavnice. Zarjani pa se tudi letos niso izneverili tradiciji novoletne predstave. V torek, 29. decembra, bodo tako ob 19.30 pripravili burko Triko v režiji Vojka Belšaka.
TS
16
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRENOVI, 1НШ1Ш
■v
ALI ODLIČNI STORITVI
Jw Preberite aktualno -ponudbo Ln, si 'privoščite najboljše!
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
HITRO, KVALITETNO in UGODNO! Mario Kukouits.p.	, , , i i i i , -
te» Kozjanska odredi 8,3230 Šentjur" Profclonalna Prfdobdelava 9lede ,j.t. Л sij ni i n	na vrsto materiala
t^tefon. 03 57403 iS	barvanj, po RA L- lestvici-POSEBNI EFEKTI!
-	izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo!
-	ugodnosti za stranke
gsm:G41 741 W4
www.strojcplastika.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE
STR O JEP LASTIK A MARIO KUKOVIĆ SP.
Boniteta odličnosti
Želimo vam SREČNO in ZDRAVO LETO 2016
•S OK LED • •
л • Ko svetloba spregovori.
VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE IM POSLOVNE PROSTORE.
070 750 750 www.okled.si
Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje
Asfalt Kovač d.o.o.,
planina pri sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici
ASFALTK
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
ŽMLjftl ГЕЕУК FLIkCA
rti.-, m m m
|,ili<ikiservisffikcjH


DELOVNI ČAf: pon. - pet.: oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг
Ste preverili vetrobransko steklo?
Zamenjali ste pnevmatike. Preverili ste raven olja v vozilu. Preverili ste tekočino za čiščenje stekel. Ste pregledali tudi vetrobransko steklo?
Zamislite si mrzlo jutro, otroci sedijo na zadnjih sedežih in čakajo, da jih boste odpeljali v vrtec ali šolo, termometer kaže mrzlih -5 stopinj Celzija, vklopite gretje in upate, da se bo notranjost vozila kmalu segrela.
Kar naenkrat: »Pok!«
Šok. Pa ravno zdaj, ko imate pred prazniki še toliko nujnih opravkov. Z besom ugotovite, da se je na vetrobranskem steklu pojavila razpoka, ki se nezadržno širi. Kako in zakaj je prišlo do tega?
Ceste so polne majhnih kamenčkov, ki so posledica posipanja v zimskem času. Temu botrujejo tudi neutrjene bankine in gradbišča na cestah, kar dnevno pomeni na tisoče kamenčkov v zraku, ki dobesedno frčijo kot iz frače z veliko hitrostjo izpod koles vozil. Vetrobransko steklo je največja žrtev rafala kamenja na cestah. V večini primerov nastane le majhna in na videz nedolžna razpoka, ki ji vozniki ne namenjajo veliko pozornosti, kar se izkaže za usodno napako.
Nevarna poškodba
Kaj se zgodi? Na vetrobranskem steklu je majhna poškodba, ne večja od kovanca za dva evra. V teh mrzlih in vlažnih dneh vlaga prodre v to poškodbo. Ponoči, ko se temperature spustijo pod ledišče, ta vlaga v razpoki zamrzne. Vklopimo gretje, kar povzroči temperaturni šok in posledično nastanek velike razpoke iz
majhne poškodbe. Tako poškodovano steklo predstavlja izjemno veliko nevarnost za potnike v vozilu. Ali veste, da vetrobransko steklo zagotavlja 30 odstotkov strukturne moči vozila? Ali veste, da je v primeru trka in sprožitve od vetrobran-skega stekla odvisno pravilno delovanje zračnih blazin?
Torej, zakaj bi tvegali. Ker je preventiva vedno boljša od kurative, pripeljite svojega jeklenega konjička v eno od Car-glassovih delavnic po Sloveniji na pregled vetrobranskega stekla. Pregled stekel vam vzame
le nekaj minut, popravilo pa le 30 minut vašega dragocenega časa. Rezervirajte si svoj termin na www.carglass.si ali pokličite na 080 26 62.
Še prej si čez poškodbo nalepite Carglass®obliž, ki preprečuje vdor vlage in umazanije v
poškodbo, ki se jo potem lažje in lepše popravi.
<pTIKN

MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CEUE
Tel.: 03/491 -38-00, Fax: 03/491
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
38-01
DELOVN^ČASijelavmkuidjž.oo-mog^obota od 8Ј0-12.00 ^^p
e
Взтшршвтти
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
ujuuuj.strojeplastlka.sl
TEL: 041693394
PRODAM IN SERI/IS TRflKTDRIEI/
10% popust * Ob nakupu
* korekcijskih in sončnih očal
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO!
5£oPRALNKA
«j» шшшшш
Ce želite oglaševati v rubriki vsi \A,aši mojstri, pokličite оз±
KRONIKA
17
Bo priznal krivdo za tragedijo v Šentjurju?
Grozi mu do osem let zapora
Na celjskem okrožnem sodišču je bil v začetku tedna predobravnavni narok za Mateja Čokla, ki mu očitajo kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Konec lanskega aprila je na regionalni cesti v Šentjurju povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 71-le-tni voznik osebnega vozila, njegova 71-letna sopotnica pa je bila hudo poškodovana. Čoklu, ki sicer ni vozil pod vplivom alkohola, grozi do osem let zapora.
Kljub temu da kazenski zakonik predvideva toliko let zapora za to kaznivo dejanje, obtoženemu zagotovo ne bodo izrekli tako visoke kazni. Ne samo zato, ker je vozil trezen, ampak tudi zato ne, ker tik pred nesrečo ni hudo prekoračil hitrosti, ki je dovoljena na tistem odseku. Ena od olajševalnih okoliščin je tudi to, da je Čokl pripravljen na pogajanja o priznanju krivde, kar mora tožilstvo pri predlogu višine kazni tudi upoštevati. To pomeni, da bo predlagalo vsaj za tretjino nižjo kazen, kot bi jo v rednem sodnem postopku, če krivde ne bi priznal. Oteževalni okoliščini, ki mu »visita nad glavo«, sta, da se je nesreča zgodila,
Na Celjskem je bilo letos resda manj tragičnih nesreč, a se je zato drastično povečalo število zelo hudo poškodovanih.
ker je Čokl zapeljal na nasprotni pas, in da je vozil tovorno vozilo, na katerem je bil pripet neregistriran polpriklopnik. Zakaj je zapeljal na drug vozni pas, bo po vsej verjetnosti obtoženi povedal 5. januarja. Ta datum je namreč določila sodnica Barbara Žumer - Kunc za ponovni narok, saj so ga prestavili ravno zaradi Čo-klove pripravljenosti, da bi s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde.
Umrl na kraju
v
nesreče
Naj spomnimo, da je v tej nesreči umrl oče znanega slovenskega televizijskega voditelja Boštjana Romiha, ki je vozil pravilno. Čokl je vanj čelno trčil zatem, ko ga je zaneslo na levi vozni pas v blagem preglednem desnem ovinku. Po trčenju je Romihov avto odbilo na levi rob vozišča, Čokl pa je nato zapeljal na brežino in
Padla iz vozila
trčil v živo mejo, kjer je vozilo obstalo. 71-letnik je v trčenju dobil hude prelome kosti in številne poškodbe notranjih organov, zaradi česar je umrl na kraju nesreče. Njegova partnerka, ki je sedela na sprednjem sedežu, je dobila številne zlome in udarnine, zaradi česar je rehabilitacija trajala
več mesecev. V ponedeljek je na sodišče ni bilo. Kot je povedal njen pooblaščenec Robert Torner, zato ne, ker bi bilo soočenje s povzročiteljem nesreče zanjo samo travmatično p o doživljanje dogodka.
To je tudi odmevnejši primer sodnega postopka zoper povzročitelja prometnih nesreč na našem območju. Letos namreč na Okrožnem sodišču v Celju ni bilo veliko tovrstnih sojenj, ker so v zadnjih letih - predvsem zaradi pritiska javnosti - hitreje izvajali sojenja povzročiteljem cestnih tragedij. Naj spomnimo, da so lani sodno reševali primere cestnih tragedij, ki so se zgodile že pred več leti.
Kmalu nova sojenja
Je pa mogoče pričakovati v naslednjih mesecih nove postopke, predvsem za povzročitelje nesreč, ki so se zgodile letos. Teh je bilo 19, lani 15. In ravno ti primeri bodo zagotovo poželi zanimanje javnosti, saj je zanje značilno, da je kar nekaj voznikov nesrečo povzročilo pod vpli-
vom alkohola. Ta je namreč še vedno problem številka ena pri prometni varnosti.
V oči bode predvsem druga značilnost letošnjih nesreč, ki pa se razlikuje od preteklih izkušenj. Ne glede na to, da se je z leti število smrtnih nesreč vendarle nekoliko zmanjšalo, je podatek, ki skrbi policijo, ta, da je poraslo število hudo poškodovanih v nesrečah. Praviloma so te poškodbe takšne, da vodijo v doživljenjsko invalidnost. Tudi na sodnih tleh se z leti pojavlja nov problem, in sicer sojenje povzročiteljem tragičnih nesreč, ki so tuji državljani. Ker je Slovenija prehodna država, se je tudi na našem območju do zdaj zvrstilo kar nekaj nesreč, ko so sicer ovadili tujega voznika zaradi povzročitve nesreče s smrtnimi posledicami. Če jim za kaznivo dejanje, storjeno pri nas, ne morejo soditi v državi, iz katere izhajajo, imajo težave sodišča, in sicer predvsem zaradi zagotavljanja prisotnosti obtoženega na obravnavah.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
tus
Izven Zajasovnika se je pretekli teden zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovalo več ljudi. 52-letni voznik, sicer državljan Poljske, je z avtomobilom vozil iz smeri Trojan proti Vranskemu. V desnem preglednem ovinku hitrosti in načina vožnje ni prilagodil stanju vozišča in lastnostim ceste, zato je izgubil nadzor nad volanom in trčil v travnato brežino. Vozilo se je tam prevrnilo, pri tem pa je iz njega padla 53-letna sopotnica. Poljakinja se je v prometni nesreči hudo poškodovala, dva sopotnika, stara 28 in 56 let, pa sta se poškodovala lažje. Voznik poškodb ni dobil.
Nič več po kolo na policijo
Policija ne bo več organizirala dražb najdenih predmetov
Policija je vsako leto organizirala javne dražbe najdenih predmetov, iz katerih se je zatem izkupiček prenesel v državni proračun. V Celju so bile takšne dražbe vedno zelo obiskane. Vendar jih odslej ne bo več.
Od 12. decembra namreč velja nov pravilnik o postopku z najdenimi stvarmi, ki policiji zdaj dražbe ne omogoča več. Za prodajo najdenih predmetov bo odslej skrbela Finančna uprava RS. Pravilnik je prinesel nekaj novosti in spreminja upravljanje z najdenimi stvarmi po poteku 30-dnevnega roka, če v tem času lastnika ne najdejo.
Obveznosti najditelja ostajajo nespremenjene, saj mora najdeno stvar vrniti lastniku ali jo izročiti policiji, ki o najdbi še vedno sestavi zapisnik. Prav tako bo policija še vedno iskala lastnika najdene stvari in objavila podatke na svojih spletnih straneh. Novo pa je to, da bo policija najdeno stvar - razen orožja in prepovedanih drog - po poteku 30 dni predala finančni upravi v hrambo in nadaljnji postopek. Finančna uprava bo najdene stvari po poteku enega leta prodala, če se ne bo našel njihov lastnik niti ne bo pošteni najditelj zanje izrazil interesa za pridobitev lastninske pravice. Tudi obvestila o prodajah bodo odslej objavljena na spletnih straneh finančne uprave in ne več policije.
Vlomilci ne dajo miru
Pretekli konec tedna so se v celjski regiji vlomi spet vrstili kot po tekočem traku. V Lipju na Velenjskem so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo, lastniki pa pogrešajo denar in zlatnino. To je že drugi vlom v tem naselju.
Enako se je namreč zgodilo še v eni hiši, kjer je vlomilec prav tako odnesel zlatnino. To je ukradel tudi tat, ki je prišel v hišo na območju Vojnika. Vlom so prijavili tudi lastniki hiš v Pirešici in Andražu nad Polzelo. V Pirešici je storilec ukradel manjši znesek denarja, v Andražu nad Polzelo pa je poleg denarja izginila tudi zlatnina. Tatovom namere ne preprečijo niti sefi. Tega je v hiši v Zadobrovi uspel odprti neznanec preteklo soboto. Iz njega je odnesel večjo vsoto denarja. V hišo pa je vlomil skozi terasna vrata. Vlamljajo tudi v kleti stanovanjskih blokov. Takšna tarča vlomilcev je bil stanovanjski blok v Milčinskega ulici v Celju. Od tam sta izginili dve vrednejši kolesi, lastniki pa pogrešajo tudi pnevmatike.
NOVO NA POLICAH S ŠPORTNO PREHRANO
Izbirate lahko med izdelki, ki so namenjeni za uživanje pred, med in po samem treningu tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Athlete izdelki so namenjeni vsem, ki:
•	želijo doseči vrhunske športne rezultate brez škodljivih substanc oz. dopinga,
•	uživati športno prehrano iz naravnih sestavin, kontroliranega porekla in brez gensko spremenjenih organizmov,
•	ohranjati zdrav in vitalen življenjski slog,
•	imeti uravnoteženo dieto za izgubo odvečnih maščob
•	uživati športno prehrano z minimalno vsebnostjo laktoze, ki je primerna tudi za alergike.
Izdelki so na voljo v izbranih poslovalnicah Tus.
Vir: www.athlete-nutrition.si
18
ŠPORT
Razplet v Krškem »zakuhal« stanje na vrhu in dnu
Celje dvakrat vodilo, toda reševalo točko
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA 22 14 4 4 53:18 46
Najboljši strelec Celja je s štirimi goli Ivan Firer (z žogo). Z enakim številom zadetkov je pri Rudarju najbolj učinkovit Luka Prašnikar.
V zadnjem letošnjem krogu 1. SNL so se Krčani s senzacionalno zmago nad Olimpijo (preobrat jim je uspel z igralcem manj) približali Velenj-čanom, Novomeščanom in Koprčanom na tri točke zaostanka, Celjanom pa na štiri. Obenem so »poskrbeli« za zamenjavo na ljubljanski klopi -Marijan Pušnik je moral oditi, čeprav je z močno prevetreno ekipo kljuboval »evropskemu« Mariboru in zavoljo modela igre ostal brez najboljšega igralca, kar je Olimpiji prineslo rekordno odškodnino.
Celje in Rudar ostajata v nemirnih vodah; oba bosta še po dvakrat igrala z Olimpijo in Mariborom, Krško le še po enkrat.
Dvig na lestvici
Celjski nogometaši so proti Gorici (2:2) vodili
dvakrat, v zaključku tekme pa so imeli gostje priložnost za zmago, a je poraz domačinov preprečil vratar Matic Kotnik. Oba gola je po podajah Estevesa De Souse dal Ivan Firer: »Dve vodstvi smo izpustili iz rok. Toda s točko smo se dvignili na lestvici. Jeseni smo bili sprva slabi, nato smo imeli še smolo. Naš finiš je bil dober. Prednost pred zasledovalci je nizka, zato se bomo morali dobro pripraviti pred nadaljevanjem.« Na srečo je gostujoči vratar Grega Sorčan dvakrat slabše posredoval pri Firerjevih strelih. Trener Gorice Miran Srebrnič je povedal: »Lepa tekma, štirje goli. Ko smo bili v drugem polčasu v svojem najboljšem obdobju, so domačini zadeli za 2:1 v svojih najslabših trenutkih. Uspeli smo se vrniti, izid je realen. Točka je zaokrožila našo dobro jesen.« Glede odsotnosti pr-
vega aduta Elekeja je bil kot vselej popolnoma iskren: »Nismo ničesar tvegali, cilj kluba je, da ga proda. To je nuja za naše preživetje. V izogib morebitni poškodbi je ostal doma. Naša usoda je, da vsako leto gradimo novo ekipo.«
Štirje odhodi
Že pred zadnjim letošnjim krogom je NK Celje prekinil sodelovanje s španskim branilcem Ra-monom Sorio in hrvaškim vratarjem Ivanom Hosma-nom. Nato se je razšel še z dvema igralcema. Če je bil odhod avstrijskega krilnega napadalca Osmana Alija pričakovan, pa je nekoliko presenetljivo slovo hrvaškega vezista Mihovi-la Jeronima Klapana, ki je zbral 17 ligaških nastopov. Velenjski Rudar je doživel visok poraz v Domžalah (4:0), a končni izid ni povsem objektiven pokazatelj
MARIBOR DOMŽALE GORICA ZAVRČ CELJE LUKA KOPER 22 6 KRKA 22 5 RUDAR 22 5 KRŠKO 22 4
2212 2210 2211 22 8 22 5
7	3	55:23	43
8	4	32:14	38 2 9	34:33	35
6	8	25:26	30 8 9	18:36	23 4 12	25:37	22
710	17:31	22
7	10	18:33	22
711	11:37	19
Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Travner, Klemen-čič, Ali - Vrhovec, Klapan
-	De Sousa, Firer, Spremo
-	Omoregie. Igral je še Đur-kovič.
dogodkov na igrišču, kajti varovanci trenerja Jerneja Javornika so imeli nekaj priložnosti, tudi pri izidu 0:0. »Domžale so trenutno boljše od nas. Mi smo na začetku prvenstva imeli pravo igro, h kateri se moramo vrniti spomladi,« je bil kratek Javornik.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA)
Glede na vse zelo zadovoljni Prihaja njegov čas
Uvodnih osem krogov v 1. SNL je Celje vodil trener Simon Rožman. Nasledil ga je Iztok Kapušin. Ni ga potrl polom v Velenju (4:0).
Njegova bilanca so po štiri zmage in porazi ter šest remijev.
Le ena napaka manj branilca Travnerja bi bržkone pomenila osvojitev treh točk in vesel odhod proti novemu letu.
Želeli smo zmagati, saj smo na zadnjih petih tekmah zabeležili tri zmage in dva remija. Toda Gorica je bila čvrsta in kakovostna, o čemer priča tudi njeno stanje na lestvici. V prvem delu smo mi dajali ton igre, v nadaljevanju pa smo popustili. Šestič zapored smo neporaženi, kar je za moštvo, ki ga imamo, velik uspeh.
Zbrali ste precej poguma, da ste prevzeli celjsko moštvo. Zagotovo se spominjate tedanjega stanja?
Iztok Kapušin
Ko sem prišel v Celje, je bilo stanje zelo slabo, tako v točkovnem smislu kot tudi glede razpoloženja v slačilnici. Moštvo je bilo zadnje, denimo Krško je imelo tri točke več. Po mojem prihodu se ekipa ni prebudila, slabi rezultati so se nadaljevali. Vztrajali smo po začrtani poti in se po nekaj
tekmah le predramili. Glede na začetek moramo biti z jesenskim delom zelo zadovoljni. Po mojem prihodu smo osvojili 18 točk. S 23 točkami smo na šestem mestu. Jasno je, da še nič ni odločeno, toda če upoštevamo vse težave, ki jih je imel klub v jesenskem delu, moramo biti vsekakor zadovoljni.
Delo ne bo zastalo, kaj bo najbolj pomembno v naslednjih tednih?
Tuji nogometaši morajo biti kvalitetnejši od domačih. Tega v Celju ni bilo, kar je bil največji problem. Športni direktor Sebastjan Gobec bo moral čim več iztržiti med prvenstvenim premorom. Želim si kakovostnih okrepitev, ki bi nam omogočile, da bomo bistveno bolj konkurenčni in da bomo ambiciozni v polfinalu slovenskega pokala.
DŠ
Foto: SHERPA
Sebastjan Gobec, dolgoletni član celjskega kluba, je slovenski rekorder po številu nastopov v 1. slovenski nogometni ligi.
Vlogo športnega direktorja je prevzel med sezono.
Za vas velja podobno kot za Kapušina, nehvaležno vlogo ste prevzeli med sezono in začeli reševati že precej preluknjano celjsko barko.
Za nami je turbulentna jesen. Po minuli sezoni, ki je bila odlična, se je zgodilo veliko sprememb. Po slabših rezultatih smo vztrajali, da v klubu ostaneta trener Simon Rožman in športni direktor Ambrož Krajnc, ker sta delala dobro. Nismo ju uspeli prepričati. Vlogo športnega direktorja sem prevzel 1. oktobra. Poznal sem igralce, oni tudi mene. Moj čas dela prihaja zdaj, ko bo treba opraviti podrobno analizo, se ne-
Sebastjan Gobec
katerim igralcem zahvaliti in pripeljati okrepitve. Ne bom rekel, da sem zadovoljen, je pa stanje veliko boljše kot pred mesecem dni.
Za kaj se boste zavzemali - v naslednjem letu je le še 14 krogov? V naslednjih tednih bo
zelo pestro. Imena novincev še niso znana. Strategija kluba bo ostala enaka, v ospredje bomo skušali vriniti domače fante, ki obetajo. Jesen je bila specifična, lovili smo točke in nesmiselno bi bilo breme naložiti mladim fantom.
Kakšen je načrt v spomladanskem delu, ki se bo začel 27. februarja z vašim gostovanjem v Ljudskem vrtu?
Kratkoročni cilj je vsekakor, da si čim prej zagotovimo obstanek, želja pa preko pokala uvrstitev v evropsko tekmovanje.
Kdaj se boste zbrali?
Priprave se bodo začele 11. januarja. Za večino prijateljskih tekem smo že dogovorjeni. Zaradi vremenskih razmer bodo verjetno vse ob morju.
DŠ
Foto: SHERPA
Tajfun tudi nad Balkanom
Prijetno so presenetili šentjurski košarkarji. V prvi tekmi 14. kroga lige Aba so v Nikšiću premagali Sutjesko z 61:50. Najboljši strelec tekme je bil Sandi Čebular s 16 točkami.
Tajfun je po drugi zaporedni zmagi v go-steh trenutno celo senzacija lige. S sedmimi zmagami si namreč s Zadrom deli peto do šesto mesto. Krka ima zmago manj, Olimpija celo dve!
Odpihniti velikane
»Srečen sem, ker sem del tega moštva. Na zadnjih šestih tekmah smo petkrat zmagali,« je poudaril trener Dejan Mihevc. Kapetan moštva Dragiša Drobnjak pa je dejal: »Po iz-
rečenih kritikah na naš račun smo nekaterim strokovnjakom v Sloveniji z dvema zmagama v gosteh dokazali, da imamo pravo ekipo. Upam, da bo nadaljevala v istem ritmu do konca sezone.« Naslednji gostje dvorane Golovec bodo velikani jugoslovanske in tudi evropske košarke, Cibona, Crvena zvezda in Zadar. Vmes bodo Šentjurčani gostovali v Novem mestu in Podgorici.
Izdihljaji leta presežkov
»Avgustovski večer ob koncu osemdesetih let. Nekaj mesecev po tistem, ko je Tajfun prvič prevzel pokroviteljstvo nad košarkarji iz Šentjurja. Takrat še samo klub iz druge republiške lige, a vseeno že z dovolj drzni-
mi in sposobnimi ljudmi, ki so udejanjili tudi navidez najbolj nore ideje. Na šentjurskem asfaltu je manj kot leto dni po zmagi v evropskem superpokalu gostovala zagrebška Cibona. Kultni klub, ki je s šestimi naslovi zmagovalca evropskih pokalov še vedno najuspešnejši košarkarski kolektiv na območju nekdanje države. Tajfun seveda še ni bil primeren nasprotnik, zato se je Cibona pomerila z Olimpijo,« so lepo zapisali v šentjurskem klubu. Šele skoraj dve desetletji pozneje so »volkovi« naposled zaigrali proti Šentjurča-nom. Na predsezonskem turnirju v Hrušev-cu je bilo okroglih 40 točk razlike. Toda letos je le za las manjkalo, pa bi Cibona padla v svojem domu. Leto 2015, leto presežkov, si
zasluži primerno slovo, v soboto z dvakratno evropsko prvakinjo Cibono in teden dni kasneje še s Crveno zvezdo, rekorderko po številu osvojenih naslovov prvaka nekdanje Jugoslavije.
DŠ
V KK Tajfun so potrdili, da »zaradi v zadnjem mesecu in pol povišanih stroškov zaradi sodelovanja v pokalu FIBA Europe pri rednem poravnavanju obveznosti prihaja do, poudarjamo, manjših zamud pri izplačilu peščici naših partnerjev«. Dodajajo, da so z vsemi v dogovoru, da potrpijo, da se finančni tokovi stabilizirajo.
novi tednik	СРПРТ	in
Št. 50, 17. december 2015	ОГОП1	19
Tamšetova ocena: slaba
Vgl ■
štirica
Vodstvo rokometnega kluba Gorenje je odpustilo trenerja Gregorja Cvijiča. Vzrok sta zgodnja izpada iz pokala EHF in RZS. Do nadaljnjega bo v vlogi glavnega trenerja Borut Plaskan, najboljši strelec v zgodovini Gorenja, njegov pomočnik pa Marko Oštir. Že v šestnajstini finala slovenskega pokala so Velenjčani naleteli na Celje Pivovarno Laško.
V dvorani Zlatorog je bilo 30:25. »Cvijo, adijo!« so vzklikali gostujoči navijači in jasno izrazili svojo zahtevo. Naslednji dan je bila izpolnjena. Pred derbijem je Staš Skube, ki naj ne bi bil v najboljših odnosih s trenerjem, v vlogi kapetana moštva zamenjal Nika Medveda, toda kakovost igre se ni izboljšala.
Presežek prihodkov
Celjski rokometaši so v domači konkurenci pod vodstvom Branka Tamšeta zabe-
Pri Gorenju Cvijiča zamenjal Plaskan
ležili že 71. zmago ob le dveh porazih, obeh z Mariborom: »Imeli smo ogromno težav s poškodbami. Imeli smo tudi precej športne smole, z Zagrebom, tudi s Parisom in Ki-elom. V državnem prvenstvu smo izgubili v Mariboru, kar nas ni zrinilo z vrha. Osvojili smo superpokal in ocena dosedanjega dela sezone je tri do štiri.« Po zmagi nad Gorenjem je odleglo tudi direktorju Gregorju Plantevu: »Zelo sem vesel, toda pokal še ni naš. En cilj smo izpolnili, mislim na superpokal, tudi drugi, v pokalu, je blizu. Državno prvenstvo bo še dolgo, v ligi prvakov pa ostajamo v igri za osmino finala. Leto smo finančno dobro >zvozili<, imamo presežek prihodkov nad odhodki, toda še plačujemo stare dolgove ob uspešni sanaciji kluba.« Celje bo leto zaključilo pri Ormožu, ki je v Mariboru izgubil s 24:23.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vid Poteko (na sliki), Luka Žvižej, Miha Zarabec in Blaž Blagotinšek so na seznamu selektorja Slovenije Veselina Vujovića za nastop na EP na Poljskem. Odpadli so oziroma na širšem seznamu so ostali Urban Lesjak, Blaž Janc in Žiga Mlakar (vsi Celje) ter Gorenjeva Mario Šoštarič in Staš Skube.
Projekt, katerega bistvo je otrokom omogočiti igranje hokeja, so predstavili (z desne) Miran Skale, zunanja sodelavka Alenka Vodončnik, Renato Bukovac in Matija Ratkaj.
Šport Akt združil Celje in Karlovac
Šport Akt, projekt Športne aktivnosti za kakovostnejše življenje in družbeno integracijo, je bil potrjen po tretjem javnem razpisu službe vlade za regionalni razvoj in kohe-zijsko politiko v okviru programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško.
