41
K7 O. 89

AM6RICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN- LANGtlAGG ONIV
Dy. ^ ^
CLEVELAND, OHIO, THUHSDAY MORNING, JUNE 9, 1977
LETO LXX1X. - Vol. LXXIX
Begin sesfavlja vlado
Predsednik Izraela je naročil vodniku Likud stranke Menachemu Beginu, na sestavi novo vlado Izraela.
JERUZALEM, Izr. — Predsednik republike Ephraim Ka-teir je naročil predsed. stranke Likud Menachemu Beginu, naj sestavi novo vlado Izraela. Stranka Likud je izšla iz zadkih volitev kot sorazmerno najmočnejša, nima pa seveda v parlan/fentu večine ter mora zalo iskati sodelovanja drugih strank in skupin. Begin se je u-radno obrnil na Delavsko stranko, ki je doslej vse od začetka Izraela vodila njegovo vlado, pa 'je pri volitvah pretekli mesec Izgubila v parlamentu svoje vodilno mesto.
Delavska stranka je že kmalu po,volitvah izjavila, da ne pojde v vlado, ki bi jo sestavila stranka Likud, pa jo je Begin kljub temu ponovno povabil Vanjo. Zaveda se težkega položaja Izraela doma in v svetu ter bi zato rad sestavil vlado narodne sloge in edinosti. V Izraelu se zavedajo, da hočejo ZDA in 2 njimi ves ostali svobodni svet konec arabsko-izraelskega boja, ki ogroža nemoteno oskrbo tega sveta z oljem.
Begin je prepričan, da mu bo Vspelo sestaviti vlado z večino v parlamentu. Pri tem računa zlasti na sodelovanje Demokrat-skega gibanja ža spremembo, ki ga vodi Yadin. Begin je proti Umiku Izraela iz v vojni junija 1967 zasedenih arabskih predelov Palestine, ki jih označuje za ‘osvobojene”,- ter je seveda pro-ti ustanovitvi posebne arabske Palestinske države. Prav tako odklanja vsake razgovore s Palestinsko osvobodilno organiza-cujo kot predstavnico arabske Palestinske suverenosti. To so glavne zahteve Arabcev za pomiritev z Izraelom, ki uživajo Po vsem videzu podporo predsednika ZDA Carterja in njego-ve vlade.
-----o------
Sklenitev dovoljenja ftoncordu ni osnovana
WASHINGTON, D C. — Zve-zna vlaidla pe pozvala zvezno sodišče v New Yorkiu, naj dovoli Postajanje nadzvočnemu potniškemu letalu Concorde, ki sta ga 2gradili Francija in Anglija ter ga vključili v redili potniški promet, na letališču Kennedy, ker da stališče Port Authority, ki je doslej tako dovoljenja odkloni-la> ni pravično in dovolj utemeljeno.
Zvezna vlada je opozorila tudi na mednarodne težave, če bi dovoljenja*za pristajanje letalu Concorde ne izdali, pa je vendar priznala Port Authority držav blew York in New Jersey pravi-00 določanja meje za hrušč na Sv°jem področju.
Tako stališče zvezne vlade pogoni, da bo priznala in sprejela °dločitev Port Authority, če bo a končno odklonila Concordu Pravico pristjanja na mednarod-nem letališču Kennedy, četudi je ^yezna vlada v času predsednika C- B. Forda tako dovoljenje lani 2e izdala.
Premenski prerok
v deževno in hladno, proti ve-_et'u in ponoči postopna razve-ritev. Najvišja temperatura 62 * <17 C),
Novi grobovi
Sophie Pucel
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 67 let stara Sophie Pucel, roj. Marolt, zaposlena zadnjih lo' let pri T.R.W., žena Edwarda, sestra Anp Gardner, Josepha Marolta, Albine Fugle-wicz, Raymonda Marolta, pok. Marie Super in pok. Julie Marolt. Bila je članica ADZ št. 2. Pogreb bo jutri, v petek, pb 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na kalvarijo.
Pauline Ashby
Umrla je 44 let stara Pauline Ashby, s 7717 Cornelia Avenue, roj. Wagner v Johnstownu, Pa., zaposlena pri General Electric Co., žena Williama, mati Shelley, Tammy in Paule, hčerka Carrie, roj. Ross. Pogreb bo na Whitehaven pokopališče. Josephine R. Reichwein Včeraj je umrla v negovališču Western Reserve v Kirtlandu 61 let stara Josephine R. Reichwein s 1191 E. 71 St. (preje s 1063 Addison Rd.), roj. Korošec v Clevelandu, žena Williama C., sestra pok. Anthony j a, Frances Habian, pok. Mary Zaletel, Wil-iiama, Olge Slabe, Edwarda in Justine Carlozzi. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Frančiška ob 9., nato na White-iaven pokopališče.
