Our Write Us
Advertising
are
REASONABLE.,
C KiLtf!«t*HON tU: UHHsea
124*
-
Bettered mm 8ec*o4 dm Matter
21st. IMS at the Port Office tt New York. N-
NARODA
lisi slovenskih delavcev v Ameriki«
Act of CongrcM of March 3rd. 1879.
No, 155. — StCV. 155.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 3, 1940 — SREDA, 1 JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVII1.
ROMUNSKA NA RAZPOTJU
Zahteve za odstop kralja Karola... Proti-židovski izgredi se širijo
Romunska preživlja težke ure. Kralj Karol se je moral vkloniti ruskemu ultimatumu ter je Rusiji odstopil Besa rabijo in severni del Bukovino. Vse to se je zgodilo zelo naglo in brez vednosti naroda. Ko pa je o tem zvedela javnost, se je v narodu proti kralju dvignila nejevolja, katero zlasti podpihuje Železna karda, čije čla ne je kralj šele pred nekaj dnevi izpustil iz zaporov na svobodo.
Vodilni člani Železne garde so kralju tudi poslali spomenico, v kateri ga dolžijo, da je zakrivil razdelitev Romunske, v.-led česar je med Železnimi gardisti pogosto slišati zahtevo, da kralj odstopi prestol svojemu sinu princu Mihaelu.
Po poročilih, ki prihajajo iz diplomatskih krogov, je kralj Karol svojim ministrom že naznanil, da se je vsled zadnjih dogodkov na Romunskem odločil odstijpiti, toda minir-tri so ga pregovorili, da je opustil to namero.
Protižidovski izgredi po celi Romunski
Po celi Romuiiski so se pričeli protižidovski izgredi. Žide so pretepali po ulieah in mnogo jih je bilo tudi ubitih.
Komaj 24 ur zatem, ko je kralj Karol oznanil, da je odpovedal zvezo z Anglijo in Francijo in je prosil Nemčijo in Italijo za pomoč, da ohrani svoje kraljestvo, so se po bu-kareških ulicah vneli boji.
Bukarešta je bila sinoči prvikrat zatemnjena. Ambulance so brzele po ulicah na kraj iz gredov. 1 meje Besarabije iti Bukov i nt prihaja vojaštvo in odhaja v (Transilvanijo in v Dobrudžo. Na obeh mejah ima Romunska okoli 2,000,000 vojakov, ki so pripravljeni odbiti vsak napad, ki bi prišel od madžarske ali bolgarske strani. Vladni kro-n dolžijo Madžare, da pošujfijo v Transilvanijo orožje in da ščuvajo prebivalstvo k vstaji.
ZARADI NARODNEGA PRAZNIKA "DAN NEODVISNOSTI", ne izide Jutri "Glas Naroda9*. Prihodnja Številke bo v petek, dne 5. julija.
Uprava.
Madžarske obtožbe proti Romuncem
Medtem ko Romunci dolž<> Madžare, da skušajo v Transilvaniji dvigniti vstajo, dolže Madžari Romance, da v Transilvaniji pripravljajo pokolj Madžarov. Kot (poroča United Press, je bilo ubitrh 70 madžarskih vojakov, ki so prišli čez mejo v Translvanijo med Satul Mare in Halmeu. Njihova trupla so bila puščena na kraju, kjer so bili vstreljeni, <la mešana madžarsko-romun-ska komisija uvede preiskavo.
Romunska se zanaša samo na pritisk Nemčije, da bo mogla z Madžarsko in Bolgarsko okleniti ugoden sporazum.
Jugoslavija bo mogoče posredovala
Vedno glasnejša postajajo poročila, da bo mogoče Jugoslavija naprošena, da posreduje med Madžarsko in Romunsko z ozi rom na madžarske zahteve po Transilvaniji. Madžarski justični minister La-szlo Radoczay bo jutri odpotoval v Beograd, da vrne obisk jugoslovanskega ju stičnega ministra Lazarja Markoviča. Četudi je bil ta obisk dogovorjen že pred nekaj tedni, vendar je obisk v tem času zelo pomemben, ker je Jugoslavija že enkrat uspešno posredovala v sporu med Madžarsko in Romunsko.
Med Madžarsko in Romunsko bo nevtralna zona
Diplomatski krogi domnevajo, da bo po obisku nemškega ministra dr. Otona von Erd-mannsdorffa pri grofu Czaky-ju določen en kilometer Širok pas ob meji med Madžarsko in Romunsko, da bodo s tem v bodoče preprečeni spopadi med obmejnimi stražami.
Sen. Wheeler svari stranko pred vojno
Če demokratje ne bodo obljubili, da Amerika pod nobenim pogojem ne sme poslati vojaštva v Evropo, bo ustanovljena nova stranka.
Znani senator Burton K. Wheeler je rekel v nedeljo v Chicagu, da bodo ustanovljena nova in velika proti vojna stranka, če demokratska stranka, ne 'bo svečano izjavila, da ne sme Amerika pod nobenim pogojem pošiljati svojega vojaštva na tuje obali.
—	Demokratska stranka mora biti mirovna stranka, — je izjavil v svojem govoru, ki je bil broadcastan po vsej deželi.
Montauski senator, ki ga smatrajo nekateri za možnega kandidata demokratske stranke, je označil republikanskega predsedniškega kandidata YY. AVillkieja kot priznanega kapitalističnega advokata, ki ji se preti nekaj tedni oziroma dnevi javno odobraval politiko ameriške intervencije v Evropi.
«— Republikanska stranka ni hotela javno dbijubiti, da se ne sme ameriška mladina izkrcati na tuji obali v namenu, da se vmeša v katerikoli evropski ali azijski konflikt.
Wheeler in John L. Lewis sta prijatelja, in ko je bil Lewis nedavno zapreti 1 s tretjo stranko, je nedvomno smatral Wheelerja za njena načelnika.
—	Mi, ki hočemo obvarovati Združene države pred vojno, — je rekel Wheeler, — moramo gledati, da bo platforma demokratske stranke vsebovala tisto, kar je iz republikanske platforme izpuščeno.
—	Če pa tudi demokratska stranka ne bo hotela obljubiti, da ne sme Amerika pod nobenim pogojem v vojno, bo treba ustanoviti veliko, protivojno stranko, ki bo nasprotovala
demokratski in republikanski.
—	Danes se ljudje ne brigajo dosti, če je kdo republikanec ali demokrat. Vzemimo Will-kieja, republikanskega predsedniškega kandidata, kateri je bil še nedavno demokrat.
—	Ene stranke so se že po lastili \ojni ščuvači, zdaj se pripravljajo, da, podrede svoji volji tudi demokrate, ki bodo imeli svojo konvencijo 15. julija v Chicagu. Tako republikanci kot demokratje previdno izogibajo vprašanju glede miru in vojne ter ode vajo to vprašanje v govorniške fraze.
—	Predsednik Roosevelt, — je nadaljeval Wheeler, — je rekel v svojem govoru v Cliau-tauqi meseca avgusta leU« 1936, da je videl vojno in da sovraži vojno. Jaz sem sovražil vojno tedaj in jo tudi da
jnes sovražim. Iz tega razloga bom tudi nasprotoval imenovanju colonela Franka Knoxa za mornariškega in, Henrvja L. Stinisona za vojnega tajnika. Tema dvema gospodoma bi a-meriška intervencija ne bila ne-všečna in bi morala biti člana Willkiejevega kabineta. V slučaju sile in stiske je koalicijski kabinet potreben. Toda če že moramo imeti koalicijski kabinet, naj bo to koalicija prijateljev miru, ne pa prijateljev vojne.
Senator Wheeler je govoril v čikaškem Auditorium Theatre na zborovanju kongresa, ki je znan pod imenom "Amerika ne sme v vojno!'' Kongres je priredilo sest velikih narodnih organizacij.
RAZGLEDNIK
VZROK FRANCOSKEGA PORAZA
Z ozirom na to, da je angleški ministrski predsednik Winston Churchill očital Franciji, da je prelomila svojo obljubo, ker je Nemčiji predala svoje \ojno brodovje, in je izdala Anglijo, ker je z Nemčijo sklenila separatni mir, je francoska vlada podala naslednjo izjavo:
CSvoje ameriške prijatelje prosimo, da blagovolijo rn-zumeti neizmerno gorje Francije. Nočemo niti tajiti, niti skrivati napak in pogreškov, ki jih je storila naša dežela; v sedanjem položaju nosi vsak francoski državljan svoj delež odgovornosti. Vsak državljan pa je tudi prepričan, da z razumevanjem in delom Francija more in mora zopet živeti.
Ni Francoza, ki ne bi podpisal izjave maršala Henrija Phillipe Petaina, slavnega zmagalca Verduna. Zato obžalujemo, da se nekateri člani angleške vlade ne ravnajo po i,-tem pravdi razumevanja in molčečnosti, temveč se nas drznejo krivično kritizirati.
Želeli bi, da naši angleški prijatelji spoštujejo našo žalost ter izprašajo svojo lastno vest.
Da pa bo mogoče dogodke nekaterih zadnjih preteklih dni boljše razumeti, je potrebno, da podamo hiter zgo dovinski pregled.
Pred napovedjo vojne je londonski parlament glasoval za obvezno vojaško službo in vojno ministrstvo nam je obljribilo najobsežnejšo pomoč, »šestindvajset divizij bi imelo biti poslanih v Francijo prve mesece vojne.
Na naši strani pa je bila mobilizacija izpeljana v največjem znamenju patriotizma, toda priznati je treba, da Francozi niso poznali vojnih ciljev tako jasno, kot so jih poznali leta 1914.
Daladierova in Revnaudova vlada sta angleški vladi vedno pojasnjevali naše težkoče, ker so bili pod orožjem po 48 let stari možje, medtem ko po 28 let stari Angleži še niso bili mobilizirani. Angleška vlada se je izgovarjala, da ji manjka orožje in vojašnice in da ji ni mogoče prepeljati v Francijo zadostnega števila izvežbanih vojakov.