Gre za razvoj udejstvovanja mladih v športnih dejavnostih. Projekt je bil ocenjen na nekaj manj kot 200 tisoč evrov. Ideja sodelovanja med vodilnim partnerjem, Športnim društvom Hokej iz Celja s predsednikom Miranom Skaletom, ter med društvom športov na ledu in inline hokej klubom iz Karlovca je nastala leta 2012. Projekt se je začel letos in bo trajal do konca aprila prihodnje leto, v tem času bo ŠD Hokej nabavilo 30 kompletov za mlade hokejiste, kluba iz Karlovca pa 40.
V okviru projekta je bil izveden še Kolesarski vzpon na Svetino, 140-urni program izobraževanja trenerjev in vključevanja otrok v šport, ki so jih primerno opremili, inline turnir v Karlovcu, sledil pa bo hokejski turnir najmlajših selekcij 31. januarja v Celju.
DŠ
Brez drugega dela Jadranske lige
Celjske košarkarice so izgubile tekmo 8. kroga Jadranske lige v Zenici in obenem vse možnosti za preboj med najboljših šest ekip. Domači Čelik je bil uspešnejši s 74:65.
Celjanke so zaostajale za 12 točk, nato so se vrnile v igro in izenačile na 60:60. Dve minuti pred koncem so zaostajale za tri točke, imele napad, a niso uspele v nameri. Zelo se pozna odhod Marice Gajić, igralke Athletea izgubljajo boj pod obročema. Prihodnji teden bo sledil še obračun zadnjega kroga s Trešnjevko v Zagrebu, zatem še tekma za končno razvrstitev, bržkone z Grosupeljčankami.
Celjanke so po povratku iz BiH gostovale še v Kranju. V derbiju 6. kroga 1. slovenske lige so bile boljše od Triglava z 69:62 in ostale neporažene, čeprav so zaostajale že za osem točk. Naposled so z delnim rezultatom 15:0 opravile z nalogo. »Čeprav smo zmagali, nisem zadovoljen. Upam, da se bomo zbrali, sicer nas po novem letu ne čaka nič dobrega,« je dejal trener Damir Grgič. V soboto Athlete čaka nov derbi. V Celju bo gostovalo Grosuplje (16.30), ki znova meri na sam vrh, tudi z Rebeko Abramovič, še v pretekli sezoni članico celjskega kluba.
MITJA KNEZ
Drevova in Tiršek
V obdobju prireditev, na katerih proglašajo najboljše v letu, sta se izkazala tudi Anja Drev iz Florjana pri Šoštanju in Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada.
Bila sta namreč zmagovalca na slovesnosti Invalid športnik leta 2015. 18-letna gluha smučarka Anja Drev je po sušnem obdobju (12 letih) na zimskih olimpijskih igrah za gluhe športnike v Rusiji letos marca osvojila bronasto medaljo v smuku. Njen trener je Drago Drev, oče Ane Drev, ki tekmuje v svetovnem pokalu.
Strelec Franček Gorazd Tiršek je že dolgo časa znano ime v športnih krogih. Vse od vključitve v reprezentanco leta 2007 se z vsakega velikega tekmovanja vrača s posamično ali ekipno medaljo. Letos je nastopil na treh tekmah svetovnega pokala -v Osijeku, Sidneyju in Fort Beningu - in osvojil po eno prvo, drugo in tretje mesto v svoji kategoriji. Nani, kot ga kličejo prijatelji in sotekmovalci, ima že tudi paraolimpijsko kvoto za Rio 2016. Najboljša ženska ekipa je postala reprezentanca v odbojki sede, ki je na evropskem prvenstvu osvojila 3. mesto, najboljše moštvo pa imajo slepi in slabovidni kegljači.
DEAN ŠUSTER, foto: VID PONIKVAR
Panorama
ROKOMET
Pokal RZS, šestnajstina finala: Celje Pivovarna Laško
-	Gorenje 30:25 (12:11); Janc, Marguč 5; Šoštarič 7.
1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 40:22 (21:12); Marguč 7, Kodrin 6; Marušič 6, Gorenje - Sevnica 36:20 (16:11); Medved 7, Golčar 6; Ranevski 10. Vrstni red: Celje, Gorenje 26, Loka 19, Koper, Ormož 18, Krka, Maribor 17, Ribnica 15, Trimo 12, Izola, Dobova 8, Slovenj Gradec 6, Slovan 3, Sevnica 2.
KOŠARKA
1. SL, 8. krog: Zlatorog -Elektra 95:58; Vašl 19, Jeftić 14; Đurica 14, Turner 12, Šenčur - Hopsi 20:0. Vrstni red: Šenčur, Helios 13, Rogaška, LTH, Zlatorog 11, Portorož 10, Lastovka, Elektra 8, Hopsi 7.
1. SL (ž), 6. krog: Triglav
-	Athlete 62:69; Jevtović 26; Prezelj 24, Dojkić 13. Vrstni red: Athlete 12, Triglav, Grosuplje 10, Maribor 9, Domžale 7.
Jadranska liga, 13. krog: Sutjeska - Tajfun 51:60; Vra-nješ 13; Čebular 16, Bolčina 11. Vrstni red: Budućnost 26, Crvena zvezda, Cedevi-ta 25, Mega Leks 23, Tajfun, Zadar 21, Partizan, Krka 20, Skopje, Igokea, Union Olim-pija, Cibona, Metalac 19, Sutjeska 18.
Jadranska liga (ž), skupina B, 7. krog: Čelik - Athlete 74:65; Klušić 19; Trebec 13, Dojkić 12. Vrstni red: Bu-dućnost 14, Kvarner 10, Če-lik, Athlete 9, Trešnjevka 6.
NOGOMET
1. SL, 22. krog: Celje - Gorica 2:2 (1:0); Firer (13, 67); Širok (48), Jogan (75), Domžale - Rudar 4:0 (2:0), Krško
-	Olimpija 2:1 (0:1), Koper
-	Maribor 0:5 (0:4), Zavrč -Krka 2:1 (0:1). (MiK)
Športni koledar
Sobota, 19. 12.
KOŠARKA
1. SL, 9. krog, Šoštanj: Elektra - Portorož (19), Škof ja Loka: LTH - Zlatorog (20).
1. SL (ž), 7. krog, Celje: Athlete - Grosuplje (16.30).
Jadranska liga, 14. krog, Šentjur: Tajfun - Cibona (19).
Sreda, 23. 12.
MALI NOGOMET
1. SFL, 12. krog, Tolmin: Puntar - Dobovec (19).
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Obvestilo oglaševalcem o spremenjenem delovnem času oglasnega oddelka v času bo-žično-novoletnih praznikov:
-	v četrtek, 24. decembra, bo oglasni oddelek odprt od 7.30 do 12. ure
-	v petek, 25. in v soboto, 26. decembra, bo oglasni oddelek ZAPRT
-	v četrtek, 31. decembra in v soboto, 2. januarja, bo oglasni oddelek odprt od 7.30 do 12. ure.
STANOVANJE
STROJI
PRODAM
ШШ
1
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
KUPIM
POSEST
PRODAM
ORIGINALNO prednjo desko na hidravlični dvig, za planiranje in pluženje snega, za traktor Tomo Vinkovič 730, 731, 732, prodam. Telefon (03) 5738-113, 041 836-457.	2836
TRAKTOR Štore 402, letnik 1978, 3.200 ur, v zelo dobrem stanju, prodam za 2.600 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 355-843.	2841
ELEKTROMOTORJE, 7,5, 4 in 3 Kw, 1.450 obratov in Vap, 220 V, dobro ohranjene prodam. Telefon 041 271-340. 2839
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico, mulčar, frezo in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2813
TRAKTOR Ursus, Univerzal, Zetor, Štore in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 2879
Ml
jasnovidnost BI0TERAPQE
PRODAM
VELENJE. Prodava petsobno stanovanje, delno opremljeno, v IV. nadstropju večstanovanjskega bloka na Cesti talcev 18, zgrajenega 1975, 92,20 m2, s kletjo oz. shrambo 1,4 m2 in odprtim balkonom 8,10 m2, za 74.0 00 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-150-13618791. Telefon 041 708-198. n
KUPIM
ODDAM
ZAZIDLJIVO parcelo, 567 m2, Celje, lokacija Zgornja Hudinja, prodam. Telefon 041 968-562.	2776
V ŠENTVIDU pri Grobelnem - novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 2808 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, center. Poslovni lokal v Prešernovi ulici 9 v Celju, pritličje, 33 m2 uporabne površine, možnost koriščenja izložbenega okna, priključki: elektrika, voda, prodam za 39.900 EUR ali dam v najem za mesečno najemnino 200 EUR + stroški. Telefon 041 708-198.n
PRODAM
PRODAM
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
STANOVANJE blizu centra Celja, približno 40 do 50 m2, kupim. Telefon 041 710477.
2718
DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, 70 m2, blizu centra, mirna lokacija, oddam. Telefon 041 720-568. 2803
лттш
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja
RABLJENO modro sedežno garnituro, dvosed in trosed, tekstilno usnje in jogi Hitex, bio ležišče, 80 x 200 cm, ugodno prodam. Telefon po 13. uri, 040 345-458.	2844
POMIVALNI stroj za kozarce, skodelice prodam za 60 EUR. Telefon 041 393-232.
2871
ŠTEDILNIK Slavonac, nov, na trdo gorivo, rjave barve, prodam. Telefon 041 217684.	2890
AKUSTIKA
OTROŠKO diatonično harmoniko, velikost 34 cm, C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 2859 TELEVIZIJSKI sprejemnik Samsung, ekran 50 cm, prodam za 60 EUR. Telefon 041 393-232.	2729
TELEVIZIJSKI sprejemnik Hyundai, ekran 40 cm, prodam za 40 EUR. Telefon 041 393-232.	2871
PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	2 5 5 6 PRAŠIČE, od 90 do 130 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978. p PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,70 EUR/kg, prodam. Možnost dostave, Telefon 041 455-732. 2747 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2819 PRAŠIČA, hranjenega z domačo kuhano hrano, zagotovljeno zelo malo maščobe, ugodno prodam. Možen prevoz. Telefon 031 609-043. 2802 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p BIKCE, teličko in kravo s teletom prodam. Telefon 041 818-894, Šentjur pri Celju.
2827
BIKCA in teličko, simentalca, stara dva meseca, prodam. Telefon 5794-155, zvečer.	2830
DVA bika, ls, težka od 130 do 250 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 209 SVINJI, težki približno 150 in 250 kg, hranjeni s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 268-432.	Š 208
TRI prašiče, težke 140, 160 in 180 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodam. Možen tudi zakol. Telefon (03) 5823-290, 051 224-724. p BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Telefon (03) 5740-172. 2855 VEČ brejih krav in telic prodam. Telefon 041 794-132.	2857
BIKA simentalca, starega 5 mesecev in pol, prodam. Telefon 5772-517.2866 PRAŠIČA, domače reje, kuhana hrana, po 2 EUR/kg, prodam. Telefon 5728-061, 051 275-623.	2865
BIKCA, 160 kg, čb, telički, stari 5 tednov, pasme čb in lim, prodam. Telefon 031 864-383.	2869
BIKCA simentalca, starega 3 mesece, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 763-721.	2876
DVA bikca simentalca, stara 10 in tri mesece in teličko, 130 kg, prodam. Telefon 031 840-282.	2864
PUJSKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Možna dostava. Telefon 041 922-485.	32884
DVA prašiča, težka od 160 do 170 kg, kr-mljena z domačo hrano, možen ogled in dostava, okolica Laškega, prodam. Telefon 040 590-106. 2883 TELICO, pasma limuzin, staro 10 mesecev, težko 270 kg, prodam za 630 EUR. Telefon 041 914-286. l 269 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam za 350 EUR. Telefon 070 267-032.
2881
DVE telici simentalki, stari eno in dve leti, prodam. Telefon (03) 5735-162.
2889
PRODAM
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE krave in telice za zakol ali za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	p
itm
SENO in otavo prodam. Telefon 041 846908.	2655 OREHOVA jedrca, naravno sušena, 8 EUR/ kg, prodam. Telefon 041 971-319 ali 5794-058. 2798 RDEČE vino modra frankinja in žametna črnina ugodno prodam. Telefon 041 403-266. 2799 VINO jurka, mešano, ugodno prodam.
Telefon 031 853-674. 2804 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2813 SENO in otavo v rinfuzi, sušeno na roke, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	2848
VINO modra frankinja, rumeni muškat, laški rizling prodam. Telefon 031 447195.	2854 JABOLČNIK in vino, belo, mešano in črnino, prodam. Telefon 051 234-489.
2856
OREHOVA jedrca, suha, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 210-105. 2862 KOCKE sena in vino šmarnica, izabela, jurka, prodam. Telefon (03) 5707-715.
2872
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, sorte renski rizling, laški rizling, souvignon, chardonnay in modra frankinja prodamo. Telefon 031 237-193. 2868
Z varni v živo tudi na vaši najljubši1 televiziji
vedeževanje in astrologija
090 77 77

Ш,
""«So,
\ \ i».......
POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE V SVOJO PflIHODNOST
^ j	Zakupile minute in se
J i ■jsdežeualkaini pogovarjajte ceneje
d.d.d., 2,19 (Jiflirt.
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta:	VT
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in I vse trgovine Tuš po Sloveniji.
novi tednik
/ LET I www.novitednik.com
tednik@nt-rc.si
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si
simfer
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.

Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
JOŽETA LESKOVŠKA
iz Iršičeve ulice 14 v Celju (4. 6. 1941 - 8. 12. 2015)
se zahvaljujemo vsem za darovane sveče in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kardiološkemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje njegove bolezni. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Stanka, hči Lidija in sin Bojan ter ostalo sorodstvo
2888
Tvoj korak je zastal. Tvoj um je zaspal, mi pa smo ostali tako zelo, zelo sami.
ZAHVALA
Zelo težko nam je, ker je odšel ljubi mož, ati, dedek, prade-dek, brat, stric, svak in tast
PETER JAN
iz Šentjurja (1934 - 2015)
Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in sočustvujete z nami. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, za pisna in ustna sožalja in številno spoštljivo spremstvo k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se Domu starejših Laško za skrbno nego v času bivanja v domu. Hvala pogrebni službi Zagajšek za vzorno organizacijo pogreba in gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala gospodu Marjanu Gradišniku, ravnatelju OŠ Šentjur za sočutne besede slovesa. Hvala njegovim nekdanjim učencem za izkazano spoštovanje. Hvala kolektivom OŠ Šentjur, vrtcu Šentjur in Zavodu za varstvo pri delu Ljubljana. Hvala sosedom in našim prijateljem, cvetličarki Majdi, gostišču Bohorč, pevcem in glasbeniku.
Žalujoči njegovi najdražji
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin
na naša skupna leta.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
ANGELE GUCEK
iz Tovstega pri Laškem (1. 6. 1924 - 1. 12. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam nesebično nudili pomoč ter darovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Posebna hvala Martini in Verici za molitve na domu. Hvala gospodu Roku za mašni obred in gospodu Petru za lepo opravljen pokop. Hvala govornici Lidiji za besede slovesa, pevcem, trobentaču in Komunali Laško. Posebna zahvala ZD Laško, dr. Ivačiču ter patronažnima sestrama
Stanki in Zaliki za vso pomoč in obiske. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina,
ki ne zbledi in vedno v tebi tli; je žerjavica, ki se ne pogasi, ker spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
FRANC ŠKORJA
iz Marija Gradca pri Laškem (27. 1. 1939 - 17. 12. 2014)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
KRISTINA FRECE
iz Jeretinove ulice 8 v Celju (13. 12. 1935 - 7. 12. 2015)
V neizmerni bolečini in žalosti nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pozornost, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala govornici, pevcem in glasbenikom. Še posebej hvala župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Marjan in Milan ter hčerki Mojca in Majda z družinami
Umrl je upokojeni sodelavec, gospod
VLADO JELOVŠEK
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Celjske lekarne
L 266
n
SUHA orehova jedrca, 7,50 EUR/kg, prodam. Telefon 051 414-867, Jožica.
2877
KAKOVOSTNO seno v okroglih balah, fi 130 cm, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 677-863. 2880 SENO v kockah, možna dostava in domač jabolčni kis ugodno prodam. Telefon 041 763-763 .	2 8 8 6
OVES in ječmen prodam. Telefon 031 209011.	Š 205
OSTALO
PRODAM
BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205.	1895
VISOKO kalorične brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028. 2682 KNJIGE ugodno prodam. Telefon 040 412452.	2851 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p
odkup hrastove
HLODOVINE«^
041 420 111
AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko
DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha hruške, javorja, češnje, jesena, smreke, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
SUHE »fosne«, deske in planirno desko prodam. Telefon 031 426-897. 2867 BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono je 190 EUR. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p SUHA bukova drva in vino jurka in izabela prodam. Telefon 031 851-448. 2633 80 l kotel za žganjekuho, narejen za plin ali drva, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 251-803. 2891 HLODOVINO za drva (pol bukev, pol gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380.	2887
KUPIM
KOTEL za kuhanje žganja, 60 l, kupim.
Telefon 031 544-199. 2835 HLODOVINO iglavcev in hrasta kupim. Telefon 031 649-201. 2852
POTREBUJEM
IŠČEM osebo, ki bi mi podarila ali za manjše doplačilo prodala kotel za žganjeku-ho. Telefon 051 367-046. 2873
I ZMENKI j
ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p
61-letni upokojenec brez obveznosti, ljubitelj življenja in vsega lepega in dobrega želi spoznati dobrosrčno žensko za prijateljstvo. Pri meni ali pri tebi. Telefon 031 461-272. 2870 RAZOČARAN moški, 45 let, urejen, preskrbljen, s svojo hišo bi rad spoznal žensko do 40 let, ki si želi iskrene ljubezni v dvoje. Pokliči ali pošlji SMS po telefonu 070 370-110. 2806
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO voznika E kategorije za prevoz ladijskih kontejnerjev. Pogoj: koda 95 in delovne izkušnje. Telefon 041 351-120. Saps, d. o. o., Kocbekova cesta 38, Ljubečna.	2878
RAZNO
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEMO dobavitelje žaganega smrekovega lesa za proizvodnjo lepljencev za okna. Les mora biti črtast, goste rasti brez grč in smolic. Kar-les, d. o. o., telefon 041 743-750 ali info@kar-les.
si.	2829
POTREBUJEM žensko za čiščenje stanovanja vsaj enkrat mesečno. Okolica Celja. Telefon 041 870-743. 2873
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Žalec
Poročili so se: Daliborka TELEBAR in Darko GRE-GUR, oba iz Žalca, Sabina STEPIŠNIK in Janko SVET, oba s Polzele.
Velenje
Poročila sta se: Denis HALILOVIĆ in Alma IMA-MOVIĆ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Angela REBEC iz Šmarja pri Jelšah, 89 let,
Ivanka POGAČNIK iz Celja, 87 let, Ljudmila GOLEŽ iz Šentjurja, 70 let, Jožef KLI-NAR iz Štor, 70 let, Drago RAMŠAK iz Šmartnega v Rožni dolini, 64 let, Angela ULAGA iz Šentjurja, 72 let, Ivan POLAK iz Ložnice pri Žalcu, 75 let, Silva GAJŠEK iz Celja, 77 let, Štefanija TOVORNIK iz Laškega, 83 let, Janez RIBIČ iz Šentjurja, 76 let, Tjaša MASTNAK iz Tabora, 11 mesecev, Ljudmila HU-DEJ iz Petrovč, 81 let, Štefanija PAVČNIK iz Laškega, 90 let, Cvetko VREČAR iz Celja, 76 let, Ferdinand ŠIBANC iz Celja, 87 let, Jožef POVŠNAR iz Šentjurja, 77 let, Frančišek KOVAČ iz Šentjurja, 83 let, Jože DOBNIK z Dobrne, 61 let, Rozalija GOLOB z Dobrne, 83 let, Ditrih KUKOVIČ iz Celja, 71 let, Marija GRAB-NER iz Griž, 90 let, Jožef LESKOVŠEK iz Celja, 74 let, Anton SATLER s Polzele, 53 let, Stanislav PESTIVŠEK iz Celja, 81 let, Milena KUKO-VEC iz Celja, 92 let, Dušan
Anton GABRIEL iz Celja, 80 let, Karol ČRETNIK iz Celja, 86 let.
Laško
Umrli so: Rafael TROJAR iz Velikega Širja, 81 let, Franc ANDERLIČ iz Celja, 55 let, Anton KOLAR iz Laškega, 91 let, Franc LOKOŠEK iz Laškega, 83 let, Ignac LA-PORNIK iz Laškega, 85 let, Angela GUČEK iz Tovstega, 91 let, Peter JAN iz Šentjurja, 81 let, Elizabeta ILJEVEC iz Globokega, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Branko ŽALER iz Zgornjega Tinskega, 41 let, Marija MESOJEDEC iz Kozjega, 81 let, Vladimir KOVAČ iz Rogaške Slatine, 68 let, Ivana KEGU iz Rogaške Slatine, 87 let, Robert KRIVEC iz Zibi-ške vasi, 49 let, Ivan JERAK iz Rogaške Slatine, 69 let, Marija KOS iz Celja, 92 let, Juraj ŠOLMAN iz Rogatca, 96 let..
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija LESKOV-ŠEK iz Šentjurja, 94 let, Mari-
ja ČIŽEK iz Šentvida pri Planini, 81 let, Jakob TRBOVC iz Zagaja pri Ponikvi, 84 let.
Žalec
Umrli so: Silvestra HADŽI-ARAPOVIČ iz Žalca, 70 let, Rok ŠMIGOC iz Andraža nad Polzelo, 21 let, Darinka DO-LANC iz Hrastnika, 93 let, Vida FABJAN iz Trbovelj 93 let, Alojzija DREV iz Andraža nad Polzelo, 89 let.
Mozirje
Umrla sta: Marija ŠTEBE iz Luč, 86 let, Jozefa KRO-POVŠEK iz Šentjanža, 81 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa DOLANC iz Velenja, 79 let, Anton GO-ROGRANC iz Velenja, 68 let, Vincenc FAJFAR iz Velenja,
76	let, Janez ŠKOFLEK iz Velenja, 82 let, Angela BRIC iz Šmartnega ob Dreti, 89 let, Stanislava VOLK iz Velenja, 86 let, Marija POVH iz Go-tovelj, 80 let, Vincenc Jožef JAGODIČ iz Celja, 95 let, Stanislav STRAMEC iz Velenja,
77	let, Bronislava TRŽAN iz Velenja, 81 let, Frančiška KLAUZNER iz Velenja, 67 let, Antonija MRAVLJAK iz Šoštanja, 87 let, Štefanija MI-KLAVŽINA iz Velenja, 78 let, Marija GRAŠIČ iz Šmartnega ob Paki, 93 let, Marija Magdalena KORENT iz Šmar-tnega ob Paki, 80 let, Marija KRENKAR iz Velenja, 85 let, Ivan JUVAN iz Šoštanja, 84 let.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 17. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ADVENTURE OF A
LIFETIME - COLDPLAY	(4)
2.	HELLO - ADELE	(6)
3.	SAX - FLEUR EAST	(2)
4.	LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL FEAT. ED SHEERAN	(5)
5.	BIRD SET FREE - SIA	(4)
6.	EXS & OHS - ELLE KING	(1)
7.	EVEN IN THE SHADOWS -
ENYA	(3)
8.	SAINT CECILIA - FOO FIGHTERS (2)
9.	NEVER FORGET YOU -ZARA LARSSON & MNEK
10.	UNDER THE STARS -JOHN LEGEND
DOMAČA LESTVICA
1.	GREVA DOL - TABU
2.	SAMI NAŠI - VLADO KRESLIN
IN VLATKO STEFANOVSKI (2)
3.	DOBRO SE IMEJ - ANJA RUPEL, PIKA, NUŠA IN ALENKA (2)
4.	IŠČEŠ DA NE NAJDEŠ -
LETEČI POTEPUHI	(5)
5.	NASTALO BO - SIDDHARTA (1)
6.	HEJ, TI! - OMAR (1)
7.	MOJA JUTRA - ROSS BORT (4)
8.	DOBRO VEŠ - ANZHE (4)
9.	SUPER - STATIC	(3)
10.	BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI -JERNEJ ZORAN	(5)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
FOCUS - ARIANA GRANDE TAKE ME HOME - JESS GLYNNE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
A SI SPLOH TISTA - CLEMENS NOV DAN - NEJC LOMBARDO
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
(3) (1)
(3)
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi
jaz brez tebe
2.	Ans. Klemna Rošerja: Nevesta moja
3.	Ans. Roka Žlindre in Franca Miheliča: Nasmehni se
4.	Ans. Tomaža Rota: Tam dol na
ravnem polju
5.	Klateži: Domači kraj
tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
18. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15. 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 19. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 20. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jelka Rei-chman, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 21. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jelka Reichman, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 22. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 23. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
KINO
CINEPLE
Spored od 17. 12. do 23. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Božič pri Cooperjevih - komedija
od četrtka do srede: 18.20, 20.45 Dobri dinozaver - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 12.30, 14.40, 16.40
Dobri dinozaver - animirani, 3D sobota, nedelja: 13.25, 13.25 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 12.10, 14.10, 16.00 nedelja: 12.10, 14.10 Hrestač - balet nedelja: 16.00
Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15 sobota, nedelja: 15.00 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski, 3D sobota, nedelja: 13.40 Kurja polt - akcijski, drama od četrtka do srede: 15.30 Mali princ - animirani, sinh. sobota, nedelja: 12.40, 17.40 Parkelj - grozljivka, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.50
petek, sobota: 20.50, 22.50 nedelja: 18.45
Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.30 sobota, nedelja: 11.30, 13.30, 15.25, 17.30
Spectre - akcijski, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 21.30 nedelja: 21.30
V srcu morja - pustolovski, drama
od četrtka do srede: 18.10, 20.40 Vojna zvezd: Sila se prebuja -
fantazijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.20, 20.00, 21.00
petek: 15.40, 18.20, 20.00, 21.00, 22.40
sobota: 13.00, 15.40, 18.20,
20.00, 21.00, 22.40
Vojna zvezd: Sila se prebuja -
fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.20, 17.20, 19.00, 20.30, 21.40 Vsi na jug - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 19.30 sobota, nedelja: 19.30, 22.50
inciro|»ol
ČETRTEK
19.00 Mladost - drama PETEK
17.45 Mladost - drama
20.00 Morilka - akcijski, drama
SOBOTA
18.00 Morilka - akcijski, drama 20.00 Mladost - drama NEDELJA
17.45 Mladost - drama
20.00 Morilka - akcijski, drama
PONEDELJEK
17.00 Noč kratkih filmov - animirani filmi za otroke 19.00 Mladost - drama TOREK
19.00 Mladost - drama 19.00 Sestrica - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Gašper in Petra - Čudoviti božič - družinska komedija 18.30 Dobrodušni velikan - romantična drama 20.00 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akcijski spektakel SOBOTA
18.00 Sicario: Onkraj zakona -akcijska kriminalka 18.30 Gašper in Petra - Čudoviti božič - družinska komedija 20.00 Dobrodušni velikan - romantična drama
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV
MED 17. in 24. DECEMBROM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
17. december, PogOvor s filmskim ustvarjalcem in ogled filma ob 17. uri V sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizUalne kuture
SOBOTA, PLC
> PRED KNJIŽNICO
19. december, Praznični cART
ob 9.00 Sejem ročnih in unikatni
zdelk
PONEDELJEK,
21. december, ob 17. 30
TORE
22. decemb ob 17
IVLJE
^voki praznovanj zapraše lava Alenka Weber
DDELEK GLASBA FILM
\li WH^mes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ri Predava mag. Tatjana Rozman
SREDA, KNJIŽNICA PRTMggkU KNJI
23. decem||r, Pravljične dogodivščne z Miškom Knjižkom ob 1 [7. uri Pravljico pripoveduje Mojca Lesjak
NE Začetno izobraževanje španskega in SPREGLEJTE ruskega jezikaseprrHUHuarja 2016. Prijave in vprašanja sprejemamo na elektronski naslov pr@knjiznica-celje.si.
