Stev. 490. V Ljubljani, v četrtek dne 23. januarja 1913, Leto III. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* ob pol 11. dopoldne. \ •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enoslopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — jasciaic c-tiiejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —Reklamacije lista so poštnine proste. ■ — UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Ura ne uro za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do C. pop dne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne v nčajo. Nefrankirana pisma se ne : : sp jemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro- Ogrsko in Bosno n 21 '60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Mir na Balkanu zagotovljen. Odločilna beseda Turčije: Divan sklepa, da se ugodi noti velesil in prepusti Odrin Bolgarski. Carigrad, 22. januarja. Divan, ki se je danes sešel na poziv vlade, je po poročilu velikega vezirja Kjamil-paše in po temeljiti debati sklenil, pooblastiti Porto, da iz ljubezni do miru ugodi noti velesil in stori potrebno, da si zagotovi Turčija one garancije, ki jih zahteva položaj. Snoči ob pozni uri je prinesel brzojav to kratko, a velepomembno vest, ki rešuje težke dvome zadnjih”tednov In zagotavlja inir na Balkanu. Sklep takozvane »narodne skupščine«, tega ad lioe sestavljenega in sklicanega državnega sveta, pomeni, da Izpolni Turčija pogoje, ki jih je nota velesil priporočila v dosego miru. Vest o potrpežljivosti Turčije ne prihaja več popolnoma nenadana. Turška vlada sama je zadnje dni polagoma pripravljala javnost na to, kar je spoznala za neizogibno. Ko je bil sklican Divan in se je zvedelo, kako bo sestavljen, je bilo že jasno, da bo glasoval po željah vlade, ki je iskala vsaj nekoliko zaslombe za težko odločitev v najfatalnejšem trenotku turške zgodovine. .......................' Lahak ni bil ta sklep; to se mora Turčiji priznati, če so njeni poblaščenci v Londonu govorili o velikanskih žrtvah, ko so se odrekli vsej Macedoriiji, so iineli gotovo prav. Vsaka P«d zemlje, na katero so morali resignirati, je bila za Turčijo bridka izguba. Zakaj že sto let je ta nekdaj vso Evropo strahujoča država samo izgubljala; najhujši udarci pa so jo zadeli prav izza tistega trcnotka, ko so njene najboljše glave Pričakovale njen preporod. Ko se je Turčija rešila Abdul Hamidovega absolutizma in v ustavnem življenju upala dohiteti narode, za katerimi je zaostala, je morala definitivno resignirati na Bosno in Hercegovino, potem jo je vojna z Italijo pripravila ob Tripolitanijo, in zdaj ji jemlje Balkanska zveza skoraj vso evropsko posest. Razumljivo je, da je v tem strašnem polomu vlada izkušala rešiti, kar bi se dalo rešiti, in da se je za vsako koncesijo bala javnega mnenja, kateremu je najtežje dokazati nujnost popuščanja. Zlasti pa je težava velika zaradi -©flrina. Seveda ni res, da je Odrin življensko vprašanje Turčije. Ali res je, da je Odrin za Turke nekako sveto mesto, in zlasti je res, da je Odrin danes še v turških rokah. Izročati, kar se še drži, pa če je tudi le eno mesto, je težje, kakor odreči se celi deželi, ki je že dejanjsko izgubljena. Ali vkljub vsej bridkosti je bila pot, ki jo je vlada ubrala zadnji trenotek, edini izhod iz zagate. Zakaj bolj kakor Odrin, bolj kakor egejske otoke potrebuje Turčija miru. To je edini faktom od katerega more še pričakovati življenja. sicer v drugih mejah in na drugačni podlagi kakor doslej, ali vendar življenja kot država. Nadaljevanje boja bi bilo pomenilo skoraj z absolutno gotovostjo njen pogin. V slučaju obnovljene vojne, ki bi bila pač tudi nasprotniku naložila še ogromne žrtve, ne bi prišla v poštev samo njena vojaška moč. Da je Turčija gospodarsko popolnoma izrabljena, je tako jasno, da niso mogle vse šahovske poteze zatajiti tega klavrnega položaja. Ne glede na to, da je de- nar za vojno tako potreben kakor vojaki, je pa ob takem gospodarskem stanju največja nevarnost notranjih katastrof. ^ Mir je torej za Turčijo najmodrejši sklep. Če je sploh še sposobna življenja, bo imela v miru prilike, da to pokaže in si ustvari podlago za svoj notranji razvoj. Tudi njena azijska posest je zadostna za državo, ki hoče služiti blagostanju svojega ljudstva in kulturi. Če pa nima Turčija te notranje sile, tedaj ji tudi kakšna zmaga na bojišču ne bi mogla pomagati. Balkanska zveza je sedaj dosegla tako-rekoč vse, česar je hotela od Turčije. O drugih vprašanjih odločuje sama, deloma pa evropske velesile. Zdaj, ko je zagotovljen mir s Turčijo, ima zveza pokazati, koliko je sama sebi vredna. Dolgo časa je bilo treba, preden so posamezne balkanske državice premagale vzajemno ljubosumnost in malenkostno tekmovanje. Proti Turčiji so potrebovale edinstva, in da so ga našle, je bil njih največji uspeh. Zdaj je vprašanje, če ga bodo znale ohraniti. To Je enako važno kakor ustanovitev zveze; kako si bodo znale razdeliti, kar so pridobile, bo pa za balkansko zvezo to, kar je ogenj za zlato. In zdaj, ko je zagotovljen mir na Balkanu, se sme pričakovati, da se ohrani tudi ogroženi evropski mir. Na vsem političnem horizontu ni zdaj nobenega vprašanja, čigar važnost bi mogla odtehtati žrtve nove vojne. Kdor bi izza sklepov v Carigradu skalil mir v Evropi, bi prevzel odgovornost, ki je tudi za najmočnejša pleča pretežka. Narodi pričakujejo in zahtevajo mir! Delavci in organizacija. Delavcem, ki so le že nekaj Časa okušali slasti dela in so zasledovali delavsko gibanje, njegovo taktiko, njegove težave in uspehe, menda ni treba razlagati, da je organizacija neizogibno potrebna za dosego vsakega, bodisi tudi najmanjšega izboljšanja. Dela/ec. ki je na-pram organizaciji popolnoma indiferenten, to se pravi, ki se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarci kakšiio organizacijo, ali je pa nimajo — tak delavec sodi dandanašnji v muzej za starine. Najdejo se sicer še taki starokopitneži, a njih število vendar pojema. Toda, če jih je še tako malo, Škodljivi so celoti. Oni so pravzaprav največja ovira vsakemu gospodarskem« in socialnem napredku in včasi so svojim organiziranim tovarišem bolj nevarni, kakor odkriti nasprotniki. Organizacija delavstva ni tajna. Tisti časi, ko so se morali skrivati vsi, ki niso bili zadovoljni z razmerami, ker so jih preganjali kot zarotnike in veleizdajalce, so tudi v Avstriji minili. Čeprav še nimamo take združevalne svobode, kakor v mnogih drugih deželah, je vendar država spoznala, da je tudi zanjo bolje, če se razvija pod njenimi očmi tisto gibanje, ki ga ni moči zadržati, kakor pa če bi se skrivalo v noči in megli. Kos društvene svobode so si priborili tudi avstrijski proletarci, in nihče več jim je ne vzame. Ker je pa organizacija delavstva javna, ne ve samo ona, kakšno moč da ima, ampak tudi oblasti in podjetja so poučene o teni. Vsak posameznik, ki ni organiziran, stoji takorekoč na odru pred kapitalističnim svetom in pravi: Glejte, saj še niso vsi organizirani. Kaj to pomeni, vedo pač vsi, ki so se že kdaj bojevali za boljši položaj. Nemogoče bi bilo, prešteti vse tiste deputacije, ki so že kdaj romale k tovarniškim voditeljem, h rudniškim ravnateljstvom, k železničarskim generalnim direkcijam, k upravnim svetom delniških družb, k ministrstvom itd., prosit za zboljšanje razmer. Dosegle niso navadna ničesar. Semtertja morda kakšno obljubo, kakšno prijazno besedo, priznanje, da so res slabi časi. Na uresničenje obljub se je potem čakalo toliko časa, da se je pozabilo nanje. Čez par let pozneje se je potem napisala nova prošnja, izvolila nova deputacija, pa je začela stara igra. Zakaj je bilo tako? Kdor je sprejemal take dcputacije, je dobro vedel: »Saj se ne more zgoditi nič. Saj je v tovarni, v rudniku, na železnicah, v arzenalu, v delavnici še preveč takih, ki se nič ne brigajo, ki niso organizirani.