V marcu 1940 je šla važna francoska časnikarska de (Nadaljevanje na 4. strani.)
Splošno
mnenje • • •
Ameriia je za zaveznike	•
Ameriški mesečnik Fortune je že večkrat pozval Amerikan-ce, naj povedo svoje mnenje o stališču, ki naj ga zavzame A-merika napram zaveznikom.
Na podlagi odgovorov so dognali, da je odstotkov Aine-rikancev -za ameriško pomoč zaveznikom. Med njimi jih je 40 odstotkov, ki nočejo, da bi ■e Amerika zapletla v vojno. 35 odstotkov jih priporoča, da bi nakazala Amerika zaveznikom potrebne finančne kredite.
Ob izbruhu vojne jih je bilo le malo, ki ro verovali v nemško zmago, po zavzetju Norveške se je pa njihovo število povečalo na 40 odstotkov.
Francoska vlada se je preselila
Po radijskem poročilu se je francoska vlada včeraj preselila iz Clermont-Ferranda v zdravilišče Vichy.
Ko se je francoska vlada v nedeljo selila rz Bordeauxa v Clermont-Ferrand, so Nemci v svojem prodiranju proti Pire-nejem že prihajali v Bordeaux. Po sporazumu pa so Nemci zapustili Clermont-Ferrand nekaj ur pred prihodom francoske vlade.
Delavstvo in Willkie
John L. Lewis ni v Philadelphiji dosti opravil. — Delavstvo se bo odločilo šele po objavi demokratske platforme. — Green je z Willkie-jem deloma zadovoljen.
Angleške princese bodo o&tale doma
Zadnje dneve so kraljevi svetovalci prigovarjali kralju Juriju in kraljici Elizabeti, da bi poslala svoji hčeri princesi Elizabeto in Margaret Rose v Kanado, ali kak drug domi-nij, toda kralj in kraljica sta zavrnila vsak tak nasvet, re-' koč, da hočeta deliti usodo z drugimi stariŠi, ki morajo tudi svoje otroke obdržati doma.
JACKSON SE JE ZAVZEL ZA INOZEMCE
Generalni pravdnik ne bo trpel nobenega neupravičenega sumičenja in nobenega nasilja ljudske množice. — Delodajalcem ni treba inozemcev odpuščati iz službe.
POVODENJ iV TEXASU
Precej mest je resno prizadetiH vsled narasle Colorado in Lavaca reke. — V dvanajstih u-rah je padlo dvanajst inč dežja.
Iz ttchulenburga v Texasu poročajo, da je vsled dolgotrajnega deževja vodovje Colorado in Lavaca rek zelo naraslo in preplavilo obširne po krajine v jugovzhodnem delu Texasa. Povodenj se je poja vila tako nepričakovano, da so »i poiskali prebivalci zavetja drvesih in na strehah h iS. V7 Haltattvilta je voda odnesla hišo, v kateri je bilo sedem o-drevettffe in na strehah his. V okolica HaHettaville je padlo v
mestu, ki inia 1800 prebivalcev je velika. Petdeset oseb se je rešilo v čolnih. Mestne oblasti prosijo po radio za pomoč.
Pri Colnmbnsu je reka Colorado vsako uro narasla ea dva čevlja. Promet na deželni cesti med Houstonom in San Antonio je bil ustanovljen.
Skoda, povzročena v mesto Cuero, sna%pajmanj $150,000. Ptonekod je stala voda deset
Na zborovanju newyorške državne odvetniške zbornice v Saranac Inn, N. Y., je govoril generalni' pravdnik Jackson iter se zavzel za socijalno in go-jspodarsko politiko, ki mora bi-jti taka, da ne bodo izgubili milijoni svojih gospodarskih u-godnosti in prednosti.
Posebno odločno je nastopil proti zatiranju svobode govora in tiska ter drugih državljanskih svoboščin.
— ^Marsikatera odredba, — je rekel Jackson, — je v škodo tistemu, ki jo je pomagal napraviti. Vzemimo za primer največjega nemškega industrijalca Fritza Thyssena. On je predlagal, naj vlada zapleni ne-
aestvo. In kaj je dosegel s tem1 [Tudi njemu je bila zaplenjena v»a lastnina in zdaj tava brez doma po svetu. Prepričan je bil, da bo odredba naperjena samo proti komunistom, pa so se je poslužili tudi pri njem. Posredujoči razred v Združenih državah ne sme tega pozabiti.
Razpravljajoč o sredstvih, ki naj bi se jih fposlužili proti | prevratnim elementom, je rekel Jackson: — V slučaju kakšnega resnejšega ogroženja bi nevarne elemente kaj kmalu »pravili tja, kjer bi nam ne mogli škodovati.
— Dokler nam ne preti od
pnrntaUur ***** n.vmr-
.. ....... \ „ . .
nost, in dokler imajo naše postave veljavo, ne morejo pre-vratnikov aretirati, kajti napravili niso še ničesar slabega, in jih le sumimo, da bi lahko kaj napravili. Amerika ne sme storiti nobene napake, ki bi u-teguila koristiti peti kolon«. Državljanske svoboščine morajo biti nedotaknjene. Kakor-hitro nastane v njih vrzel, se pojavi nevarnost, da prevrat-niki to vrzel razširijo in začno uničevati naš demokratski sistem.
Nominacija Wendella VVill-kieja za kandidata republikanske stranke je vzbudila v deželi različne vtise. Stališče a-meriškega delavstva napram VVillkieju še ni ugotovljeno. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije je z republikanskim predsedniškim kandidatom deloma zadovoljen, dočirn ni John L. Lewis, načelnik CIO, s svojim potovanjem v Philadelphijo ničesar opravil.
Lewis je Šel v Philadelphijo
Dollfussova vdova v Kanadi
Iz Quebeca prihaja poročilo, da je včeraj tja dospela vdova po umorjenem avstrijskem kanclerju dr. Engelfoertu Doll-fussu s svojima otrokoma, 12 let staro Evo in 9 let starim Rudolfom. Dollfussova je s svojima otrokoma dve leti živela v Angliji.
„ j ,	.	hvalit Herberta Hoovra, Alfa
— Pod nobenim pogojem ne r , - , , .
, .... , ° *	iLandona je pozdravu kot svo-
smemo dopustiti brezpravno J •
sti in oblasti drhali. Z uničevanjem postave in reda ustvar jamo zmedo, ki je edinole peti koloni v prid.
'—• Tujezemcev, ki so zvesti našim napravam, ne smemo odtujiti, kajti s tem bi jih izročili v naročje peti koloni.
Jackson je rekel, da ga je že več podjetnikov vprašalo, če naj odpuste iz službe tuje-zemce. Povedal jim je, da jim
SSi*1 l*
jega starega prijatelja, toda Lewisov govor je bil še pred zaključkom pozabljen. Odno-šaji med republikanska stranko in organiziranim delav-stvom*i«o istotako hladni in megleni kot so bili prej.
Kaj je Mr. Lewis skusal doseči, ni znano; kar je pa dosegel, ni besede vredno. Njegov govor je izzvenel v kritiko Rooseveltove vnanje politi-
Naadljevanje na 3. str.
PREBIVALSTVO BE2I IZ HONKONGA
Iz Honkonga prihaja poročilo, ki pravi, da prebivalstvo trumoma zapušča mesto, ker mu Japonska grozi z blokado. Iz tega, ker so angleške oblasti tako naglo odredile izpraznitev mesta, je razvidno, da bodo Angleži Hongkong do zadnjega branili proti Japoncem.
Ameriški parnik President Coolidge je iz Hongkonga odpeljal več sto beguncev v Manilo na Filipinskih ptokih. Ko
parnik odplul, je bilo v
g

umčunu nasproti Honkonga; 2000 japonskih vojakov, ki so pripravljeni, da zapro blokado. Oblasti upajo, da bo do 5. julija odpotovalo S% mesm 4500

AŠatStiii & «1.11. Uc... . .iisLJfautotf--
GLAS

_Wednesdayjuty M J ____
SLOVEN® (YTJG08LAV) DAILY
POMAGAJTE Mm IZBOLJŠATI
UST* tam, d« imate vedno VNAPREJ plačan* aMoČMiM, Caiopii mora odgovarjati po-trtfci bm*u Vsak cost prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
OBVEZNA VOJAŠKA SLU2BA
k slovenskih naselbin
VISOISD <£uk<WANk RoLfti
LOUISA ADAMIČA
DELAVSTVO IN ' KANDIDAT WILLKIE
ho-
(Dne 27. junija letos je bilo ;attataerrra ameriškemu pisate-l.j>u in našemu rojaku Slovencu Mir. Loaii«i Adanritou ponu deri o od najvišjih eimiteljev v zvezni ameriški vladi meeto svetnika v svetovalnem odboru Narodnega sveta za narodno obrambo (Consultant to tihe Advteorv Oomsmission of fhe Council of National Defense).. Dne 29. junija je Mr. Adamac sprejef to važno in odgovorno službo in predli se že dne 9. julija v Washington, D. C., da ostane tamkaj etalno ali tako dolgo, dokler obstaja potreba za to.
ITo je najvišje mesto, sna ka-
a=efoe največje zanesljivosti in večine. Brezdvomno je nro-ralo Adatmdčovo delo v preiska-tvafiju tujejeziSnih skupin
(Na^ferijevanj«? s 1. str.)
ke, toda zdi se, da sta Roosevelt in Willkie glede vnanje politike precej sličnih nazorov.