20.30 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akcijski spektakel, 3D NEDELJA
16.00 Gašper in Petra - Čudoviti božič - družinska komedija 18.00 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akcijski spektakel, 3D 19.00 Dobrodušni velikan - romantična drama 20.30 Sicario: Onkraj zakona -akcijska kriminalka PONEDELJEK
17.30 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akcijski spektakel, 3D 18.00 Noč kratkih filmov - izbor kratkih filmov iz FSF 2015 20.00 Dekleta ne jočejo - komična kriminalka
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 17. 12.
11.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja
17.00 Galerija Velenje_
Pogledi na slovensko kiparstvo 1975-2015
odprtje razstave
18.00 II. OŠ Celje_
Plesno-gledališka predstava Prizma
ob zaključku projekta Svetloba
18.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
Celopostavna figura Alme Karlin
svečano odprtje v okviru projekta Celjska zgodba -Celje story
18.00 Savinov likovni salon Žalec V sobah spominov, ki jih ni bilo
odprtje razstave Franca Miheliča, grafike in Noemi Veberič Levovnik, instalacija, video
18.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade 90
odprtje razstave
19.00 Celjski dom_
Božično-novoletni koncert
Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju
19.00 Galerija Mozirje Skrivnosti vode
predavanje dr. Marte Svetina Veder
19.30 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Striptiz
komedija, Matjaž Javšnik
PETEK, 18. 12.
17.00 Vila Bianca Velenje Međimurski večer
odprtje razstave likovnih del 9. likovne kolonije
18.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik
Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju
koncert
19.00 SLG Celje_
Ken Ludwig: Sleparja v krilu
izven abonmaja 20.30 Celjski mladinski center
Praznični rock maraton
nastop mladih in že uveljavljenih rock skupin
SOBOTA, 19. 12.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Egon in obisk dedka Mraza
Lutkovno gledališče Tri v sodelovanju z Lutkovno skupino Bobek
10.30 Dom kulture Velenje
Čuk na palici
otroški lutkovni kabaret
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
abonma Sobota popoldanski in izven
17.00 Celjska kulturnica
O. Paušič: Prebrisani škratje
gostuje: Lutkovna skupina Anice Černejeve Celje, enota Mavrica
18.00 Velenjski grad_
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu
prepeval bo Šaleški akademski pevski zbor
18.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Romana Kranjčan
koncert za otroke in odrasle
NAPOVEDNIK
23
19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Akademski pevski zbor Maribor
koncert
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Lidija Koceli: Moj glas, moja pot
monodrama za dva
19.30 Glasbena šola Velenje Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
koncert
20.00 Celjski mladinski center
Rolling train
tradicionalni predbožični koncert
NEDELJA, 20. 12.
18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik
Sanja Poljšak Pesan in pianist Georg Krajnc
koncert
18.00 Velenjski grad_
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Športna dvorana Šmarje pri Jelšah
Z Big bandom & Adamovimi prijatelji obujamo spomine glasbeni gostje: Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah, Mali band, Jadranka Juras, Šukar 19.30 Plesni forum Celje Praznična romanca
tradicionalni koncert Vokal BK Studia
PONEDELJEK, 21. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja
17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
T. Podstenšek: Luka išče družino
otroška predstava v izvedbi Otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje 18.00 Glasbena šola Velenje
Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje
19.00 Galerija hodnik Celjskega mladinskega centra
Brhka robatost odprtje razstave Matevža Časa
19.30 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Narodni dom Celje_
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
novoletni koncert
TOREK, 22. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja
17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Lutkovna predstava
gostuje: Škratkovo lutkovno gledališče Celje; po predstavi otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Barbarina dvorana
Pokrajinskega muzeja
Celje_
Močnejši od smrti recital Ljubiteljskega gledališča Teharje
18.00 Velenjski grad_
Praznično prepevanje Moškega pevskega zbora Kajuh
19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Glasba skozi čas
tematski večer oddelka klavirja, orgel in petja
19.00 Narodni dom Celje_
Božično-novoletni koncert
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje
19.30 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Božični koncert učiteljev
19.30 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
abonma po posebnem razporedu in izven
SREDA, 23. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja
17.00 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
izven abonmaja; po predstavi obisk dedka Mraza
17.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
M. Belina: Užaljeni medvedek
gledališka pravljica v izvedbi Otroške gledališke skupine Zarja Celje
17.30 in 19.00 Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak
tradicionalni božični nastop otroških skupin Plesnega foruma Celje
18.00 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
abonma po posebnem razporedu in izven
18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje
19.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
Yellow king-winter
odprtje likovne razstave celjskega ustvarjalca Mateja Čepina
19.30 Kulturni center Laško
Gala komorni novoletni koncert
glasbeni abonma in izven 19.30 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Pravljično Celje
ČETRTEK, 17. 12.
10.00 in 17.00 Glavni trg_
Po pravljični poti skozi pravljično Celje
v gosteh: OŠ Frana Kranjca
10.00 do 19.00 Središče mesta
Božično-novoletni sejem
do 31. decembra
10.00 do 19.00 Pred Mestnim kinom Metropol
Pravljični vrtiljak in vlakec
do 31. decembra
19.00 Atrij UČ, Novi prostor UČ ter Špital za prjatle
Manipulativne prakse v javnem prostoru: Poskus I.
predstavitev in akcija projektov študentov Višje strokovne šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
PETEK, 18. 12.
10.00 Na zvezdi_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti
degustacija srbskih postnih jedi in pijač
16.30 Glavni trg_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti
nastop otroški skupin Opanak in Opanćići
17.00 Glavni trg_
Veliko odprtje pravljične dežele
gostja: Sanja Poljšak Pesan
19.00 Atrij UČ_
Božično-novoletno vzdušje
odprtje prostorske instalacije Matije Plevnika
20.00 Krekov trg_
Mejaši
brezplačen koncert na prostem
20.00 Galerija AQ_
Bili smo Kl(j)ub
predstavitev CD Live in Eindhoven zasedbe Phone Box Vandals
22.30 Klet TamKoUčiri Celje Skupina Stranci
koncert
SOBOTA, 19. 12.
9.00 Ploščad Osrednje knjižnice
Celje_
Cart
praznični sejem unikatnih izdelkov
9.30 Glavni trg_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti
nastop: Otroške skupine Opančiči
10.00 do 12.00 Glavni trg_
Pravljična dežela
pravljična vodenja
16.30 Glavni trg_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti
nastop skupine Opanak, Ženske skupine Božur in etno skupine Plavi neven
17.00 do 19.00 Glavni trg_
Pravljična dežela
pravljična doživetja s prihodom Božička in Pravljičnih vil
19.00 Na zvezdi_
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
Akademski pevski zbor Celje
19.00 Atelje Jureta Cvitana
Pe(j)t za pet, glasbeno-prostorski amandma
Nuša Ofentavšek, Maša Matoša, Eva Kokalj
NEDELJA, 20. 12.
10.00 in 12.00 Glavni trg Pravljična dežela
pravljična vodenja 16.30 Na zvezdi
Prižig IV. adventne svečke na velikem adventnem vencu
koncert: Kreativo
17.00 Atelje Moč svetlobe Božiček je bil tukaj
brezplačna ustvarjalna delavnica izdelava tablic 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela
pravljična doživetja s prihodom Božička in pravljičnih vil
18.00 Krekov trg - pred vhodom v Celjski dom Adventna vodenja po mestnem jedru
vodnik: Mohor Hudej
PONEDELJEK, 21. 12.
10.00 do 12.00 Glavni trg_
Pravljična dežela
pravljična vodenja
10.00 do 21.00 Savinova ulica Festival penin
do 24. 12._
12.00 Na zvezdi_
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
Vokalni sestav Šolskega centra Celje - Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja
17.00 do 19.00 Glavni trg_
Pravljična dežela
pravljična doživetja s prihodom Božička in pravljičnih vil
TOREK, 22. 12.
10.00 do 12.00 Glavni trg Pravljična vodenja 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična doživetja s prihodom Božička in pravljičnih vil
SREDA, 23. 12.
10.00 do 12.00 Glavni trg Pravljična vodenja 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična doživetja s prihodom Božička in Pravljičnih vil
Ostale prireditve
ČETRTEK, 17. 12.
17.00 Krajevni knjižnica Ponikva
Božično-novoletna ustvarjalnica
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Božični večer za otroke
zabaval vas bo čarodej Sam Sebastian, prihod Božička
PETEK, 18. 12.
8.00 Zbirno mesto pred
Gasilskim domom v Zagradu
Pohod na Celjsko kočo z Zdravstvenim domom Celje
na cilju brezplačne meritve ter svetovanje, testirnje telesne zmogljivosti, moči....
16.00 do 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pravljična dežela
otroške ustvarjalne delavnice in otroška gledališka predstava
16.30 Levec
Likovna delavnica in okrasitev zelenice
17.00 Kulturni dom Štore Božična simfonija
božična predstava z božičkovanjem
PETEK, 18. 12., ŠLANDROVTRG
16.00—20.00// Praznični sejem^i 17.00// Božiček in tri vile 18.00// Miran Rudan, koncert
r^ * , --^vl
ш

SOBOTA, 19. 12., ŠLANDROV TRG
16.00—20.00// Praznični sejem 18.00//Krokodili, koncert
NEDELJA, 20. 12., DVOREC NOVO CEUE
17.00 // Advervtni koncert: Večer lepih skladb v izvedbi sopranistke Nataše Zupan in akordeonista Gašperja Primožiča
Žalec
WWW.ZKST-ZALEC.Si VSTOP PROST!
17.00 Občinsko dvorišče Laško
Predbožično rajanje z obiskom Božička
17.00 Vrt Savinje Laško
Win Ter Pivo Party
17.00 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik
Županova otvoritev božičnega Vojnika
koncert vokalne skupine In spiritu z otroki Vrtca Mavrica Vojnik
19.00 POŠ Prevorje_
Anin večer
gost: Jože Kadenšek
SOBOTA, 19. 12.
9.00 do 12.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Božično-novoletni sejem
10.00 do 14.00 Teozofska
knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje
Simpozij: Sinteza razuma in lepote v luči prastare modrosti
predavanje
10.30 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Sprehod s Pelikanom -Od muzeja do ateljeja
sprehod do Razlagove ulice in fotografiranje
15.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza
16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu
praznični sejem, Krokodili, koncert
18.00 Gasilski dom Levec
Sneguljčica in sedem palčkov z obiskom Božička
NEDELJA, 20. 12.
10.00 Velenjski grad_
Babica pripoveduje
pravljični nedeljski dopoldnevi z babico Ireno Zalar
PONEDELJEK, 21. 12.
17.00 Knjižnica Velenje
Izdelovanje voščilnic
otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
TOREK, 22. 12.
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Savinova hiša Žalec
Narava in ženska
predavanje Zlatke Jambrovič
SREDA, 23. 12.
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Obisk Božička 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 17. 12.
18.00 Špital za prjatle Celje
Projekt 20 za 20 (Marko Soršak, Elvis Jackson)
nastop žalskih Rock Heroes, OŠ Žalec in uspešnih glasbenikov iz Celja; dobrodelni projekt; prispevki bodo namenjeni za nakup glasbil
18.00 Športna dvorana Podčetrtek
Otroci za otroke
dobrodelna prireditev
PETEK, 18. 12.
18.00 Kristala dvorana Grand hotela Rogaška Slatina
Koncert unikatnih kristalnih inštrumentov visokih vibracij nato dobrodelna dražba kristalnih izdelkov Steklarne Rogaška za socialno ogrožene otroke
novi tednik	
rad	io celje
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Fotozgodba izpod neba
Pilot in zgodovinar ustvarila knjigo, ki knežje mesto predstavlja s ptičje perspektive
Pokrajinski muzej Celje je izdal monografijo z naslovom Celje - fotozgodba izpod neba. Delo prinaša množico povsem novih pogledov na območje, ki ga zajema celjska občina, zasnovala pa sta ga pilot in fotograf Bojan Plevčak in kustos Pokrajinskega muzeja Celje Damir Žerič.
Bojana Plevčaka že od nekdaj privlačita občutek svobode, povezan z letenjem, in fotografiranje s ptičje perspektive. Ker pri fotografiranju z letala zaradi omejene višine leta, vremenskih pogojev, vidne opornice letala in drugih dejavnikov ni dosegal želenih rezultatov, je že leta 2002 med prvimi v Evropi začel razmišljati o tehniki fotografiranja s pomočjo radijsko vodenih letalskih modelov, helikopterjev in cepelinov. Naposled se je odločil za tehniko fotografiranja z radijsko vodene platforme, ki jo dvigne poseben balon.
Pokrajinski muzej je delo Celje - fotozgodba izpod neba izdal v tisoč izvodih, za oblikovanje in prelom knjige je poskrbel Peter Žagar.
Čudo tehnike
Plevčak pojasnjuje, da je ta tehnologija sicer nekoliko dražja, vendar hkrati tudi bolj praktična, predvsem pa je varnejša od prosto letečih modelov. Nanjo namreč ne vplivajo motnje radijskih in
GPS-signalov, odpovedi oddajnikov in sprejemnikov, okvare baterij in motorjev, saj je balon privezan. Ta tehnika omogoča fotografiranje z višine od 70 do 150 metrov, zaradi česar so prizori, ujeti v objektiv fotoaparata, videti bolj podrobno, kot to
omogoča tehnika fotografiranja iz letala.
Od leta 2002 je s svojo tehniko fotografiranja zraka posnel več kot 15 tisoč fotografij. Dejal je, da mu največji izziv predstavlja fotografiranje ozkih mestnih jeder, gradov, cerkva
in ostalih zgradb kulturne dediščine. Za posnetke, ki morajo zajeti večje območje, pa še vedno fotografira iz letala.
Gradbeni razvoj Celja
Avtor besedila je kustos v Pokrajinskem muzeju Celje Damir Žerič. Poudaril je, da se je doslej precej avtorjev lotilo pisanja knjig o zgodovini Celja, Pokrajinski muzej pa se je izdaje nove knjige lotil v prepričanju, da je delo nekaj novega in je tako osvežitev na slovenskem knjižnem trgu. Besedilo je
predvsem opis gradbenega razvoja Celja od srednjega veka. »Opisal sem razvoj srednjeveške mestne naselbine, nastanek prvih hiš, ulic in trgov, pa tudi modernejše posege v prostor in nastanek stanovanjskih sosesk. Knjiga je na nek način vodnik, saj so predstavljene vse najpomembnejše zgradbe v mestu,« je pojasnil Žerič. V posebnem poglavju je predstavil celjski Stari grad kot največji grajski kompleks na Slovenskem in večstoletno dominanto celjske vedute.
TINA STRMCNIK Foto: GrupA
»Knjiga predstavlja več kot 13 let mojega dela s fotografsko tehniko, ki je pri nas še nekaj novega in pri kateri sem se nenehno izpopolnjeval. Bralci lahko ob fotografijah in besedilu, ki jih spremlja, podoživijo razvoj Celja in spremembe, ki so po temeljiti prenovi starega mestnega jedra z zračne perspektive lepo vidne,« pravi Bojan Plevčak.
Knjiga Celje - fotozgodba izpod neba je delo Damirja Žeriča in Bojana Plevčaka.
Bojan Plevčak je izumitelj posebne tehnike fotografiranja z radijsko vodeno platformo, na katero je pritrjen fotoaparat visoke ločljivosti. Tako opremljeno platformo dvigne v zrak s pomočjo balona, napolnjenega s helijem. Fotoaparat s tal upravlja s pomočjo monitorja in dveh radijskih brezžičnih povezav. Tako lahko določa tudi po-zicioniranje, zoomiranje, ostrenje in proženje fotoaparata.
FOTO TEDNA
Brez petard, prosim!
Foto: GrupA
II урчђл K
Tednikove »zaodbe
St. 50 / Leto 70 / Celje, 17. december 2015
Obiskal nas je Božiček
str. 37
Učitelj mora biti tr 28-29 Čokolada - od naslade V Planico str. 44 rokodelec in umetnik do razvade st 3o
26
INTERVJU
Privlačnost Celja ni le m
Mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje, o turističnem razvoju knežjega mesta
Celje je v zadnjih letih s številnimi investicijami precej spremenilo svojo podobo. Namen različnih projektov je tudi, da bi se v knežjem mestu bolje počutili njegovi prebivalci in da bi postalo bolj privlačno tudi za turiste. Uresničevanje teh ciljev predstavlja eno glavnih nalog Zavoda Celeia Celje, ki poleg turističnopromocij-skega in prireditvenega centra združuje tudi center sodobne umetnosti, pri čemer bo po novem letu vključeval tudi mestni marketing. O turističnem razvoju Celja v zadnjih letih, najpomembnejših projektih in o tem, kaj je še treba storiti, da bo mesto še bolj mikavno za domače in tuje turiste, smo se pogovarjali z mag. Mileno Čeko Pungartnik, direktorico Zavoda Celeia Celje.
Kako po polovici prireditev v Pravljičnem Celju ocenjujete odziv obiskovalcev? Ste zadovoljni z letošnjo praznično živahnostjo v mestu, je to tisti vrvež, ki ste ga pričakovali?
Z obiskom prireditev in božično-novole-tnega sejma smo zelo zadovoljni. Izjemen
obisk smo doživeli že na prvem dogodku, ob prižiganju lučk na prvo adventno nedeljo, ko je središče Celja preplavila množica, ki je v Celju ne pomnim. Tudi na nobenem silvestrovanju doslej nismo imeli takšne množice obiskovalcev. Na roko nam gre tudi letošnje vreme, ki je precej prijazno do obiskovalcev naših prireditev.
Omenili ste izjemen obisk ob slavnostnem prižigu lučk in koncertu Extra banda Glasbene šole Celje. Kljub temu se zdi, da je v Celju še vedno zakoreninjena misel, da se v njem nič ne dogaja, da je prazno, pusto ... Na zadnji seji mestnega sveta je svetnik Miloš Rovšnik slikovito povzel tisto, kar se zdi, da odraža razmišljanje ljudi - enkrat je mesto »preprazno« in nam ni prav, a ko je »prepolno«, nam spet ni prav ...
Ljudje smo pač takšni, da vedno lahko najdemo negativne stvari. Z letom 2013, ko je bil končan prvi del obnove mestnega jedra in je Celje gostilo evropsko prvenstvo v košarki, z navijaškim središčem na Krekovem trgu, so Celjani resnično mestno jedro začutili kot svoje. Dogajanje je sicer bilo že
Ш
v preteklih letih, samo ljudje mestnega jedra niso tako obiskovali. To leto je torej pomenilo prelomnico, takrat so Celjani in drugi obiskovalci očitno ozavestili, da ni zanimivo samo v nakupovalnih središčih. Zdaj se mi zdi, da radi prihajajo tudi v mestno jedro, kjer se veliko dogaja, kjer tudi lahko srečaš prijatelja ali znanca.
Ampak cilj bo najbrž uresničen takrat, ko bo mesto polno ob običajnih dnevih, ko ne bo le praznikov, koncertov in posebnih dogodkov ... Glede tega se zdi, da še vedno ni tistega pravega vrveža v mestu.
To je res, se strinjam z vami. Prireditve so le ena v nizu stvari, ki pritegnejo ljudi v mesto. Ampak tudi prireditev, če jih je preveč, se bodo obiskovalci zasitili in samo zaradi njih ne bodo prihajali v mesto. To potrebuje vsakodnevni vrvež in to je tudi zapisano v strategiji mestnega marketinga. Naloga tega je zdaj, da poveže gostince, ki že delujejo v mestnem jedru, da se mogoče odpre še kakšen privlačen gostinski lokal. Vsekakor
šole s svojim programom in tudi ostali posamezniki.
Kako ste v mestnem svetu, kjer ste tudi svetnica, spremljali vročo razpravo o selitvi mestnega marketinga izpod okrilja kabineta župana v zavod Celeia? Kot sem se z vami pogovarjal pred sejo, niste pričakovali takšne vroče razprave, ki jo je spremljalo kar nekaj proceduralnih zapletov .
Da, res nisem pričakovala tako dolge razprave, glede na to, da na odborih mestnega sveta, ki sta obravnavala spremembe odloka našega zavoda, ni bilo neke vroče razprave. Potem pa se je na mestnem svetu o odloku razpravljalo kar uro in pol. Mogoče je takšna razprava tudi posledica nepoznavanja izraza mestni marketing,
Celoten proračun Zavoda Celeia Celje znaša približno 1,3 milijona evrov. Za promocijo Dežele Celjske MOC prispeva še 14 tisoč evrov. Iz turistične takse smo lani prejeli 26 tisoč evrov, letos je bo za približno 40 tisoč evrov. Ves ta denar in tudi denar ostalih občin gre za promocijo. Prihodnje leto bo proračun Dežele Celjske znašal približno 60 tisoč evrov in ga bomo namenili predvsem za nastope na slovenskih sejmih, ker ne smemo pozabiti, da je treba nagovarjati tudi domače goste.
Direktorica Zavoda Celeia Celje na Krekovem trgu, ki je eno od osrednjih prizorišč Pravljičnega Celja in pred Celjskim domom, kjer je sedež zavoda.
je treba zapolniti prazne prostore v mestu in vanj pripeljati tudi kakšno trgovsko verigo. Mestno jedro Celja si predstavljam kot neko butično prodajalno, kjer bi bilo veliko trgovinic, ki bi ponujale različne stvari. Potem bi bilo mestno jedro še bolj privlačno in bi ljudje radi vsakodnevno prihajali v mesto.
Kaj bi v tem smislu še bilo mogoče narediti? Ste morda razmišljali, da bi v Celjskem domu oživili tudi Kino Union, tudi s komercialnimi filmi? To je tudi trend v svetu, da se kina iz multipleksov spet selijo v mestna središča?
V tej smeri nismo razmišljali, ker je v mestnem jedru Kino Metropol, za katerega mislim, da zelo dobro živi, in smiselno je, da je filmska dejavnost tam. V Celjskem domu se bolj osredotočamo na koncertno dejavnost klasične glasbe v organizaciji našega zavoda. Veliko je tudi drugih dogodkov v Celjskem domu, na primer komedije. V zadnjem času smo gostili Špas Teater, obe njegovi predstavi sta bili razprodani že mesece vnaprej. Veliko pri nas gostujejo tudi
tudi nepoznavanja celotnega odloka našega zavoda. Razprava se je omejila na to, ali se mestni marketing ukvarja samo s strogim mestnim jedrom ali s celotnim mestom. Ampak že v našem odloku je opredeljeno, da zavod Celeia s turističnega vidika pokriva celotno območje Mestne občine Celje. Kar zadeva vprašanje, koliko pristojnih občinskih oddelkov nadzira naše delo, so morda tudi bile nekatere smiselne pripombe. Ampak če se je občinska uprava tako odločila, da naše delo nadzirajo trije občinski oddelki, se sama v to nisem spuščala. Ni pa bila razprava vroča v smislu, da bi šlo za nasprotovanja temu, da mestni marketing odslej deluje v okviru našega zavoda.
V razpravi v mestnem svetu je šlo torej tudi za konceptualna vprašanja, s čim naj se ukvarja mestni marketing. Ali se vam v sklopu tega zdi prav, da turistično prepoznavnost Celja ocenjujemo le po obisku in živahnosti starega mestnega jedra?
Verjetno večina Celjanov ocenjuje turistični obisk mesta s tega vidika. A to je le eden od
INTERVJU
27
estno jedro, ki spet živi

J

»Seveda bi si želeli še več denarja za pripravo programa, vendar je treba povedati, da od Mestne občine Celje v zadnjih letih prejemamo precej več denarja za Pravljično Celje kot smo v preteklih letih.
_ Lani smo prejeli 40 tisoč evrov za program, letos 30 tisoč evrov. V preteklih letih približno 17 tisoč evrov, kar je resnično zelo malo denarja. Smo se pa skozi vsa ta leta znali organizirati: ob izbiri kakovostnega programa slovenskih in drugih umetnikov smo vabili k sodelovanju čim več ustanov, vse celjske osnovne in srednje šole, zelo dobro sodelujemo z glasbeno šolo, s šolo za gostinstvo in turizem, s šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti. Tako da velik del programa pripravimo s temi ustanovami.«
»Zaradi formalne selitve se cilji in vsebina delovanja mestnega marketinga ne bodo spremenili. Mestni marketing je tudi pripravil strategijo razvoja mestnega jedra, ki ji je treba slediti. Mogoče do vroče razprave v mestnem svetu ne bi prišlo, če bi mestni svetniki strategijo bolj natančno poznali. Verjamem, da bo delo še bolj učinkovito, kot je bilo, saj se delo našega zavoda, ko gre za prireditve in ostalo, delno prekriva z aktivnostmi mestnega marketinga.«


vidikov. Celje je kulturno in zgodovinsko zelo privlačna točka. Ogromno turistov prihaja samo na Stari grad, pri čemer v mestno središče Celja sploh ne pridejo. Gre namreč za dnevne turiste, ki imajo svoj program in imajo mogoče na voljo le uro, da obiščejo Stari grad. Na drugi strani imamo turiste, ki jih zanimajo muzeji, ti pridejo na ogled Mesta pod mestom, ogledajo si razstavo Celjskih, mogoče gredo tudi na Stari grad ali nadaljujejo pot drugam. Celje je privlačna turistična destinacija, tudi kar zadeva turizem na podeželju. Če na primer pogledamo Šmartinsko jezero, lahko ugotovimo, da smo postavili nekaj temeljev za razvoj množičnejšega turizma. Zaenkrat ne vemo, kdaj se bo pojavil kakšen investitor, ki bi tam zgradil hotel. V Celju nam primanjkuje nočitvenih zmogljivosti za večji in daljši obisk turistov. Tudi kakšno plažo na Šmartinskem jezeru bi potrebovali, podobno kot je v Velenju, mar ne?
Se popolnoma strinjam z vami. Mislim, da je prva naloga Mestne občine Celje, da uredi javno kopališče na Šmartinskem jezeru, na območju, ki ga predvideva veljaven državni prostorski načrt. Celjani, obiskovalci iz okolice in turisti si zaslužijo in tudi potrebujejo takšno kopališče. Sicer na Šmartinskem jezeru opažamo, da je iz leta v leto več ribolovnega turizma, ki tudi ni registriran, ker tam nimamo nočitvenih zmogljivosti. V Londonu, kjer smo sodelovali na
Mag. Milena Čeko Pungartnik
je direktorica Zavoda Celeia Celje od konca leta 2006, potem ko je skupni zavod nastal z združitvijo zavoda za kulturne prireditve in zavoda za turizem. Kot pravi, pri procesu združenja obeh zavodov ni sodelovala. »Na začetku je bilo res tudi nekaj odpora med zaposlenimi, zato smo potrebovali kakšno leto, da smo se nekako >sestavili<. Mogoče je bil največji strah, da bo na račun ene dejavnosti zamrla druga. Vendar se to ni zgodilo in po devetih letih lahko ocenim, da delujemo homogeno in da so učinki združitve pozitivni.«
razpisu, porabili za razvojne, operativne in promocijske aktivnosti. Dežela Celjska je eden redkih RDO, ki nadaljuje delo tudi po koncu evropskega financiranja.
Kot ste omenili, ste Celje in Deželo Celjsko predstavljali na turistični borzi v Londonu, a tudi na drugih turističnih borzah in sejmih po svetu. So ti nastopi prinesli učinke ali jih šele pričakujete?