« Kaj pa delavci sami? Tisti, ki so bili organizirani, v organizaciji utrjeni, ki so se že kaj naučili, bi bili marsikdaj resno odgovorili na prazne obljube, pa bi bili zahtevali dejanj. Toda vselej, če je prišlo tako daleč, pa so prešteli svoje vrste, so si morali reči: »Toliko in toliko jih je, ki se ne moremo zanašati nanje. Niso organizirani, ne poznamo njih v dušo. Kdove, kaj bodo storili, če začnemo boj? Kdove, če nas ne bodo izdali?« Ta previdnost je bila zelo opravičena. Zakaj ne enkrat se je zgodilo, da so delavci zatajili delavce. Ne enkrat, da so zatrli boi svojih tovarišev neorganizirani delavci sami. Res ni preveč rečeno, če se pravi, da so bili neorganizirani delavci celoti bolj nevarni, kakor sama kapitalistična podjetja. To velja pa tudi sedaj še, kajti vseh dni še ni konec in paradiža še nismo dosegli. Kar se je pridobilo, je nekaj vredno. Toda to ni pribito ali prikovano. Kar sc da, se tudi lahko vzame, če tisti, ki je dobil, nima moči, da bi držal. Kapitalizem ima od nekdaj le navado, da rad z levico jemlje, če je z desnico kaj-daj, Kar so delavci pridobili, to si morajo tudi obvarovati; če pe bodo znali tn mogli, bodo hitreje izgubili, nego so pridobili. Vse, kar se pridobi, je v nevarnosti, da se izgubi, če ni moči, da bi držala. Ze za varstvo pridobitev je organizacija neizogibno potrebna. Ampak delavcem ni treba le varovati, kar imajo, pridobiti morajo več, če hočejo živeti. Pač je sedanja draginja nenaravna in z raznimi zakonodajnimi sredstvi bi se lahko omejila. Ampak neko ix)dražev«inje je v kapitalistični družbi neizogibno. Zoper to je edina pomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj ics lahko ži-yeo s 40 krajcarji na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi se mu to posrečilo? In kako naj v bodoče delavci dosegajo več, če ne bodo imeli moči, če ne bodo imeli orga- nizacije, in sicer take organizacije, da se lahko zanašajo nanjo? Neorganizirani delavci morajo kratkoinalo izginiti, da pridejo boljši časi. To se pravi: One, ki še niso organizirani, je treba spraviti v organizacijo in se morajo tam tudi držati. Toda kako? Včasi so se godili čudeži. Danes se ne sinejo delavci zanašati nanje. Sami od sebe ne bodo indiferentni drvili v organizacijo. Glavni vzrok je ta, ker je ne razumejo. Včasi so že tudi drugi vzroki, strahopetnost, lenoba, štreberstvo itd. Ampak tudi to je včasi samo posledica neznanja. Sploh pa je največ tistih, ki bi se hiteli vpi. sati, če bi dobro vedeli, čemu je organizacija. Nobena skrivnostna usta jim tega ne bodo razodela; samo p o u k 1 a h k o -p o m a g a. Za uspešen pouk imamo pa v glavnem troje sredstev: Časopisje, agitacijo s shodi in agitacijo od moža do moža. Tretje je najvažnejše. Časopisi prinašajo lahko najlepše nauke. Kaj pomaga, če jih delavci ne bero? Govornik si lahko izkriči pljuča; kaj, če ga delavci ne poslušajo? Pa še drugo. Mnogo jih je. ki prečitajo časopis. In všeč jim je, kar so brali — danes. Toda jutri je pozabljeno. Na shodu ploskajo govorniku. A ko izgine z odra, so izginile tudi njegove besede. Treba je pa nepoučene pripraviti do tega, da res čitajo delavske časnike, da res gredo na shode in tam poslušajo. Treba jih je pa tudi neprenehoma vspodbujati, da jim ostane živo, kar so čitali in slišali, ter da sami premišljujejo, da se prepričajo, da jim pride resnica v kri in v meso. Kajti s člani, ki imajo samo knjižico v žepu, se ne opravi nič. Močna bo organizacija le tedaj, če bo imela prepričane ude. In jasno je, mislimo, da je najbolj važno in potrebno, da organizirani sodrugi neprenehoma osebno agitirajo med neorganiziranimi tovariši, njim in sebi v prid. Sodrug Valentin Pittoni v tržaškem mestnem svetu. Na seji mestnega sveta tržaškega v torek 14. t. m. jc izpregovoril sodrug Pittoni važen govor, katerega podemo našim čitateljem v kratkem ekscerptu. ; Sodrug Puecher je prevzel hvalevredno iniciativo, ko jc razpravljal pri splošni diskusiji o občinskem proračunu tudi o odnošajih med političnimi strankami in o političnem položaju. Hvalevredna jc bila njegova iniciativa zaradi tega, ker sc mi zdi koristno, da se začno stranke spoznavati ne samo potoni časnikarskih notic, ki niso vedno resnične, marveč tudi s tem. da si govore odkrito tam, kjer se nahajajo v direktnem stiku. Dr. Brocchi ni hotel slediti dr. Pue-cherju na tej poti. Kot govorniku in zagovorniku italijanske nacionalistične večine .se mu-je zdelo ljubše razpravljati na dolgo o posameznih postavkah občinskega proračuna in zadovoljil se je povzdigovati zanimanje večine za socialna vprašanja z delom, ki ga je izvršil gospod Samaja, kateri je podal lepo poročilo o občinskem zavarovanju za brezposelnost zaklju- Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron Obrestuje hranilne vloge po čistih 43/4% brez odbitka rentnega davka. EMILE ZOLA: Rim. (Dalje.) ‘Daši je to dejal povsem nedolžnega obraza, se ni dal Pierre niti hip premotiti, in ko je zdaj pogledal prelata, je bil popolnoma prepričan, da ve tudi ta vse. Naenkrat se mu je prikazala vsa stvar v vsej svoji strašni zapletenosti, v vsej okrutnosti, katero ji je podelila usoda. Nani, star, zaupen prijatelj palače Boccanera, gotovo ni bil brezsrčen in je ljubil Benedetto, ki gaje občarala s toliko lepoto in ljubeznivostjo. Tako se je dalo razlagati, zakaj je dal naposled na tako zmagovit način izreči razveljavljenje zakona. Ali po besedah den Vigilija je bila ta za ceno denarja in pod pritiskom najoči-vidnejših vplivov dosežena razporoka enostaven škandal, katerega je začetkoma razvlačil, potem pa ga pognal do senzacionalne rešitve edino s tem namenom, da bi kardinala na predvečer konklava, ki je moral biti po sodbi vsega sveta v najbližji bližini, pripravil ob zaupanje in ob tiaro. Sicer pa je bilo videti nedvomno, da nepopustljivi, prav nič ne diplomatični kardinal ni mogel biti kandidat tako prilagodljivega, po splošnem zedinjenju hrepenečega Na-uija; tako ni moglo biti njegovo dolgo delo v tem domu, dasi je ljubi kontesini pomagalo do sreče, nič druzega kakor počasno, vztrajno razdiranje gorečega stremljenja brata in sestre, da bi dala cerkvi v tretje zmagoslavnega papeža iz svoje stare obitelji. Ali četudi je to vedno hotel, če se je celo trenotek bojeval za kardinala Sanguinettija in vanj polagal svoje upanje, mu vendar nikoli ni bilo v mislih, da pride do zločina, do abotne strahote na napačen naslov izročenega in nedolžno_ ubijajočega strupa. Ne, ne! To je bilo, kakor je dejal, pre- več; temu se je upirala duša. On se je posluže-( val blažjega orožja; tako sirovost ga je odbi-jala, togotila. Na njegovem rožnatem, gojenem obrazu je še plavala resnoba upora, ki ga je bila pograbla vpričo plakajočega kardinala in te žalostne, na tem mestu uničene ljubeče dvojice. Picrra, mislečega, da je kardinal Sangtti-netti še vedno prelatov tajni kandidat, je vkljub temu mučila želja, da bi izvedel, kako daleč sega Nanijeva moralna sokrivda ob tem hudodelskem dogodku. Nadaljeval je razgovor. »Pravijo, da je Njega svetost hud na Njega eminenco kardinala Sanguinettija. Naravno je, da ne gleda vladajoči papež rad bodočega papeža.