Platforma republikan s k e stranke nudi le malo dokazov Lewisovega vpliva. Republi-takozvanih tujezemcev," prise- Iranska platforma govori le v ljencev in njihovih potomcev «pk»»ein o sodelovanju in pri-— v Ameriki napraviti H¥>go-' jateljskih odnošajih med de-čen vtis na odločujoče činite- |lom in kapitalom in omenja Ije, da ga počastijo s tako vi- točno edinole amendiranje Wa-soko službo, v kateri more on'gnerjeve postave, s čemer pa mnogo dobrega F>toriti v obeh'Lewis ne more biti zadovoljen, snterefli iai sicer za svojo do-'kajti neštetokrat je že pouda-movino Ameriko pa tudi obe-j ril, da Wagnerjeve postave ne nem za Tjudi svoje narodnosti1 kaže amendirati. in ostale člame velikih inozem-
skih skupin v Ameriki ter za koordinacijo njihovih naporov za narodno oforamlx) Aimerike. Kot Američanii im kot rojaki
terega je bil se kdaj v zgodo-i Mr. Adamiča smo lahko po
vini Aimerike imenovan kak a-meriški Jugoslovan, a po svoji važnosti in odgovornosti pa ppada v nadašnjiih razmerah v '■ste služb, za katere se iščejo
vsej pnaviei. ponosni na to vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi in obenem tudi hvaležni odgovornim činiteljem zvezne ameriške vlade za to pozornost.
Peter Zgaga
Busija postaja čedalje bolj zagonetna. Njena ofenziva pro-1 ti Romunski je presenetila veri svet.
Ni skoro verjetno, da bi bilo Rusiji toliko za romunsko žito in za romunski petrolej, ker i. ma obojega sama dovolj. Toda če se bo Rusija polast i-
Kongres je. odobri več vladnih predlog glede ojaeenja dt želne obrarafoe in med njimi tudi določbo, da je treba armado povišati od 265,000 na 375,000 mož ker se prostovoljci ne pri-glašajo v tako velikem številu kot bi bilo želeti, bi bilo treba preoej dolgo čakati, da bi bil ta cilj dosežen. Da bi armada in mornarica ne bili več odvisni od prostovoljcev, se je pojavila zanteva po splošni obvezni vojaški službi, da bi bila v sluča ju potrebe na razpolago večja armada.
20. junija je bila predložena senatu prva tozadevna predloga. Predložil jo je demokratski senator Edward R. Barke iz Nebraske, podpira jo pa nedavno ustanovljena ''Military Training Camp Association.M
Zakonski osnutek določa splošno obvezno vojaško službo vseh moških, starih od 19 do 65 let. Koški, stari od 18 do 21 let t<er od 45 do651et, bi bili porabljeni doma; moški med med 21. in 45. letom bi bili pa izvežbani v armadi ali mornarici. Ta odredba bi se ne tikala samo ameriških državljanov, pr pa tudi v Ameriki prebivajočih inozemcev. Izvzeti bi bili k pri zdravniškem pregledu zavrženi moški in pa: člani armade, mornarice in narodne garde; člani vlade in kongresa, člani najvišjega sodišča; governerji držav in prekomorskih posesti in člani konzularnih oblasti tujih držav. Kdor bi se ne naznanil, bi bil podvržen zaporni kazni od petih let, globi do $10,000 ali <pa dbojemu. Plača bi znašala $5 na mesec, aktivno vežbanje bi *pa trajalo osem mesecev.
Tega predloga se ne sme zamenjati z napovedanim načrtom predsednika Roosevelta, naj bi se mladi ljudje obeh spolov leto dni vežfoali v raznih za obrambo dežele potrebnih poklicih.
Predsednikov načrt je zadel na velik odpor, še predno eo bile znane njega podrobnosti. "Gldbe Democrat" v St. Lonisu je naprimer pisal, da namerava predsednik Roosevelt demokracijo odpraviti, kajti če odtegne za dobo celega leta uUadino starišem odvzeti, posnema s tem razmere v diktatorskih državah. Če pravi, da je to za državo potrebno, se poslužuje za ohranjen je demokracije sredstev tistih držav, ki demokracijo napadajo.
Javnost in kongres se bosta nedvomno pojavila s takimi in stičnimi dokaai, ker pa podrobnosti predsednikve predloge niso znane, bi bilo prezgodaj razpravljati o nji. Predloga glede obverae vojaške službe je že v senatu in bo z ozi-rom na preteč in zapleten evropski položaj nedvomno kmalu sprejeta.
Združene države bodo skušale v najkrajšem času nadomestiti in popraviti, kar so zamndile.
OBRAMBNA RESOLUCIJA VETERANOV
V Long Branch se je vršila dvajseta letna konevncija pohabljenih ameriških veteranov: Delegati so sprejeli resolucijo, naperjeno proti inozemocm, ki skušajo škodovati ameriškim ustanovam. — Odpraviti je treba vse pro t i drža v ne organizacije domačega ali tujega izvora, — je rečeno v resoluciji — in odvzeti pravico glasovanja komunističnim, nacijskim, fašističnim in drugim organizacijam, ki skušajo uničiti ameriški način življenja; odvzeti državljanstvo vsakemu, turoje-nemu ali nataraUziranemu, ki je član take skopine; deporti-rati vse tnjezemske člane takih skupin; odvzeti vsem takim ljudem Mf»oalenje oziroma delo v obrambnih industrijah ali v vladnih agesturah.
.Konvencij* je pozvala vse druge veteranske organizacije v naj sprejmejo stične resolucije.
LINDBERGH IN FORD
Znani ameriški letalec Lindbergh je bil prejšnji teden pri Fordu ter si j4 ogledal naprave za izdelovanje Rolls-Eijyoe motorjev, glede katerih je iFord izjavil, da jih pod no-jfbaaiiin pogojem ne bo Udeloval za Anglijo, pač pa izključno "5Ji « Jttraftene 4rfcave.
i?o .pogledu tovarne sta se podala v Fordov urad, kjer §i& vee ar razpravljala. Predno se bo Lindbergh vrnil proti ■ ■ t hods, bp per dni pri svoji materi, katera prebiva v De-
ii • * H^Hli	< i *
INOVA POVKST LOUISA ADAMIČA.
Tedenska revija 'The Saturday Evening Post*, ki izide dne 6. julija letos in ki bo po vseh prodaj&lnicah novin sirom Amerike na prodaj oil1 3. <Jo 9. julija, bo imela med drugim tudi povest4'The Alien by the Kitchen Window." (Stari itnozemec pri kuhinjskem oknu ) izpod' peresa znanega ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, ki je dotnia iz Slovenije. Povest obdeluje razloge, zakaj ni slovenski priseljenec Anton -Kmet, ki je sedaj že 80 let star nikoli postal1 državljan Združenih držav ameriških. In ti razlogi so pač takšni, da se mora strinjati ž njima vsaka razumna osefba.
V teh časih, ko se ameriška javnost naravnost hir?terično
(Zapustila je motža Antona in 9-letnega ain ka Zvonka. Baje je bila prva rojakinja, ki je umrla v republiki Urugvaj.
NESREČA ROJAKA.
V Willardu, Wis., se je pred kratkim pri popravljanju ne-keg<a starejša poslopja ponesrečil rojak Frank Qovek. PrlL delu niu je hfod tako nesrečno padel nanogo, da mu jo je zlomil.
VLOM.
V Whitlandu, Pa., se je neki neznanec prikradel v hišo rojaka Luuvperta in zavel je »stikati po spalnici za denarjem. V tistem hipu je prišla v hišo Luni pert ova žena, in ko je zasli£al|a ropot, je mislila, da je njen anož in je za vpila.
razburja proti tujerodcem, še dela" Tat se je pa ustrašil
posebno želi Mr. Adamič, da naj ivsak naš rojak ali Američan jugoslovanskega rodu prečita to povest ter jo priporoči v -eitanje svojim prijateljem in znancem, ki niso priseljenci — predvsem pa še tistim, ki so podvrženi predsodkom proti priseljencem. .
To povest je Mr. Adamič obdelal kot posebno poglavje za svojo veliko knjigo " From Many Lands" ki ima priti na svetlo po tiskovni družbi Harper & Bros. v mesecu oktobru letos. Toda sedaj bo objavljena v ae zgoraj omenjeni reviji "The Saturday Evening Post" v skrčeni obliki in sicer bo za več kakor 2.000 besed krajša od originala. No, ker pa 'velja poedina številka revije "The Saturday Evening (Pofct" le 5 centov, naj si ono od 6. julija tega lets vsak naš rojak itn vsaka naša rojakinja preskrbi ter prečita v njej to zanimivo in zelo poučno povest. .
in naglo zbežal na prosto. Od nesel ni <nič, je pa pustil na postelji revolver, katerega je Lunxpertov«. izročila policiji.
Willkiejeva nominacija je v Lewisovih krogih obnovila govorice o tretji stranki. Toda to so le govorice, ki ne razodevajo drugega kot da se je prijateljstvo med Lewisom in republikansko stranko ohladilo.
Rooseveltovim prijateljem v Lewisovem taboru je Willkiejeva kandidatura brez vsakega pomena.
Kakšno je pa razmerje med Delavsko federacijo in sedanjim načelnikom republikanske stranke?
Pred nekaj tedni je rekel William Green, da je Willkie-jev privatni delavski rekord zadovoljiv in da Federacija z zanimanjem zasleduje njegova prizadevanja. In istotako kot republikanska stranka, je tudi Mr. Green za revizijo Wagner je ve delavske postave.
Vsa ta znamenja pa nikakor niso odločilna. Dokler ne bo izvoljen demokratski predsedniški kandidat in dokler ne bo objavljena platforma demokratske stranke, ne more niliče reči, kako bo glasovalo ameriško delavstvo.
Nekaj je pa jasno, namreč, delavski voditelji ne morejo tako zlahka razpolagati z volilnimi glasovi, kot razpolagajo ž njimi politiki. Če bo Roo-
sevelt vtretje kandidiral, bo o-gromno število delavstva glasovalo zanj, ne oziraje se, če bodo delavski voditelji s tern zadovoljni ali ne.