Turistična dejavnost je tek na dolge proge. Takojšne učinke je zelo težko meriti. Z Deželo Celjsko smo bili v Moskvi, na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi term, ki delujejo na območju Dežele Celjske, ne toliko zaradi samega Celja. Takrat smo imeli na voljo tudi veliko evropskega denarja in se nam je zdelo, da je treba odpirati te trge. Kar se pa samega Celja tiče, pri promocijskih aktivnostih dajemo poudarek bazenu okrog 500 kilometrov od našega mesta, se pravi ciljamo na turiste, ki prihajajo k nam z avtomobili. Za pridobivanje teh turistov smo obiskali bližnje turistične sejme v Celovcu, na Dunaju, v Beljaku, kjer smo bili nedavno na božič-no-novoletnem sejmu. Obiskujemo sejme v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji. In dejansko se ti nastopi poznajo pri obisku. Pozna se tudi dobro sodelovanje s termami, iz katerih v Celje prihaja veliko dnevnih gostov.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
svetovni turistični borzi, se je izkazalo, da se Angleži zelo zanimajo za ribolovni turizem na Šmartinskem jezeru.
Ne smemo pozabiti tudi Celjske koče, ki je s pustolovskim parkom pridobila dodatno dejavnost, da še bolj pritegne na to območje turiste, ne le Celjane in okoličane.
Ali lahko te ugotovitve podprete tudi s kakšnimi številkami? Koliko turistov obišče Celje, kakšno je razmerje med domačimi in tujimi turisti?
O čisto natančnih številkah težko govorimo. Kot sem omenila, je veliko individualnih turistov, veliko je tudi nenajavljenih skupin, ki pridejo s svojim vodnikom. Če obiščejo samo mestno jedro in ne obiščejo turističnoinfor-macijskega centra, Starega gradu ali muzejev, se nikjer ne registrirajo. Obisk, ki ga beležimo v Ticu, se sicer povečuje. Letos v prvih devetih mesecih smo zabeležili več kot štiri tisoč obiskovalcev. Za Stari grad smo prodali že 50 tisoč vstopnic. Pri tem niso všteti obiskovalci ostalih prireditev na gradu niti otroci do šestih let. V Celju je sicer 60 odstotkov domačih turistov in 40 odstotkov tujih.
Od kod prihajajo tuji turisti?
Večina jih je iz Avstrije, Rusije, Italije, s Hrvaške, iz Srbije, v poletnih mesecih opažamo porast gostov iz Beneluksa. V zadnjih dveh letih je tudi veliko Špancev in Portugalcev, opažamo tudi, da k nam prihajajo Francozi.
Od leta 2010 ste v zavodu Celeia tudi nosilec projekta Dežela Celjska. Je dosegel svoje namen v smislu povezave širšega turističnega območja?
Ocenjujem, da so rezultati vidni. Vesela sem, da se nam je v savinjski regiji uspelo dogovoriti. Imamo dve regionalni destina-cijski organizaciji (RDO) in uspeli smo se dogovoriti, da je nosilec naš zavod. Pritiskov je bilo namreč zelo veliko, tudi v Sloveniji. Najbolj razvita obalno-kraška regija se ni uspela dogovoriti in se tudi ni prijavila na državni razpis za pridobitev evropskega denarja. Mogoče nam je v Savinjski regiji uspelo tudi zato, ker nismo pogojevali, da moramo zaposlovati nove kadre. Tako denarja nismo trošili za stroške dela, ampak smo približno 700 tisoč evrov, ki smo jih pridobili na tem
Milena Čeko Pungartnik se strinja, da samo prireditve ne bodo napolnile mestnega jedra, tudi teh se ljudje naveličajo, potreben je vsakodnevni vrvež v mestu, tudi ob običajnih dnevih.
»Vsebina dela in cilji mestnega marketinga se s selitvijo dejavnosti iz kabineta župana MOC v Zavod Celeia Celje ne bodo spremenili.«
»Turistična dejavnost je tek na dolge proge, takojšnje rezultate je težko pričakovati.«
28
VZGOJA
Učitelj mora biti rokodelec in umetnik
Sedmi Slomškov simpozij na Ponikvi - V iskanju ravnotežja med vzgojo uma in srca
Sodobna šola je po nazivu ves čas vzgojno-izobraže-valna ustanova. V praksi pa razmerje in pomen vzgojnega ter izobraževalnega dela hudo nihata. Še nedolgo tega so oblikovalci celostnega nacionalnega sistema izrazito poudarjali izobraževanje, vzgojo pa potiskali v domeno domačega okolja in staršev. A to ne gre, so ugotavljali predavatelji tokratnega srečanja. Učitelj namreč vsak trenutek v razredu s svojim zgledom hote ali nehote tudi vzgaja.
Vzgoja otrok je zelo podobna sejanju in sajenju rastlin. Še zdaleč ni vseeno, kakšno seme uporabimo, kako ga zalivamo in čemu dovolimo, da se ob naši rastlinici razbohoti. V čem je skrivnost dobrih učiteljev, se je v tem kontekstu spraševala dr. Jana Kalin. »Velikokrat slišim, kako se učitelji pritožujejo, da vse skupaj nima smisla, da za tisto nekaj več ni podpore ne sodelavcev ne ravnatelja, kaj
šele staršev. In zaključijo, da bodo pač učili matematiko -ali kaj drugega - z vzgojo pa se ne bodo ukvarjali.« Pri tem jim tudi formalni okviri niso v posebno pomoč. Tako zakon o osnovnem kot srednjem šolstvu, da o učnih načrtih
obraževanje neločljivo povezana, da vzgoja ni neko drugotno stanje, ki pride samo po sebi. »To smo danes poimenovali edukacija. Ne moreš, da ne vzgajaš. Z vsako stvarjo, ki jo narediš ali opustiš, otroka ali mla-
Slomškov simpozij, ki ga organizira Ljudska univerza Šentjur, so na pobudo takratne direktorice Jelke Godec na Ponikvi prvič organizirali pred sedmimi leti. Danes je vpisan tudi v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
ne govorimo, imajo zapisane zelo visokoleteče in dobre cilje. »O vsestranskem razvoju posameznika, kritičnosti, ustvarjalnosti in samozavesti. Težava je v tem, da prav učinkovitih in konkretnih strategij, kako do vsega tega priti, ni nikjer.«
V šoli je nemogoče, da ne bi vzgajali
Danes se stroka vse bolj strinja, da sta vzgoja in iz-
dostnika vzgajaš. Razlika je le v tem, ali to počneš bolj sistematično in načrtno ali pustiš, da teče povsem stihijsko,« pravi Kalinova.
Sistem vrednot se pri mladem človeku oblikuje v času adolescence oziroma pubertete. Vzgoja, s katero mlade vtkemo v nek sistem, mora predvsem v težkih časih delovati kot varnostna mreža, opora, ko stopiš v neznano. Da je vzgoja učin-
Dr. Jana Kalin:
Kdor podaja znanje, je rokodelec. Kdor vzgaja osebnost, je umetnik. Pri dobrem učitelju se mora povezati oboje.
kovita, morajo sodelovati tako šola, učitelji kot starši. »Brez velikih raziskav lahko potrdim, da so v okoljih, kjer ta sistem deluje, boljši učni rezultati in boljše delovno vzdušje.« Sodelovanje v tem trikotniku dandanes velikokrat pade ravno zaradi rušenja učiteljeve avtoritete. Če namreč oče ali mati v šolo pripeljeta akademskega slikarja, ki naj bi ocenil, ali je otrokovo likovno delo res za oceno tri ali morda za
Dr. Jana Kalin
štiri, če ne celo za pet, mora biti učitelj izjemno suveren in kompetenten, da ga to ne spravi iz tira. V takšni situaciji lahko položaj na eni in na drugi strani reši samo spoštljiv, a samozavesten dialog.
Šolska vzgoja nujno temelji na vrednotah
Velikokrat se dogaja, da sta šolski vzgojni načrt in vizija šole bolj kot ne sama sebi namen. A oboje bi moralo resnično izhajati iz nekih skupnih prepričanj, vrednot in prizadevanj. Takšen dokument bi moral nastati v široki razpravi in kot presek skupnih stališč učencev, staršev in učiteljev. Vsakih nekaj let bi ga morali prevetriti in se vprašati, če se še vedno vidijo v njem. »Eno so besede, drugo zgledi. Svoje vzgojne vrednote kažemo s tem, koga hvalimo, na kakšen način in kaj kaznujemo, koga grajamo in kdo velja za junaka. Vse to je vzgoja. Da učitelj tudi
»Ko govorimo o dobrih učiteljih, običajno izpostavljamo pozitivne osebnostne in didaktično-pedagoške vrline. Le redkokdo poudari strokovnost. Strokovno znanje je minimum, je nekaj samoumevnega. Kar naredi dobrega učitelja, je tisto nekaj več od tega,« pravi dr. Jana Kalin.
Tepežkanje ali praznik nedolžnih otrok je običaj 28. decembra, ki naj bi odrasle spomnil tudi na vse krivice, ki se otrokom dogajajo. Star afriški pregovor pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. V sodobni govorici to pomeni, da smo k odgovornosti za srečno prihodnost naslednjih generacij zavezani vsi skupaj in vsak posebej. (foto: GrupA, arhiv NT)
VZGOJA
29
Dr. Jana Kalin: »Vzgoja naj bi posameznika vodila k pokončni etični drži in avtonomni moralnosti. Na eni strani bi moral posameznik ceniti in negovati svojo individualnost, na drugi bi moral znati preseči svoj egoizem. Starši in učitelji moramo otrokom dopustiti, da se učijo tudi iz negativnih izkušenj. Če se padce naučijo ovrednotiti, se lahko iz teh naučijo največ.«
sam pri tem ostaja na poti strokovne in osebnostne rasti, je nujna refleksija. »Tudi to, da ob kavi potožiš kolegu v zbornici, je začetek. Ni pa dovolj. Nujno je namreč treba ozavestiti, kaj se dogaja s teboj kot učiteljem in z učenci na drugi strani.« Da učitelj najde moč in iz otrok
-	ne glede na to, kakšni so
-	potegne najboljše, namreč zahteva izjemne osebnostne
Iz družine, ki je relativno varno in predvidljivo okolje, otrok ob vstopu v šolo vstopi v nek drug svet. V socialnem okolju, kot ga predstavlja nek razred ali cela šola, imajo posamezniki takšne in drugačne težave. Včasih je vzgojno neprimerno vedenje pogojeno tudi s tem, da je otrok dolgo časa uspel skrivati kakšno svojo hibo ali motnjo. Simona Levec, logo-pedinja in avtorica knjig, je z udeleženci simpozija delila izkušnjo nekega fanta, ki je močno jecljal. »Ko dobiš v razred drugačnega otroka, se proces vzgoje začne v istem trenutku. Če se gremo namreč odrasli toleranco in sprejemanje, tega otroci ne znajo. Takšnega otroka na hitro izločijo. Ob tem je treba vzgajati tudi otrokove starše, da znajo ob pravem času uporabiti prave besede. Vse se sešteva in vse je del vzgoje,« je prepričana Lev-
veščine. »Otrokom je treba privzgojiti odgovornost do sebe in svojega ravnanja v svetu. Pri tem jim starši kaj prida ne pomagamo. Začne se že v vrtcu, ko jim odrečemo breme odgovornosti za oblačenje in skrbi za svoje predmete.«
Družina je v krizi
Za oblikovanje vsake mlade osebnosti je najbolj
čeva. Da se učitelji vzgojne odgovornosti otepajo, so krivi tudi prenatrpani predmetniki. A če hoče nek razred preživeti šolsko leto v konstruktivnem vzdušju in sprejemanju, je vzgoja neizogibni del vsakodnevnega šolskega procesa.
Od poredneža do vandala
Ko govorimo o vzgoji v šoli, slovenski starši v povprečju tudi učiteljem nismo ravno v pomoč. Večinoma pozabljamo, da moraš tisto, kar učiš druge, početi tudi sam. In da je za življenje pomembno še kaj drugega kot faktografija in znanje. »Starši so večinoma osredotočeni le na ocene, točke in vpis v šole ter na fakultete. To jim da občutek, da so poskrbeli za otrokovo izobrazbo in prihodnost. Oni so svoje opravili. Če pa >faksa< otrok ne bo naredil, je nekaj
pomembna družinska dinamika. »Če se imata oče in mati rada, sodelujeta in se podpirata, se znata pogovarjati in to prenašata na otroke, imajo ti za prihodnost najboljšo mogočo popotnico,« je prepričan nekdanji profesor in ravnatelj Jožef Tomaž Mlakar. Manj idilično sliko daje statistika, ki pravi, da se vsak tretji zakon konča z ločitvijo. V mnogih družinah nikoli ne pride do ločitve, zato pa je življenje v njih otrokom
narobe s profesorji,« stanje v slovenski družbi karikira specialni pedagog Marko Ju-hant. Po njegovem mnenju izobraževalnega in vzgojnega procesa ne moremo ločiti na nobenem še tako banalnem primeru skozi vse odraščanje. »Ko malček dobi poganjalec, po približno petstotem poskusu ugotovi, kako deluje. Če njegova mama želi, da se bo vozil še naslednji dan in kakšen dan pozneje, mora nujno opraviti še vzgojni del. Z besedo ali še bolje s konkretno fizično oviro mu mora postaviti jasno mejo, do kam sme, da ga ne bo zbil avto. Podobno je pri dvanajstih letih, ko fant z očetom barva obrabljeno vrtno pohištvo. Pri delu se nauči, kako s sprejem brez kapljic pobarvati pletenje. Če bo oče pameten, ga bo naučil tudi tega, da je treba stvari varovati, pospraviti in s sprejem ustvarjati zgolj na
Simona Levec
primernih površinah. Sicer je nevzgojen >mulc< s sprejem v roki prva stopnja na poti do vandala, zaradi kakršnih se praznijo soseske in polnijo zapori,« pojasnjuje Juhant.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Sodobni otroci v tempu šolskega življenja in popoldanskih aktivnosti nimajo nobene možnosti, da bi vadili vztrajnost. Da se naučiš zavezati vezalke, včasih traja tudi cel teden. Po nekaj poskusih večina staršev ugotovi, da so čevlji na ježke
zaradi številnih sporov in različnih težav vse prej kot prijetno. Prav zaradi takšnih bremen so otroci v šolskih in drugih okoljih vedenjsko težki. Kot še dodaja Mlakar, so imele vse tradicionalne kulture takšne ali drugačen iniciacijske obrede. Točno se je vedelo, na kakšen način fant postane mož in kdaj ga je nujno treba ločiti od materinega krila. »Sodobna družba je pri tem popolnoma zmedena. Vloge staršev, matere in očeta, moškega in ženske smo povsem preple-tli. Nič ni narobe, če mož previja dojenčka, lika, šiva in kuha, dokler ne pozabi, da ima tudi odgovornost do zadnje besede v družini,« je prepričan Mlakar.
Če je družina zatajila, šola ne sme
Antropološki vakum odraščanja smo v sodobni družbi poimenovali čas
najbolj praktičen izum vseh časov. Otrok pa se nauči, da se ni vredno truditi. Obstajajo namreč lažje in krajše poti. Kot pravi Simona Levec, je prav to razlog, da so naše šole polne nadpovprečno nadarjenih otrok, ki dosegajo podpovprečne rezultate. Starši se otrokovih sposobnosti zavedajo, a namesto da bi jih spodbudili k vztrajnemu delu, svoje nestrinjanje z oceno servirajo učitelju. Marko Juhant ob tem dodaja, da so zadnje generacije boljši življenjski standard gradile tudi na račun slabših med-
mladostništva. To je čas, v katerem lebdi razred mladih ljudi - ne več otrok in hkrati še ne odraslih - od katerih se nič ne pričakuje, ob tem pa niti sami ne vedo dobro, kaj bi sami s seboj. To stanje v »leru«, ki se danes razte-guje vse do 30. leta, je bilo še pred stoletjem nekaj povsem nepojmljivega. Ko je namreč kmečki fant dobil v roke vile, je to pomenilo, da je zrel za delo in posledično tudi vsakovrstno odgovornost. Izganjanje vzgoje iz javnih šol je bilo podkrepljeno s prepričanjem, da mora biti šola idejno in vrednostno neobremenjena, tradicionalno in kulturno sproščena vsakih vezi. Vzgojni načrti so v tej luči postali bolj ali manj zgolj predelan šolski red. Če se vrnemo na začetek Mlakarjevega razmišljanja: družinska vzgoja je temeljna - a če je ni ali je slaba, mora šola to vsaj poskusiti popraviti.
sebojnih odnosov in manj časa za ukvarjanje z otroki. V preteklih letih so prav tako zelo poudarjali sodelovanje v trikotniku učenec, učitelj in starši. A na ravni odraslih je šlo bolj ali manj za kazanje s prstom in prelaganje odgovornosti. »Če kakšen učitelj pravi, da je njegovo delo lahko, potem nič ne dela. Če pa pravi, da njegovo delo ni osebno izpolnjujoče in osrečujoče, potem svojega dela ne opravlja dobro,« svoje razmišljanje zaključi Juhant.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: LUŠ
Marko Juhant
Marko Juhant: »Primeri staršev, ki posredujejo za svoje otroke, gredo v skrajnosti in so že davno prerasli stopnjo vrtca. Zdaj se t. i. nadarjeni starši pojavljajo tudi že na fakultetah.«
»Vsak izobraževalni proces nujno potrebuje tudi vzgojni del. To pomeni, da je treba postaviti jasno psihološko ali zelo konkretno fizično mejo. Mi pa se bojimo postavljati meje in vzgojne ovire ter stati za njimi - tako starši kot stroka. In to je slabo.«
»Igrišča projektirajo arhitekti, ne pa mame in vzgojitelji, ki se na otroško igro spoznajo. To pomeni, da so otrokom igrišča nezanimiva, predvidljiva in trapasta. Edino, kar lahko otroci razburljivega na takšnem igrišču počnejo, je, da ga polomijo in pokvarijo.
»Samo na pokopališčih še nimamo kotičkov za otroke. To so kotički, kjer lahko otroci počno, kar se jim ljubi. Mislil sem, da sem spadajo še cerkve. Pa sem slišal, da v fužinski cerkvi v Ljubljani kotiček za otroke imajo. Ampak otrok se mora naučiti, da ni in ne more biti središče sveta.«
od 10.00 do 12.00 - MUZEJSKI MOZAIK
ob 10.00 - LUTKOVNA PREDSTAVA EGON IN PRIHOD DEDKA MRAZA

PRIDRUŽITE SE NAM ...
V soboto, 19. decembra 2015, med 10. in 12. uro
v Muzeju novejše zgodovine Celje
Program:
od 10.00 do 12.00 - Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne. Prisotne bodo vse obrtne mojstrice in vsi mojstri. ob 10.30 - Sprehod s Pelikanom - od muzeja do ateljeja. V družbi fotografa se bomo sprehodili do Razlagove ulice, kjer se boste lahko fotografirali in s seboj odnesli svojo fotografijo iz črno-belih dni. ob 10.00 - Predpraznična lutkovna predstava Egon in prihod dedka Mraza v Otroškem muzeju Hermanov brlog.
Prijazno vabljeni v našo družbo.
Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
museumof recenthistory\celje
YYXYWr
mu^ejnovejšezgodovinelcelje
Izobraževanje brez vzgoje je strel v koleno
Jožef Tomaž Mlakar: »Ideal je vzgojiti kritičnega, samostojnega, pogumnega, odgovornega in osebnostno močnega posameznika. Politično-gospodarsko življenje pa si želi množice ljudi, ki slepo izvršujejo naložene dolžnosti. To je ugotavljal že Stanko Gogola pred drugo svetovno vojno. To torej ni nič novega.«
»Prav vsak otrok si želi potrditve, sprejetosti in razumevanja. Pri vedenjsko problematičnih je narobe predvsem to, da jih v trenutkih, ko je vse v redu, ne opazimo in ne pohvalimo. Vsakdo za življenje rabi spodbudno okolje. Marsikateri otrok ga v matični družini žal nima. In če nima zaveznika niti v učitelju, kdo mu še ostane? Vsak otrok rabi svetlo točko in če je nima doma, naj jo najde v enem izmed nas,« učiteljem polaga na srce Simona Levec.
30
REPORTAŽA
V Sloveniji so čokolado začeli proizvajati trapisti. Tudi ko je postal kakav dostopen v trgovinah, so ga lahko kupili le redki. Med ljudmi je kmalu postal priljubljen čokoladni liker, čokolado za kuhanje so vmešali v pecivo ali namesto nje uporabljali celo rožičevo moko, ki je bila nadomestek oziroma približek čokolade.
Muzej je razstavo zasnoval v sodelovanju z različnimi podjetji in posamezniki, ki	Razstava med drugim opozarja tudi na to, da ima čokolada svojo grenko plat, saj je njena
se na različne načine ukvarjajo s čokolado. Svoj prostor so na razstavi dobile tudi	proizvodnja marsikje še danes povezana z delom otrok in s sodobnim suženjstvom. Kot me-
sodobne čokoladnice s Celjskega, in sicer Čokoladni atelje Dobnik, Čokoladnica	dij izražanja čokolado uporabljajo celjski ustvarjalci Sašo Sedlaček, Kaja Avberšek, Bojana
Olimje in Lucifer Chocolate iz Velenja.	Križanec in Suzana Švent.
- od »modrokrvne«
Čokolada
naslade do vsesplošne razvade
Kakav so nekoč dojemali kot afrodiziak - Bonboniere nekdaj tako dragocene, da je čokoladi, preden so jo pojedli, potekel rok
Imate radi čokolado? Da to ni le pregreha, ampak pravi družbeni fenomen, opozarja nova občasna razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje. Sprehod skozi razstavne prostore obiskovalce popelje iz predko-lumbovske Južne Amerike do današnjih izdelovalcev čokolade na Celjskem. Čokolado prikaže skozi različne perspektive: zgodovinsko, socialno, prehransko, oblikovno, a tudi kot medij umetniškega izražanja.
Čokolade seveda ne bi bilo brez kakavovca, ki so ga različna ljudstva skozi stoletja s preseljevanji prenesla v različne dele Srednje in Južne Amerike. Soavtor razstave Sebastjan Weber je pojasnil, da so kakav ob prihodu v Evropo sprva uporabljali zgolj kot čokoladni napitek, izboljšan z medom in začimbani. S tem napitkom se je sprva sladkalo le špansko plemstvo, ki je verjelo, da gre za afrodiziak, nato je osvojil še ostale evropske dvore in premožne družbene kroge. Tudi čokolada, ki so jo prvič izdelali v 18. stoletju, je bila sprva namenjena le pripadnikom modre krvi, počasi pa je postajala dostopna tudi širši javnosti.
Danes je čokolada eden od sinonimov obdarovanja in praznikov. Da je bila nekoč njena vrednost veliko večja, med drugim opozarja ena od zanimivosti, ki so jo o tej sladkosti izbrskali v Muzeju novejše zgodovine Celje. »Mnogi ljudje, ki so za darilo dobili bonboniero, je sploh niso odvili, ampak so jo podarili naprej. Marsikdaj se je zato zgodilo, da je čokoladi potekel rok, še preden je nekdo odprl bonboniero,« je pojasnil Weber.
Od napolitank do riževe čokolade
Na ozemlju Slovenije so čokolado prvi proizvajali tra-pisti. Njihove izdelke je med drugim kupoval tudi dunajski cesarski dvor. Množična uporaba čokolade in kakava sega pri nas v 20. stoletje, vendar sta bila predvsem kot sestavina peciva, slaščic in alkoholnih likerjev. Za popularizacijo čokolade na naših tleh je po drugi svetovni vojni poskrbel Kraš, ko je začel izdelovati male čokoladne tablice, kasneje znane kot »živalsko kraljestvo«. Ker je bilo v njih manj kakava, so bile cenovno dostopnejše, podobno kot napolitanke. Iz
enakega razloga je podjetje Zvečevo leta 1964 izdelalo prvo riževo čokolado na svetu - gre za čokolado Mikado, na policah celjskih trgovin je svoje izdelke ponujala tudi Gorenjka.
»Proizvajalci so iskali načine, kako z manj kakava, ki je bil v 70. letih 20. stoletja težko dostopen ali ga na trgu sploh ni bilo, vseeno izdelati nekaj čokoladnega. Nekaj, kar bi bilo dosegljivo povprečnemu žepu, majhno sladkarijo, ki bi si jo lahko privoščil vsakdo. Pomanjkanje kakava pa je bilo tudi navdih za iznajdbo nekaterih čokolad z dodatki, kot so čokolada s koruznimi kosmiči, z oreščki, arancini...«
Razstavo je oblikovno zasnoval Matija Kovač, ki smo ga v fotografski objektiv ujeli v družbi Gorenjke, maskote najbolj prepoznane slovenske čokolade.
Maskoto si je zamislil Miki Muster.
je pojasnila soavtorica razstave Urška Ženko.
In kako so se v Muzeju novejše zgodovine Celje znašli pri iskanju gradiva in razstavljenih predmetov? Veliko slednjih hrani kar muzej, saj med drugim zbira tudi embalažo. Tradicijo izdelovanja čokolade pri Trapistih so predstavili s pomočjo gradiva, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, vire pa so iskali na terenu, v arhivu, časopisju in na spletu.
Kultura uživanja
kakovostne
čokolade
Čokoladnice, ki jih danes poznamo na Celjskem, so se začele pojavljati po letu 1990. Najstarejša pri nas sta Čokoladnica Olimje in Čokoladni atelje Dobnik, kasneje se je pojavil še Lucifer Chocolate iz Velenja. Vsem čokoladnicam je skupno, da so začele slovenskega potrošnika navajati na okus prave čokolade, na temno čokolado, na praline in druge bolj kakovostne izdelke.
Da je čokolada lahko tudi medij izražanja, so pokazali umetniki Sašo Sedlaček, Kaja Avberšek, Bojana Križanec in Suzana Švent. Na razstavi s svojimi družbenokritičnimi čokoladnimi izdelki proble-matizirajo aktualne teme. Kot je dejala Urška Ženko, vzpostavljajo tudi različne dileme, ali je čokolada nekaj, kar lahko pojemo in tako uničimo umetniško delo, ali jo lahko uporabimo kot medij za problematizacijo družbe. V zadnjem delu razstave lahko sladokusci najdejo nove sladke ideje in v knjigo receptov dodajo svojo najljubšo čokoladno slaščico. Med drugim je muzej recepte zbiral s pomočjo družabnega omrežja Facebook. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Razstavo spremlja poseben W katalog, ki poskrbi tako za branje kot za sladkanje.
Krivca za najbolj sladko razstavo leta sta sodelavca Muzeja novejše zgodovine Celje Sebastjan Weber in Urška Ženko. Slednja je pojasnila, da so pred pojavom sodobnih čokoladnic kakšno slaščico, ki je vsebovala vsaj malo čokolade, na Celjskem ponujale predvsem slaščičarne. Tedaj še ni bila uveljavljena kultura uživanja kakovostne čokolade. Sebastjan Weber je dodal, da so v manjših delavnicah takrat na primer izdelovali različne »kandite« oziroma »cukre«, redko pa so izdelali kaj čokoladnega.
DOMOZNANSTVO
31
Iz kamre na spletno Kamro
Portal, ki ga upravlja Osrednja knjižnica Celje, je dober primer popularizacije domoznanskih vsebin
Danes mineva pet let, odkar je v takratni petkovi izdaji Novega tednika prvič izšel podlistek z naslovom Kamra. Celje v znamenju svobodnih volitev se je imenovala prva zgodba, ki so jo na domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje (OKC) povzeli iz zapisa v glasilu Nova pot, ki je bilo začetnik današnjega časopisa. Dobro sodelovanje s knjižnico se je v tistem času odrazilo že z digitalizacijo vseh izvodov časopisa, ki so na voljo na spletu v okviru Digitalne knjižnice Slovenije, nadaljevalo pa tako, da je Novi tednik začel objavljati podlistek z zgodbami iz Kamre, ki jih lahko bralci še vedno prebirajo.