« Monsinjor Nani se je za hip prepustil popolni odkritosrčnosti. »O. kardinal se je že trikrat ali štirikrat sprl z Vatikanom, pa se je zopet spravil! Vsekakor ni treba Svetemu očetu kazati nobene zagrobne ljubosumnosti; on ve, da lahko prav lepo sprejema Njega eminenco.« Potem se je pokesal, da se je tako določno izrazil, pa se je popravil: »Šalim se. Njega eminenca je povsem vreden visoke plače, ki ga morda pričakuje.« Ali Pierre je že razumel: Kardinal Sangui-netti gotovo ni bil več kandidat monsinjora Na-nija. Nedvomno je mislil, da ga je njegova nepotrpežljiva častihlepnost preveč oslabila in da je postal tudi prenevaren vsled dvomljivih zvez, ki jih je bil v svoji mrzlici sklepal z vsem svetom, celo z mlado, patriotično Italijo. Položaj se je jasnil: Kardinal Sanguinetti in kardinal Boccanera sc vzajemno požreta, vzajemno uničita — prvi s svojimi večnimi spletkarijami, ki se ne ustrašijo nobenega kompromisa, napolnjen s sanjami, da osvoji Rim s pomočjo volitev — drugi, nepremičen in visoko vzravnan v svoji nepopustljivosti, preklinjajoč stoletje in priča- kujoč čudež, ki ima rešiti cerkev, od Boga samega. Zakaj naj bi se obe nasproti si stoječi teoriji ne uničili z vsem, kar imata prenapetega in vznemirjajočega? Čeprav je Boccanera ubežal strupu, ga je tragični dogodek vkljub temu zadel, in povesti, ki so šumele po vsem Rimu, so ga uničile, tako da je v bodoče nemogoč za kandidata; in če Sanguinetti misli, da se je naposled rešil tekmeca, je prezrl, da je zadel sebe samega, da je sočasno uničil svojo lastno kandidaturo, ker ji je škodoval s svojo glede na sredstva prav nič izbirčno, vsem pretečo pohlepnostjo po moči. Monsinjor Nani je bil od tega oči vidno vzhičen: Torej ne prvi, ne drugi — prostor jc prazen. Bila je povest o onih dveh pravljičnih volkovih, ki sta se bojevala in požrla, ne da bi bilo kaj ostalo od njiju — niti repa ne. Na dnu njegovih vodenih oči, v globočini njegove diskretne osebnosti ni bilo ničesar več kakor strašen neznanec, od vseganiogočne armade, v kateri se je štel med najspretnejše voditelje, definitivno izvoljeni in varovani kandidat. Tak mož ni nikdar neprizadet in ima vedno kakšno rešitev pripravljeno. Kdo torej, kdo bo jutršnji papež? Vstal je in se prisrčno poslovil od mladega duhovnika. »Ljubi^riioj sin, dvomim, če Vas bom še kaj videl . . . Želim Vam srečno pot . . .« Vkljub temu še ni odšel, temveč je zrl v Pierra s svojim presnuljivim pogledom; naposled mu je dejal, naj zopet sede in si je tudi sam vzel stol. »Čujte, saj pojdete gotovo takoj, ko se vrnete na Francosko, pozdravit kardinala Ber-gerota . . . Bodite tako dobri, pa me spoštljivo priporočite. Spoznal sem ga trenotno, ko je bil tukaj po kardinalski klobuk. Prištevam ga najsvetlejšim lučim francoskega klera . . . Oh, če bi hotel tak duh delati za slogo v naši sveti cerkvi! Žal. da ima — bojim se — predsodke svojega plemena in svoje okolice; ne pomaga nam vedno.« Pierre je radovedno poslušal; bil je presenečen, da ga je prvič, to zadnjo minuto slišal tako govoriti o kardinalu. Ali potem se je rešil vsake prisiljenosti in je odgovoril odkritosrčno: »Da, Njega eminenca ima zelo določene nazore o naši stari cerkvi na Francoskem. Tako priznava, da se naravnost zgraža nad jezuiti.« Monsinjor Nani mu je z lahnim vzklikom segel v besedo in napravil najbolj začudeno in odkritosrčno lice, ki se more videti. »Kaj, zgražanje nad jezuiti? S čem ga morejo jezuiti vznemirjati? Saj jih ni več, povest o jezuitih je končana! Ste li v Rimu videli katerega? Ali so Vas ubogi jezuiti, ki nimajo tukaj niti kamna, da bi na njem spočili svojo glavo, ovirali v čem? ... Ne, ne, tega strahu ni treba več oživljati, to je otroško!« Zdaj ga je Pierre pogledal; čudil se je njegovi neprisiljenosti, njegovemu mirnemu pogumu ob tako gorečem vprašanju. Oči ni odvrnil in kazal je svoj obraz tako odkrit kakor knjigo resnice. »O, če smatrate za jezuite razumne duhovnike, ki se trudijo, da bi privedli moderno družbo s človečnostjo nazaj k cerkvi, namesto da bi se spuščali z njo v neplodne, nevarne boje moj Bog, tedaj smo vsi kolikor toliko jezuiti. Saj bi bilo blazno, če ne bi vpoštevali časa, v katerem živimo . . . Sicer se pa jaz ne obešam za besede. Kaj mi je na tem! Torej dobro, jezuiti, če že hočete tako, pa jezuiti!« Zopet se je nasmehljal. Bil je njegotf ljubki, fini smehljaj, v katerem je bilo toliko poroglji-vosti in toliko duhovitosti. -Dalje.) Evšr,sd^^"M6'1i'arediti ničesar. Dr. Broc-thi je'* izrazil tudi svoje zadovoljstvo nad letošnjo razpravo o vodovodnem vprašanju. Preden se je pa tozadevna razprava pričela, je bil pr. Brocchi proti razpravi, češ da jo je treba onemogočiti inagari s silo. Dr. Brocchi je govoril baje prisiljen po Puecherjevem govoru — tudi o idealih in omenil, z ne preveč grmečim glasom, tudi lučico na Dantejevem grobu. S tem ^e pokazal v nagoti idealizem italijanske nacionalistične stranke, ki je izključno kontempla-tivnega značaja in ki gotovo ne odgovarja tradicijam starega Rima, ne tradicijam onih, ki hočejo biti direktni rimski potomci. Med tem, ko v našem mestu in povsod okolu nas bije mogočno moderno življenje; med tem ko se bijejo mogočni socialni boji; med tem, ko se nahajamo Sami sredi ljutih narodnostnih bojev, bojev med narodi in narodi, ki neprestano iščejo novega ravnotežja; med tem ko se rapidno vrši industrijski in trgovinski napredek in bančni in prometni, stavbinski in kulturni razvoj, se izgublja ves idealizem italijanske nacionalistične stranke v — lučice na Dantejevem grobu. In resnično je prav tako. In ako tudi ne^ bi bilo pod tem idealizmom šopka skupnih meščanskih interesov, katere smo mnogokrat dokazali, bi bil ves kontemplativni idealizem italijanske nacionalistične stranke zares revna reč. Neprenehoma dokazujete, da ste absolutno nesposobni za rešitev vprašanja o skupnem življenju dveh narodov v naših krajih. Domišljate si. da rešite to vprašanje tako, da nočete priznati obstanka močne manjšine. Na ta način slepite druge in same sebe tako daleč, da verujete to, kar trdite. Rešiti hočete to vprašanje tudi s tem, da falzificirate imenike ljudskega štetja in da vpisujete slovenske služkinje med Italijane. Nadalje trdite, da so Slovence — iznašli italijanski socialni demokratje. Najslabše je še, da pripovedujete te reči tudi tam, kjer bi bilo dobro, da bi se vedelo, kako stvari stoje. Eden izmed vaših velikih mož, ki ga vaše časopisje neprenehoma povzdiguje, mi je dejal pred letom ob priliki razprave o italijanskem vseučilišču: »Kaj hočete? Čez dvanajst ali petnajst let nas bodo Slovenci potlačili!