Pogrešani rojak živi
Med drugimi sodnijskimi o-glasi iz starega kraja je bil 28. junija, t. 1., v G. N." tudi o-glas okrožnega sodišča v Ljubljani, ki išče pogrešanega Jožeta Prosena iz Smartnega pri Cerkljah. Njegovi domači so domnevali, da je mrtev, ker se že od leta 1910 ni nič oglasil.
Iz Export, Pa., pa smo prejeli od našega zastopnika poročilo, ki pravi:
"Z ozirom na oglas glede Jažeta Prosena so me naprosili tukajšnji rojaki, da Vam spo-čim, da Jože Prosen še živi. Nahaja se v County Home (okrajni sirotišnici) v Greens-burgu, Pa., in se dobro počuti."
Slamniki z jekleno podlogo
Neka londonska tvrdka je začela izdelovati ženske slamnike, ki imajo tenko jekleno podlago. S takimi pokrivalom naj bi se ženske zavarovale pred zračnimi napadi.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA*
\
VESTI IZ CLEVELAND, G03O.
(Dne 27. junija je po dolgi in ntuični bolezni urotrl rojak John Kleindienst, »tar 69 let. Za-pnsča žalujočo ženo Mary, roj. Boloh, doma iz Brezja, in sedem sinav: Franka, Antona, Johne, Joseph a, Matta, Larry-ja, Stanleys in hčer Mary, orrvo-ženo Zakrajšek ter več sorodnikov. Doma je bil iz Brezja na Gorenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bivaF 29 let.
IZ JUŽNE Aft
iMMUf
V naselbini Cordobi, pri Buenos Aires, Argentina, je 25. maja utrtrl rojak Joief Hren, star 42 let in rojen v Dor len j i vasi v okraja Kočevje. Bft je eden jmvih naseljencev v tej naeAim.
IV Montevideo, Urugvaj, je 3. maja po kratiti bolezni umrla Elitabeta Pehor, rojena v a
ZRAČNI NAPADI VSEPOVSOD
Angleški bombniki so vpri-zorili velik napad na nemško vojno luko v Kielu, so zelo poškodovali 26,000 tonsko nemško oklopnico Scliamhorrst ter izpremenili pristanišče v pravi pekel. .Napadli so tudi razne druge kraje v severozapadni Nemčiji.
'Nemci pa so napadli Wick na Škotskem ter Bristol v jugo-zapadnem delu Anglije. Žrtev nemških zračnih napadov je bi-' lo 135.
Angleški letalci so s svojega oporišča na Malti napadli ita-j Ijanske petrolejske zaloge in letališča v Augusti na Siciliji. Veliki petrolejski tanki so bili zadeti m so eksplodirali. Vsi angleški aeroplani so se vrnili na svoje postojanke.
NAZNANILO
M* kt m Je wjmm fMUifla ta* r HtmšnmuIn mačje, Je isgM tale, la,	ne b* Miru,	m
pto lwpwillBll Hp fc JmMj*.
rte M««« wmm m	Mhr >
Wa te priHte. Mai draste ie^arr! mti wStiM	ntatevee" nšrm-
«IU imi M IKillui, pMrl iil|liiil
PIABONKAČAJ
w >
<» >i j4i,iiiiiT '1 lin ^
g mrn aa*g *e bnšm ?«Wu> p^we, tete ;vw mm Je prlfi»
UteiiMl MteUU nrihtf em Zrn
j^fciM^ — t m. fMn m
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška, podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA 'StfcjEDN 0 T A
l il i'J "4
« — w«.
UataaoTljenH 2. aprila 18»4., lnkorporirana 12. januarja 1808
▼ državi Illinois, a sedežem v mestu Jollet, IUlnola
POSLUJE ŽE 47. LETO
Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Jol|et, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
JL A F laiasia .tea nad 35,000 flanev In Sanic w odraslem |a mtadinskem oddelka.
skupno Število krajevnih druRtev i«
SKUPNIH PODPOR JB 1L & K. JED NOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000
GESLO K. 8. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VEBO, DOM ln NAROD r
Os m bofeS «a varovat i pri dobri. poBtenl In solventnl podporni organizaciji, sararuj se pri Kranjiko-Slovenskl KatolUkl JednotL kjer se lahko sararajei ca smrtnlne. razne poSkodbe, operacije, proti bo-lesnl la.onemoglosti.
• K. R K. Jcdnota sprejema » svojo ar^o Člane ln Ranice od 18. do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu la do 18. Jeta. Zavaruje« se labko od 0250 dO $0000 posmrtnlne.
V	Mladinskem ndd^lkn K. S. K- J. se otroci lahko savarnjelo ▼ razredu "AA" aH "BB". Meseci prispevek v mladinski oddelek Je selo nizek In ostane stalen, dsrf zavarovalnina z vsakim dnem nnra-
V	slučaju smrti otroks se Izpla^s $500 sil $1,000 poemrtnlne. Otroka se lahko tudi aavaruje za dobo 20 let. nakar prejme zavarovani svotd liplaCano ▼ gotovini.
BOLNTftKA PODPORA: Zavaruje« se labko aa $2.00; $1jOO ln BOc na daa alt «5.00 »a teden. Asesmen* primerno alpek.
K. S. K. Jed nota nudi Sanatvu pet najmodernejših vrst sa/a* rovanta.
Otoni ln OaaSeo nad 00 let atari labko orejmejo prinadajofo Jim
isptoCsao v gotovini N»d 70 let atari.Oaal la članice so prosti vseh aaAalfelb
Jednota Ima svoj lasten lisi "GlssQo K. 8. K. Jedvjte^, ki lahs-Ja enkrat aa todea v slovenskem |i sngls«ktm JesUca la katerogs dobiva vsak flu ln Sanica.
Vaak Slovenec ln Slovenka M moral (a) Mtl .savarovanfa) url K. It (K. Jfdnotl kot pravi m« tori vdov In al rot O* «e nisi Aan sil Oanica te aajstarejie jriovenSke podporne organizacije, potrudi se in prlstoid takoj.
▼ vsaki slovenski naselbini ▼ ttninll drla vab M moralo biti t drn«tvo, snadaJoOs IX.AL J-daott KJorkoM is nimate drnfltvs. spodsjnftte k ta) featoUm podporni oaganlsaHJI, astsnortte ga; fo -ha Jo lo ma te r sta mart od 10. do 00. loti. Za nadaljna po.
■■-!■ H. -'I l . II ..i L
tajnika:
ILLINOIS
la romunskega petroleja in romunskega žila, je dvomljivo, da bo dala to žito in petrolej Nemčiji, katera ga je doslej kupovala od Romunske.
Nemčijo so njene zmage popolnoma izčrpale. Blitzkrieg je bil Nemcem predvsem zato potreben, ker bi dolge vojne ne vzdržali.
Ali se poraja na Vzhodu nov sovražnik, kateremu se Hitler ne bo mogel protiviti ?
Rusija je zadala Napoleonu prvi usoden udarec.
Ali se bo tudi v tem slučaju zgodovina ponovila?
Poročilo o smrti italijanskega maršala Itala Balba je povzročilo razna ugibanja.
Balbo, ki je bil Mussolonijev spremljevalec ob njegovem pohodu proti Rimu, je imel jpri | Italijanih več veljave kot jo ima Mussolini. Zato ga je tudi Mussolini poslal za governerja v Afriko.
Vojna bo nedvomno zanesena v Afriko. V tem slučaju bi Balbo utegnil zmešati Mussoliniju marsikakšen račun.
Poročilo pravi, da je padel Balbo v boju.
Dvomljivo je, če 1>o kdaj do-gnano, iz čigavega orožja je bi! oddan strel. Italijani dopovedujejo svetu, da iz angleškega. Med seboj pa o nečem drugem šepetajo ....
Jutri bo največji ameriški praznik.
Z brezpogojno in neomejno zvestobo napram ameriškim naipravam nam je mogoče poudariti hvaležnost naši novi domovini.
Uradniki svetovne razstave v New Yorku ugibajo, kaj bi napravili jeseni s predmeti, ki so razstavljeni v poljskem, če-lioslovaškem, norveškem in danskem pavilijonu.
Da bi jih izročili sedanjemn poglavarju teh dežel, jim niti na misel ne pride.
(Spravijo naj jih na kakšen primeren prostor, kjer naj počakajo par mesecev ali kvečjemu par let, nato naj jih pa vrnejo svobodni Poljski, (*'eho-slovaški, Norveški in Danski.
Po radio sem poslušal razvoje na republikanski narodni konvenciji v Philadelphiji.
Slišal sem govornike, ki so priporočali Deweya, Tafta in Ganetta.
Vsi so naslovili poslušalce z besedami: 4'Ladies and gentlemen."
Izjemo je napravil le mladi republikanski kongresni k Hal-leck, ki je predlagal nominacijo Wendella Willkieja.
Navzočem je naslovil z besedami: "Možje in žene!"
Po mojem mnenju je "mož" najvišja odlika, ki jo more zaslužiti moški, kakor je tudi ena" najvišja odlika za žensko.
Na republikanski konvenciji je bilo predlaganih šest kandidatov. Pri prvotnih glasovanjih so prišli le trije vpoštev. Glasovanj je bilo vsega skupaj šest.
Pri šestem glasovanju je zmagal s pretežno večino "Wendell Willkie in dosegel nominacijo.
Na konvenciji demokratske stranke, ki se bo vršila ta mesec v Chicagu, ne bo nobenih zamud in nobenih zavlačevanj.
Zdi se mi, da se ne motim, če pravim, da bo predlagan le en kandidat in da bo le eno glasovanje.
Konvencija "bo ena najkrajših v zgodovini demokratske stranke.
HHHHr.