Robert Ožura, odgovorni urednik portala Kamra, in Srečko Maček, nekdanji regijski urednik, ki zdaj skrbi za pridobivanje in promocijo vsebin Kamre, ugotavljata, da je to edini takšen primer sodelovanja v Sloveniji. Računata, da bo za zgled še komu, saj sta to prakso predstavila tudi partnerjem
Na Kamri je več kot
19.000
multimedijskih elementov, od fotografij, tekstovnih do avdio-video datotek, ki so združene v
330 zg°db,
v Albumu Slovenije pa je zbranih približno
800 fotografij.
Robert Ožura (levo) in Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje skrbita za portal Kamra. Vsebine so od marca 2010 dostopne tudi na strani evropske digitalne knjižnice Europeana.
Posebnost Kamre je, da so vsebine zapisane v obliki zgodb. »Če nekdo pride v knjižnico in bi rad pogledal zbirko naših razglednic, bo dobil samo te in ne bo vedel, kdaj je nastala katera, kdo je na njej ... V Kamri vse te podatke zberemo, uredimo in pripravimo zgodbo za objavo,« pojasnjuje Ožura, Maček dodaja še en plus portala: »V primerjavi s katerimi drugimi stranmi so naši podatki preverjeni.« Za vse objave na portalu, ki so brezplačne, morajo imeti urejene tudi avtorske pravice in zaradi tega nekatere zgodbe še čakajo na objavo, saj so postopki dolgotrajni.
Robert Ožura: »Ko sem hodil v srednjo šolo v Celje, sem po pouku večkrat zavil na čaj v katero od celjskih gostiln. Takrat nisem poznal bogate preteklosti teh zgradb, ki sem jih spoznal pri pripravi zapisa za portal. Ta zanimiva zgodba mi je zato najljubša.«
Srečko Maček: »Najbolj zanimiva se mi zdi zgodba o celjskem plesnem orkestru Žabe, ker sem jo pripravil med prvimi. Zanimive so mi tudi zgodbe iz Laškega, ker sem od tam doma, in o vrtnarju Kojcu iz Šoštanja.«
v projektu na nedavnem festivalu Kamra, ki ga je pripravila OKC. Prišlo je kar 70 udeležencev iz vse Slovenije, ki so pregledali opravljeno
desetletno delo in se dogovorili o tem, kako zastaviti vsebine portala v prihodnje in kako ga narediti še bolj privlačnega.
Najprej knjižnice, nato še ostali
Začetki tega edinstvenega spletnega portala segajo v leto 2005, ko so slovenske knjižnice spoznale, da bi lahko izkoristile svetovni splet tako, da bi počasi začele digitalizirati svojo kulturno dediščino, ki jo hranijo v arhivih in skladiščih. Ministrstvo za kulturo je bilo navdušeno nad idejo in je dalo zagonska sredstva za začetek projekta. Kmalu so se priključili še muzeji in arhivi ter druge ustanove, saj je bil cilj, da Kamra postane portal
vseh kulturnih ustanov Slovenije, ki hranijo domoznansko gradivo. »Že ime Kamra skriva v prvih črkah partnerje projekta (knjižnice, arhivi, muzeji), hkrati beseda pomeni sobo, kjer se hranijo stvari,« pojasnjuje Ožura, ki je zadnja leta odgovorni urednik porta-la, saj je upravljanje in njegov razvoj leta 2011 prevzela OKC. »Trenutno z nami sodeluje približno 210 organizacij, ki dajejo vsebine ali se predstavljajo na portalu.«
Preverjene zgodbe
Prva zbirka je bila objavljena na portalu leta 2006. To so bile domoznanske raziskovalne naloge iz projekta Mladi za Celje, se spominja Srečko Maček, ki je bil takrat regijski urednik. Sledile so številne druge, med posebej branimi so zgodbe o
celjskih gostilnah s konca 19. in začetka 20. stoletja, ena bolj zajetnih je zbirka o celjskem orkestru Žabe, ki je nastala ob njegovi 60-le-tnici, večkrat si ljudje ogledajo tudi zanimivo zgodbo o zgodovini našega časopisa. V zadnjem času je na celjskem območju najbolj gledana zbirka Mavrični svet Schützove keramike, ki jo je prispeval Pokrajinski muzej Celje in je nastala na osnovi razstave.
Več kot 500 tisoč ogledov
Viri za te zgodbe lahko že kje obstajajo, takšen primer je brošura o zgodovini celjskih gostiln, ki jo je knjižnica izdala pred 15 leti in so jo ustvarjalci Kamre prevetrili za objavo na portalu, dodali nove podatke in fotografije. V nekaterih primerih so na razpolago samo posamične fotografije, ki jih prinesejo ljudje, in so lahko z opisom objavljene v okviru Albuma Slovenije (rubrika Album s Celjskega sodi v ta okvir in jo najdete tudi v časopisu). Včasih pa je osnova za zgodbo zanimiva razstava, ki ji na ta način podaljšajo življenje. Sicer pa so podatki o ogledih dovolj zgovorni. Več kot 500 tisoč ogledov letno je lep uspeh. Kako pomemben je ta medij, pove podatek, da je bila na primer knjižica o celjskih gostilnah izposojena 35-krat, na Kamri pa beležijo 15 tisoč ogledov tega albuma ... »Digitalizacija je res postala nujen del naše kulturne dediščine, saj ji daje univerzalno dostopnost,« poudarja Ožura, ki je vesel, da je ministrstvo do leta 2017 zagotovilo denar za portal in da je direktorica OKC Polona Rifelj pokazala razumevanje, da se lahko nadaljuje uspešen projekt.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Pod vodstvom Andreje Videc, vodje domoznanskega oddelka, naj bi naslednje leto Kamra dobila še bolj privlačno podobo. Ker več kot polovica uporabnikov dostopa do spleta preko mobilnih naprav, je eden glavnih ciljev prenove v tudi ta, da bo Kamra dostopna na mobilnih napravah. Poleg tega bo imela tudi funkcijo geografske umestitve. Ko bo uporabnik odprl fotografijo gostilne, bo na zemljevidu videl tudi, kje stoji, in si jo bo lahko šel ogledat.
Zanimiva je zgodba o tem, kako je Kamra sodelovala pri pobudi za ohranitev odprtosti Knjižnice Duplek, enote Mariborske knjižnice. Občina Duplek je namreč hotela več kot prepoloviti delovni čas knjižnice. V kampanji proti temu je vodja tamkajšnje knjižnice Tatjana Jamnik Pocajt pripravila celovit pregled dejavnosti v knjižnici za desetletno obdobje in izpostavila pomembnejše projekte ter njihov pomen za lokalno skupnost. Slikovni in pisni material dveh od teh projektov so digitalizirali in objavili na portalu Kamra. Oba sta imela pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine, kar je župana in predstavnike lokalne uprave navdušilo in bistveno spremenilo njihovo mišljenje ter odnos do knjižnice. Celotna kampanja je tako pripomogla, da na občini niso več razmišljali o polovičnem zaprtju knjižnice in so celo obljubili povečanje sredstev za naslednje obdobje.
32
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Že kašljate in kihate?
Jesen in zima sta idealni obdobji za virusna obolenja zgornjih dihalnih poti
Prehlad in gripa predstavljata nalezljivi virusni obolenji zgornjih dihalnih poti. Širita se s kapljicami, ki jih bolnik pri kašljanju in kihanju prenaša v zrak. Ljudje se okužijo tudi pri neposrednem stiku z bolnikom in okuženimi predmeti. Zbolijo najpogosteje v jesenskih in zimskih mesecih. To je kratek in jedrnat povzetek tistega, kar boste o prehladih našli v vseh zdravstvenih zloženkah, ki oza-veščajo ljudi o preventivi.
Zdravniki družinske medicine imajo ravno s takšnimi primeri zdravstvenih težav v tem času največ opravka v svojih ambulantah. Značilen zamašen nos ali voden izcedek iz nosu, vneto in boleče žrelo, kašelj, kihanje in splošno slabo počutje so namreč v tem času pogosti razlogi za obisk zdravnika. Znano je, da vsak prehlad ni nevarna gripa, a je treba vedeti, da so za slednjo značilni izrazite bolečine v mišicah in sklepih, zvišana telesna temperatura in glavobol. Če se pojavijo ti znaki, mora biti bolnik toliko bolj pozoren.
Treba je preležati
Tako prehlad kot gripa ponavadi mineta v enem tednu. Čeprav se mnogi ob slabem počutju odločijo za zdravstveni pregled, načeloma zaradi tega k zdravniku ne bi bilo treba. Ljudje bi si v večini primerov lahko pomagali sami. Poleg zdravil, ki lajšajo težave in odpravljajo simptome, sta ob prehladu ali gripi pomembna predvsem pitje toplih napitkov in vdihovanje pare. Seveda je za hitrejšo ozdravitev bistvenega pomena počitek. Tekanje sem in tja po opravkih ali odhod v službo lahko samo še poslabšata simptome in obolenje razvle-četa na daljši čas ter povečata možnost okužb ostalih ljudi.
Pred prehladom lahko vsak stori največ s preventivo. Pred gripo je še vedno najboljša preventiva cepljenje.
Med obolenjem zgornjih dihalnih poti je ključno, da bolnik skrbi za ustrezno higieno rok. Te so namreč pogosto vir okužbe drugih. Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. Še bolj pogost prenos je posreden, torej preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin, kot so kljuke in razna držala, in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se onesnaženih površin dotakne, prenese virus na svoje roke in z njih na obraz. Tako prejme virus in zboli.
Dnevno si je zato treba roke umivati ne samo z vodo, ampak tudi z milom. In tudi kašljati danes ne »znamo več«. Ustrezen način je namreč kašelj v rokav ali roko, ki ustavita potovanje virusov po zraku. Priporočljiva sta tudi redno prezračevanje prostorov in pravilno čiščenje nosu. Po uporabi morajo bolniki papirnate robce ve-
dno odvreči v koš za smeti in jih ne odlagati na površine.
Čas za alarm je ...
Toda vsak prehlad ali gripa vendarle nista za »preležati«. Obisk zdravnika je nujen, če se pojavijo znaki, ki lahko skrivajo resnejše obolenje. Če telesna temperatura preseže 39 stopinj Celzija in je povišana dlje kot tri dni (pri otrocih dlje kot dva dni), je to že alarm, da potrebuje telo podroben zdravstveni pregled. Enako velja, če trajajo bolezenski znaki več kot teden brez izboljšanja ali če se pojavijo težave z dihanjem in bolečine v ušesih. Prehlad in gripo morajo še posebej resno vzeti naslednje skupine ljudi: nosečnice, majhni otroci in starejše osebe ter bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca.
Se pa prehladom da elegantno izogniti s pravilnim in z zdravim načinom življenja. To v prvi vrsti pomeni vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Koristni so krajši sprehodi v naravi in kakršenkoli športi, ki zboljšujejo splo-
šno telesno pripravljenost ter krepijo imunski sistem. Toda pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo. Ravno za ta poznojesenski in zimski čas je ključnega pomena prehrana, ki mora biti uravnotežena in dovolj bogata z vitamini. Teh je največ v sadju in zelenjavi. Pri tem v zadnjem času tudi zdravniki opozarjajo, da ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitaminov ali mineralov, res zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal.
Eden izmed dejavnikov tveganja pri okužbah je tudi kajenje. To namreč vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije pa so dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
SŠol
Foto: arhiv NT (GrupA, SHERPA)
»Zagrizli bodo v hrib«
Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje, organizira v petek ob 8. uri pohod na Celjsko kočo. S tem želi promovirati telesno dejavnost. Vsi, ki bodo »zagrizli v hrib«, se bodo zbrali pred gasilskim domom v Zagradu.
Gre za pohod v okviru brezplačne delavnice Ali sem fit, ki je del programa, ki posameznike spodbuja k zdravemu načinu življenja. Delavnica bo tako v petek na terenu, kjer
Največ protibolečinskih tablet
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so izdelali analizo predpisovanja zdravil. Eden izmed namen je bil opozoriti na velik pomen in vlogo odgovornega pisanja receptov ter s tem osveščati o kakovostnem zdravljenju in vplivati na sprejetje ukrepov za strokovno utemeljeno porabo zdravil in učinkovito porabo sredstev za zdravila. Analiza je tudi pokazala, da je bilo lani v naši regiji predpisanih 2,2 milijona receptov.
To pomeni, da je vsak prebivalec naše regije v povprečju prejel 8,32 recepta z zdravili v vrednosti 210 evrov. Če to primerjamo s podatki ostalih regij, lahko ocenimo, da smo v vrhu države po številu predpisanih zdravil na posameznika.
Pogostost predpisovanja zdravil narašča s starostjo. Največja je pri starejših od 85 let. Otrokom so zdravniki največkrat predpisovali zdravila za sistemsko zdravljenje
Zdravniki svetujejo, da bi se morali ljudje, ki imajo okrnjen imunski sistem, izogibati okolij, kjer se zbira veliko ljudi.
V vrtcih nič posebnega
Celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje redno spremlja pojav okužb tudi v vrtcih na našem območju. Kot pojasnjuje vodja celjske enote NIJZ prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., število primerov črevesnih ali prehladnih obolenj v vrtcih v tem času ne izstopa in trenutno ne morejo govoriti o intenzivnejšem pojavu takšnih težav pri malčkih. »Pojavljajo se sicer črevesne okužbe s kratkotrajnimi prebavnimi motnjami in z bruhanjem ter z rahlo povišano temperaturo. Takšne težave ponavadi izzvenijo v dveh dneh. So pa tudi posamični primeri prehladnih obolenj, kjer je treba opozoriti na nujnost preventivnega ravnanja, s katerimi preprečimo prenos obolenja na druge osebe.«
bodo po prihodu na Celjsko kočo zdravstveni strokovnjaki izvajali meritve telesne zmogljivosti, mišične moči, ravnotežja in reakcijskega časa ter ugotavljali celotno telesno sestavo s posebno tehtnico. Že pred pohodom bodo sodelujoče poučili o nordijski hoji. »Naš pohod je namenjen vsem, ki želijo ugotoviti, kakšna je njihova telesna pripravljenost, in ki želijo preživeti aktiven dan,« dodaja Marjana Iršič, vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje.
Daleč najboljša preventiva so ... vitamini.
infekcij in bolezni dihal. Mladostnikom pa zdravila za bolezni sečil ter za odpravo motenj pri delovanju spolnih hormonov. Osebam v starosti od 30 do 49 let je bilo lani ogromno predpisanih zdravil, ki učinkujejo na delovanje živčevja, nato sledijo zdravila za bolezni srca in ožilja. Tako predpisana zdravila kažejo tudi, katerih obolenj je na našem območju največ. V primerjavi z leti prej upada število receptov zdravil za bolezni sečil in spolovil ter za bolezni mišično-skeletnega sistema. Je pa opazen trend povečanja števila receptov za sladkorne bolnike in v tej skupini savinjska regija tudi prednjači. Kot kažejo podatki, je bilo na splošno več zdravil predpisanih ženskam, a to posebej na račun zdravljenja obolenj, ki so povezana s hormonskim neravnovesjem. Med zdravili, ki jih na našem območju ljudje največ uživajo, so protibolečinske tablete.
I ui
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
[>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NETi E-POŠTA: VERSINlN.ANDRE)@GMAlLCOM
PODLISTEK / BUKVARNA
33
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osrednja knprnca СеЦе
Razvoj osnovnega šolstva v Celju (6. del)
I. osnovna šola Celje
Leta 1884 so dokončno uredili meje šolskega okoliša. Priključili so mu tudi del naselja Lopata (30 hiš) iz občine Velika Pirešica. Obsegal je naslednje katastrske občine in naselja:
-	k. o. Medlog z naseljem Babno (20 hiš), Lava (26 hiš), Ložnica (15 hiš) in Medlog (26 hiš),
-	k. o. Ostrožno z naselji Dobrova (24 hiš), Ostrožno (40 hiš) in Lokrovec (26 hiš),
-	k. o. Spodnja Hudinja z naselji Gaberje (25 hiš), Spodnja Hudinja (18 hiš) in Zgornja Hudinja (30 hiš),
-	k. o. Košnica z naseljema Košnica (26 hiš) in Polule (28 hiš),
-	k. o. Lisce z naselji Lisce (35 hiš), Miklavški hrib (28 hiš) in Breg (21 hiš),
-	k. o. Zagrad z naseljem Zagrad (93 hiš) in večino naselja Pečovnik (46 hiš).
Delovanje šole je v 95,88-odstotno financirala Občina Okolica - Celje in s 4,12-odstotno Občina Velika Pirešica.
Prostorska stiska okoliške šole v Razlagovi ulici in v najetih šolskih prostorih je povzročila, da so začeli odklanjati učence iz drugih okolišev. Takrat je bilo v razredu v poprečju po 80 učencev in pouk je potekal v zelo neprimernih prostorih. Prostorsko stisko so zmanj-
šali s paralelkami prvega razreda in s ponovno zahtevo po širitvi šole v štirirazredno ustanovo.
Žgoče potrebe, želje in zahteve okoliške šole po četrtem razredu so se uresničile šele
Okoliška šola v Celju v Razlagovi ulici. Vir: Zgodovinski arhiv Celje.
Obris šolskega okoliša okoliške šole. Šolski okoliš je zelo obsežen. Vir: Slovenski šolski muzej v Ljubljani.
v šolskem letu 1895/96. V šolskem letu 1899/1900 je dobila okoliška šola še peti razred. Kot petrazrednica je ostala do konca prve svetovne vojne. Imenovala se je Ljudska šola celjske okolice. V Kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev, septembra 1920, se je petemu razredu priključil šesti razred in leta 1923 je postala sede-mrazredna okoliška osnovna šola. Z uvedbo zakona o narodnih šolah je v šolskem letu 1933/34 postala osemra-zredna šola s popolno višjo stopnjo in se preimenovala v Državno okoliško deško narodno šolo v Celju. Takrat je bila okoliška šola največji in najbolj razvit osnovnošolski zavod v Celju. V njej je bilo 724 učencev, 66 otrok v otroškem vrtcu, imela je tudi oddelek (20 otrok) s posebnimi potrebami.
Naziv šole je postal sporen za takratno banovinsko upravo. Odlok je zahteval
novi tednik
preimenovanje in je namesto »narodna« uvedel izraz »ljudska«, zato se je s šolskim letom 1937/38 preimenovala v Državno II. deško ljudsko šolo v Celju, kar je ostala do konca druge svetovne vojne.
Po drugi svetovni vojni je v novonastali državi SFR Jugoslaviji oziroma SR Sloveniji okoliška šola delovala kot štirirazredna I. osnovna šola. Leta 1958 je bila sprejeta nova šolska zakonodaja,
ki je poenotila šolski sistem v državi in uvedla osemletko. Od leta 1958 je bila I. osnovna šola osemletna vse do uvedbe devetletne šole v letu 2004.
Po ustanovitvi samostojne države Republike Slovenije se je šola preimenovala v I. osnovno šolo Celje.
Stanislava Ferjanc in Bernardka Zupanc
Nadaljevanje prihodnjič ...
Nan McCarthy: jaz.ti@usoda.net (Chat, Connect, Crash)
O avtorici:
Roman sodobnega časa
Nan McCarthy, rojena leta 1961 v Čikagu, je sprva delala kot novinarka na področju računalništva. Roman, ki ga predstavljamo, je njen prvenec. Z družino živi v Illinoisu.
Roman, katerega naslov je sestavljen iz sicer izmišljenega elektronskega naslova, je tudi napisan na neobičajen način. A ta je povsem blizu vsem, ki si dnevno pošiljamo službeno in zasebno pošto po nevidnih povezavah naših računalnikov in pametnih telefonov. Zgodbo o 36-le-tni Beverly in 32-letnem Maxu spremljamo preko »mejlov«, ki si jih pošiljata. Pošta je začinjena z okrajšavami, akronimi in emoti-koni, a naj vas to ne odvrne od branja. Na koncu knjige je tudi ustrezen slovar za tiste, ki jim ta način pisanja ni blizu.
Zgodba govori o poročeni Beverly, urednici neke založbe, in Maxu, samskem piscu reklamnih besedil, ki se srečujeta na spletnem forumu o računalništvu. Prvi zasebno sporočilo Beverly pošlje Max, ki jo navidez nedolžno sprašuje o nasvetu glede nakupa novega računalnika. Na ta način se začne osebna komunikacija med njima, čeprav sta popolna neznanca. Med njima se razvije svojevrstna privlačnost. Prva priložnost, ko bi se lahko srečala tudi v živo, je na nekem sejmu računalništva. Vendar se Beverly Maxu ne razkrije, če-
prav ve, da bo on tam. Boji se, da bi na štiri oči vsa čarobnost njunega inter-netnega odnosa izginila: »Maximilian, to sem v zadnjih letih že kar nekajkrat doživela. Človeka, razvneta in vznemirjena od internetne romance, ki traja že mesece, se nekje srečata in vse postane
Morda pa obstaja kakšno kibernetično pravilo, ki pravi, da se z ljudmi, s katerimi komuniciraš na internetu, ne smeš srečati v živo? ...
Zagotovo se šališ. Zakaj bi se bala srečati me v živo? ...
Ker sem se bala tistega, kar bi se lahko zgodilo med nama.
zelo mučno in neprijetno ... Pri meni in tebi pa preprosto ne želim tvegati. Maximilian, ne bi rada izgubila tvojega prijateljstva.«
Po vrnitvi s sejma Beverly Maxu zaupa, kako je na zabavi med sejmom računalniške opreme spoznala neznanca in prevarala moža. Čisto »po žensko« mu do potankosti zaupa vse podrobno-
sti tega srečanja z neznancem, tudi to, da se je v tega neznanca zaljubila. »Ne obsojaj me. Na tem svetu ni nikogar, ki bi mu lahko zaupala te stvari. Sliši se nenavadno, ampak zdaj te resnično potrebujem.« Vendar Beverly ne ve, da je ta neznanec pravzaprav Maximilian, dokler ji na forumu tega sam ne prizna. Takrat se Beverly zavije v večmesečni molk in ne odgovarja na njegove vztrajne poskuse ponovne navezave stika med njima. Ko vendarle kloni, je sprva njuna komunikacija spet bolj površinska, a prav dolgo ne ostane tako. Intenzivnost njunega odnosa vse bolj narašča, a z usodnim dogodkom ne privede do pričakovanega »hollywoodskega konca«.
Pripoved je prav zares roman sodobnega časa. Zgodba, ki je na nek način preprosta, ni zgolj verjetna, ampak se vsak dan pojavlja na spletnih omrežjih, forumih in po »mejlih«. Ko se dva neznanca srečata, izmenjata sprva nekaj osnovnih in površinskih podatkov, potem pa se komunikacija poglobi in privede do fizičnega srečanja ali tudi ne. In je zgodba o večni temi, ljubezni in prevari.
MRL
34
MLADI ZA MLADE
1И	ä ■■	V	■	■	I. GIMNAZIJA
Od doma v Celje po športni uspeh
Celje ima dolgoletno športno tradicijo, ki jo radi ohranjamo tudi na I. gimnaziji v Celju, ki je med drugim znana tudi po svojih športnih uspehih. Že vrsto let izvajamo športni oddelek, ki dijakom iz vse Slovenije in tujine nudi potrebno podporo, da so uspešni na obeh področjih, tako v šoli kot v športu.
Naj naštejemo le nekaj športnih legend, bivših kajuhovcev, ki so krojili zgodovino slovenskega športa: Katarina Srebotnik, Tone Goršič, Beno Udrih, Peter Kauzer, Stanko Lorger, Neli Irman, brata Žvižej ... Šolske klopi tudi danes guli kar nekaj mladih upov celjskega in slovenskega športa. Zaradi odličnih klubov in kakovostnega izobraževanja dosti športnikov zapusti svoj dom. Zanimalo nas je, ali so zaradi življenja na svojem bolj odgovorni ali pa morda prehitro odraščanje negativno vpliva na psiho mladega človeka?
»Itak moraš enkrat odrasti«
Jutranji trening, pouk, domača naloga, učenje, popoldanski trening in še več učenja. To je vsakdanjik športnika, ki je gotovo zahteven za mladostnika, še toliko bolj, če živi na svojem. »Mislim, da sem v teh treh letih postala zelo samostojna in zrela. Bilo je veliko težkih trenutkov, vendar sem se naučila, kako je, ko sam kuhaš, pospravljaš, pereš perilo ... Stvari, ki jih po navadi namesto nas počnejo mame,« pravi Alma Potočnik z Žirov, košarkarica ŽKK Athlete Celje. Naši sogovorniki se strinjajo, da so - odkar so na svojem - postali bolj odgovorni in samostojni, saj morajo poleg šole poskrbeti tudi za svoj dom.
Pa vendar se njihove »gospodinjske« obveznosti malo razlikujejo. »Z učenjem nimam večjih težav, saj se učitelji prilagajajo in razumejo mojo odsotnost. Za hrano imamo poskrbljeno, kar mi prihrani ogromno časa,« nam je povedal košarkar Rene Grdadolnik (KK Zlatorog Laško). Športni oddelki so namenjeni prilagoditvi dijakovih športnih in učnih obveznosti. Pa vendar nekateri športniki izberejo tudi splošno ali klasično gimnazijo. Denimo rokometaš Saš Serdinšek Ekart in košarkarica Althea Gwashavanhu. Saš je s Ptuja, v Celju pa živi v dijaškem domu. »Nimam staršev, da bi me pazili, pa tudi mamice ni, da bi mi kuhala,« se pošali Saš in doda: »Pri učenju nimam težav, saj se lahko zaradi odsotnosti vedno pogovorim s profesorji.«
V dijaškem domu živi tudi odbojkarica z Belih Vod, Anja Mazej: »Ko si na svojem je težko, saj nimaš podpore staršev. Ampak itak je treba enkrat od doma.«	^
Učenje večini ne povzroča večjih težav, saj so zaradi treningov vajeni odgovornosti. Ključna pa je dobra organiziranost: razporediti čas za učenje, treninge in sprostitev. »Težko je združevati zahteve trenerja, šole, staršev in življenja na svojem, vendar imam zaenkrat dovolj časa in vse skupaj dobro usklajujem,« pravi Koprčan Enej Miklavčič, Renejev sošolec in soigralec.
Kaj pravijo trenerji? Blaž Cizej, trener RK Celje Pivovarna Laško meni, da so poleg rokometnega znanja »velik dejavnik pri prestopu tudi igralčeve življenjske, učne in delovne navade.«
»Od blata do zvezd«
Lee in Yonatan Barad sta judoista pri Judo klubu Z'dežele Sankaku-Celje. Iz Izraela sta prišla pred dobrim letom in že tekoče govorita slovensko. Lee se selitve ni veselila, pa vendar pravi, da je vse za nekaj dobro: »Super je, da treniram v najboljšem evropskem klubu.« Včasih ima še vedno težave pri navezovanju stikov: »Zgodi se, da Slovenci ne razumejo mojih for, jaz pa ne razumem njihovih.«
Verjetno pa je malo manjši kulturni šok doživel srbski rokometaš Ognjen Savković: »Ni me bilo strah. Nasprotno, ko sem se odločil, da se preselim v Slovenijo, sem se počutil odlično, saj je bil to zame nov izziv.« Ognjenov trener, Blaž Cizej, se zaveda, da je za tujce posebej težko, saj se morajo naučiti slovenščine: »Ti rokometaši potrebujejo bistveno več časa, da se vključijo v ekipo in življenje v Celju.«
Kaj pomeni igrati v tujini pa dobro ve naš bivši dijak, rokometaš Luka Žvižej, ki je dolgo igral
Prisiljeni, da prej odrastejo
Kajuhovce smo povprašali, ali menijo, da so njihovi vrstniki, ki so prej odšli od doma in živijo samostojno, bolj zreli in uspešni tako v šoli kot v športu.