« Taka je vaša politika. Naše pozive, naj bi se vprašanje o skupnem bivanju dveh narodov resno rešilo, pa odločno odklanjate. Poštenemu delu našega someščana, dr. Angela Vivanteja, ste odgovorili z molkom. In njegovo knjigo, ki vsebuje natančno in pošteno zbirko dejstev in informacij, sc sme čitati le na skrivnem. O njej je prepovedano pisati in javno govoriti. Neki navdušen italijanski nacionalec je dejal; Človek, kot je Angelo Vivante, ki nima potrebe pisati za denar. ki nima političnih ambicij, ki ne hrepeni po slavi, more biti le zločinec, ako napiše tako knjigo. Evo vam! Tako ozkosrčna in revna je duša vašega nacionalizma. Mnogi izmed vas so primorani na štiri oči priznati, da je v oni knjigi kakor v drugih naših trditvah, mnogo resnice. Ampak vaše stališče je, da se resnica ne sme povedati, zlasti ne tedaj, kadar je grenka. Po vsem tem sem lahko prepričan, da bodo ostale brezuspešne želje sodruga Puecherja, da bi bil bodoči volilni boj boj za ideale. Prepričan sem, da boste nadaljevali proti^ nam boj z onimi sredstvi, ki vam ne delajo časti, in da boste podkupili v to svrho vse časnikarske izmečke in da bo vaš boj proti nam divji. V preteklih volilnih borbah vam nismo sledili na tej poti. Tudi topot vam ne bomo sledili. Vi se boste lahko posluževali proti nam vseh laži in vseh obrekovanj, toda priznati morate, da so to precej neprijetni znaki vaše politične degeneracije. Mi vam ne bomo sledili, ker se ne maramo zamazati. Pred volilce stopimo s čisto vestjo in prepričani, da smo delali v korist delavstvu in v splošno korist prebivalstva, lo priznavajo tudi mnogi iz vaše srede in iz vašega razreda, prepričani, da bi bila naredila večina brez socialistične kontrole veliko težkih grehov na škodo občini in mestu. Ampak med tem, ko ni dr. Puecher zvalil na rame slovenski manjšini nobene odgovornosti za grehe, ki jih je storila večina, se je čutil dr. Wilfan dolžnega v svojem govoru o mestnem proračunu izprazniti vso svojo dušo proti socialnim demokratom, kakor da bi delili mi odgovornost z večino. (Dalje prih.) Ljubljana in Kranjsko. L judsko šolska mlzcrija na Kranjskem. Včeraj sim opozorili na zdravstveno nevarnost in na didaktično in pedagoško škodljivost prenapolnjenih ljudskiti šol; danes hočemo te škandalozne razmere ilustrirati z uradnimi številkami. Državni zakon o ljudskem šolstvu, ki je skoro pol stoletja star, določa, da ne sme v enem razredu sedeti več nego 80 učencev. Državni zakon postavlja to število za skrajno mejo. Na Kranjskem pa je 98.377 šolskih otrok in 1092 razredov; Na vsak razred odpade povprečno po 90 učencev, po deset nad naj višjo zakonito dopustno mejo. Prenapolnjenost kranjskih šol zbode še bolj v oči, ako pomislimo, da niso razmere po vsej deželi enakomerne in da veliko šol presega celo to horetidno povprečno število. V Ljubljani odpade na učno moč 41 šolskih otrok (brez pouavljalcev!), v ljubljanski okolici 69, v radovljiškem okraju 75. v kočevskem 76, v kranjskem 80, v postojnskem 81. v kamniškem 83, v črnomaljskem 89, v logaškem 90. v novomeškem 93, v krškem 99 in v litijskem 103. Pripomniti je treba, da so navedene številke povprečne številke poedimh okrajev in da vladajo na posameznih šolali m v poedinih razredih še mnogo bolj kričeče razmere Na Kranjskem imamo povrh vse druge mizerije 150 do 200 razredov premalo. Ako bi se danes ustanovilo v deželi na ljudskili šolali 150 do 200 novih razredov, bi komaj doseglo tisto stopnjo, ki jo državni šolski zakon še tolerira in bi se z organizacijo ljudske vzgoje ne smeli bahati. Zakaj da je število 80 učencev na razred očitno previsoko, priznava celo uradno poročilo kranjskega deželnega šolskega sveta za leto 1909. češ. da ie ob takem številu učni predpisani smoter le v izrednih slučalih dosegljiv; za maksimalno število učencev na razred označuje uradno poročiio 60 — kar je po mnenju veščakov ithk zelo visoko. Po na-ziranju vrhovne šolske inštance bi moralo biti na Kranjskem najmanj 1650 razredov, da bi bili uspehi ljudske šole zadovoljivi;-imamo jih pa 1092, torej skoro 600 premalo. Te kričeče razmere pa se ne izboljšujejo, temveč se od leta do leta slabšajo, ker deželna šolska uprava počasneje ustanavlja šole in pomnožuje razrede, kot narašča šolska mladina. Te sramotne številke kažejo vso klerikalno hinavščino dr. Lampeta, ki se je v Dalmaciji bahal, kako deželni odbor kranjski ustanavlja šole. In še nekaj važnejšega kažejo te številke: absolutno nesposobnost klerikalne stranke, ki danes gospodari v deželi, in absolutno nesposobnost njene prednice, liberalne stranke, za vodstvo resnične narodne politike. Nekdanji francoski naučni minister Jules Simon je dejal: »Narod, ki ima najboljše šole, je prvi narod; če ni že danes, bo jutri.« Kranjska je edina dežela, kjer imajo Slovenci deželno upravo in šolstvo v rokah, pa ima pod klerikalnim in pod liberalnim režimom najslabše urejeno ljudsko šolstvo. Včerajšnji »Slovenec« obtožuje štajerski dež. odbor in dež. šolski svet, da ravnata s »slovenskim šolstvom mačehovsko, neprijazno, da. celo sovražno.« Ali ni v tej obtožbi najhujša samoobsodba, ko ima na Štajerskem, pod režimom nemško nacionalne, naši narodnosti sovražne klike, slovensko ljudstvo lepše ure-eno šolo kakor na,Kranjskem. Nemško nacionalni mogotci na Štajerskem ravnajo »s slovenskim šolstvom mačehovsko, neprijazno, da celo sovražno.« Kako ravnajo s slovenskim šolstvom strahovalci Kranjske dežele? Kako so ravnali njih liberalni predniki? — Železničarji vseh kategorij, pozor! Javen železničarski shod bo nocoj ob pol 8. zvečer v areni »Narodnega doma« ob Bleivveisovi cesti. Dnevni red: 1. Odklonitev Tomschiko-vega predloga; poročevalec sodrug Etbin Kristan. 2. Poročilo o konferenci premikalnega osobja. Poročevalec sodr. Josip Kopač. — Železničarji! Meščanski demagogi so zopet pokopali Tomschikov 17miljonski predlog. Sedaj se perejo na vse mogoče načine po shodih in v svojih listih. Pridite torej polnoštevilno na ta shod, da slišite resnico in spoznate svoje prave zastopnike. Pridite točno in pripeljite tudi svoje žene s seboj. — Podružnica krojačev ima v nedeljo dne 26. t. m. svoi redni občni zbor v restavraciji pri »Perlesu«, Prešernova ulica, poleg glavne pošte. Začetek ob pol 10. dopoldne. Krojaški pomočniki, udeležite se polnoštevilno občnega zbora. Odbor. — Krakovsko-trnovska podružnica »Vzajemnosti« vabi na predpustno veselico, ki jo priredi v soboto dne 25. t. m. v gostilniških prostorih gosp. A. Steinerja na Opekarski cesti. Začetek ob 8. svečer, vstopnina 30 vin. Maske dobrodošle. — Ljubljanska podružnica zveze kovinar jev je imela v nedeljo, dne 12. januarja t. 1. v salonu restavracije pri Pcrlesu svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil namestnik sodrug Berdajs, ker je načelnik sodrug Hlebš zadržan in sc nahaja pri orožnih vajah. Sodrug Berdajs je v kratkih potezah očrtal delovanje društva v minolein letu in razvoja organizacije. Veliko več bi se lahko naredilo za kovinarje v Ljubljani, če bi se kovinarji malo bolj poprijeli organizacije. Lansko leto je nekaterim odprlo oči, ker se je industrijska kriza tudi pri nas pokazala. Tajnik sodrug Vehovc je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora in poročal o zborovanjih in sejah, ki so se vršile v minulem letu. Blagajniško poročilo je podal sodrug Horvat. Dohodki: 33 vpisnin a 60 vin. je 19 kron 80 vin., 1258 tedenskih prispevkov po 72 vin. 905 kron 76 vin., prebitek veselice in globa 25 I< 30 vin. prebitek v blagajni leta 1911 31 K 93 vin. Skupaj 984 K 79 vin. — Izdatki: Za centralo: Brezposelna podpora 167 kron, potovalna podpora in prenočišča 216 K 80 vin., preselitev 2 članov 60 K, centrali odračunanega denarja 231 K 88 vin., za strokvno glasilo 75 K 60 vin. za tajništvo v Ljubljani 24 K 96 vin., za knjižno omaro 4(J K, nagrada blagajniku 16 K 8 vin., delegacije 20 kron, v blagajni ostane dne 31. decembra 1912 13 K 28 vin. Podružnični izdatki: izredna podpora 28 K, pisarniške potrebščine 17 K 78 vin., stanarina, kurjava in luč 39 K in razno 19 K 41 vin. Skupaj 984 K 79 vin. — Nato je bila volitev odbora in so bili izvoljeni sledeči: Ivan Hlebš za predsednika, Josip Berdajs za namestnika, Jakob Vehovc za tajnika in Franc Mak za blagajnika; odborniki so: Alojzij Jerman, Avgust Schley, Maks Sterle, Anton Jenko. Jaroslav Vavel in Rudolf Habicht; nadzornika Ivan Kocjan in Avgust