"OXiXB *£8Q8X»-ff«*?«f£ 7
| «GLAS NARODA"
;;• >. ........,„;
S Vhuft Skasr, PrasMsnt; t. lo|iflee! ^pSee^oi*business of tka [ «TfT«ftn a»4 tihljsapm of nhovs	210 WIN lBth STREET,
Wt 1»BJE. M. T._
BJr Year
**Qlaa Naroda** Im lasni J ovorr daj ezeept flndtyi and holidays. — BnkatilpUon ¥on«ty fB^-. Adsortieement on i^reeaMnt.
.	!-.!	I,	-—---
Ka oslo leto volja Hat n Ameriko * Kanado 06.— ; so pol l«#a aa Cotrt lata 9M0. — JBa Mov Tosk aa celo leto 07.— ; sa pol lota fB.60. Sa lan mTii aa oslo loto 07.—; sa pol lets OS^O.
"GLi8 NAIODA" IZHAJA VSAKI DAM IZVZEMftl NEDELJ IM PKASNIKOV
Ulig NAHODA," SI« WIST 10th STBBRT, NEW IMK, N. V. Trlmhia«; CBelsca X—124?
um
18 itaboda»-h«rtoi«

Wednesday, July 3, 1940

SLOVENE (TTTGCBLAV^DAICT
g&ssay-l Vesti iz slovenskih naselbin
Dfpfai m nam vedno dobroti!, ___
m oaie Btetelje in W t nfrtfl n*£Ir*
NEUGODNO VREME VSEPOVSOD
ibliial se je čas za eopet-plačilo naročnine za naž, n priljubljeni list "Olaa roda." Noeeni, biti brez nje-v dolgih zimskih večerih, si ga že dane« zagotovim »Poletno naročnino.
▼ So. NorwaJku, Conn., mo letos posebno deževno ladno vreme, kar povzroča je tnalo letoviščarjev pri-v našo kraje. Še taki. ki jo »voje poletne vil*, pri-o samo čez nedeljo iiz New frfca gori.
jetoe solnce zelo skopari s jo gorko»to, le malo gn je eti, pa zopet skrije, kot mu je Aat, da je za trenutek Mjalo na to revno zemljo, •zja imamo pa več kot pre-č, kar nam ni prav nič viseč, rt ni na je leto« zel'o pozna ne u-peva dobro, ker nima dosti solnea in je dosti pre-adno za ta čas v letu. Lju-e se vsepovsod pritožujejo eno in drugo bolexen in se-»da najvee krivde zvalijo na rbo- vreme. iZ tlel on j' je tukaj zelo iflnbo leto, več tovarn je ihilo prignanih zapreti za nedoločen »s, ker ne morejo dobiti potrebnega materiala iz neka-•rih evropskih dn£av iz karih je vožn ja po mof ju v>led ojne ustavljena. Vsled tega veliko število delavcev obo-ga spola izgubijo delo.
Drupe tovarne tudi bolj po lalo dbratujejo. kar pomeni a Vt.«e jako slaibo. Ljudje se e zdaj boje zime. Upajmo, da e bodo razmere v Evropi premeni le v dobro, kar l>o tu-i tukiaj za nas boljše ponie-ii!o.
)9l o venski rndio program sak ponedeljek zvečer se sliši jako lepo tukaj, čestitam
Mr. Jerry Koprivšeku za tako lepo urejeno petje in godibo na piogramu, vjsePej z iižitkoan poslušamo, posebno harmonika in godfca naših mladih iikliadiih tanVburašev nam ugaja. Vsa ča«t -vaditeljem petja in godbe slovenskega programa; dobro je bila igrana tudi mi pok Ion jena polka na harmoniko po radio. Hvala lepa Mr. Koprivšeku in Johnu. Igral je izvrstno.
Najlepše pozdrave vsem či-taterjenl "Glasa Naroda."
Mrs. A. Premru.
So. Normaik. Conn.
POLITKA IN SLOVENSKI ZiyjELJ V PENNSYLVANIA
SMRT R<UAKTNJK.
fV Brooklvnu, je dne 28. junija uurrla rojakinja Lucy Pekle, ki je živela na 717 Flushing Avenue.
iNa pogreb je prišel tudi njen ibrat Losi i s Podobnik ar s vojo soprogo, sinom in hčerjo ter Mr. Walterjem Kozakom iz Detroita, MLch, in se vsem, iso bili pokojni v pomoč v njeni bolezni in ki so jo spremili na njeni zadnji poti, prav iskreno zalival ju je jo.
NA KOKOŠJI FARMI
potrebujem za pomoč moža z ženo. Plača po dogovoru. Sta no van je in hrana na farmi. — Zglasite se ali pa pišite na:— Mr. ALBETSBN, 4335 — 40Mi Street, Lng Island Citv, L. T.. N. Y.	<2x)
bkkdiMs za
SIOVKNSKE FONOGRAFSIU rtiOSČE. — rwte m nitk. J. MARŠI CH. INC. 4«S W. 42 Street	Mew Terfc
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(F inž g ar)
Nove knjige
..............................m vm^MmMi
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2—
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c H"
D. Ravljen:
ZGODBE 0REZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
t;
laročite pri: 16 WEST 18th STREET
SLOVENIC PUBLISH. CO.
NEWY(kK
BOOH
Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme h val' al* toži," je modroval na« pesnik Prešeren. Vremena ne moren*o hvaliti, a smo primi jeni o (njem govoriti. Je nenavadno mrzlo in deževno. V mesecu juniju smo imeli le šest dni brez dežja. Farmarji ne morejo sušiti sena, a koruzo in zelenjavo prerašča plevel, ker radi mokrote ne morejo trebiti e kultivi-ranjem. Avtonloibilisti se pritožujejo na poizka pota, turistov ni in obrti, ki. so odvisne od njih, delajo slabo kupčijo in vsi w počutimo, kot da bi se ms držal težak alkoholni maček.
(Repulblikanei so torej izfora-li WLlkie-ja za predsedniškega kandidata. Mi smo imeli veliko upanja, da portavijo za to mesto našega dičnega governor jn 'Jamesa. On bi bif kakor malašč za nje, a ni za nas. On se namreč drži pravila, da se siroTrtaku odvzame, kar ima in se da 'bogatim, kateri ve, kako je treba ravnati z denarjem, da mu poveča že tako preveliko kopico. PoSkodovalno podporo je opravil skoraj na niič in sedaj so nvu napoti prireditve klubov in društev. Po novi odreditvi se smejo sorvi-ratj opojne pijače le brezplačno in eelo v tem' slučaju se ne sme pobirati nikaka vstopnina. -niti prodajati prigrizke, "mehke** pijače, ali kaj drugega. Torej v bodoče, če bo sploh še kak piknik, T>o moral v>ak opojne pijače s seboj prinesti, in ne bo moral poleg naznih prigrizkov in "mehke" pijače prodajati tudi led.
Je Še ver1 podobnih njegovih ukrepov, 'tako da je postal zelo nepopularen in če bi James sedaj kandidiral, niti za "dagkečerja" ne bi bil izvoljen.
fV soboto dne 13. julija "bomo imeli Slovenski T>an za za-ivr.Tn« Pennsvlvanijo v South View Parku. To <bo krona vseh naših ^prireditev. Že lansko leto, ko smo prvič imeli to pri-
—t—
h i*®
reditev, je biJ obisk velik. Letos se pričakuje nmogo večja udeležba, ker zanin^anje je splošno. Kako pa tudi ne! Ta park je krai«no zabavišče za mlade in stare in poleg tega bo tudi več naših domačih prizorov, liar bo gotovo pomagalo do vsestranskega razpoloženja. Ta dan je dogodek, ki je mogoč le enkrat v letu in vsakdo, ki se je udeležil te prireditve lansko leto, je ohranil najlepše spomine na ta dan im bo koraj gotovo tam tudi letos. Torej pridite, komurkoli je mogoče in nikomtir ne bo žal, ker razvedrila bo d'ovolj. Tudi če vreme nagaja, je tam mnogo dvoran in raznih dru-' gih poslopij, kamor se lahko za tečete pred ploho.
Sicer pa kdo ve, kako dolgo bomo imeli še svobodo za podobne prireditve. Slovenskega radio programa v Pitt:=-burghu, katerega smo s takim vesel .jem pričakovali in poslušali, 'danes, t. j. v nedelo 30. jnija. ni 'bilo več čuti. Menda ga radi raznih omejitev in drugih težkoč -ne bo več. Evropska vojna vpliva tudi na naše razmere in kakšne izprememhe nam se vse prinese, ne more nihče presoditi, ker dogodki in izprcmenrfbe se vnše dandanes z neprera črnil ji vo naglico.
Dne 25. junija je na Cliff Mine premenila v 59. letu Kta-rosti Ivana Debelak, roj. Stu-cin v (Stari Oselnici -v Poljanski dolini, vd'ova po Jakoibu Debelaku. Pred leti so imeli pri Debelak o vi h vedno mnogo "bordarjev" in ker so se ljudje iz tega kraja večinoma izselili v druga mesta in naselbine, naj jim bo to v naznanje, ker Jpokojna Iv«no in Jakob sta bila pri vseh priljubljena in jih bodo gotovo ohranili v blagem! spominu. V tej okolici zapušča sima in dVe hčeri in na Thomas, W. Va., sestro. Naj v miru počiva in svojcem naše sožalje!
P.