Castro ustavil umik svojih čet iz Angole
WASHINGTON, D.C. — Kubanski; vodnik Fidel Castro je priznal, da je ustavil “umikanje” svojih čet iz Angole, ko je Maroko poslal svoje vojake v republiko Zaire pomagat zavrnit vpad “katanških žandarjev” iz Angole v Katango. ■ l Kubanski oblastnik je razkril ustavitev “umikanja” Kubancev iz Angole v preteklem aprilu šele po objavi sporazuma med ZDA in Kubo o vzpostavi omejenih diplomatskih stikov.
Dostojnost in pamet zmagali odločno pri volitvah v Floridi
Zambijski predsednik Kaunda v ZR Nemčiji
BONN, ZRN. — Predsednik afriške države Z a m b i j a Kennet Kaunda, ki je znan po svoji umirjenosti v mednarodnih odnosih, je bil na šestdnevnem obisku v ZR Nemčiji, te-tom katerega je imel osebne razgovore z nemškimi vodniki, ki kažejo veliko zanimanja za položaj v Rodeziji, Namibiji, nekdanji nemški koloniji, in v Južni Afriki.
Cariniki imajo pravico
odpreti pisma
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da ima carinska služba pravico odpreti pisma, če utemeljeno sumi, da je v njih prepovedano blago kot mamila, nima pa pravice ta pisma brati.
Na p r i z a d evanje Anite Bryant je bil pri volitvah zavrnjen zakon o enako-pravnosti homoseksualcev.
MIAMI, Fla. — Volivci so pretekli torek v razmerju 2:1 glasovali za ukinitev zakona v okraju Dade Floride, ki priznava homoseksualcem enakopravnost pri najemanju stanovanj in zaposlitvi. Roj proti temu zakonu je vodila pevka Anita Bryant, ki je znana po vsej deželi zaradi svojega oglašanja floridske oranžade.
V svoji kampanji tje Anita Bryant izhajala iz krščanskega i stališča, ki homoseksualstvo o-1 značuje za nenaravno in grešno j nagnenje (sodomski greh). Iz- 1 javljala je, da ne bi mogla nik- } dar dovoliti, da bi na primer ljudje s takim nagnenjem učili in vzgajali njene otroke. Ljudi s takimi nagnenji je treba poskušati razumeti, jim pomagati, toda nikakor jim ni mogoče priznati enakopravnosti in vseh pravic normalnih ljudi.	i
Boj za javno mnenje je segel široko, ko so homoseksualci iz vseh delov dežele ob podpori nekaterih “liberalnih” skupin posegli vanj, z vsemi sredstvi odločeni, da zmagajo. Kljub vsem njihovim naporom sta končno pri volitvah zmagali dostojnost, naravni čut in pamet, pa tudi krščansko gledanje na spolnost.
Prve ameriške enote bodo zapustile Južno Korejo prihodnje leto
ZDA so odločene umakniti j) r v i h 6,000 vojakov iz Južne Koreje prihodnje leto, če se dotlej položaj tam ne bo spremenil.
WASHINGTON, D. C. — Poročila iz uradnih virov trdijo, da so ZDA obvestile Južno Korejo in Japonsko; da bodo prihodnje leto umaknile iz Južne Koreje 6,000 svojih vojakov, nekako eno pehotno brigado s podpornimi enotami. Ostali dve bosta zapustili Južno Korejo tekom naslednjih štirih let, če se položaj na Koreji ne bo bistveno spremenil, se pravi, če se ne oo pokazalo, da bi umik ameriške pehote iz Južne Koreje mogel sprožiti napad Severne Koreje na Južno.
Načrt umika ameriške pehote iz Južne Koreje sta tamkajšnji vladi pojasnila načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA gen. G. Brown in državni podtajnik P. C. Habib tekom svojega obiska v Seoulu.
Prvo poročilo o tem načrtu je objavil japonski radio, nato
VOLITVE V TURČIJI NISO REŠILE VLADNE KRIZE
Volitve v parlament preteklo nedeljo v Turčiji niso bistveno spremenile političnega položaja in odnosa med vodilnimi strankami. Republikanska stranka Bulenta Ecevita je sicer okrepila svoj položaj, izšla iz volitev kot najmočnejša, toda vendar brez absolutne večine.	---r;---^
ANKARA, Tur. — četudi ^ ter veIika brezposelnost. V končni uradni izidi volitev .mecInar0(Ini politiki je Turčija niso bili objavljeni, je očitno, 17 sPoru 2 Grčijo zaradi Cipra da Republikanska stranka, ki je|in zarack pripodnosti Egejskega
po svojih nazorih in političnem m“ria’ Poc* katerega dnom iščejo Turki in Grki olje.