Sattler. — O pomenu organizacije je poročal tajnik zveze sodrug Ignacij Mihevc iz Trsta. V zelo poučnih besedah je razložil delo, ki čaka še kovinarje, zlasti slovenske in dolžnost vsacega je, da pristopi k organizaciji. Slovenski kovinarji so bili doslej tista močna ovira, da niso mogli kovinarji v drugih krajih si priboriti boljših plač. to se je pokazalo tudi pri zadnji stavki livarjev v Trstu: nikjer se tisto delo ni moglo izvršiti, le pri nas se je delalo za Trst. — Debate so se udeležili Vehovc, Horvat, Vavel, Mak in Berdajs. Vehovc priporoča kovinarjem, da bolj pazno in marljivo čitajo delavsko glasilo in agitirajo za »Zarjo«, ki edina od slovenskih dnevnikov zvesto brani delavske koristi. Vpisalo se je več novih članov. Sodrug Berdajs je zaključil občni zbor s pozivom, na vse člane, da marljivo delajo za prospeh organizacije, ki je edina v stanu izboljšati kovinarjem žalostne razmere v Ljubljani. — Brutalnost Leykamove družbe v Vevčah. Leykamova družba je svoje dosedanje brutaliziranje vevškega delavstva izpopolnila z novim nasilstvom. Ker se stavkujoče delavstvo pod dosedanjimi pogoji neče vriniti v Leykamovo mučilnico na tlako, je vodstvo predvčerajšnjem in včeraj s silo vrglo okolo 50 Selavskih rodbin iz tovarniških hiš na cesto. Teh žlahtnih »kapitalističnih duš« pač ne vznemirja vprašanje, kam pojdejo delavske družine y snegu in v zimi! Ravnateljem tukajšnjega generalnega zastopa ces. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks na Dunaju in ces. kr. priv. zavarovalne družbe na življenje Avstrijski Feniks na )unaju je bil imenovan gospod Vladimir Fischer. — Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek, zadnjič v sezoni Weisova ljudska opera »Naskok na mlin«. (N e p a r.) V soboto, 25. t. m., prvič za nepar-abonente Strindbergova globoka ragikomedija »Upnik«, nato Courtelinova du-lovita groteska »Neizproni stražnik«. »Upnik« nam razkrije Strindbergovo mračno dušo bolj od vsakega literarnega eseja; pri premijeri je dosegel najlepši moralni uspeh. V nedeljo popoldne drugič v sezoni priljubljena burka »Charleyeva tetka«, zvečer ob 7. prvič v sezoni burleskna opereta »Orfej v podzemlju«. Opera pripravlja »Madame Butterfly«. — Tehnično osobje »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani priredi družinski večer v soboto 25. t. m. v salonu restavracije »pri Levu«, Marije Terezije cesta. Spored: Petje moškega okteta. Šaljivi nastopi. (Gg.: Franjo pl. Slado-vič in Anton Gundruin.) Ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vinarjev. Prebitek odpade »Dobrodelnemu društvu tiskarjev na Kranjskem« in stradajočim delavcem v Vevčah, ter se zatorej preplačila hvaležno sprejemajo. — Umrli so v Ljubljani: Ana Valentinčič, zasebnica, 71 let. — Matija Lenarčič, posestnik, 52 let. — Pavla Kajzer, posestnikova hči, 20 let. — Terezija Lovrač, strežnica, 41 let. — Alojzij Zibert, strojarski pomočnik, 46 let. — Mrtvoud je zadel v torek na Hrvaškem trgu 52Ietnega pleskarja, in posestnika Ivana Černeta iz Most. Ker je obležal na trgu nezavesten, so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Morilec alkohol. Včeraj smo že poročali, da so našli v Orehovljah v predoseljski občini obešenega bajtarja Jakoba Cimžarja. Čimžar je bil strasten žganjar. Pred par dnevi se je prepiral s svojo ženo, kateri je z nožem v roki zagrozil: »Najpreje bom s tem tebe, potem pa še sebe.« Zena, ki se je te grožnje zbala, je zbežala s štirimi otroci v Predoslje. Okoli 8. zvečer sta prišla domov 18 let stara hči Ivana in njen 16!etni brat France ter našla v sobi na nekem tramu očeta obešenega. Ker sta se očeta bala. sta šla klicat v vas Miho Koš-neka. tovarniškega delavca, kateri je obešenega odrezal. Pa je bilo že prepozno; vsi poskusi ga zopet oživiti, so bili zaman. Zapusti je ženo in osem nepreskrbljenih otrok v starosti od 6 do 18 let. — Roparski napad. Dne 18. t. m. je neznanec napadel 25 let starega minerja Pavla Ba-hunjeka iz Semiča ter ga z nožem nevarno osuval po glavi. Ropar je hotel od Bahunjeka denar. Ranjeni Bahunjek je v deželni bolnici v Ljubljani. konec tolikim nesrečam, o katerih mora javnost prepogosto slišati in za katerih vzroke se nihče ne zmeni. — Mednarodne številke veljajo veliko več kot narodnjaške fraze. Po pisavi »Edinosti« se narodnjaki pripravljajo na pogreb naše pekovske strokovne organizacije. Da se narodnjaške domišljavosti tako hitro ne uresničijo, objavljamo v dokaz računsko poročilo za mesec december 1912: Dohodki: 26 prispevkov po 60 vin..............K 15-60. 678 » » 80 vin..............» 542-40 509 » » 1 K . ... » 509-— 1213 » » 2 vin..............» 24-20 8 pristopnin » 1K .... » 8- — Razno ...................................» —-66 Skupaj . K 1099:92 Izdatki: Za brezposelno podporo . Za bolniško podporo . . Za knjižnico.................. Za odstotke podružnici V rezervni sklad .... K 145*—• 179 — 18-— 97-04 660-88 Skupaj . K 1099-92 Dohodki lokalne blagajne: 1213 prispevkov po 8 vin. . ... K 97-0-1 Čisti dobiček veselice 24. dec. . . » 111-72 Razno.................................» 12 K 208-88 » 127-97 Ostanek 30 nov. 1912 . Skupaj . K 336-85 Izdatki lokalne blagajne: Organizacija in agitacija . Venec umrlemu tovarišu . Prispevki strokovni komisiji Upravni stroški .... Provizija blagajniku . . Lokalne podpore .... Stanarina..................... ... K 10-40 | i • « • « ^ . . ♦ » li- • • • ^ 15-15 24-26 ♦ • . » 6-— . . . » 29 • 34 K 106-15 ...» 230-70 Goriško. — Gorica. Dne 25. januarja t. 1. priredi krajevna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva južnih železničarjev v prostorih restavracije »Alla bella Vedutta« v Gorici plesni venček s šaljivo pošto itd. Čisti dohodek je namenjen dobrodelnim namenom. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Trst. V petek vsi v »Delavski dom«! Na javnem shodu, ki bo v petek ob 8. zvečer v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, bo prilika, da pojasnimo nekatera velevažna vprašanja tržaške politike in da slišimo prepričevalno besedo sodruga Etbina Kristana, ki nas topoj po-seti. Glejmo, da bo ta shod impozantna manifestacija slovenskega delavstva v Trstu in dostojen začetek volilnega boja! Zato v petek vsi v »Delavski dom«! — Na naslov obrtne oblasti v zadevi trža* škega tehničnega zavoda. Po delavnicah tržaškega tehničnega zavoda je od 4. t. m. sem pribito naslednje naznanilo: »Delavcem se naznanja, da se je sklenilo vpeljati — za poskušnjo — nagrade, katere bo dobil vsak mesec oni delavec, ki bo imel svoj stroj v najboljšem redu glede čistosti in dobrote. ne da bi izgubil za to kaj časa in brez zanemarjenja službe in to vse dni v tednu, ne da bi se izpostavljal nesreči, katera bi ga lahko doletela vsled premikanja stroja. Za to delavnico se je določila nagrada v znesku 5-tih kron. Onemu delavcu, katerega stroj se bo nahajal izmed vseh drugih v najboljšem redu, se bo podelila nagrada v znesku lOih kron. Ako bode kak delavec popolnoma zanemarjal svoj stroj, bo najprej opominjan, in ako se bo zanemarjanje ponavljalo, eventualno odpuščen. Splošno se naznanja, da je za delavce, pri-deljene strojem, za čiščenje določena sobota vsakega tedna, in sicer od 4. do pol 5. popo-ludne.