Coraopolis, Pa.
nranisti'cne kandidate, nekateri celo, ne da hi čitali prej, ko Ce podpišejo in sedaj jih vladne oblasti preganjajo od Pon-tija do Pilata. To se danes dogaja povsod in ker smo zapleteni indirektno v evropsko vojno, je priporočljivo, da se vsak v teh časith prej, ko podpiše kakšne listine, popolnoma informira o (njih -vsebini, drugače mora sam trpeti po-•slediice. Toliko aa enkrat itz Pennsvlvanije.
iTem potonn obveščam č!'an-p*tvo S9SPZ, da se vrši velik piknik društva št. 211 v Go-wandi, N Y., dne 7. julija, tna navadnih slovenskih pikniških prostorih. Igra slovenska godba. Od!bor preskrbi za zabavo posetnikov; v slučaju dežja se pa vrši zabava v Slovenskem Domu. Vabi se vse od blizu in daleč, ker to bo menda edini slovenski piknik tpga leta v Go wand i, N. Y. Vidimo se dne 7. julija na pikniku društva št. 211 SSPZ.
John Matekovieh,
S TREBUHOM ZA KRUHOM
(Ker me tepe breeposelnost že | dve leti in pol, radi unijskega pokreta sen< se dne 25. junija podal za delom proti Penusyl-vnmijL
iKo sem se peljal z avtobusom med Oil City in Franklin, sent opazil, da je ena velikih "Eclipse" oljna družba kar podrla tovarno, v kateri je goto vo delalo do 3000 o»efl>, vsaj razcMa tovarna mi je dal«, to miS j&nje,, zraven pa, čemu se podajaiš za delom, če bos opazoval mekdaj krasne tovarne, kako se jih podina.
(Dospevši v Pittsburgh« katerega sem si ogledoval sem, opazil, da ni tako zakajen, kakor sem večkrat mislil, ko so drugi poročefi. Menda nisem imiel priliko v takozvani zakajeni del mesta, in si ga nisem mogel ogledati.
(Podal sem* se proti Ches-wiickn in se vstavil pri poznani družini Mr. in 'Mrs. Anton Kle-menčlč. Takoj sta me spoznala ier najprej postregla, kakor postrežeta vsem potnikom, potem me pa Tqne pelje k nekemra preddelavcu, da bi mi preskrbel kakšno delo. "Počakaj," je ^ejai, "bomo videli^ če Be najde prostor za tebe." In tako čakam z upanjem, da mi mogoče posreči dobiti delo pp dva ki ppl letnem brez-plačnerri dopustu.
(Ker nisem bil se v tej okolici, sem izvedel, da je tu mnogo društev v raedaljI par milj, in da imajo v Cheswicku Slovenci takozvane kluibove prostore, iz "katerih se priaJpbiček vlaga v blagajno bodočega Slovenskega Doma, za katerega, kakor sem informiran, je že zemljišče kupljeno.
tPo mtojem mmenju, če bi se naselbine, kakor Harmanvilie, Russeflton, Springdale, Gh^e-wick in druge v bližini združile, bi gotovo postaviJi krasni slovenski dom,, kateri bi jiim bil gotovo v korist ter ponos. 'Toda to je *tvar tukajšnjih Slovencev in jaz podajam samo svoje mnenje o tej stvari, ker odločali bodo sami.
(Kakor sem zaxinje poročal, da se vriše svatba v Gowandi, N. Y., tako sem tudi tukaj izvedel, da se dekleta precej žarijo v tem tako ervanem "leap year." V zakonski stan v kratkem pristopijo William Ber-gam in Dorothy Steok, dtelje Math Miklavčič z dekleton*, kateri ne vem imena, ter Agnes 'Kave in zopet ne vein za i<me ženina. No, pa naj bo rme tako aiH tako.— želim vsem sknTMi j obilo sreče.
(Kakor drugod, tako tudi tukiaj Straši Stalinov komuni-ženi Slišim, da je precej delavcev podpisalo peticije za ko-<
PRIREDITVE V GREATER NEW YORKF.
Kot sem poročal, prirede «voj veliki piknik združena slovenska društva v New Yor-ku, in sicer v znanem Charles Garden Parku, 6018 Metropolitan Avenue, Ridgewood. Tj.I. v nedefjo dne 25. avgusta. Začetek ofb 2. uri popoldne. Natančneje glede tega bo še v tem li>tu poročano v obliki dopisov in osrlasa. Piknik se vrši ob vsakem vremenu, ker je namreč v slučaju slabega vremena na razpolago velika dvorana s posebnim odrom za godbo itd.
IV nedeljo dne 15. septembra 1940 pa t?e vrši veliko slavje v proslavo Jugoslovanskega dne in sicer na svetovni razstavi in sicer veliki tozadevni program se bo proizvajal na istem prostoru, kjer se je nahajal lansko leto Ruski paviljon. Tam je namreč sedaj napravljen velikanski oder, kakor tudi posebno plesišče za plesne grupe.
iNa tem obširnem programu med1 drugimi jugoslovanskimi društvi sodelujejo tudi naša slovenska kulturna društva "Domovina", "Slovan" in Tamiburaski zbor. Natančno glede tega velikega programa in zanimivega za nas vse tu živeče Jugoslovane, bo še v tem flistu pravočasno in obširneje poročano. Omenim naj še, da vsakdo, ki bo nastopil na omenjenem programu, bo dobil .prosto vstopnico za na razstavo.
(Nad'al'jc tem potom apeliram tudi na naša kulturna društva po drugih naselbinah, da bi se udeležila, ter sodelovala na tem velikem in pomembnem programu, ter katera društva se odločijo za tozadevno sodelovanje, se ibo izposlovalo za njihovo članstvo polovično vožnjo po železnici za sem in tja. To je do New Yorka in zopet nazaj v njihova mesta, pa naj.^r bo isto še tako oddaljeno iz New Yorka, kar pomeni, da so nami naša dručtva prav dobro došla tudi Bz daljnih mest "kot na primer: Ohi-caga, CVevelanda, PitfcJbni^gha, itd.
IZ rojatskim pozdravom,
Anthony Svet.
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.	—
200	DIN. —
300	DIN.	—
400	DIN.	—
500	DIN.	—
1000	DjiN.	—
SOOO	DIN.	—
V LIRAH
V DINARJIH
100	LIB
200	LIB
300	LIB
500	UR
1000	LIB
—	$ 530
—	$11.50
—	$17.—
—	$28.— —	$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za
vse druge ev*
ropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDELEK s
216 West 18th Street, New York
STAJJOSLX)VENSKA MAŠA NA OSMI.
Vsem rojakom v New Yorku naznanjam, da bomo imeli veliko slavnost v nedeljo dne 7. julija pri Sv. Cirilu na Osmi in
pevski zl»or cerkve M-atere Inižje i« 13. ceste odpevjal pri hv. maši, ki bo vso slavnost še povečalo. Pridite zgodaj, da dobite sedež, ker ljudstvo se zelo zanima. \Va slavnost se začne točno ab 10. uri > slaves-
to na praznik sv. Cirila in Me- nim vhotlom pro<l oltiir toda. Na to nedeljo pride nam-| Kakaj pa ^ ta 3iavnost
rec nas obiskat preč Mon,ig-|tos? Zato., ker ko sem pregle-norTomislavFirisDD. župnik|(lovn, hlarp zal>isniko in ,isti. grsko-katohške uni.>atske cer- llp< solll na;(1, zapis.in0j tla j0
k/ve v Clevelandu, in bo opravil staroslovensko službo božjo v naši cerkvi. Večina naših Slovencev še ni videla tega svetega opravila, zato jili <va-bim vse. da pridete in boste vi-dr/.i prelepe obrede vzhodno cerkve in pa liturgijo sv. Cirila in Metoda, katero sta prinesla med Slovence pred tisoč Teti.
(Združeno z našim cerkvenim pevskim zborom, bo cerkveni
bil pred 25 leti prvi sestanek za ustanovitev lastne župnije, katero se je poten* vresničiTo šele leta 1916, na 4. julija. Zato je ta slavnost kot priprava za praivi srebrni jubilej, katerega bomo obhajali prihodnje leto.
Torej na svidenje pri slovesni Ptaroslovanski službi božji v nedeljo 7. julija!
Rev. Pius J. Petric, OFM župnik.
zgodovinski romani
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
Ko obnovite naročnino, poilji-te že posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
*.	mpvpiilirr rweaitvel vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
wpf';	potrebujejo sooelovanaa nesamo svojw članov, temveč splosne slovenske ja vnostl
KRI2 AR JI
I. in II. zvezek, broš.... $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in U. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenie Publishing
216 W. 18tfi Street ,	New York

. i -	M

"9lxb jtaxoda"-luvfftts


Wednesday, July 3, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL"!
Skrivnostni
TUDENElJ
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
kakih deset minnt so prinesli Katrico. Bila je mrtva. Njena plesna obleka je »bila čisto premočena, delom* raztrgana, njeni lepi plavi lasje razkuštrani, tna vratu eo se ji poznale rdeče in modre lise. Z grozo teo <se stiskali ljudje v kot v sobi. Dekleta eo ihtela, celo močni hlapci so drgetali.
Pojdite po zdravnika, po uradnega predstojnika in orož-nieikega načelnika. Katriea je bila untorjena. France Ln Tone naj gresta po gostilnah, iskat mojega moža." fTako je zapovidala gospodinja.
Prance in Tone ata se kmalu vrnila. Našla sta bila gospodarja pri nekih vratih; bil je zelo pijan. Porinila .sta. opo-tekajočega ®e po stopnicah gori. (Preklinjal je Katrico. Spravila sta ga v posteljo.
(Pripeljal se je zdravnik z avtomobilom. Ugotovil je, da je umrlla Katriea pred kakima dvema urama, ker je bila utopljena.
(Prišel je uradni predstojnik, z (njim orožniški načelnik. Državno pravd n^tvo je bifo obveščeno telefonieno. ' Ko se je zdanilo, so prišli sodnij^ki ljudje. « Na izrecno povelje je moralo vse ostati nedotaknjeno. • Uro poaneje je odredil državni pravdnik:
"Trurflo umorjene Katrice Bogatčeve je zaseženo, posestnik Stefan Colmar naj se zapre."	I
\ (POBOTA. 1	3
(Državni pravdnik je trdil in dokazoval, da je bil uboj izvršen s preminiekom, torej — umor. Kot postransko vprašanje je postavi! — uboj.