Anketo sta pripravili PINA DRŽAN in ŽIVA SRŠE
»Mislim, da morajo biti kar precej bolj odgovorni glede na to, da živijo sami, brez staršev in daleč od doma. Mi, športniki, ki živimo doma, za razliko od njih nimamo toliko skrbi in obremenitev.«
#
Maja Arnič
»Mislim da jih to, da živijo sami, prisili da prej odrastejo.«
Urh Drobinc
»Seveda je težje, vendar pa je vse odvisno od posameznika. Če je posameznik že po naravi odgovoren, bo takšen tudi v življenju na svojem. Če pa je že od nekdaj imel težave z organizacijo in odgovornostjo, se tudi to ne bo spremenilo.«
»Bolje si morajo razporediti čas zaradi prevozov in treningov, zaradi česar je njihovo življenje precej težje in posledica tega je, da so bolj odgovor-
»Ne vem, če so za radi tega kaj bolj uspešni, je pa dejstvo, da imajo več obveznosti, pa še staršev nimajo poleg sebe, da bi jih priganjali.«
»Gotovo je takšno življenje težje, saj si odcepljen od družine in domačega okolja. Navaditi se moraš na veliko novih stvari.«
v Barceloni: »Vsak, ki se odloči za pot v tujino, naj to naredi premišljeno. V življenju je treba izkoristiti ponujene priložnosti, obenem pa se je treba zavedati, da ni vse zlato, kar se sveti.«
Postati vrhunski športnik je cilj tudi našim sogovornikom. »Rad bi postal profesionalni košarkar. Želim uspeti, vendar se ne obremenjujem preveč,« pravi Rene. Z njim se strinja tudi Saš: »RK Celje Pivovarna Laško je najboljši klub v Sloveniji, zato je bil prihod v Celje zame potrditev, da sem dober.«
Luka Žvižej pravi, da je spoznal obe plati profesionalizma: »Eden od novinarjev je ob podpisu pogodbe s FC Barcelona napisal članek z naslovom Od blata do zvezd! In ravno to je profesionalni šport.«
»Vrhunski športniki dozorijo prej«
In šola? »Dijakom iz tujine pomagamo z dodatnimi urami slovenščine, dodatno razlago in individualnim pristopom, rezultate pa morajo sami dosegati tako, da že od začetka trdo delajo. Pri vključitvi v novo okolje jim pomagamo profesorji in dijaki,« je povedala pedagoška koordinatorica športnih oddelkov profesorica Damjana Rebek.
Za mnenje smo vprašali tudi ravnatelja dr. Antona Šepetavca: »Pravi športnik mora biti urejen in discipliniran, to se pozna tudi v šoli. Pri tistih, ki zgodaj dozorijo - in vrhunski športniki dozorijo prej kot drugi - je pa vedno tako, da se znajo sami tudi lepo obnašati in samostojno živeti. To velja tudi za šolo, kjer ni kakšnih velikih odstopanj in opravičevanj.«
Grega Batič
Kaj torej zaključiti? Ali zgodnja selitev od družine ponuja večjo možnost za uspeh? Naši sogovorniki zagotovo vedo, kaj pomeni biti odgovoren in znati skrbeti sam zase, morda je zato le še vprašanje časa, kdaj bodo postali profesionalni športniki.
PINA DRŽAN in ŽIVA SRŠE Foto: JOŽE PETRAK ZAJC
V prejšnji številki so stran Mladi za mlade pripravili dijaki Šolskega centra Velenje. Kljub temu, da smo to tudi zapisali, nam jo je v dveh njihovih člankih zagodel tiskarski škrat, ki je pripisal, da gre za dijake ŠC Celje, kar ne drži. Velenjskim dijakom se opravičujemo.
Rubriko Mladi za mlade so pripravili dijaki I. gimnazije v Celju.
Za kajuhovce je bil prihod v Celje zadetek v polno. (Na fotografiji so le nekateri, ostali so imeli druge obveznosti).
KULINARIKA
35
Poklici s področja gastronomije zanimajo vedno več mladih. Poleg Jureta je med dijaki šole za storitvene dejavnosti v programih gastronomske in hotelske storitve ter gastronomija in turizem veliko navdušencev nad slovensko in svetovno kulinariko. Na fotografiji: ravnateljica šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič, dijaki in učitelji praktičnega pouka Simona Pompe, Marijana Novak, Irena Herlah, Jolanda Balant in Janez Jevšnik.
Jure je na poti do zvezd
Jure je dijak, ki ima v življenju jasno začrtane cilje. Ves čas se trudi doseči svoje načrte in preseči povprečnost. Išče nekaj drugačnega, neodkritega in si želi po svojih najboljših močeh doseči največ, kar je mogoče. S svojo ustvarjalno osebnostjo, znanjem na poseben način spodbuja tudi mlajše upe, da bi prišli do neodkritih razsežnosti svojih ustvarjalnih zmožnosti in jim bodoči poklic ne bi predstavljal le vira zaslužka, ampak tudi osebno zadovoljstvo in veselje. Je prizadeven in odgovoren dijak, ki se ves čas strokovno izpopolnjuje tudi izven šolskih klopi pri največjih slovenskih kuharskih mojstrih. V prihodnje mu želimo, da na poklicni poti odkrije čisto svoje, majhne skrivnosti kuharstva, ki ga bodo skupaj z njegovo nadpovprečnostjo ponesle vse do zvezd.
Učitelji šole za storitvene dejavnosti Šolski center Velenje
Šola ima šefa
Jure Dretnik je dijak tretjega letnika programa gastronomija in turizem Šole za storitvene dejavnosti Velenje, kjer je začel svojo kuharsko zgodbo. Je eden uspešnejših dijakov, ki se udeležuje mnogih tekmovanj, pri čemer v kuhinji tudi za lastno zadovoljstvo ustvarja drzne kombinacije.
Jure, kaj te je prepričalo, da si se vpisal v šolo za storitvene dejavnosti v Velenju in kdo te je navdušil za kuhanje?
Všeč mi je bil štiriletni program gastronomija in turizem, saj poleg teoretičnih znanj daje tudi veliko praktičnih izkušenj v sodobno opremljenih prostorih. Kuhar mi je od nekdaj lep,
zanimiv in predvsem ustvarjalen poklic. Dober kuhar mora vedno slediti novim trendom, se izobraževati in preizkušati nove stvari. Prav s temi besedami me je za kuhanje navdušil oče.
Kaj je zate izziv pri kuhanju?
Všeč mi je, ker lahko pri pripravi jedi in okrasov pustiš domišljiji prosto pot. S
tem razvajaš druge, da so zadovoljni, te pohvalijo, to pa ti daje nov elan.
Slišala sem, da si se udeležil tekmovanja gostin-sko-turističnega zbora, ki je bilo letos v Novi Gorici. Mi lahko poveš kaj več o tekmovanju?
Z mano sta tekmovala dijaka Žiga Grofelnik in Boštjan Volk. Pripravljati smo se začeli že dva tedna prej. Na tekmovanju smo prevzeli magic box, v katerem smo dobili pet živil: orado, lignje, blitvo, česen in listnato testo. Iz teh petih živil smo sestavili jedilnik: ribjo
rulado z blitvo, pečene lignje s čilijem, česnovo omako in ocvrto listnato testo. Na koncu smo s tem menijem in servira-njem dosegli peto mesto.
Kje se vidiš po izobraževanju in kje poleg šole pridobivaš praktične izkušnje?
Pomembno se mi zdi, da gremo mladi po izkušnje tudi v tujino, na zahtevne lokacije, da spoznamo najvišje standarde. Po poklicni maturi najprej načrtujem vpis na kuharsko akademijo v Italiji. Nekoč morda tudi kakšno Michelinovo zvezdi-
co ... Nekaj izkušenj sem pridobil pri Marku Pavčniku na gradu Tabor v Laškem, bil pa sem tudi na štiritedenskem praktičnem usposabljanju na Malti v hotelu Plaza.
In za konec, Jure, imaš morda kakšen nasvet za prihajajoče praznične dni?
Jedi za svoje najbližje pripravite z ljubeznijo, morda pa bo v pomoč moja ideja, kako popestriti praznični jedilnik ...
Kaja Koželjnik, dijakinja programa gastronomija in turizem Šolski center Velenje
Juretov predlog za praznični jedilnik
Rostbif v listnatem testu z jurčki
Cimetov creme brulee
SESTAVINE:
*	600 g rostbifa
*	zavitek listnatega testa
*	300 g jurčkov
Postopek:
*	100 g pancete
*	sol
*	poper
*	1 čebula
*	1 jajce
*	1 rumenjak
SESTAVINE:
Meso obrežemo in ostanke z jajcem zmiksamo v gladko pasto. Jurčke in čebulo zmiksamo in popražimo v suhi ponvi. Meso naso-
limo in popopramo ter hitro opečemo, da dobi skorjo.
Na rezine pancete namažemo ohlajeno jurčkovo pasto, nanje položimo meso in tesno zavijemo. Razvaljano listnato testo premažemo s pasto obrezkov in vanj zavijemo meso. Premažemo z rumenjakom in pečemo na 180 stopinjah Celzija približno 20 do 25 minut (do zlatorume-ne barve). Nato pustimo vsaj 10 minut počivati.
*	90 g rumenjakov (5)
*	70 g sladkorja
*	40 g rjavega sladkorja
*	500 ml sladke smetane
*	cimetova palčka
Postopek:
■S-..."
Smetano zavremo s cimeto-vo palčko, nato odstavimo in pustimo, da se malo ohladi ter navzame okusa (približno 30 minut). Medtem rahlo mešamo rumenjake in sladkor, pri čemer pazimo, da se ne naredi pena.
Rumenjake prelijemo s smetano. Maso nalijemo v modelčke in v pečici pečemo 1 uro na 90 stopinj Celzija (da se zgosti). Posujemo z rjavim sladkorjem in ga karameliziramo s pomočjo »brenerja« ali pečice (»funkci ja žar«).
36
FOTOREPORTAŽA
Rudolf v objemu pravljičnih škratov in vil
Spet smo se objemali, tokrat v Celju
Vse nas je že dodobra zajel val veselega decembra. Svoja vrata je v središču knežjega mesta že odprla tudi Pravljična dežela in ekipa Novega tednika ter Radia Celje že raja skupaj z vilami, pravljičnimi junaki in malimi ter velikimi Celjankami in Celjani.
Skupaj z vilami in plešočimi snežinkami je v knežje mesto že prišla tudi gospa Bo-žičkova. Njenega moža ta konec tedna še nismo dočakali. Ampak nič ne de. Namesto
Božička je dobro voljo, ljubezen in tople objeme delil naš sodelavec in prijatelj z debelim in sila mehkim kožuhom, ki ima zelo žameten glas. Rudolf Celjski.
Pravljična dežela že kar nekaj let skrbi za pravljično decembrsko zabavo za vse generacije. Za še več dobre volje in obilo brezplačnih, predvsem dobrih novic iz našega okolja smo minulo soboto poskrbeli tudi mi. Ob spremljavi poskočnih otroških ritmov in glasbe Kastela in 5+banda smo se odlično zabavali. Tudi
lačni po silnem plesu nismo bili, saj je bilo na božičnem sejmu mogoče dobiti kaj slastnega za pod zob. Ogreli smo se s čarobnim toplim decembrskim napitkom. Eni zaviti v šale, kape in rokavice. Spet druge je pogrel topel objem Rudolfa Celjskega.
LK, foto: GrupA in TINA STRMČNIK
Eni so se zabavali na odru, drugi so rajali pod njim.
Zmagovalec je bil eden in edini. Rudolf Celjski, ki sta ga takole zmagoslavno dvignila športni novinar Dean Šuster in ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko.
IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA
37
Prišel je med nas
Kdo? Stric z belo brado in rdečo obleko ter vrečo, polno daril.
December je čas veselja in obdarovanja. Tiste, ki so bili celo leto pridni, zagotovo obišče vsaj eden od treh dobrih mož. Pri nas v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje se odlično razumemo z vsemi. Tako nas je pred dnevi že obiskal in tudi obdaril drugi v vrsti. Božiček. Prišel je v spremstvu svojih rogatih prijateljev in s tem še dodatno razveselil našega Rudolfa Celjskega.
Ker se naš Rudolf Celjski zelo rad objema, brez stiskanja tudi tokrat ni šlo.
Slika za spomin
Takole se je novinarka Ivana Stamejčič (s sliko v roki) še zadnjič skupaj s sodelavci Novega tednika in Radia Celje postavila pred objektiv našega fotoreporterja Eda Einspielerja.
Pred časom se je namreč odločila, da je čas za nove izzive v življenju in da bo zapustila medijsko hišo, ki ji je bila zvesta vse od svojih novinarskih začetkov pred dobrimi tridesetimi leti. Ker je bila Ivana vselej eden od stebrov tega uredništva, ki mu je pustila neizbrisen pečat, je sodelavce njena odločitev neprijetno presenetila. Vse do konca smo mnogi upali, da si bo premislila.
Ker Ivana naredi, kar reče, je bil dan slovesa neizbežen. V spomin na mnoge vesele, a tudi težke trenutke, ki jih je doživela v svoji novinarski karieri v naši medijski hiši, smo ji podarili prelep akvarel Darinke Pavletič Lorenčak. Za kanček smeha v otožnih trenutkih slovesa smo dodali še nogometne čevlje, »kopačke«, ki jih Ivana nujno potrebuje, ko kosi hribovite terene domačega vikenda.
Želimo ji, da bi se časov v hiši NT&RC spominjala predvsem po lepem in da bi našla v življenju še cel kup izzivov, ki jo bodo osrečevali.
TC, Foto: SHERPA
38
PISM ABCALCEV / MODRI TELEFON
V spomin
Zahvala
Pred tedni me je zadela nesreča, ki jo šele zdaj doživljam v pravi razsežnosti. Do tal mi je pogorel hlev z vso mehanizacijo in vso krmo za živino. Pri 68 letih si resnično nisem predstavljal, da bom moral spet začenjati vse znova. Zgolj prizadevnosti in hitri pomoči gasilcev se lahko zahvalim, da ni pogorela še hiša. Zato bi se rad iskreno zahvalil najprej domačim gasilcem PDG Kalobje, še posebej poveljniku in sosedu Franciju Trupeju, pa tudi vsem gasilcem iz PGD Slivnica, Planina in Dobje. Hvala
Čiščenje vozil, Srečko Požeg, s. p. Trebce 71, 3256 Bistrica ob kotli. Gsm: 031 550 987 ciscenje.srecko.počeg@grnail.com
Mvda ш rntt шцпопЏ. VeAek рштк ist tssskorkt 2016!
tudi sosedi Marjetki Blatnik, ki je požar prva opazila in
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
poklicala gasilce, hvala vsem ostalim sosedim, prijateljem in sorodnikom, ki so pomagali, ko je bilo najbolj hudo. Hvala vs em dobrim ljudem, kimi zdaj pomagaj o z materialom in prodvs em s krmo pa živali. Za krmo, ki jo lahko kdo odstopi, se še naprej to-
V spomin
Ratimir Pušelja (1941-2015)
Zapustil nas je slikar, pedagog in mislec.
Ratimir Pušelja se je rodil 13. oktobra 1941 v Po-šćenju v Črni gori, kjer je preživel otroštvo. Po končani osnovni šoli v Šavniku se je vpisal na šolo za oblikovanje v Hercegnovem in jo končal v Sarajevu. Leta 1963 je začel študirati slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral v razredu Marija Preglja. V letih 1970-72 je obiskoval slikarsko special-ko pri Zoranu Didku, nato se je leta 1972 preselil v Celje. Posvetil se je slikarstvu in pedagoškemu poklicu. Devetnajst let je poučeval v nekdanji trgovski šoli, danes poslovno-komerci-alni šoli, in enaindvajset let, vse do upokojitve, v pedagoški šoli, današnji Gimnaziji Celje - Center. Več generacij je navdihoval z umetnostjo in desetletja z ustvarjalno vnemo razmišljal o človeku in resnici sveta. Prvič je razstavljal leta 1970 na skupinski razstavi Ekspresivna figu-ralika v Moderni galeriji Ljubljana, samostojno pa leta 1971 v Moderni galeriji Titograd. Celjski javnosti se je predstavil leta 1974 v Likovnem salonu Celje, nato na pregledni razstavi leta 1997 v Galeriji sodobne umetnosti Celje in zadnjič samostojno leta 2007 s ciklom Sfera čakajočih. Sicer pa so bila njegova dela samostojno predstavljena tudi v dru-
Ratimir Pušelja, slikar, profesor, član Grupe Junij, fotomontaža, 1987 (iz dokumentacije Staneta Jagodica)
gih slovenskih galerijah in galerijah bivšega jugoslovanskega prostora. Od leta 1977 do leta 1985 je bil član mednarodne Grupe Junij, ki je povezovala napredno misleče umetnike vseh celin, redni član Društva slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Celje; z njimi je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je leta 1971 prejel priznanje na razstavi jugoslovanskega portreta v Tuzli, leta 1978 nagrado na 8. Jesenskem salonu v Banjaluki in leta 1982 Prešernovo nagrado občine Celje.
Ratimir Pušelja je bil izjemno kritičen premišljeva-lec sveta in občutljiv senzor časa. Njegove misli so bile prežete z naravo človeka in s sodobnim, kaotičnim svetom. V blišču tehnologije in kapitala je prepoznal moč, ki mrači človekov um, in zlo slutnjo o izgubljenem subjektu, kar je postalo bistvo njegovega umetniškega izra-
žanja. Vsa ta razmišljanja so vpeta v njegove slikarske cikle: Obglavljeni horizonti, Dokumenti, Metamor-foze in Sfera čakajočih. V slednjem, ki se navezuje na Beckettovo dramo absurda, se je Pušelja osvobodil razuma in vstopil v čisti intuitivni svet, v prostor večnega pesimizma, berljivega v mislih sodobnih francoskih filozofov. S tem je eksistencialna in duhovna kriza subjekta, ki jo je razgaljal v kultivira-nem likovnem nagovoru, postala dokončni prostor njegove ustvarjalne izkušnje. Še posebej v zadnjih letih, in sicer v ciklu Ab ovo (Od začetka), kamor sodi tudi njegovo avtobiografsko delo - slika Sizif. V tem delu se je zgostila sli-karjeva osebna zgodba: čutna nostalgija, breme sveta in nenehno iskanje poti do magičnega prostora, kjer bo on »on« in ne nekdo drug. S kritičnim odnosom do sveta in do človeka je v tem ciklu prepletel mite in zgodbe o svetu in o nas samih, osmišljal je različne zgodovinske mite in se z njimi v toku aktualnih dogodkov soočal z odsevom resnice, da zlo niso religije in ne različnost kultur, temveč razsežnosti sodobnih tehnologij in kapitala, ki vodijo človeka v brezobličen in izpraznjen svet.
Dela Ratimirja Pušelje so pomemben prispevek v zakladnico slovenske likovne umetnosti, predvsem pa bo njegovo razmišljanje v mnogih od nas, ki smo bili sprehajalci po njegovi življenjski poti, ostalo znamenje, nerazve-zljivo povezano s časom prihodnosti.
ALENKA DOMJAN
plo priporočam in vam vsem želim lepše praznike, kot jih imam letos jaz.
Ferdinand Pušnik, Kostrivnica Kalobje
Modri telefon
Ponovni izračun pokojnine
Bralka želi izvedeti, kako je z letošnjimi zahtevki upokojencev za ponovni izračun pokojnine, ki so v povezavi z delnicami za notranji odkup, vplačanimi z delom plače. Po njenih podatkih so nekatera podjetja o tej možnosti obveščala upokojence celo sama,druga, ki ne obstajajo več, jih sevedaniso. Bralki se zdi, daje po vložitvi zahtevkov vse potihnilo, zato želi izvedeti, kakšna je njihovausoda.
Ana Kojadin iz Zavoda na pokojninska in invalidsko zavarovanje Slovepije odgovarja:
»»Število zahtev za revizijo in ponovna odmero potojnine jet izredno veliPo. soj je tails vloženih 33.320 zahtea. Ker gre za preverjanje in zbiranje po-datlov za časovno oddaljena obdobja, So do izdaje odločb o ponovni odmeri pokojnin v primerih - kjer se bo ugotovilo, da je vštevanje dela plače, namenjenega notranjemu odkupu podjetja, v pokojninsko osnovo mogoče - preteklo več časa. Vse te odločbe bodo imele učinek od 1. 6. oziroma od 1. 7. 2015 dalje, odvisno od tega, ali je bila zahteva vložena v maju ali juniju 2015. Obdobje opravljanja revizij se je že začelo, prve odločbe bodo izdane po novem letu.
Zavod se je z namenom, da bi pridobil vse podatke, povezal z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (s centralno evidenco o postopku lastninjenja podjetij), družbo za svetovanje in opravljanje ter s Kadom. Postopki pridobivanja podatkov še niso končani. Iz tega je razvidno, da ima izvršitev odločbe Ustavnega sodišča RS - ki ima podlago v podanih zahtevah za revizijo in ponovno odmero pokojnine - več faz. Najprej je torej treba opraviti revizijo podatkov za obdobja, ko so se podjetja lastninsko preoblikovala, nato so pridobljeni novi podatki o plačah od podjetij oziroma iz uradnih evidenc, šele nato je možna izdaja odločb o ponovni odmeri pokojnine. Ob tem poudarjamo, da se bo v nekaterih zadevah že pri reviziji podatkov o plačah izkazalo, da ne gre za del plač, namenjenih notranjemu odkupu podjetja, in do ponovne odmere pokojnine sploh ne bo prišlo.«
Prepovedano parkiranje
Bralec, ki stanuje v Ulici V. prekomorske brigade v Celju, se pritožuje zaradi nekaterih tam parkiranih avtomobilov. Omenja »trikotnik« pri blokih številka 5, 7, 9 in 9a, kjer je otežen prehod zaradi posameznih avtomobilov in je parkiranje prepovedano. Opozarja, da bi bil dostop gasilskemu avtomobilu v primeru, če bi
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
Jože Brilej
(1924-2015)
V teh dneh smo se poslovili od dolgoletnega ravnatelja, častnega občana, predvsem pa dobrega prijatelja Jožeta Brileja. Rojen je bil leta 1924 v Radečah. Med vojno je sodelovaC v slavenski notodnoosvo-bodilne borbc Po vojni je opravil pedagoški tečaj, lela 1963 je ob deku kon-čak mtriborsko pedagoško akademijo. Bij je čpravltelj večšoi. V Podčetrtek jeprt-šeipo naključju. Kot jk večkrat sam povedal, je zartVi izčrpanosti ičzdravjaiskal miri ki ga je nakel ravno v omenjznem krapu. Z dru-žtno je v naše kraje prištl teta 19S5. Bil je kar 26 lek ravnatelj. V njegovem času se je v Podčetrtku marsikaj zgodilo. V šolo je vnesel izviren vzorec samouprave, šolo je povezoval z drugimi, zasnoval je šolsko hranilništvo, predvsem pa uspel zgraditi novo šolo, telovadnico in okolico.
Ves čas je dobro sodeloval s krajem. S pomembnimi ljudmi tistega časa je sodeloval pri odkritju termalne vode in prvem razvoju turizma v Podčetrtku. V turizmu je posebej rad delal in raziskoval. Ustvaril je kraj za svojo dušo - Kočo pri čarovnici.
Jože je bil odličen pedagog, dober sodelavec, mož, oče, predvsem pa človek, ki je korenito pomagal razviti Kozjansko, še posebej območje Podčetrtka. Leta 1999 mu je Občina Podčetrtek podelila naziv častnega občana občine Podčetrtek.
Občanke in občani občine Podčetrtek smo mu hvaležni za njegovo delo, predvsem za optimizem, dobro voljo in prijateljstvo. Naj mu bo lahka slovenska zemlja in naj počiva v miru.
PETER MISJA, župan Občine Podčetrtek
v bližini gorelo, onemogočen. Tudi reševalno vozilo se po njegovih opažanjih komaj prebije mimo.
Alja Tihle iz Mestne občine Celje je posredovala odgovor medobčinskega inšpektorata in redarstva:
»Občinski redarji so v zadnjih dneh ugotovili, da se pojavi težava, če je katero vozilo parkirano na cesti, ki služi kot dovozna cesta do teh večstanovanjskih stavb. Tudi v prihodnje bodo opravljali občasen nadzor nad prevoznostjo. Zoper kršitelje bodo ukrepali v skladu z veljavno cestnoprometno zakonodajo
in s svojimi pristojnostmi. V primeru, če bo kdo imel težave zaradi kakšnega vozila, parkiranega na tej cesti, lahko pokliče po telefonu 03/42 65 830.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
KUPON
(Stiujsajmo
* Novim tednikom in Ridini СЦ|а
naslov
..§:0asLov.in.gsm..............
..starost^teža^višina..
izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
1	K
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
BRALCI POROČEVALCI
39
S kolesom po Evropi
V	Ekonomski šoli Celje že drugo leto sodelujemo v projektu Erasmus+ z naslovom Get On Your Bikes, Europe's Back in Business. V prvem letu smo s kolesom spoznavali znamenitosti Češke, v tem šolskem letu pa smo se podali na raziskovanje Latvije in Romunije.
V	aprilu smo trije dijaki in dve učiteljici potovali v Rogovko, majhno naselje na vzhodu Latvije. Prvi dan smo spoznavali njihovo bližnjo okolico in šolo, se učili njihovega jezika in obiskali mladinski center, ki skrbi za različne prostočasne aktivnosti v kraju. Čez teden smo kolesarili po regiji, kamor spada kraj. Prvi dan kolesarjenja je bil namenjen pustolovskemu kolesarjenju, a je minil brez večjih pretresov, saj je pokrajina večinoma ravninska ali rahlo valovita, tudi aktiv-
nosti ob poti so bile prijetne (odbojka, ogledi znamenitosti ...). Drugi in tretji dan smo se preizkusili še v snemanju znamenitosti ob kolesarskih poteh, ki sta potekali okoli jezera v kraju Lutza in Ka-unata. Obisk smo zaključili v glavnem mestu Rigi, kjer smo raziskovali kolesarsko infrastrukturo in fotografirali primere dobrih praks.
Romunija je bila na vrsti v oktobru. Tja je potovala nova tričlanska ekipa nadebudnih kolesarjev in dveh učiteljic. Obiskali smo partnersko šolo v Cavnicu na severu države. Kolesarjenje po regiji Baia Mara je bilo druga zgodba. Relief v regiji je dokaj razgiban, kolesarjenje pa je potekalo po makadamskih poteh ali regionalnih cestah. Malo nam je ponagajalo tudi vreme, a smo načrtovane aktivnosti vseeno izpeljali. Že drugi dan
obiska smo doživeli pravo pustolovsko kolesarjenje: v hrib, v blato, v dež. Ne le da smo kolesarili, iskali smo skriti zaklad, sestavljali puzzle in streljali z lokom ter vse to preživeli z nasmeškom. Tretji in četrti
dan kolesarjenja je minil po že pripravljenem programu, s snemanjem in z ogledom znamenitosti. Zadnji dan obiska smo si ogledali kolesarsko infrastrukturo v Baia Mari in imeli nato poslovilno večer-
jo. V prostem času so bile za dijake organizirane različne aktivnosti (spoznavne igre, odbojka, adrenalinski park, tenis .), kjer so se mladi bolje spoznali in spletli nove vezi in prijateljstva.Dijaki so se vrnili
domov z novimi izkušnjami in idejami, ki jih bomo uporabili tudi na srečanju vseh partnerskih šol naslednje leto v Sloveniji.
JASMINA BORNŠEK, koordinatorka projekta
Tako smo pevci dijaki ŠCRS lani prepevali na Pomladnih sanjarjenjih.
Mi 'mamo se fajn, če vam prav je al' ne!
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Rogaška Slatina deluje že dvanajsto leto. Kot vsako leto prej smo tudi letos komaj dočakali intenzivne pevske vaje. Imeli smo jih v planinskem domu na Boču, kamor smo se pevci odpravili v petek, 13. novembra.