« Tržaški tehnični zavod, 4. januarja 1913. Ravnateljstvo delavnic v Sv. Andreju. Tako se glasi dobesedno razglas, ki naj postane z dovoljenjem kompetentne oblasti nekak dodatek delovnemu redu. Sedaj pa vprašamo: Je-li mogoče čistiti stroj, ne da bi se delo zanemarjalo, brez izgube časa in brez 1ZP°-stavljenja lastnega življenja? Odgovor je pač lakeh posebno za onega, kateri ve, kaj je sveder, stružnica in drugi stroji, ki se pregibljejo s pomočjo motorjev. Prisiliti delavce k temu, da izvršujejo to, kar je v protislovju s predpisi za varnost življenja, ni samo nečuveno, ampak kaznjivo. Zato dajemo to naznanilo obrtni oblasti na znanje, ter jo poživljamo, naj pove čim prej ravnateljstvu tega zavoda, da naj ne le ne krši zakona, ampak da naj že enkrat napravi Saldo 31. dec. 1912 , . • Skupaj . K 336-8: Mi imamo korajžo objaviti naše finančno poročilo, med tem ko narodnjaki prinašajo vi-I soke svote. ali koliko so na prispevkih inkasj- j ' rali, tega ne povedo, ker bi bile številke preveč sramotne za ljudi, ki se bahajo, da so gospodarji polovice sveta. Takoj bomo darovali groš za Cirila in Metoda, ako N. D. O. objavi svoj mesečni račun za december, in ako je imenovana organizacija inkasirala (od delavcev seveda, ne od mojstrov) 1100 K, kot smo jih inkaslrali peki sami, potem darujemo drugi groš za Ciril-Metodovo družbo. Zgradbe v ladjedelnici sv. Marka v Trstu tekom leta 1912. Kakor znano, velja tržaški tehnični zavod (Stabilimento tecnico triestino) za enega prvih tc vrste. Za danes omenimo ntr! ladjedelnico sv. Marka, ki je dosegla lansko leto rekord, s katerim se more ponašat1 ’ ■ —'o katera ladjedelnica. Iz statistike on........ ega zavoda posnemamo sadeče :jDn^^jm,ijS 1911 je bil splavljen v tej ladjedelmei*prmired-not »Viribus unitis« za račun avstrijske vojne mornarice, ki je bil v septembru 1912 popol-notna dokončan in po izvrstno uspelih poskusih sprejet v vojno eskudro. Ob č&su te^ci spUwfl se je pričel graditi drugi avstrijski drednot, ki nosi ime »Tegetthoff«. Delo pri zgradbi te ladje je tako hitro napredovalo, da se je vršilo splav- , ljenje že 21. marca 1912. Ravno tako hitro se vrši delo za opravo te vojne ladje, ki bo tekom februarja t. 1. že oddana vojni mornarici. 2e ** tema dvema velikima zgradbama je dosegi? ladjedelnica rekord na tem polju; ta rekord S? še večji, ako omenimo gradnjo tretjega dred-nota in sicer »Prinz Evgena«. Gradnja se je pričela 17. januarja 1912, in že 30. novembra se ie vršilo splavljenje tega morskega kolosa, k' ie tehtal ob času splavljenja nič manj kakor 7500 /"'c rn,'iinnmn osrromno množino iekla. ki ton Če računamo ogromno množino jekla, ki j ga'je bilo obdelati in na velikanska notranja j dela, in če nadalje pomislimo, da se je vse to t dokončalo v razmeroma kratkem času, t. j. v j desetih mesecih in 13 dneh, je pač opravičen re- [ kord katerega smo zgoraj pripisali tej ladjedelnici 'ki pa se ima za vse to zahvaliti izvrstnim I delavnim močem, s katerimi razpolaga ter najboljši složnosti med mojstrskimi delavci m med tehniki Tudi o izključno mehanični produkciji lahko trdimo, da je tržaški tehnični zavod v letu 1912 prekosil samega sebe. V lastni tovarni 23 stroje se je tekom dvanajstih mesecev posrečilo zgraditi osem motorjev na turbine Parson s J 44 000 konjskimi močmi za prva dva drednota in nadaljne štiri motorje na turbine Parson z* tretji drednot. Nadalje je bilo zgrajenih v to* ; varni omenjenega zavoda okolo 60 kotlov ni j cevi sistem Yarrow, katerih vetrna je bila mon-tirana na prvih dveh drednotih, poleg nešteviN nili za te dve ladji potrebnih manjših strojev, kakor- pump, strojev za vzdigavanje. elektriH nili motorjev, dinamov itd. ild. Ako združimo, delo katero se je izvršilo tekom leta 1912, pri' j demo do zaključka, da se je v zavodu sv. Marka dokončala gradnja ladij, ki imajo skupno nad 60 000 ton nosilne moči in katerih strojna nio1-samih turbin Parson presega 63.000 konjskih moči. Ne glede na to, da letos zavod ne bo gra' dil velikih vojnih ladij, se delovanje ne bo nič zmanjšalo. Razen drugih zgradb se bo letos zgradil v zavodu sv. Marka velik tovorni prt' nik za parobrodno društvo Gerolinich z 90w tonami nosilne moči, ki se odda omenjenemu društvu še letos. Nadalje se bode zgradilo istov tam plavajoče dvigalo, ki bo dvigalo naenkraji težo 150ih ton ter cela serija prekomorskih toM pedovk za avstrijsko vojno mornarico. Iz tefK' poročila je razvidno, da smo bili »pridni«, iii so bili delavci in tehnično osobje v dobrem sa »Napredovali« smo zelo, in sicer tak^l glasovanje po občinan. Po zaključitvi seje so vrgli v zbornico letake z ilustracijami, ki kažejo uklenjenega delavca, kateremu molita Tisza in Lukacs volilno žaro pod nos. Trakovi, s katerimi je delavec privezan za steber, imajo napise: Dveletno neprekinjeno delo. tridesetletna starost, šestletna ljudska šola, prisilno najavljanje in izkušnje — tako dajeta Tisza In Lukacs delavstvu volilno pravico. Lukacseve grožnje. Budimpešta, 22. januarja. (Posebno poročilo.) Včeraj ie imela vladna stranka z ozirom na današnjo otvoritev parlamenta konferenco, o kateri smo že na kratko poročali. Stranka mamelukov je hotela tej konferenci podati slavnostno demonstrativen značaj in prevariti javnost o svoji notranji slabosti, katero dokazujejo neprestani izstopi njenih članov. Temu namenu je imela služiti tudi izvolitev Khuen-Hederva-ryja za predsednika stranke. S teatralne strani so to dobro izvedli. Najprej je bil prejšnji predsednik Desider' Perczel, ki je zaradi Tiszovega pašovstva zelo ozlovoljen, v svoji odsotnosti izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika. Nato je baron Glulanuyl predlagal Khuena za predsednika, kar je dalo mamelukom povod za besne ovacije. Ta orgija naj bi na zunaj dokazovala edinstvo stranke. Zato je tudi Khuen govoril o edinstvu, dočim ni obsegal njegov govor drugače ne ene zanimive besede. Značilno je, da se je konferenca potem bavila z volilno reformo. To so mameluki sklenili šele zadnji čas, ker jim leze vsled velikega gibanja po vsej deželi strah v kosti. Szasz, ki je prvi govoril, je sicer trdil, da živi v Lukacsevi reformi duh liberalizma, priznati je pa moral, da so tudi v stranki različna mnenja o tej reformi. Obžaloval je izstop bivših članov stranke in nehote pokazal, da bečari niso tako dobre volje, kakor ■ se delajo. Grof Lazar je tarnal, da je za Madjare na Erdeljskem Lukacseva reforma preveč obširna. To lepo mnenje ima tudi erdeljski Nemec Melzer. Potem pa je začel Lukacs žugati. Njegov govor je bil zmešan iz nesramnosti in strahopetnosti, ter je bil skoraj ves adresiran na socialno demokratično stranko in vsled tega zgrešen, ker se ga stranka prav nič ne boji. Zakaj že dosedanje gibanje je dokazalo, da ogromna večina vsega ogrskega prebivalstva preklinja Lukacsev nameravan rop. Najprej je Lukacs rohnel, da ulica nima soditi o njegovi reformi. Menda je na »ulico« še bolj jezen kakor prej, ker mu je v Voloski, ko je tam odpotoval, pokazala svoje mnenje o njem na tak način, da ga je moral razumeti. Pravil je, da tudi v tem vprašanju »večina parlamenta ne more ustaviti svojega zakonodajnega dela«. Taka večina, ki stoji pod komando Tisze, skrbi seveda samo za svoje privilegije: zatorej bi bilo ogrsko ljudstvo blazno, če bi njej prepustilo, da mu kroji pravico po svoji volji. Potem se je pa minister najinfamnejšega terorizma, pomočnik največjega terorista Tisze drznil govoričiti o »terorju« delavstva. Pravil je, da bo »z vso težo državne sile« nastopil proti »vsakemu stremljenju, ki je naperjeno zoper svobodno sklepanje parlamenta, ali pa zoper varnost življenja, imetja in — stavkokazov.