-4Le miislite si: obtoženi je blazno zaljubljen v svojo uslužbenko, čeprav ima brhko, zdravo ženo in pridnega sina, ki je že v sedmem razredu gimnazija. Stefa«n Čolnar je bil umorjeni vedno za petama, hodil je ž njo z plesa na ples, se dajal v zobe vsej občini, pripravil sebe in dekleta ob dobro ime. Tiho trpljenje »njegove žene ni prav nič motilo njegove omotičnosti; ni pomislil na čast svojega doraščajočega otroka. Bavno tako malo se je zmenila Katriea Bogateč za javno njnenje. Da je ibila lahkoživo dekle, moramo prbonati. Toda po besedah prič, t ud j po besedah njene ne>rečme matere, ki jo je -bila že zavrgla, je bila Katriea, predno je prišel Collar z vojne domov, pridna ,neoporečena deklica. Bila je zapeljana, njen zapeljivec pa, ki sedi danes na zatožni klopi, je postal njen morilec.. \ Koliko krivice je storil ta mož svoji ženi, tej ne<reeni deklici, ki pa, vrnivsi se kot neomadez0-van častnik b rastjo z bejnega polja domov, sramote svoje dru-vint ni prencteel, zapustil dom in mater. Izginil je že pred meseci, nobenega, sledu ni več za njim. Vse to ima obtoženi na vesti.. No, in kaj se je dogodilo pred umoronl? Čeprav je bila, kakor so izpričali posli, gospa Čolnarjeva umorjeni prepovedal« iti zopet na ples, je KaKtriea Bogateč ponoči wšla iz hiše, najbrž ma prigovarjanje obtoženčevo in z njegovo pomočjo. Medtem pa se je z deklico ugodila, velika izprememba.
•"Ona,, ki je 'bi'a zapeljana od1 svojega gospodarja, je izgubila sveti čut za žen>ko čast. Začela se je spogledovati tudi z drugimi moškimi. V vas so prišli vojaki* kakor je ,po vojni večkrat navada. Vojaki niso imeli več. kaj opraviti, leda ni bilo nikjer več. tako so pa uganjali nespodobnosti.
'"Plesov ni hotelo biti konec, dekleta so zdivjala; in ena najbolj noroglavih je bila Katriea Bogateč. Neizpodbitno dokazano je, da je izbruhnila v obtožencu divja ljuibosumnofct. V noči, ko se je izvršil umor, se je obnašal na plešišču neugna-<no, iztrgal je Katrico iz rok plesalcem, začel pretep, grdil de-kTe, nazadnje pa .ga je, ker je šel le predaleč Katriea Bogateč ki je bila zelo vročekrvna, udarila po obiazu in mu zaklicala: 'Jaz te ne maram več, ti stari osel!" *
Tedaj je zavpil nad njo, da ji bije zadnja ura, in je začel iskati svojo hrastovo palico. Dekle je v smrtnem strahu zbedtala. Čolnarja so nekaj easa še držali, nato pa we jim je iztrgal. Dve priči, ki sta tekli za njim, je sunil v steno; saj je močan bo medved. Nato žalibog niso več šli za njim, in tako se je zgodila nesreča. Dokazano je, da Čolnar tisto noc ni bil preveč pijan; izvršil je to strahotno dejanje pri zdravi pameti. Da ni bil pijan, se vidi tudi iz tega, da deklice pri studencu ni le davil, ampak je tiščal njeno glavo v vročo vodo čako dolgo, dokler ni bila mrtva.
4 4 Navadno traja tri minute, da sta utapljajoči se in obe-senec mrtva. I Katriea Bogateč je bila nežna, vendar pa krepka deklica seveda se je branila z v«entf svojimi močmi. To so pokazali se sledovi pri studencu. Stopinje obtoženčeve pri j-tndeneu so neizpodbitno dokazane, bile so še čisto sveže. Na vrtu so našli njegov klobuk in njegovo raztrgano za vratno ruto. Obtoženec ni tekef za umorjeno iz gostilne naravnost po cesti, ampak jo je wtaril «a njo po bližnjici, da ji je Ptestregel pot. S hitrim tekom je bil deklico prehitel. Svojo žrtev je čakal pred vrati, ki vodijo na pot do studenca.
(Hitel
je za njo po vrtu in je izvršil svoje dejanje. Jasen dokaz za to so sveže stopinje, odtrgana za vratna ruta in klobuk, ki so ga našli pri studencu. Dve priči, Meden in Je-ras, a s prisego potrdila, da sta na poti domov opazovala kako je tekel Čolna*- za Katrico Bogateč.
Da je ibil obtoženi v tej noci, ko se je ples pričel, skoraj popolnoma trezen, je dokazano. Seveda sta ga našla hlapca prati pol šesti uri zjutraj pred njegovimi hišnimi vrati zelo pijanega. Pri njem sta »tali dve prasni steklenici za ram, ki ga je bil' kupil že v gostilni, predno je bil odšel, in ga skril v žepa svojega plašča. Najbrž ae je napil poguma in se po svojem strahotnem dejanju ko se mn je zbudila plašna vest, zopet zatekel k steklenici ter se najprej ni upal stopiti v hiSo.
& tem je rekel državni pravdnik, dokazov dovolj in je predtoiil svojo strogo sodbo.
tBrmniiec je govoril atelo slabo. Njegovo prizadevanje, da H omajal dokaze tofiteljeve, aR jih vsaj oslabil, je iapoc^
RAZGLEDNK:
Vzrok francoskega poraza
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Obtoženi je Tekel na k<
legaeija v Anglijo. Njenim članom je bilo jasno, da se Anglija v vojaškem oziru ne potrudi dovolj. Anglija je, kot v času Pitta, verovala v učinkovitost blokade in vlada je dalje vladala Anglijo v soglasju z obljubami in tradicijami. Tradicija je zahtevala, da je vsak del naroda opravljal svoje običajno delo; kraljeva mornarica je po-vdarjala gospodstvo nad morji, aristokracija se je pridružila armadi in zračni sili, večina naroda pa — podjetniki in delavci — je skrbela, da je izvoz tekel in da so prihajali viri, s katerimi bi bila plačana vojna, o kateri je domnevala Anglija, da bo dolga.
Angleško delavstvo, ki se vdaja svojim navadam, je še vedno štelo 1,500,000 brezposelnih na predvečer nemške ofenzive. Izgledalo je, kot da je Anglija takrat živela popolnoma mirno, njena pomorska in zračna moč je bila pod geslom: 44Vse, kot običajno."
Nepotrebno je razgrinjati vojno v Belgiji in vojno v Franciji.
12. junija je na seji ministrskega sveta v gradu de Ca-gne pod predsedstvom predsednika Alberta Lebruna ministrski predsednik Paul Reynaud predstavil generala Maxima Weyganda. Na najbolj dramatični seji katerekoli vlade v zgodovini francoske republike je generalisi-mu8 jasno in odkrito, da so prišle ministrom solze v oči, pojasnil vojaški položaj. Nato pa so ministri v kratkih besedah izrazili svoje mnenje.
Mnenje večine je bilo, da Francija s premirjem, ali pa brez njega, ne more ubežati popolni okupaciji. Stoječ pred tem strašnim slučajem, je kabinet soglasno sklenil prositi ministrskega predsednika Winstona Churchilla, da pride na posvetovanje v Francijo.
Prihodnjega dne ob 3. popoldne se je ministrski svet zopet sestal, da sliši mnenje angleškega ministrskega predsednika.- Francoski ministri so nestrpno čakali angleškega ministrskega »predsednika, ki se je v majhni družbi izprehajal po vrtu.
Reynaud in Mandel sta prišla sama ob 5. popoldne in rekla, da sta videla angleškega ministrskega predsednika, ki pa se je moral vrniti v Anglijo in je izrazil obžalovanje, ker ni mogel videti francoskih ministrov.
Nato je ministrski svet prosil Reynauda, da pove mnenje angleškega ministrskega predsednika za slučaj, da bi morala Francija odložiti orožje. Reynaud je odgovoril, da je Churchill v sporazumu z vnanjim ministrom lordom Halifaxom in ministrom za zračno produkcijo lordom Beaverbrookom izjavil, da bo angleška vlada, kakor poprej, tudi v bodoče nudila Franciji čim največjo vojaško pomoč, da pa, če bi bila Francia prisiljena od Nemčije prositi premirje, Anglija na svojo zaveznico ne bo zvrnila nobene krivde in bo razumevala 'položaj, v katerem bi se nahajala Francija proti svoji volji.
Na podlagi izjave angleškega ministrskega predsednika je ministr>ki svet pričel posvetovanje.
Sklep prositi za premirje, je bil odložen za 24 ur iz dveh razlogov: 1. da počaka odgovor predsednika Roo-sevelta, na najvišji poziv Francije; in 2. da je mogoče londonskemu kabinetu dati natančnejše informacije glede položaja in morebitnih posledic.
Od tedaj so se dogodki naglo razvijali. Francosko o-zemlje je bilo naglo zasedeno. Francoska vlada je bolj in bolj n videvala absolutno potrebo, da izve za sovražnikove pogoje. Vlada je bila mnenja, da je njena dolž nost ostati v 'Franciji in deliti usodo s Francozi in da se more Francija obnoviti samo z redom in delom.
Francoska vlada je neodvisno prišla do svojega sklepa ter se ni hotela izseliti iz dežele. Nekateri ministri in poslanci pa so bili drugega mnenja. Francoska javnost se ne bo zmenila za nje. S tem, da so z begom or .stili svojo odgovornost, so se ločili od francoske skupnosti.