K dobri volji je tudi tokrat, kar je že naravnost pregovorno, ogromno prispevala naša zborovodkinja Mihaela Pihler. Letos se nam je na
vajah pridružila še korepeti-torica in mlada skladateljica Doris Keršič.
In čemu imamo intenzivne vaje? Odgovor je seveda jasen! Poleg tega, da dva dni intenzivno vadimo kot zbor ali po glasovih, so takšne vaje namenjene tudi spoznavanju drug drugega. Namreč zbor je vsako leto drugačen: pevci iz četrtih letnikov odidejo, pridejo pa novi, »fazančki«, željni petja. Da se hitro vključijo, poskrbimo mi, starejši,
saj se večkrat zabavamo kar s spontanim igranjem na glasbila in petjem po sobah ter v učilnici. Najboljše pa je, da nas - tako različne - zelo hitro v celoto poveže ljubezen do glasbe in petja.
Mi 'mamo se fajn, če vam prav je al' ne! Če bi se tudi vi radi imeli »fajn«, vas vljudno vabimo na naš letni koncert Pomladna sanjarjenja, ki bo 20. aprila 2016. Na koncertu se boste lahko na lastna ušesa prepričali, kaj zmorejo naša grla.
NIKA ARTIČ, 2.b Šolski center Rogaška Slatina
Božični bazar
V	OŠ Vojnik smo v četrtek, 26. novembra, že drugo leto zapored pripravili božični bazar, dogodek, ki se ga vsi v šoli zelo veselimo in ga komaj čakamo.
Že tedne prej smo se nanj pripravljali in izdelovali izdelke za božične stojnice. Nekateri so izdelali venčke, drugi okraske za jelko, tretji spet kaj drugega. Na stojnicah, ki smo jih bogato okrasili, je bilo na koncu tudi veliko domačih sladkih dobrot. Zbrali smo veliko prispevkov, da bomo lahko obogatili šolski sklad, ki je namenjen predvsem tistim otrokom, ki jim starši ne morejo plačati kosila, šole v naravi in drugih dejavnosti.
Čeprav razredi med sabo tekmujemo, kdo bo zbral več vojčev (to je naš šolski denar), zmaga ni toliko pomembna, bolj je pomembno, da s tem vsi pomagamo.
V	uvodu smo pripravili kratek kulturni program. Zapel nam je mladinski pevski zbor skupaj z Ženskim zborom OŠ Vojnik, zaplesali so različni plesalci. Ta bazar je res dobro uspel, saj smo zbrali 5.043 evrov, kar je precej več kot lani. Hvala vsem, ki ste sodelovali.
MONIKA PETEK, 5. c Foto: arhiv šole
Obnovljena cerkev
Pred dnevi je bila v obnovljeni cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Gubnem slovesna sveta maša z blagoslovom.
Krajani so s prispevki in tudi s svojim delom največ pripomogli, da je cerkvica spet dobila podobo, ki ji pripada. Zapihal je veter in zdelo se je, da jo hoče prekriti z zlator-javimi jesenskimi barvami. Po maši seveda ni manjkala z dobrotami pridnih gospodinj obložena miza, moški pa so točili mlado vino.
MARIJA KRAČUN
40
BRALCI POROČEVALCI
V Konjeniškem klubu Celje
Dobrodelni konec tedna
Praznične luči krasijo mesta, iz domov pa že diši po cimetu in dobrotah. Mesec, ki se ga vsi zagotovo najbolj veselimo, s sabo tako kot vedno prinaša ogromno sreče, topline, iskrenih nasmehov in toplih objemov, ki razveselijo prav vsakega. Tega se dobro zavedajo tudi člani Rotaract kluba Celje, ki so ponovno dobrodelno zakorakali v december. Otrokom Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane so pripravili prav poseben konec tedna, ki so ga poimenovali kar po dobrem možu Miklavžu.
Miklavžev vikend v organizaciji Rotaract kluba Celje je bil v knežjem mestu že tradicionalno. Letos je člane kluba obiskalo sedem otrok Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane,
spremljali pa sta jih tudi dve vzgojiteljici. Rotaractovci so otrokom pripravili prav poseben ustvarjalni program, s katerim so jim želeli popestriti decembrsko vzdušje. V soboto so obiskali Otroški muzej Hermanov brlog, kjer so si najprej ogledali razstavo, kasneje pa so izdelovali božične okraske. Nato so se odpravili v Osnovno šolo Lava, kjer so s tamkajšnjimi prostovoljci pekli božične piškote in muffine. Popoldne jih je presenetil dobri mož Miklavž, ki je vsakega obdaril in mu narisal nasmeh na obraz. Skupaj so ustvarjali božične voščilnice in se sladkali s piškoti, ki so jih spekli popolnoma sami. Da je bil dan popoln, so ga zaključili v Oslariji in na otroškem bowlingu, ki si ga bodo zagotovo najbolj
Ta konec tedna pa so v akciji Dobrodelna decembrska košarica mladi člani Rotaract kluba Celje nabrali sedem polnih nakupovalnih vozičkov življenjskih potrebščin. Tokrat so v sodelovanju z Rotaract klubom Žalec živila in druge potrebščine zbirali v Mercator centru Celje in odziv ljudi je bil zelo dober. Ob koncu dneva so lahko vse, kar so zbrali, razdelili v enakovredne pakete in jih podarili Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Celje. To bo poskrbelo, da bodo zbrane potrebščine prišle v prave roke oziroma do družin v stiski.
zapomnili. V nedeljo sta se otrokom pridružila še bratec in sestrica iz Varne hiše Celje. Skupaj so se odpravili v Škofjo vas, kjer so doživeli prav posebno dogodivščino. Konjeniški klub Celje jim je namreč omogočil, da so po-bliže spoznali konje.
Po nedeljskem kosilu so se otroci poslovili, vendar samo za leto, saj že vsi z nestrpnostjo pričakujejo prihodnji Miklavžev vikend. Tako otroke
kot obe vzgojiteljici veseli, da so jim mladi rotarijci s svojo aktivnostjo ponovno pričarali tisto, kar vsi v teh časih najbolj potrebujemo - kanček sreče in topline. Po končanem koncu tedna je Marko Puncer, predsednik Rotaract kluba Celje, povedal, da ga pozitivni odzivi udeležencev izredno veselijo in da bodo rotaractovci ta projekt v prihodnosti še nadaljevali.
IVA JEKNIĆ
Obnovili zakonsko zaobljubo
V polzelski župniji že vrsto let ob 21. novembru, godu sv. Cecilije, zave-tnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez.
Na letošnji slovesnosti se je v župnijski cerkvi zbralo 42 parov, med njimi so bili pari, ki so praznovali 55 let zakona: Marijan in Rozalija Zupanc, Alojz
in Jožica Bastl ter Ljudmila in Vladislav Krajnc. Petdeset let zakona pa so obeležili: Angela in Viktor Divjak, Ivana in Avgust Likeb, Neža in Franc Ožir, Ivanka in Albin Kuhar ter Jožefa in Drago Vrečar.
Najprej je bila maša, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli rdečo vrtnico, voščilo ter napotke, naj svojo
zakonsko zvezo še naprej negujejo in naj vztrajajo v medsebojni ljubezni in naklonjenosti. Na slovesnosti so sodelovali vsi cerkveni zbori in skupine, ki so s tem počastili sv. Cecilijo, svojo zavetnico. Organisti, teh je v polzelski župniji kar štirinajst, in zborovodje so prejeli knjižne nagrade.
TT
Med ponovno zaobljubo petih zakonskih parov, ki so slavili zlato poroko.
O decembrskih šegah
V žametnem jesenskem dopoldnevu nas je 19. novembra v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Ljudski univerzi Šentjur obiskala častitljiva gospa Dušica Kunaver.
Upokojena učiteljica angleščine in ruščine je pisateljica, predavateljica, kulturna publicistka, zbirateljica ljudske dediščine in strastna zagovornica vsega staro-slovenskega. Občinstvo je razveseljevala s svojim bogatim znanjem o šegah in običajih slovenskega naroda in odstirala spomine na (pra)davne korenine.
Po ljudskem izročilu se od novoletnih kolednikov, pustnih šem, Zelenega Jurija, kresne noči, ob poletnih in jesenskih kmečkih delih in vse do decembrskih praznovanj vrstijo številne praznične in delovne šege ter navade starosvetne slovenske vasi.
Bogastvo teh šeg je neizmerno, saj ima pri nas vsaka vas svoj glas. Najbolj poln različnih šeg je december. Ta najtemnejši in najbolj mrzel mesec v letu je poln najsvetlejših praznikov. Predvsem trije božiči (sveti večer, Silvestrov večer in večer pred praznikom svetih treh kraljev) so čas prastarih šeg, ki segajo še v čase poganske davnine - božična miza s čarodejno močjo božičnega kruha in kaljenega žita, »žegnanje« in kajenje domačije z »žegnano« vodo in kadilom, tepežkanje, koledovanje in še marsikaj.
Čar dolgih zimskih večerov je bilo tudi druženje va-ščanov ob preji, ličkanju koruze, luščenju fižola, trenju orehov, čiščenju perja, popravljanju poljskega orodja in drugih zimskih delih. Ta večerna skupna zimska dela so bila polna petja, šal, nagajivosti in predvsem poslušanja starih pripovedi. Tako je naša vas iz roda v rod prenašala tisoče ljudskih pesmi, pripovedi, pregovorov in drugih ljudskih modrosti. Ta veriga prenašanja ljudske dediščine se ni prekinila niti v času turških vpadov niti kmečkih puntov in drugih težkih časov, ki jih je naše ljudstvo previharilo v preteklih stoletjih.
Naša dolžnost je, da teh starih dragocenosti ne pozabimo danes, ko smo dobili svojo samostojno državo, o kateri so sanjali stoteri rodovi pred nami.
KP
Dušica Kunaver, poznavalka bogastva ljudskih šeg
Nagradna križanka
ADAMAS
Objavljamo nagrajence nagradne križanke Hiše nakita Adamas, Ljubljanska cesta 8, Celje, ki je bila objavljena v Praznični Petici. Geslo iz križanke se glasi: Minerali za boljše počutje.
1.	nagrado, srebrno ogrlico z jantarjem, prejme Ne-venka Privšek iz Velenja.
2.	nagrado, veliko svečo, prejme Enej Planteu iz Celja.
3.	nagrado, malo svečo, prejme Petra Topole iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo, s potrdilom o nagradi, ki ga bodo prejeli po pošti, bodo lahko nagrado prevzeli v Hiši nakita Adamas v Celju.
novi tednik
BRALCI POROČEVALCI
41
Za družine
V soboto, 5. decembra, smo članice Lions kluba Mozaik Celje pripravile tradicionalno Miklavževo stojnico, na kateri ni manjkalo domačih prazničnih piškotov in peciva ter drobnih Miklavževih presenečenj. Celotna zbrana sredstva na stojnici bomo namenile nakupu prehranskih paketov za socialno ogrožene družine z otroki.
KATJA ESIH
Levi in desni breg
Med bregove, leve in desne, severne in južne, visoke in nizke, gozdne in travne, se je na nedeljsko popoldne, 22. novembra, v svojo rodno vasico vrnila naša rojakinja Magdalena Kovačič Verdel, po domače Štokova Magdica. V Domu krajanov Galicija je v rokah držala svoje četrto delo, knjigo z naslovom Levi in desni breg in jo kljub letom z žarom v očeh in ogromno pozitivne energije predstavila zbrani množici prijateljev, znancev, sovaščanov, vrstnikov in sorodnikov.
Z Matejo Tirgušek, ki je tudi lektorirala in uredila delo, sta poklepetali ob listanju ter prebiranju odlomkov in nam razkrili, kako se delo razlikuje od prvega in drugega, poezij, ter tretjega, Na svoji koži, ko opiše čas vojne vihre na naših tleh in na svoji lastni koži. V tej knjigi Magdica doda večni pečat zgodbam, ki so se spletle med našimi bregovi vseh zaselkov Galicije v času med obema vojnama in po njej. V tretjem, zadnjem delu knjige bralcu razkrije zgodbe in prigode, ki jih je našla, ko se je mlada poročila in odselila, kot sama pravi, na desni breg življenja, čez mnogo bregov, na rob Kozjanskega.
Pri prebiranju naletimo na posebneža, vaškega Drevesca, kako je od mrtvih vstal, in na nenavadno odločitev
narave, da je strela udarila prav v cerkev v času maševa-nja. Kot v spremni besedi pravi dr. Matjaž Kmecl, da se ji iz spominov preteklosti luščijo zgodbe kot nekakšen »fleš« bliskavice, se tudi bralcu razsvetli marsikatera znana ali neznana prigoda, ko spozna
vaškega duhoviteža Rafa ali zloglasnega krvavega Palčka.
Ker pri prebiranju kar čutimo, vonjamo in vidimo utrip tistega časa, tistih malih ljudi in drobnih reči, na katere je današnji vsakdan kar pozabil, se Magdaleni v svojem in imenu rojakov zahvaljujem, da je vse to delila z nami in zapisala še za zanamce.
MATEJA POTOČNIK KOVACIC
Magdalena Kovačič Verdel
f»t
Kavarna - Slaščičarna
Obdarite najbližje z DOMAČIMI PIŠKOTI, sladkimi MINJONI, okusnimi MAKRONI ali slastno TORTO.
Obiščite nas v slaščičarni De la Creme v Planetu Tuš Celje
ali nam zaupajte vaše naročilo na narocila.torte@tus.si ali na 070 882 337.
Restavracja Tuš
v Planetu Tuš Celje
vas tudi v decembru vabi na dnevno sveže malice in kosila
Odprti smo od ponedeljka do sobote med 9. in 20. uro ter ob nedeljah med 9. in 14. uro. Tel: 059 73 37 04
42
VRTNARIMO
PnM^ik
\?rtn{\>r1te>
Čas za prve sadike
Oni dan sem na radiu ujela vrtnarsko gurujko Mišo Pušenjak, ki je razložila, da je zdaj čas, da si vzgojimo prve sadike. Če sem čisto iskrena, ne poznam prav nobenega vrtnarskega navdušenca, ki bi se v decembrski praznični mrzlici ukvarjal s sejanjem semena za prvo marčevsko solato. Božično žito ne šteje. Tudi Miša se je spraševala, če se bodo vsaj profesionalci prvega solatnega posevka lotili pravočasno. Mene je ob tem spomnila na moje vrtnarske inkubatorske poskuse.
Bilo je pred leti, ko so me spodbudile lične posodice iz kartona, ki sem jih zasledila v enem od naših dis-kontnih trgovcev in se jim nisem mogla upreti. In tudi kupovanje semen z velikimi sočnimi sadeži na embalaži me vedno bolj pritegne kot brezoblično zelenje sadik v vrtnariji. Gladko pozabim, da je do tistih paradižnikov in paprik še hudimano dolga pot. V pripravljene posodice sem tako vsula zemljo in vanjo potisnila paradižnikova semena. Na okenski polici je bilo moj zeleni eksperiment kar zanimivo opazovati. Najprej so vzklili zeleni lističi, potem so rastlinice z debelci začele dobivati bolj konkretno podobo. Potem se je začelo. Rastlinice so se obračale proti svetlobi in kljub temu da sem jih vsak dan obračala okrog, ni niti ena zrasla pokončno, kot bi se za povprečen paradižnik spodobilo. Tudi barva je sčasoma vse bolj bledela. Po nekaj tednih pestovanja in čuvanja paradižnikovih dojenčkov sem imela občutek, da bodo vso svojo energijo porabili za to, da bodo ostali pri življenju. Kje so potem še moji čudoviti rdeči domači paradižniki ... In na koncu je bilo točno tako. Od vseh nadebudnih »inkubatorčkov« se je ohranilo komaj kakšna polovica sadik. Na vrtu pa tisto leto tudi nisto ravno blestele. Vse sadike niso spravile skupaj toliko plodov kot ena kupljena cepljena sadika. Lahko mi verjamete, da se s tovrstnim temeljnim razplodom nisem več ukvarjala. Saj vrtnarije morajo tudi od nečesa živeti in naj pač vsak dela tisto, kar zna, sem si rekla. Tik pred zdajci sem v zemljo pota-knila »korajžne« zelence, ki so znali mojo premajhno vrtnarsko zavzetost še kar dobro prenašati. In tako nekako je zadnjič zaključila tudi Miša Pušenjak: »Kje pa piše, da morate vse narediti sami?!«
Cvetoče darilo ob prazničnih dneh
Božični kaktus je enostavna sobna lončnica
Druga cvetoča rastlina, ki nam v predprazničnih zimskih dneh lahko polepša notranjost bivalnih prostorov, je božični kaktus, ki prav tako kot božična zvezda prihaja iz Južne Amerike.
Prav zato potrebuje tople temperature. Poleti ga lahko
imamo kje zunaj, in sicer v senci, pozimi pa ga prestavimo na toplo v notranje prostore. »Vmes ga za nekaj časa damo v temnejši prostor, da bo zacvetel. Ko nastavi popke, ga postavimo na mesto, kjer nam bo služil za deko-
racijo, lahko na mizo v jedilnico, na kuhinjski pult ali okensko polico. Če ga bomo imeli ves čas na toplem in na svetlem, ne bo nikoli nastavil popkov,« svetuje Alen Ko-vačič, svetovalec iz Vrtnega centra Arboretum Medlog.
Da bo cvetel še za veliko noč
Božični kaktus spada med mlečnice. Cveti le nekaj dni. »Januarja in februarja ga lahko spet postavimo v hladnejši prostor in nam bo za veliko noč spet zacvetel,« pripoveduje Kovačič. Spomladi ga prestavimo na prosto, na senčno mesto. Poleti ga zalivamo kot ostale rastline. Za razliko od ostalih kaktusov ne potrebuje sušenega obdobja, prav nasprotno, svari
Kovačič, korenine se ne smejo izsušiti.
Previdno po nakupu
Pri nakupu božičnega kaktusa glejmo, da ima nastavljene popke, ki pa še ne cvetijo. Vrtnar ali cvetličar nam mora lončnico zaviti, da jo zaščiti pred mrazom in prepihom. Ko jo prinesemo domov, jo damo na stalno mesto. Po cvetenju lahko božični kaktus pognojimo s klasičnimi gnojili za cvetenje in za zelenje, da mu podaljšamo življenjsko dobo.
Z leti se bohoti
Pravilno oskrbovan božični kaktus se v samo nekaj letih zelo razraste. Presajamo ga spomladi na vsaki dve do tri leta, da zemlje ne izčrpa preveč. Presajamo ga lahko kadarkoli med letom. Razmnožujemo ga s stebelnimi potaknjenci.
MRL Foto: SHERPA
Fotografijo bujno cvetočega božičnega kaktusa Jožice Brilej iz Poljč pri Braslovčah, ki se razkazuje v vsej svoji lepoti, nam je poslala bralka Magda Rak Cizej, ki piše, da mu posebej prija okolje v zimskem vrtu: »Božični kaktus je od pozne jeseni in čez zimo v zimskem vrtu, kjer mu zelo ustrezata tako temperatura kot svetloba in nas njegovi cvetovi razveseljujejo ves adventni čas. Konec aprila, ko je temperatura zraka že prijetno visoka, ga prestavimo v brunarico, na prosto, in sicer v senčni del, da si malo odpočije. Med tem časom ga občasno zalijemo. Ko se temperature zraka znižujejo in začne pritiskati mraz, ga prestavimo na toplo v zimski vrt, kjer ponovno zaživi.«
NAGRADNI NATEČAJ
Setveni koledar
Izbiramo najlepši adventni venček
17. CE
Čas za presajanje je od 25.12. do 31.12.
cvet
list do 13. ure list list
t
18. pe
19. SO
20. ne
21. PO
22. TO
23. SR
plod korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
novi tednik
radio celie
Anja Mavhar, Nova Cerkev
ŽIVALSKI SVET
43
Policijski ali družinski
Pogumni in samozavestni psi, ki potrebujejo lastnika z izkušnjami
»Rotvajler je srednje velik do velik pes, pravilno grajen, kompakten, postava daje vtis velike moči, gibčnosti in vzdržljivosti. Je mirnega značaja, poslušen in vodljiv. Predvsem pa je samozavesten, zanesljiv in neustrašen.« Tako opisujejo eno najstarejših pasem na svetu, ki je pri nas očitno zelo priljubljena, saj imajo v Sloveniji lastniki in vzreditelji svoj klub ljubiteljev rotvajlerjev, ki ima sedež v Gotovljah pri Žalcu.
Eden od članov kluba, blagajnik in »deklica za vse«, kot sam pravi, je tudi Tomaž Božič iz Tratne pri Grobelnem. Tokratni obisk je pomenil srečanje z dvema prelepima odraslima in dvema mladima psičkama te zanimive pasme, ki pri marsikom zbuja nelagodje, saj so odrasli psi na prvi pogled kar malo strašljivi. Toda tako kot sicer velja v vseh primerih, ko imamo opravka s kosmatinci, je tudi tu najpomembnejša vzgoja. Tomaž Božič poudarja, da se mora ta začeti že zgodaj, pri čemer mora biti lastnik dosleden. Le tako s psom ne bo imel težav in ga bo lahko vzel s seboj, kamorkoli bo šel. »Sicer pa to ni pes za začetnike. Je karak-terno močan in družina je zanj trop, kjer si želi izboriti svoje mesto. Če ugotovi, da nekomu lahko pokaže zobe in se ta malo ustraši, bo naslednjič poskusil še več,« razlaga izkušen vzreditelj. »Psi so primerni za družine, potrebujejo pa zgodnjo
Rita in Bea pri igri z žogico. Samice so velike od 56 do 63 cm in težke povprečno 42 kg. Samci so večji in težji.
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
socializacijo. Pes mora vedeti, kdo je gospodar, sicer je lahko nevaren za svojo okolico.«
Od kraševcev do rotvajlerjev
V svoji psarni Tomasrot-bordog je imel Božič najprej kraške ovčarje, nato bordojske doge, kjer je imel
štiri legla. »Te so bolj problematične za vzrejo, imajo kratko življenjsko dobo in niso primerne za delo, ampak bolj za na kavč,« razlaga odločitev za spremembo. Rotvajlerji so mu bili namreč že od nekdaj všeč. Doma je z Ostrožne-ga in njegov sosed Marko Teršek je imel prve rotvaj-lerje v Celju in so ga navdušili s svojim značajem in podobo.
Tako je domov najprej pripeljal Rito, za njo je prišla še Bea. Prva je iz psarne Rada Lukanca, ki je tudi predsednik kluba ljubiteljev rotvajlerjev, druga je iz psarne Marka Terška. Rita je pred kratkim imela svoje prvo leglo - štiri mladičke, od katerih sta psički Cara in Coco še doma. Če bo šlo vse po načrtih, bo Božič obdržal Caro, saj naj bi Bea, če bo uspela prva paritev, odpotovala k novemu lastniku na Florido. Tomaž že zdaj ve, da se bo težko ločil od nje,
»Vzreditelji rotvajlerjev v klubu želimo ohranjati kakovostno raven pasme, saj to ni hi-perprodukcija, zato da bi zaslužili.«
a zaenkrat nima dovolj prostora za vse. Razmišlja pa o širitvi prostora za pse.
»Ne dam jih vsakemu!«
Rotvajlerje pogosto uporabljajo tudi kot službene pse. Ali se že pri mladičkih vidi, ali so primerni za takšne naloge? Božič pravi, da lahko po temperamentu mladiča sklepa, kaj bi bilo zanj primerno. »Ne sme biti prestrašen, čim več mora iskati, vendar se šele po šestih do osmih mesecih vidijo osnovne značilnosti psa. Rotvajlerji odraščajo dve leti in šele nato lahko rečeš, da so telesno in umsko zreli.«
www.vb'sentj ur.si
»Pes ni prašič in zanj niso primerni ostanki z naše mize! Če kupiš psa za nekaj sto evrov, moraš vedeti, da bo treba na mesec odšteti še 60 evrov za dobro hrano, da so tu še stroški veterine in cepljenj - in vse to vsaj deset let! Pa še čas za sprehode je treba imeti, sicer je bolje, da imaš papigo ali zlato ribico.«
In kako izbere nove lastnike svojih psov? Vsaj nekajkrat pridejo na obisk, da se spoznajo, nato še na terenu preveri, v kakšen dom naj bi šel pes. »Vsakemu ga ne dam. Pogoj je, da je pes lahko na ograjenem dvorišču ali vsaj v pesjaku in da gre dvakrat na dan na sprehod. Od lastnikov tudi pričakujem, da gredo s psom v malo šolo. Z vsemi ostanem v stiku, vsaj enkrat letno se srečamo.«
Doslej še ni imel slabih izkušenj, z nekaterimi novimi lastniki psov so postali skoraj družinski prijatelji. Le enkrat se je zgodilo, da je družina psa, ki ga ni mogla več imeti, sama podarila naprej, čeprav vzreditelj zagotavlja, da bo iskal novega lastnika, če bo prišlo do težav, ali da bo sam obdržal psa.
Veliko obveznosti
Že pred odhodom na delo Božič poskrbi za pse, jim očisti pesjake, jih sprehodi in nahrani. Vmes vskoči sin, ko pa se vzreditelj vrne, je prva postaja spet pri pesjaku. Šele nato sledijo kosilo in vsa ostala opravila.
Pasma spada med najstarejše na svetu. Njeni začetki segajo v rimske čase. Psi so potovali z rimskimi legijami, kjer so čuvali ljudi in njihove črede. V pokrajini Rottweil je prišlo do naravnega križanja z lokalnimi psi, ki so bili kasneje znani pod imenom Rottweil mesarski psi. Vzrejali so jih pretežno mesarji. Leta 1910 je bila pasma uradno priznana kot primerna za policijske pse.
Še sreča, da je vsa družina - tudi žena in hči - ljubiteljica živali. Ko gredo na počitnice, vzamejo ponavadi s seboj le enega od psov, saj »ne morem delati zverinjaka v kampu«, kot pravi Božič. Za ostale pse medtem poskrbita tast in tašča. Pri vratih obiskovalce namreč glasno pozdravi še maltežanka Bella, ki jo je sin dobil za rojstni dan. Ugotavljal je namreč, da so vsi psi v pesjaku, v hiši pa ni nobenega za »cartanje«. »Žena se je najprej upirala, ker je navajena, da pridejo ostali psi samo do praga, nazadnje pa je popustila. Zdaj je Bella večino časa pri naju in ne pri sinu.« Za nameček pride mimo še dolgodlaki muc, ki je očitno v zelo dobrih odnosih z vsemi ostrozobimi kosmatinci. Še en rezultat vzgoje, saj Božič ne mara, da bi se psi med seboj tepli ali preganjali druge živali.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
Tomaž Božič s psičkama Caro in Coco. Življenjska doba teh psov je 10 do 11 let, ker imajo lahko težave z zasukom želodca, je treba paziti pri prehrani.
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
™ NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
44
NAMIG ZA IZLET
V Planico, najlepši nordijski center na svetu

THbv ,■■'
s лр? /
« Ü
. .3»'" --------- =35»
...
La iS* %
Tii .	_ .	t I ш



-^тј i ■,
-'S s ■
S-	' • • •
тжШкш -	'"■■ ' i?
^ 4	"v-	■ ■	- -



■Lth.fcJ

'/МШ^Г.
Prenovljen skakalni center v Planici, ki ga zamejujeta dve največji, najpomembnejši in prenovljeni skakalnici: na levi letalnica bratov Gorišek in desno nekdanja Bloudkova velikanka.
Množica navijačev v pričakovanju poleta na lanskem finalu svetovnega pokala na prenovljeni letalnici bratov Gorišek.
V Tamarju se ponuja čudovit pogled na mogočen Jalovec.