« Naposled je bil Lukacs tako jmpertinenten, da je pozival — sodnike v boj proti stavki. Vse te grožnje mu ne bodo pomagale prav nič. Z njimi bo le še bolj razburil vse sloje. Lukacs je očitno pod vplivom Tisze popolnoma oslepel in nima pojma o razpoloženju, ki vlada po vsej deželi in med vsemi sloji. Značilna je interpelacija, ki jo je danes na mestni seji Vertes vložil na župana: »Kaj namerava gospod župan v slučaju generalne stavke ukreniti pri občinskih obratih? Ali hoče ukazati, da se ustavi pouk na vseh mestnih šolah, dokler traja stavka?« Finančni minister Teleszky. Budimpešta, 23. januarja. Vesti, da bo finančni minister Teleszky deinisioniral. se trdovratno vzdržujejo. Oficiozni demanti je dejal, da stališče finančnega ministra »ni omajano«. V krogih, ki so navadno dobro poučeni, upozarjajo, da ta demanti nič ne pomeni, ker misli Teleszkv sam proti Lukacsevi želji na demisijo. Vladna kriza. Budimpešta, 23. januarja. V informiranih krogih trdijo, da izkuša Lukacs vplivati na Teleszkyja, da ne bi deinisioniral, ker bi ta korak lahko spravil ves Lukacsev kabinet v nevarnost. Teleszky je hotel čimprej izvesti davčno reformo, kateri pa budimpeštanska občina odločno ugovarja. Nezadovoljnost r davčnim načrtom je tudi po deželi velika. Khuen je skušal posredovati med vlado in glavnim mestom. To pa finančnemu ministru ni bilo prav. Teleszky ne dopušča koncesij in hoče takoj demisionirati, če bi ministrski svet zahteval kakšne bistvene izpremembe. Njegova de-inisija bi bila v sedanjem položaju nevarna tudi Lukacsu samemu. Če pa Lukacs dovoli, da predloži Teleszky svoj načrt neizpreme-njen. kar hoče storiti najkasneje začetkom aprila, je nevarnost krize še večja. Posamezni politiki pa trdijo, da išče Lukacs to krizo, ker bi se rajši umaknil vsled takega konflikta kakor pa priznal svoj poraz v vprašanju volilne reforme. DEMONSTRACIJA ZOPER LUKACSA V LOVRANI. Opatija, 22. januarja. Ko se je ministrski predsednik Lukacs odpravljal v nedeljo popoldne iz Lovrane na parnik, da se odpelje na Reko in odondot na Dunaj, ga je obkolila na stotine broječa množica in mu klicala »Abzug«. Ker je ministrskemu predsedniku tako spremstvo bilo neprijetno, je izginil nazaj v hotel in telefoniral v Opatijo po policijsko in orožniško pomoč, ki je napravila bečaru prosto pot do parnika. OKLIC ZA GENERALNO STAVKO. Budimpešta, 23. januarja. Socialno demokratična stranka je v pol miljona izvodih razdelila tekom včerajšnjega dne plameneč oklic, v katerem poziva delavsko ljudstvo na generalno stavko. Gospodarsko življenje v tej deželi se naj ustavi, pravi oklic, dokler stavka ne doseže svojega smotra. Ta generalna stavka hoče izruvati vzrok sedanjega propadanja. Obstanek sedanjega parlamenta je atentat zoper Ogrsko in vprašanje je le: ali naj propade Ogrska, ali pa naj se sesuje sedanji razredni parlament. Boj ogrskega ljudstva je boj na življenje in smrt, je silobran vse dežele zoper razredni parlament. Stavka ne bo trajala več tednov, mogoče le nekaj dni. HRVAŠKI MAMELUKI. Budimpešta, 22. januarja. Hrvaški poslanci so se korporativno udeležili banketa na čast Khuenu PONAREJALCI DENARJA. Zagreb, 23. januarja. Policija je prišla na sled družbi, ki je ponarejala dvekronske novce. Poglavar družbe je Josip Ocepek, rojen leta 1888 v Blagovci v kamniškem okraju. Njegov glavni pomočnik je bil Josip Kralj, rojen leta 1888 na Reki, pristojen pa v Moravče na Kranjskem, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že dve leti zaprt. Kralj je priznal, da sta napravila z Ocepkom 43 dvekronskih novcev. Oba sp aretirali. SIJAJNA ZMAGA SOCIALNIH DEMOKRATOV PRI DEŽELNOZBORSKIH VOLITVAH. Detmold, 22. januarja. Včerajšnje deželno-zborske volitve v Lippe - Detmoldu so prinesle socialnim demokratom sijajen uspeh. En mandat so obdržali in v štirih ožjih volitvah bodo skoraj gotovo zmagali. Prirastek glasov znaša 100 procentov. Liberalci in konservativci so z glasovi nazadovali. NEMŠKI MILITARIZEM. Frankobrod, 23. jan nat ja. »Frankf. Ztg.« javlja, da hoče vlada predložiti državnemu zboru načrt, po katerem se imajo tudi tisti mladeniči pritegniti k vojaški službi, ki so zanjo sposobni, na presegajo normalno število rekrutov. /a to »reiormo« ne bo zadostovalo onih 50 miljonov. ki jih pričakujejo od davka na rentni prirastek. PROTI SEŽIGANJU MRLIČEV. Dunaj, 23. januarja. Katoliški škofi na Nemškem pripravljajo akcijo proti sežiganju mrličev. Na Bavarskem izdajo v tem zmislu pastirski list, ki ga bodo čitali na svečnico po vseh cerkvah. KRIZA NA ANGLEŠKEM? London, 23. januarja. Sir Ed\vard Grey hoče pri razpravi volilne reforme predlagati, da se podeli volilna pravica tudi ženam. Ker je Asquith nasproten ženski volilni pravici, Grey z Lloyd Georgem pa zanjo, je položaj kritičen. Govori se o Greyevi demisiji. MONARHISTIČNI ZAROTNIKI NA KITAJSKEM. Peterburg, 23. januarja. Iz Pekinga poročajo. da je bil ustreljen monarhist, ki je skuša! udreti v Yuanšikajevo sobo. Pri ustreljencu so našli listino z imeni monarhističnih zarotnikov. V zvezi s tem je tudi aretacija cesarskega princa. VIHARJI NA MORJU. Pariz, 22. januarja. »Journal« poroča iz Novega Jorka, da so prebili vsi parniki, ki so dospeli zadnji teden tja, hude viharje na oceanu. »Venezia« in »Carolina« sta bili po v ec ur v resni nevarnosti. Na »Veneziji« sta bila -mornarja ubita. OGNJENIK KOLINA BRUHA. Gvadalohara, 22. januarja. Vulkan Kolina (v Mehiki) je imel včeraj silen izbruh. Na ti* soče ljudij je pobegnilo iz okolice ognjenika, Boje se, da je po vaseh mnogo mrtvih. Vulkan je bruhal po največ strupene pline. Noviee. * Zvest branitelj domovine. Pri artilerijskem polku v Kelmorajnu službuje sin poštnega uradnika iz Schwelma. Trikrat je prosit Mvez flconftnnrcKBc® ! i trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov g|«> mačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnfžge čeme. že za dopust z utemeljitvijo, da mu je umrl najprej oče, potem brat in končno še sestra. Pred kratkim je dobil vrli branitelj brzojavko, da je umrla tudi mati. Seveda je zopet dobil dopust. Kompanijski stotnik je pa poslal tudi odposlanstvo regimenta na pogreb vojakove matere. Ali kako se je začudilo to odposlanstvo, ko vstopi z vencem v roki v stanovanje in ko jili sprejme mati vojakova. Očetovo, bratovo in sestrino smrt si je izmislil vojak, da je z dopusti izpremeni! enolično življenje v vojašnici. Zvestega in navdušenega vojaka so njegovi tovariši, ki so prišli, da se udeleže pogreba, odvedli v Kelmorajn. * 21 dni brez brane. Iz Pariza poročajo: Te dni so dobili v bornem predmestnem stanovanju ženo, ki je kazala le še slabotne življenjske znake. Uboga žena je imela hrome noge in ni mogla nikamor iz sobe. Pret tremi tedni jo je zapustila mlada sorodnica, s katero sta sc bili nekoliko sprli. Na ženo, ki se ni mogla geniti iz postelje, so v vsi hiši pozabili. Nekega dne se je pa vendar hišnica spomnila nanjo, ker je bil prišel čas za plačanje stanarine. V stanovanje bolnice so morali s silo vdreti in potem so odpeljali ženo v bolnišnico, kjer se je čez nekaj ur zopet zavedla. Ravno 21 dni je bila brez hrane. Grozodejstva zamorskega poglavarja v Afriki. »Nationalzeitung« priobčuje naslednje strahotno poročilo: V sredini Afrike, ob bregu Nigra, so razkrili trgovino s sužnji, ki je bila tako dalekosežno razpletena, da je v zgodovini brez primere. Že pred desetimi leti so angleški vladni uradniki razkrili bogoslužje, kateremu je stal na čelu zloglasni Juju iz Arohoke. Ta črni knez je imel brezmejno moč. vladal je nad življenjem in smrtjo stotisočev in pod mečem njegovih poslancev je izdihnilo že