V času slave smo bili ob strani Anglije. Danes pa jih prosimo, da sprejmejo le z veliko -previdnostjo one Francoze, katere zametu jemo in jih hočemo pozabiti in London nikar naj ne postane zibelka agitacije za politike in dezerterje.
Naše vnanje politike ne bo diktirala niti Anglija, niti Nemčija, niti Italija, temveč bo čisto francoska.
slovensko amer1kanski
OLEDi





MARIJA KMETOVA:
ITI £L (Nadaljevanje.)
44 Nič — pustite jo, gospodična — že vem!" m odhiti z šole in potisne Emo s seboj, da učiteljica niti do besede ne more. .
(Kakor brezumna, bolj teče kakor hodi mačeha z Emo po cestah in zavije v visoko hišo. Errta pogleda stražnike ob vhodu., strašno ji je, da jo zapeče v sencih a ne more se ustavljati mačehi, ki potrka in vteto-pi pri pri policijskem uradniku. Emi se zdi, da je zaplesala soba krog nje, a takoj malo nato se zazre v sitni obraz uradnikov in nehote ji je na pmeh, čeprav jo stiska neka.i v grlu, kakor bi jo kdo davil z železno roko. Mačeha pove naglo in sunkoma vso zgodbo
Emino in pravi:
*"No, Ema, govori, sicer pojdeš v ječo."
(Ema molči. Se na misel ji ne prkto, da bi govorila tu, v tej pusti, zatohli isoibi, pred tem močnim, zagonetnim človekom. Saj še učiteljici ni povedala, ki jo i<ma vendar rada.
Gospod se odkašlja, nekaj pomrmra in pravi: 14Ukradla, kaj ne?" 44Ne," odgovori trdo Emn in si misli. 'Ktfko more reči ta. človek, da bi kradla?'
|4\Eh. no — si pa našla kaj? Pa najdenih stvari ne smemo obdržati zase. Ne veš? Torej!"
'Ema odločno odkima. . "Ema, za božjo voljo, zaprli te bodo. Kajne, go«pod'?"
^4Kajpa — gotovo! Oh, saj si kradla, 'le povej!" •"Ne"!
Tako brezpogojno in rezek je bil ta 44ne", da osupne samega gospoda uradnika.
¥4Ti, ti malopridniesa ti! Kako n*i odgovarjaš? V ječo pojdeš. uklenili te bomo! In po-mežikne skrivaj mačehi. Na dolgo, na široko, od desne, od leve hitijo vprajšanja a Ema molči kakor kamen in niti ne pomisli, ali Tazume vsa vprašanja. Uradniku se zdi vse skupaj neumna potrata časa, pa pravi končno v nejevolji.
14 4 Sicer pa. gospa, take stvari opravite doma. Dovolj imam drugega opravila. Ce je punca taka, bo že še kaj prišlo, da bo še za v naše roke. .Zbogom!"
Mačeha toliko, da ne začne oštevati gospoda a v dnu srda jo je sram, da se je dala od jeze zapeljati tako da'W in je privedla otroka na policijo
*4Navteezadnje gledajo še mene po strani", si misli 4'posebno še, ker sem Emina mačeha."
Emi je čudno veselo in smejala bi se na ves glas.
Mačeha odide po opravkih, Ema pa mora domov. Tiho vstopi v kuhinjo, Bede k oknu in se stisne sama vase. Tam v kotu leži bratec, hrom je na eno nogo. Svetlo pogleda Emo, vpraša po mami, a ko ne dbbi odgovora, se zavije v ruto in ogleduje razdrapanega konjiča. Sioer ni nikogar doma. Polsestra in dva polbrata so v šoli, oče pa je odšel, da se vadi v delu, zakaj obe roki je izgubil v vojni, pa se muči in mre-vari s protezanji, ki jih ima na mesta rok. Ema ne mara nikogar. Očeta bi imela Se nekako rada, a ta ne govori nikdar ničesar; ko pride domov, leze vsnak na posteljo in vxdihuje in premišlja. Mačeha pa bodi pospravljat in pomagat h gospodi.
Tak je Enrin dom, še <?olgo je tak in kakor ▼ sanjali sa-ffteda časih t duha materin
zlo in najrajše bi ušla na cesto. Pa tudi ta misel ji je od-'•ve«5. Bledi obrazek pritiska na šipe in smešno se ji zdi, <la je toliko besed radi onih petnajstih kron. Ima jih kaj mar ljudem, če jih ima! Nikoli, nikoli ne bo povedala, kako jih je dobila. Temna rdečica jo oblije, ko Be spomni na vse tisto. A potem se nasmehne. 41 Pa bodo le loupili za tistih petnajst kron kruha in d'rugih stvari. Zakaj se jezi, mačeha V Opoldne je spet krik in vik doma. Tudi oče se jezi, a potem! zakolne in utihne. Srni je grozno, kuhinjski nož zagleda, prime ga in prerezala bi si vrat. V tem hipu ji mačeha iztrga nož iz rok in jo udari po licu, po glavi, po hrbtu.
I44Kaj to, še to? Ti nesram-nica ti, nesramna! V peklu boš gorela, na dnu peki« te bodo mrcvarili peklenščki!"
Tn spet udarec, da se stori Enw temno pred očmi,44Bij me. le bij me, tepi saj sem že mrtva!" zakliče na ves glas Ema in se iscsede na tla,, a nobene >o*ze ne potoči. Mačeha osup ne, za godrnja i.n jo pusti iv miru. 1
[Popoldne mora Ema v šolo. Učiteljica jo pokliče v pisarno. Ema gre tiho iza njo in vedno in vedno je oni bolni smehljaj na njenem, obrazu.
"Ema, poglej, rada te imam. znk«sj si taka?"
Emia ji pogleda v oči in vzdrhti. Dve t^olzi vztrepeče-ta na vejicah. *4Ali mi ne boš povedala?" I4Ne," pravi Ema. 144Pa vsaj meni, meni povej." "Ne."
(Učiteljica jo gleda in skoro bi zajokala, ko vidi. da Ema trpi. Ve, da to ni otrok in je poizkusila v življenju več kot ona sama. Narahlo jo poboža po teiseh in pravi:
144Jaz vem, rvidiš. čv ti jp težko, nikar ne pripoveduj. Ali arlej, škoda je, žal mi 1h> po te-bL V zavod pojdeš." »"V zavod?"
Ema se začudi. To ime ji je že od nekdaj strah in groza.
I4 4 Ne pojdenV odgovori tiho.
i14Boš morala." "Ne."
44Ema, ne upiraj se! Obiskat te bom prišla."
14 4 Čeprav — a jaz ne po.] dem.''
fVAih, ti otrok, ti otrok!" poboža jo po licih. .
*'(Pojdi zdaj in ne zoper-vljaj se. Tam boš pridna li vzeli te ibodo spet domoiv."
(Natdal je vanje prihodnjič.)
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA..
V	Moon Run, Pa., je naglo^ mla umrl Jožef Kristan, star 7< let. Zapušča dva sinova in en< hčer. Njegova žena je umrl al pred' tremi leti. Rojen je bil vi vasi Curansko na fitajerskerru V Ameriko je prišel pred 27l leti in ves čap je preživel v| Moon Runu. Pokojnik je bil mirnega značaja. Rad je čita! posebno delavski list.
t
V	Butte, Mont. je nagloma preminilia za pljučnico rojakinja Mrs. Margaret Petric, v starosti 47 let. Zapušča žalujočega moža in devet otrok, sedem sinov in tri, hčerke ter še živeče starše Mr. in Mrs. Geo. Stefanich, ki vsi močno žalujejo za njo.
+
V	Hoquiam, Wash., se je pri delu iv gozdu EHTvrtno ponesrečil rojak Lovro Maselj star 44 let. Pokojni je bil rojen v Ppodnji Loki pri Kamniku na Gorenjskem. Bil je samhki in feapttšča mater in dva brata.
•V Milwaukee, Wis., je dne 10. junija umrla Rose Žur/ek, v starosti 23 let in rojena v Milwaukeeju. Zapušča - dva
brata in dve sestri.
+
Dne 17. junija j err Milwaukee. Wis., umrl Josip Orahek, star Of) let in doma od Črnomlja v Be?i Krajini. V Ameriki je bil 4(5 let in prvih 31 let je bival v Oalumet.il, Mich, Zapujščn ženo, tri Hi nove in tri hčere in enega brata.
+
V Ohisholm, Minn., je pred dnevi umrl Jos. Lani, star 64 let in doma iz Skapeče vasi na (Doleni«kem. V Ameriki je bival če« 40 let in ni osta/vil nobenih sorodnikov.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezi importirane iz starega kraja • • -
Slovenski molitveniki:
rajski glasovi
t celluloid res. (StT. 614).. 1M
sveta ura (itv. 4m) 416 strani; velike črke .... LM
sveto pismo------h-
katoliSki katekizem — j*
IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVENIM
KRISTUS, KRALJUJ
Kajf» ****** v mm*. Velikost: 3% X i»*a. NAJPOPOmEJI MOIJTVENIK 806 STRANI
Vsebuje todt 1». 8TRANT MASNIH PESMI
KVIŠKU SRCE
2% X 3% lnčev — 224 strani
Težava umetno ............ 25«.
KVIŠKU SRCE
2% X 3% infiev — 224 strani
pravo usnje ............ 35c.
KVIŠKU SRCE
2% X 3%inčev — 224 strani
v belem celolldu ...... Me
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajaU po gori o-značenl ceni. Zaloga pa nI opaebno velika, zato jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi post reči.
Angleški mohtvenDd:
cza mladino) k tj af
ftvn
samo si 75 i catholic pocket manual ____ *	v fino unole maso......L
Slovenic Publishing Company
216 WEST. 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
I HHi
liiMMiiii i ii r i it

MM

t7

Kratka Dnevna Zgodba