Na Planico, ki se razvna-me vsaj enkrat na leto, ko je marca v dolini pod Pon-cami na znameniti letalnici bratov Gorišek finale svetovnega pokala v smučarskih poletih, smo odslej lahko še bolj ponosni. Minuli konec tedna so namreč po osmih letih gradnje in številnih zapletih ob prisotnosti celotne vlade, ki je imela sejo v novih prostorih, odprli Nordijski center Planica, vreden približno 40 milijonov evrov. Gre za enega najsodobnejših nordijskih centrov, ki je zagotovo tudi eden najlepših na svetu, če že ni ravno največji. In vse to je še le dodaten namig za obisk Planice tudi takrat, kot tam ni smučarskih poletov.
Pravzaprav je to priporočljivo, če želimo uživati v vseh prelestih, ki jih ponuja dolina pod Poncami. Ob finalu svetovnega pokala, če smo ljubitelji skokov in poletov, ne bomo imeli pravega časa, da bi se osredotočili na lepoto narave. Morali se bomo namreč posvetiti iskanju dobrega prostora ob vznožju letalnice, da bomo imeli lep razgled, ko
bodo pogumni letalci »padali« v globino in dosegali daljave daleč čez dvesto metrov. Če nam je všeč tek na smučeh, tudi ne bomo imeli pravega miru in doživetij, saj nas bo motila množica, ki se z avtomobili ali peš iz Kranjske Gore in Rateč zgrinja proti letalnici. Nasploh je ob planiškem spektaklu preveč direndaja in logističnih ovir zaradi zagotavljanja varnosti, prometni zamaškov ...
S smučmi do Tamarja
A na čisto običajen dan je v Planici lahko pravi raj tako pozimi kot poleti. Glede na to, da je trenutno zima, se bomo posvetili predvsem zimskim čarom Planice. Tekači na smučeh so še pred odprtjem nordijskega centra lahko uživali na progah, speljanih od Rateč do vznožja velikanke in vse do doline Tamar. Začetek in dolžina proge, ki jo izberemo, sta odvisna od tega, koliko časa želimo nameniti teku in koliko kondicije premoremo. Če želimo v Planici teči na smučeh, občudovati naravo z mogočnimi vršaci, se na-
gledati skakalnic in zdaj tudi novega nordijskega centra, je priporočljivo, da parkiramo avto ob vznožju letalnice. Potem lahko tečemo na smučeh po dobro urejeni, označeni in razgibani progi v Tamar do planinskega doma, kjer se lahko okrepčamo s čajem ali še čim krepkejšim. Ko si nekoliko odpočijemo, je nujno, da se v Tamarju pred vrnitvijo do vznožja letalnice naužijemo čudovitih pogledov na vršace, ki se dvigajo nad dolino, Male in Velike Ponce, Jalovec, Mojstrovko Če bomo imeli še srečo glede vremena, bo užitek popoln.
Na ogled skakalnic in zgodovine Planice
Ko odtečemo nazaj do le-talnice, si dobro ogledamo prenovljeno letalnico bratov Gorišek, na kateri bo morda komu od najboljših skakalcev marca spet uspelo, da bo svetovni rekord iz Vikersun-da pripeljal nazaj v Planico. Potem gremo naprej do prenovljene nekdanje Bloudko-ve velikanke, ki je zdaj del centra manjših skakalnic.
Nove planiške skakalnice in letalnico smo tako spoznali, zdaj je čas, da spoznamo tudi bogato zgodovino planiških tekmovanj, svetovnih rekordov, gradnje in prenove skakalnic ter letal-nic. Vse to si je zdaj mogoče ogledati v novem osrednjem objektu Nordijskega centra v Planici, veliki stekleni kupoli. Ob sprehodu po njej se iz različnih zornih kotov ponujajo izjemni pogledi na lepote doline pod Poncami.
Pa še malo v Italijo odtečemo
Če smo še pri močeh po vsem tem programu, se lahko ustavimo še pri trgovini in restavraciji Ponca v Ratečah v neposredni bližini meje z Italijo in na tamkajšnjih progah odtečemo še kakšno krajšo ali daljšo razdaljo, tudi v sosednjo državo.
Ko se naposled iz Rateč odpravimo proti domu, se pač ne more zgoditi, da si polni vtisov ne bi zapeli ali zažvižgali tiste znamenite in pona-rodele Avsenikove »Planica, Planica, snežena kraljica .«.
ROBERT GORJANC
Pogled proti Planici iz Rateč
Na smučkah se lahko iz Rateč podamo tudi čez nekdanjo mejo na italijansko stran, kjer so prav tako zelo lepo urejene tekaške proge.
OTROŠKI VRTILJAK
45
»Mi se tudi najbolj sitnim zimskim virusom ne damo,« so zatrdili otroci z vzgojiteljicama Karlo in Klavdijo. Tega dne jih je v vrtcu čakalo posebno presenečenje. Večer pred tem so šli v vrtec namreč njihovi starši. Enkrat za spremembo so oni svojim otrokom narisali nekaj lepega. Umetnine z motivi minjonov, ledenega kraljestva, avtomobilčkov in poredne Maše bodo še dolgo krasili otroške sobice.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Z • veseljem' vas komo obiskali.
Skupaj smo pomahali v Litijo
Obiskali smo vrtec na Kalobju, enoto Vrtca Šentjur
Takole so otroci pomahali svojim vrstnikom v Vrtec Litija. Lani so med svoje prijateljčke zapisali otroke iz Zagreba. Zagotovo bodo tudi prihodnje leto pomahali kam daleč.
Tudi tokratni obisk - bili smo v mešani skupini vrtca na Kalobju - je močno dišal po praznikih. Otroci v teh dneh z vzgojiteljicama Karlo Robič Žekar in Klavdijo Šešerko namreč krasijo igralnico, pečejo piškote, izdelujejo voščilnice ... Tokrat smo bili z njimi, ko so »pomahali v svet« svojim novim prijateljem v Litijo.
Projekt Pomahajmo v svet se je pred nekaj leti po Sloveniji razširil iz Radeč. Otroci s Kalobja v njem sodelujejo že drugo leto in so v komunikaciji z novimi obrazi preko digitalne povezave že pravi mojstri. Lani so na ta način spoznali otroke iz vrtca v Zagrebu. Glede na to, da so imeli v svoji sredini deklico iz Bosne in Hercegovine in so se s tujim jezikom že seznanili, so se s posebnim veseljem učili tudi hrvaških
besed in pesmic. Letos skozi TV-zaslon mahajo otrokom iz enote Griček v Litiji. A to še zdaleč ni vse. Malčki se ob tem namreč ogromno na-
učijo in aktivnosti, vezane na spoznavanje novih obrazov, navad in običajev, vključujejo v vsakodnevno delo, kjer se seveda še vedno večina stvari vrti okrog njih in njim znanega domačega okolja.
StO
Foto: GrupA
Štiriletnik se pozanima:
»Ati, a znaš igrati harmoniko?« »Ne, ne znam.«
»Kaj pa kitaro, znaš igrati kitaro?«
»Tudi ne.«
»Klarinet?«
»Ne.«
»Kaj pa radio znaš prižgati?«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
December, v katerem ne izdelate nobene voščilnice, ni december. Svojim prijateljem v Litiji so otroci s Kalobja izdelali tole. Za podlago so uporabili črtne kode, za smrekove veje obrisane in izrezane odtise dlani, za deblo furnir in še nekaj okraskov za piko na i. Z malo truda otroški prstki prispevajo tudi voščilo.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Zelje
Zakaj nese vojak v tank dve glavi zelja? Da nahrani gosenice ...
Slabo zgleda
Zdravnik na urgenci: »Gospod, vaša žena ne zgleda v redu.«
On: »Vem, ampak zna dobro kuhati in z otroki je krasna ...« Malo pivo
Vinski brat Peter je prišel izreči sožalje ženi prijatelja, ki je umrl.
Žena zavzdihne: »Ah, dragi prijatelj Peter, kaj hočeš ...« Peter: »Malo pivo ...«
Skupne značilnosti
Kaj imata skupnega straniščna školjka in obletnica poroke? Moški jih vedno zgrešijo.
Velike oči
Po operaciji prsi ženska vpraša zdravnika, če bi ji lahko povečal še oči. Zdravnik: »Ni problem! Sestra, dajte račun!«
Samomor
Babica je prišla k zdravniku z nožem v kolenu.
»Kaj ste pa delali?« vpraša zdravnik.
Babica: »Hotela sem se ubiti.«
»Pa ravno v koleno?«
»Če so mi rekli dva prsta pod prsmi ...«
Šali nam je poslala Jožica Majcen iz Nove Cerkve. Ta o Metki je menda resnična ...
Metka
Pred leti sem poklicala v službo v tovarno Metka, da bi povedala, da sem zbolela in da me ne bo. »Halo, ali je tam Metka?« sem vprašala. A se je oglasil moški glas: »Ne, tukaj Janko!«
Z vlakom
Vnučka pričakujeta babico na obisk. Ko pride, jo vprašata, kako je prišla. »Z vlakom sem se pripeljala,« odgovori. Eden od vnukov pripomni: »A vidiš, oči je pa rekel, da jo bo spet hudič prinesel, pa ni res!«
Spraševali smo vas, kako se je imenovalo znano mladinsko zbirališče v Celju, ki so se ga pred kratkim spomnili z razstavo.
Pravilen odgovor se glasi: Mladinski klub ali Kl(j)ub.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Tanje Zupan iz Celja, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V Novem tedniku smo tokrat več prostora namenili problemu, ki se pokaže zlasti v prazničnih dneh in je za mnoge zelo moteč. O čem pišemo?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 22. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC.
Simona 1.
Simona Šolinič pred nekaj dnevi: »Ne vem, s kom sem dogovorjena ob 11. uri. Jeranko, se ti spomniš? Si slišal, s kom sem se dogovarjala po telefonu?«
Tudi kolega Brane Jeranko ji ni znal odgovoriti na to težko vprašanje. Čez nekaj časa so jo kolegi vprašali, če je rešila težavo. »Ne, sestanek sem zamudila, sem pa vmes našla kolo ...«
Simona 2.
Simona je spet »razveselila« svoje sodelavce in si nastavila novo melodijo na telefonu, da je odmevalo po uredništvu. Vprašanje Igorja Šarlaha je bilo zgolj retorično: »A to je Simonin telefon?« Zato je tudi odgovor Deana Šusterja spravil v smeh vse prisotne, ko je rekel: »Ne, moj .«
V nadaljevanju se je izkazalo, da to sploh ni bila nova melodija na telefonu, temveč alarm .
ANEKDOTE
Ko je bil filozof Immanuel Kant (1724-1804) že v letih, so ga vprašali, zakaj se ni nikoli poročil. Kant je pojasnil: »Ko sem bil mlad in bi potreboval ženo, je nisem imel s čim hraniti, zdaj, ko bi jo lahko hranil, pa je ne potrebujem več.«
ттш
Riše: MILAN ALASEVIC
			4		3			
1	7	6						
						2		5
	5	7					9	3
			7	4	8	6		
	6			9		1	8	
		8	5	6	1			
3		9		8				
						7	1	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Obdarovanje bo januarja!
No, pa smo spet tam. December je krasen mesec do trenutka, ko sem soočena z dejstvom, da moram vsaj nekaj ljudi v svoji bližnji in daljni okolici obdarovati. In seveda v časovni stiski nikoli nimam kakšne pametne ideje. Pa so me razveselili na eni od komercialni televizij s seznamom daril; kravata, okvir za slike, vino, paket kozmetike, skodelica, parfum, električni brivnik, nogavice in spodnjice. Klasika, boste rekli. Stavim, da ste tudi vi podarili ali bili obdarjeni že skoraj z vsem na tem seznamu. No, da vas zamorim - to je seznam daril, ki jih NIKAKOR ne bi smeli kupovati. Kar je ob vsaj majhnem razmisleku res. Za bližnje je vse našteto premalo, za vse druge pa preveč osebno. In tako je etnolog Bogataj razložil, da on sponzorske kravate vseeno kar s pridom uporablja. Z njimi namreč čisti platišča svojega kolesa. Da v življenju ne poklonim več okvirja za sliko, sem sklenila po nekem praznovanju, ko so me ljudje skoraj zasuli z njimi. Z vinom je danes tako, kot je bilo včasih z bonbonierami. Tako dolgo so krožile med ljudmi, da so se v čokoladi zaredili črvi. Verjemite, da imajo tudi buteljke rok trajanja. Je pa res, da so slednje poleg zavitka »barkafeta« najbolj pogost izhod v sili. Pa ne za božič, se razume. Kar se kozmetike tiče, nobena ženska noče, da ji kdorkoli kupuje šminko. In prav nihče se ne bo razveselil mila in deodoranta. Le kaj hudirja so mi hoteli povedati?! Pravo znamko parfuma lahko veste samo za svojo ženo, vse druge si bodo upravičeno kaj domišljale. Električnega brivnika, ki sem ga enkrat davno podarila možu, je bil ta zares vesel šele v trenutku, ko je nefunkcionalni model končno crknil. Kar se tiče skodelic, spodnjic in nogavic ..., se opravičujem vsem bodo-
čim prejemnikom, ampak ta »potrošna roba« vseeno vedno prav pride. Glede na seznam prepovedanih daril sem poskusila na spletu najti še tisti drugi seznam, s katerim bi si dejansko lahko pomagala. Za začetek je striček Google ponudil velikansko zbirko takšnih in drugačnih ur (kot da ne vemo, da nam čas vsem še prehitro teče). Sledila je neverjetna ponudba »kot« smešnih daril - kar je načeloma super, če padate na moške organe na očalih in copatih ter straniščni papir z evrskim potiskom. Naj vam prihranim in skrajšam to spletno odisejado; seznam, kjer bi lepo pisalo tašči tole, očetu tole, mami tole, sestri ono... ne obstaja.
Ker sem malo slutila, kako se bo vse skupaj obrnilo, si teren pripravljam že nekaj mesecev. Letos ne bo nobenih daril. Miklavž je opravil svoje, dedek Mraz počasi odhaja v pokoj, Božiček pa je bil letos tako ali tako precej radodaren že sredi decembra. Vsem ostalim bom letos tako podarila doživetja - recimo udeležbo na zasebni večerji v naši jedilnici, svojo cenjeno prisotnost na kavi in ramo za objokovanje izgubljenega časa, ki mu je odklenkalo še eno koledarsko leto. Predvidevam, da mi bo tako na koncu ostalo precej časa in -kar je še pomembneje - tudi nekaj denarja. Ravno prav, da letos obdarim samo sebe. Tisti, ki pravi, da denar ne prinaša sreče - nima pojma o nakupovanju. In nič hudega, če Božiček včasih pride z majhno zamudo, recimo šele s kakšno januarsko razprodajo. In ker bom obdarovala samo sebe, bom kar takoj povedala, kaj mi je všeč in kaj ne. In vsega, kar bom dobila, bom iskreno vesela. Mislim, da letos prvič z darili ne bom čisto nič brcnila v temo. Če bi kdo vseeno rad nogavice in spodnjice, pa naj pravočasno javi!
BOŽIČKA
radio celie
REŠITEV SUDOKU 182
4	6	7	8	1	2	5	3	9
3	1	8	5	4	9	6	2	7
2	9	5	7	6	3	1	8	4
5	3	4	9	8	1	7	6	2
9	2	1	4	7	6	3	5	8
8	7	6	2	3	5	9	4	1
1	5	9	3	2	8	4	7	6
7	8	3	6	9	4	2	1	5
6	4	2	1	5	7	8	9	3
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
GRŠKI MITOLOŠKI KRALJ
NEKDANJI ČASTNI BRIGADIR
ŠVEDSKA IGRALKA OLIN
KOVINSKA PRIPONKA
TVEGANJE (POG.)
IME VEČ PAPEŽEV
DELOVANJE, DEJAVNOST
DA
(POG.)
TOK, TULEC
JUŽNOAMERIŠKI GRM
DEJSTVO SLOVENSKI SLIKAR (SAMO)
6
ZG.DEL STOPALA SL. PESNIK (DANE)
RIMSKA LJUBLJANA
HOMERJEV EP
EL. LAT. V DRUGEM JEZIKU POVELJE
19
NEKD. IME DR KONGO
HRIBOVJE
V SV SLOVENIJI KAKTUS
ALOJI PODOBNA RASTLINA
HRAST (STAR.) ENAKA VOKALA
DALMATINSKO MESTO
DELAVEC, KI MAŽE STROJE
ŠPANSKI BIKOBOREC
DEL OBRAZA POPOTNIK KRIŽNAR
PESNIK GRUDEN
ZDRAVILNA RASTLINA
PREMOR, PRESLEDEK
ZORAN UBAVIČ
IGRALNA KARTA OTOK V IRSKEM MORJU
FIGURA, PODOBA
GUBA (STAR.)
ANGLEŠKI PEVEC (BILLY)
DRŽAVA V JZ AZIJI NEKDANJA PLAVALKA KEJŽAR
PEVKA HORVAT SVETOPISEMSKI PREROK
KUB. POET
(JOSE) AM. IGRAL. (VERONICA)
KRAJ IZLIVA REKE
OKR. ZA DEBELINO NITI
POŽIVILNA PIJAČA
ANGLEŠKI PEVEC ANT PREROŠKO ZNAMENJE
ANGLEŠKI IGRALEC BOGARDE
MIŠIČNA BULA
NASPROTJE SVETLOBE
OSEBNI ZAIMEK
RUSJANOVO LETALO
ZLATNIK (ZASTAR.)
GREG TRAVIS NEMŠKO OBBALTIŠKO MESTO
ZLATAN IBRAHI-MOVIĆ ZGOLJ
AVANTGARDNA SMER V LIT. IN UMETNOSTI
PRIPADNIK LAMAIZMA
MAJHNA SKODELICA KAVE
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in brisača NT&RC
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. decembra 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 49
Vodoravno: EMŠO, SRKA, DISKUTANT, IK, ORODJE, NRAV, TEIN, KOLIKA, ŽČ, AMA, IKONA, IHAN, VINO, GL, PIKAC, TESNOST, LIMONADA, USLUGAR, OMOT, BRON,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Še vedno se niste spustili z oblakov na realna tla, vendar vam takšen način življenja prav ustreza. Toda nikar se preveč ne prepuščajte lagodju, ker se boste prav kmalu morali spoprijeti z nastalimi težavami.
On: Vse okoli vas se bo odvijalo presenetljivo v vašo korist, kljub temu da se zadnje čase niste prav veliko naprezali. Očitno ste prišli v obdobje, ko vam bodo uspevale tudi tiste zadeve, ki ste se jih nekoč celo izogibali.
Ona: Uresničile se vam bodo nekdanje ljubezenske sanje, na katere ste že skoraj pozabili. Prav zato boste na začetku precej presenečeni, vendar boste že v naslednjem trenutku izkoristili ponujeno priložnost. Uspelo vam bo.
On: Čas bo pokazal, ali je bilo prijateljstvo, na katerem ste gradili svojo prihodnost, res tako dragoceno, kot ste upali. Pripravite se na manjše presenečenje v ljubezni, ki vam bo prineslo veliko dobrega.
TEHTNICA И
Ona: V veseli družbi boste ponovno preveč popili in povedali stvari, ki jih ne bi bilo treba. To se vam bo vsekakor kaj hitro maščevalo in to na najbolj neprijeten način. Poskusite se vsaj deloma zavarovati.
On: Nesporazum s partnerko vam bo zrasel čez glavo in le stežka se boste obvladali. Še najbolje bo, da greste lepo v naravo in si ohladite prenapete živce. In tudi na zdravje malo popazite, saj niste ravno v najboljši formi.
ШШШ
Ona: Tudi na ljubezenskem področju boste začeli vleči malo bolj tvegane poteze, kar se bo hitro pokazalo kot izredno pametna naložba. Vse boste stavili na eno karto, vendar bo ravno to tisto, kar si boste najbolj želeli.
On: Raje se pogajajte in ne da se vedno prepirate s sodelavci, pozneje pa se čudite, če vam povzročajo težave. Star pregovor pravi, da več glav več ve. Zato se nikar ne obotavljajte, ampak jim stopite nasproti.
DVOJČKA ■ SIKELEC
Ona: S svojim srčnim izvoljencem se boste pogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase, in tako zakopala nesoglasja. Očitno je to novo poglavje v vajinem odnosu in se vama obeta precej svetla prihodnost.
On: Na delovnem mestu se pripravljajo spremembe, ki bodo na nek način odločilno vplivale na vaše življenje. Temeljito opazujte zadeve okoli sebe, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da boste marsikaj zamudili.
Ona: Partner vas bo povabil na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite mu tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj bo tako vajin odnos več kot idealen.
On: Čustva so sicer lepa stvar, vendar dostikrat docela neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma. Seveda se boste za dokončen korak morali odločiti predvsem sami...
Ona: Prijatelj vas bo odkrito osvajal, zaradi česar vam bo sprva malce nerodno, a se boste prav hitro prilagodili njegovemu pristopu. Priložnost bo, zato se nikar ne obirajte, ampak vzemite, kar se vam ponuja.
On: Dokazali boste, kaj znate, pohvala pa vas bo opogumila in vam dala nov elan. Posledice se bodo poznale tudi na čustvenem področju, kjer vas bo nekdo prijetno presenetil. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga.
KOZOROG
Ona: S partnerjem se boste sporazumeli glede nekih govoric, ki so v zadnjem času povzročale precejšen razdor med vama. Na koncu bosta vendarle ugotovila, da je bilo vse skupaj le plod nevoščljivcev, ki jih dobro poznata.
On: Spremenili boste svoj odnos do partnerke, kar bo dobrodošla sprememba v vajinem odnosu. Tako se bodo stare zamere razrešile kar same od sebe.
INARI, BELEŽKA, TIKVA, DS, IT, KIA, OTON, SIT, NEMAR-NJAK, MAŠINA, ARTRITIS, BP, IRAN, MUSKOVIT, AT, LATA, NASER, KO, ČRV, KAIRO, ATIČAN, GM, NELI, ČILI, IRAK, ALEŠ.
Geslo: Priprave na vesele dni. Izid žrebanja
1.	nagrado, karto za celodnevno kopanje v Rimskih termah, prejme: Veronika Jager iz Celja.
2.	nagrado, karto za štiriurno kopanje v Rimskih termah, prejme: Hildegard Jerič iz Rogaške Slatine.
3.	nagrado, bon kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Vika Arzenšek iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Ne boste mogli skriti ljubosumnosti, kar ne bo ravno pogodu vašemu partnerju. Ne napihujte zadeve, če za to nimate tehtnega vzroka, saj si boste zelo otežili življenje in še partnerja lahko izgubite.
On: Nekdo si prizadeva, da bi vas zasenčil, vendar se mu to ne bo posrečilo. Bodite kar-seda previdni - vsakršna ihta se vam lahko grdo maščuje. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi zaradi partnerke.
DEVICA
Ona: Ne verjemite tistemu, kar govorijo ljudje, ampak poslušajte samo tisto, v kar ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi.
On: Naleteli boste na predvidene težave in jih uspešno odstranili, tako da vam bo pot do cilja odprta. V prijetnem pogovoru boste prišli do spoznanja, da nekomu pomenite veliko več, kot ste predvidevali.
VODNAR
Ona: Nikar se ne zapirajte vase. Trenutne manjše težave še ne pomenijo, da ste nesposobni, ampak so le svarilo, da niste povsem neranljivi. Kar brez skrbi: kmalu se vam bodo odprla želena vrata.
On: Trenutno vodijo vaše življenje izredno pozitivne sile, kar lahko izkoristite na več načinov. Še posebej se potrudite na ljubezenskem področju, kjer lahko v kratkem času pričakujete izredno pozitivne spremembe.
Ona: Na delovnem mestu vam bodo ponujali neke vrste napredovanje, a bo s tem prišlo tudi precej več dela. Energije za to vam resnično ne primanjkuje, zato se nikar ne ustrašite nove odgovornosti.
On: Pokazala se bo možnost za potovanje, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Vendar ne boste imeli kdove kakšnih težav.
10
9
5
11
21
13
14
15
8
UPORABNIK
7
18
17
48
RUMENA STRAN
Delovni december
Te dni ima Vladimira Skale (levo), ki je v Celju pred več kot desetletjem zasnovala Pravljično deželo, spet veliko dela. Trume otrok in staršev se vsak dan zgrnejo na prizorišče pravljic, vil in škratov na Glavni trg, ki postaja vseslovensko srečališče, pa še kak tujec se najde vmes. Tudi letos sodelujejo v Pravljični deželi osnovnošolci iz Celja, zato je zraven tudi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Obe sta minulo soboto prizadevno pomagali tudi pri promociji naše medijske hiše, ki je predstavila radio, časopis in prilogo Praznično Petico.
NC, foto: GrupA
Prvi dami
Še eno medsosedsko navezo sta na družabnem asfaltu potrdili prvi dami Šmarja in Šentjurja. Takole smo ujeli Zlatko Pilko, v. d. direktorice občinske uprave Občine Šmarje pri Jelšah, in načelnico Upravne enote Šentjur Marjano Metličar. Tudi oni sta med zaslužnimi, da vsi birokratski postopki tečejo gladko kot po maslu, četudi se zaradi njih še zdaleč ne cedita med in mleko.
StO
Foto: GrupA
novi tedniki		
rad	io cel	ie
Med tistimi, ki so si prišli pogledat svetlobne lampijone, sta bila tudi zakonca Greta in Renato Jenček. Obema, sicer pogostima sprehajalcema ob Savinji, je župan Bojan Šrot, ki si želi svetlobnih teles na drevesih vse do Špice, po tiho priznal, da je zaenkrat lučke opazoval le iz avtomobila, zagotovo pa bo do konca meseca našel prost večer za sprehod pod njimi.
Po Savinjskem nabrežju
Pod mostom prijateljstva
Da je nadvoz na Grobelnem res nekakšen most prijateljstva med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, sta ob odprtju dokazala tudi poslanca iz obeh občina. Ker šentjurska Anita Koleša zastopa barve vladne SMC, šmarski Vinko Gorenak pa opozicijske SDS, si lahko mislite, da v parlamentu prav pogosto na isti valovni dolžini nista. A na tej strani Trojan sta predvsem dobrodušna soseda, ki rade volje umirjeno pokramljata.
StO
Foto: GrupA
V Celju je zadnja leta na račun praznične razsvetljave mestnega središča mogoče slišati veliko pohval, še zlasti pa so jih deležni najmlajši, ki so s svetlobnimi lampi-joni letos že četrtič okrasili sprehajališče na Savinjskem nabrežju.
IS
Foto: GrupA
Razlog za nasmejane obraze vodje kabineta župana MOC Barbare Bošnjak, mestne mene-džerke Tadeje Falnoga in predstavnice za odnose z javnostmi MOC Alje Tihle Hren je bil zagotovo ta, da so se lahko sredi delovnika v sicer »natrpanem« decembru sprehodile po Savinjskem nabrežju. Zadovoljstvo je z njimi delila tudi direktorica Ljudske univerze Celje Dubrav-ka Milovanović.
Na Miklavževo nedeljo petič s Petko
»Ni besed ...« je bil ob polni športni dvorani Hruševec vzhičen vodja ansambla Petka Matjaž Vodišek (na sliki desno ob Tanji Žagar in Urbanu Sadku). Petkino nedeljo so letos pripravili petič in tudi tokrat so občinstvo navdušili. »Ko so s Slovenskim oktetom zapeli Zvezde na nebu žare, so mi šle kocine pokonci,« je povedal eden od obiskovalcev. »Poleg svojih skladb in skladb glasbenih gostov smo s pevko Mojco Bitenc izvedli tudi Sanjam o domovini in Sinje morje, bela jadra. Kaj takšnega v poplavi komercialne glasbe bolj redko slišiš. In zato smo še toliko bolj ponosni na vse skupaj,« je še dodal Vodišek.
StO