na tisoče ljudi. J rudu angleške vlade sc je posrečilo tedaj, da je bila Jujujeva moč vsaj navidezno zlomljena. I o roči la ,ki so dospela te dni v Evropo, razkrivajo pa strahotno početje tega tirana. Juju je razpolagal zadnja leta z osebnim štabom 1500 krvnikov, ki so noč in dan potovali po deželi ter lovili moške in ženske s pretvezo, da so čarovniki. Ovadili so jih navadno podkupljeni poglavarji. V katerokoli vas so prišli Jujujevi poslanci, povsod so dobili nekaj oseb, ki jih je čakala ali smrt. ali pa dosmrtno suženjstvo. Krepke in zdrave osebe je prodajal Juju za visoko ceno sosednim knezom, slabotne so poklali in darovali bogovom. Na ta način si je Juju v teku zadnjih let nakopičil ogromno bogastvo. T osebno se je izplačata kupčija z zamorci, ki so jih že vnaprej določili za daritev bogovom. Poslanci Jujujevi so imeli tako oblast, da so na svojih potovanjih le s prstom pokazali na osebo, ki jim je bila všeč, in takoj jim je bila izročena. Angleška ekspedicija je razkrila na majhni planoti, obdani z gozdovi, okolo .3000 zamorcev, o katerih Juju ši ni odločil. One zamorce, ki so bili obdolženi čarovništva, so takole usmrtili: Ob vznožju »svetega drevesa«, na bregu reke. je bila pritrjena priprava, v katero so vpregli obsojenca. Ta priprava je z obsojenčevo glavo trikrat udarila ob »sveti kamen«, seveda je bila glava ob tretjem udarcu zdrobljena. V teku zadnjih let je na tisoče zamorcev bilo na ta način ob življenje. * Nemški Židje na Balkanu. V januarski številki mesečnika »Ost und West« piše dr. Bam-berger o zgodovini Židov na Balkanu. Nemški Židje so se^ priselili na Balkan vprvič .okolo 1. 1450. Papež Nikolaj V. je silno sovražil Žide in po njegovem naročilu je ščuval Janez Kapi-stranski proti njim. Tako je ukazal bavarski vojvoda v Landshutu, Ludovik Bogati, da polo-ve na dan 5. oktobra 1450 vse Žide po njegovi 'deželi; moške so pometali v ječe, žene so zaprli v sinagoge, vsem pa je zaplenil denar in vse dragocenosti. Štiri tedne je imel zaprte, potem jih je napodil iz dežele, seveda ne da bi jim bil vrnil njihovo imetje. Nesrečniki so se napotili v balkanske dežele in se naselili v Nikopolisu, Plevni, Sofiji, Carigradu, Odrinu in Solunu. Tudi 1. 1492, ko so se španski emigrantje zatekli na Balkan, je prišfo mnogo nemških Židov tje dol. Nemški židje so ohranili v svojih novih prebivališčih vse prejšnje življenjske navade, zlasti pa niso opustili prejšnje obleke in govora. Zato je postalo razmerje med njimi in ostalimi balkanskimi židi precej napeto, zlasti španski Židje so gledali nemške Žide od strani. Iz tega časa se je ohranil med španskimi židi. naseljenimi na Balkanu, pregovor: 'Ni ajo dulce, ni Te-desco buono« (Česen ni sladek in Nemec ni dober)! Tudi glede bogoslužja so se močno ločili španski in nemški Židje. Najvažnejše židovsko udruženje je bilo v Plevni in tamošnji ra-biji so bili odlični učenjaki. V Sofiji je bil duševni vodja nemških Židov rabi Benjamin ben Mair Haievy iz Norimbcrka, ki je priredil ma-lisor (židovski molitvenik) za nemške žide v balkanskih deželah za tisk. Ta molitvenik rabijo še dandanes nemški židje v Carigradu, Solunu in Sofiji. V Solunu sta uživala velik ugled židovska tiskarja Bezalel Ahkenazi Halevy in njegov sin Sadjah Ha!cvy. Potomci njihovi imajo v Solunu še sedaj tiskarno in izdaja tednik »La Epoca«. * Usoda gobavcev. Iz katoliškega misijona v Hajningu na Kitajskem poročajo: Okrožna oblast je dala umoriti 39 gobavcev. Gobavci so živeli več let v gozdu, nekaj milj od mesta. Njihova beda in zapuščenost je bila brezmejna in katoliški misijonarji so prosili, ako smejo na svoje stroške ustanoviti zavetišče za gobavce. Oblasti so najprej odbile prošnjo, pozneje so pa navidezno privolile. Obenem pa je oblast dala izkopati jamo, katere dno so pokrili z lesom, namočenim v petroleju. V jamo so potem z ba- joneti napodili gobavce in zažgali les. Velika množica je gledala ta nečloveški prizor. Oblast je razpisala nagrade za one, ki ulove še druge gobavce. Dobili so res enega, ki so ga ustrelili. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zahvala. Za ninogobrojno srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gosooda Ivana Florijančiči čevljarskega mojstra ter za ninogobrojno udeležbo pogreba izrekamo vsem. ki so navzlic slabemu vremenu počastili rajnika, našo globoko zalivalo. Osobito pa sc izkreno zahvaljujemo prečastitemu gospodu župniku Vrhovniku za tolažilne obiske, sl. čevljarski zadrugi, slav. podpornemu in pogrebnemu društvu žel m drž. uslužbencev v Ljubljani, karavanskim bratom in sestram za spremstvo, renj. stanovskim tovarišem, nosilcem in darovalcem krasnih vencev. V Ljubljani, 21. januarja 1913. Žalujoči ostali. :E Cenjenim gostom in sl. občinstvu naznanjam da priredim danes 23. t. m. domačo plesno veselico v Auerovi restavraciji ”\7č7"clfo-va icilica, ištev. 12. Zj&četelE tečao oTd e. svečer. Za obilen obisk sc priporoča Ludovik Rovškar, restavrator. :E Splošna priljufelenost preizkušenega : Franckovega : knvi-nega pridatka * pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi* Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena, Naročajte se na Zarjo! Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne = demokracije (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezk; imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje \ malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Državs prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cent 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi \ založbi „Zarje". Moderna veda in s= socializem i Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-e. To knjigo toplo priporočamo. Cena T20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje.' Žepni kofedar za1913 v Trstu se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v »Delavskem domu‘, ulica Madonina 15. -VV/VAAA- Žepni T koledar za delavce sploh In prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta Žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje-. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za .Zarjo". — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pometi nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje" v Ljubljani po zaupnikih. P. n. Dovoljujem si Vas obveščati, tla je dosedanji vodja našega generalnega zastopa v Ljubljani, gospod Josip Prosenc, radi trajne bolezni svoje mesto zapustil in da smo imenovali gospoda Vladimirja Fischerja za tajnika naših družb in smo mu poverili vodstvo našega generalnega zastopa v Ljubljani. Obenem smo odredili, da bode gospoda Fischerja nadomestoval g. Franc Murko. Z odličnim spoštovanjem C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Feniks na Dunaju Ces. kralj, zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju novejša stavba, bolj v sredini mesta in v bližini cestne železnice, se vzame v najem. ! ; j Ponudbe je nasloviti na A. P. poštni predal št. 26, glavna pošta. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta, Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta, Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §hlbič, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Kušar, » u Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sesa r k, Selenburgova ulic« Suhadolc Anton. Zelena jama 5 tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Fiehler, Kongresni trg. Ušeni^nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Sižke L .kar, G linče, dezeršek, Zaloška cesta.