Bulent Ecevit velja v Turčiji za nekakega narodnega junaka, ker je poslal leta 1974 na Ciper turške čete, ki so zasedle in ima-
siancev v turškem parlamentu j0,5?	P°d SV0''0 oblasti°
jih bo pripadalo republikanski kaklh 40% Celotne Povr§ine Ci-
programu sorodna socialnodemokratskim strankam na Zahodu, ni dobila absolutne večine, ki bi ji omogočila sestavo trdne vlade. Od skupno 450 po-
stranki 212 ali 213, torej precej manj kot večina.
Ecevitu ne bo ostalo drugega, kot da še skuša zopet pobotati z vodnikom Stranke narodne re-
pra. Ciper je staro jabolko spora med Grčijo in Turčijo, zaveznicama v NATO, ki pa se temeljito sovražita in druga drugi prav nč ne zaupata. To seveda slabi vse južno krilo NATO, kar
šitve, skrajno fanatične skupine je posebno nerodno v času, ko muslimanov, ki hočejo Turčijo | postaja zopet bolj vroče
voditi nazaj v islamski in orientalski svet, od koder jo je potegnil in jo usmeril proti zaho-
Srednjem vzhodu.
Zdi se, da bi bila za Turčijo edina rešitev v sedanjem tre-
pa so ga poluradno po,rdili tudi ^	^
V Washirvtftnnn TTr^ri™	_________________,glavnima strankama m sestava
v Washingtonu. Uradno med tem ni bil še objavljen.
ZDA naj bi bile pred svojo končno odločitvijo dobile zagotovilo Moskve in Pekinga, da nimata namere sprožiti kake napetosti na Koreji, v Washingtonu so prepričani, da nobena od obeh. komunističnih sil ne želi v sedanjem trenutku kake spremembe na Koreji.
ZDA bodo tekom prihodnjih petih let umaknile iz Južne Koreje svojo pehoto, v glavnem 2. armadno divizijo, s podpornimi enotami,v pustile pa bodo tam svoje letalske in pomorske sile. Obljubile so Južpi Koreji pomagati k modernizaciji njenih oboroženih sil „ in njihove opreme.
, Inflacija bo popustila
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Blumenthal je dejal pretekli teden, da bo inflacija, ki je v prvih štirih mesecih letošnjega leta bila na letni ravni 9.6%, da konca leta popustila na raven okoli 6.5%.
Turk, ustanovitelj republikan-1 ske stranke.
Vodnik Stranke narodne re-
skupne vlade narodne edinosti. Le taka vlada bi imela dovolj moči in podpore v javnosti za
šitve Necmettfn Erbakan je bil reševanje spora z Grčijo, pa tu
že enkrat v vladi z Ecevitom, pa je prišel z njim navzkriž, nakar je morala vlada Ecevita odstopiti. Sledila ji je vlada stranke prava, ki ima svoje pristaše na podeželju in je zato veliko konservativnejša od republikanske. Njen vodja je Sulejman Demirel.
Demirelova vlada je bila prešibka za reševanje turških problemov, domačih, gospodarskih in političnih, pa tudi mednarodnih. Odlaganje njihovega reševanja je položaj samo poslabšalo. Vse je pričakovalo rešitve od novih volitev, te pa te niso dale. Odnos politične moči je v bistvu ostal, kot je bil, nova vlada, pa naj jo sestavi Demirel ali Ecevit, bo enako šibka, kot so bile dosedanje.
Doma vznemirjajo deželo, zlasti velika mesta levičarski nemiri, gospodarstvo Jtišči inflaci-
ZDRAVNIKI BODO MOGLI PREPREČITI IN ODSTRANITI ODEBELJEVANJE ŽIL
Zdravstvena znanost resno govori o možnosti preprečevanja odebeljevanja notranjih sten žil in odstranitve tega, kjer je do njega že prišlo. Doslej je bilo na tem področju zelo malo storjenega, raziska-vanje so začeli šele pred nekaj leti. Prišli so do pomembnih razkritij za enkrat v glavnem pri poskusnih živalih, pa delno tudi z ugotovitvami pri ljudeh.
Pri preskusih so načrtno dosegli, da so se nabrale v žilah na notranjih stenah snovi v takem obsegu, da so skoraj zaprle krvi pretok po njih, nato pa so te snovi zopet v veliki meri uspeli odstraniti. Preskuse so delali na več vrstah živali, med drugim tudi na opicah, ki so po ustroju telesa človeku najibližje.
Dr. Rdbert L Levy, ki je sodeloval pri teh preiskavah, predno je bil imenovan za direktorja zveznega Narodnega instituta za srce, pljuča in krvni obtok, je dejal, da moremo pričakovati, da bomo v
bodočnosti imeli kemično zdravilo, ki bo očistilo naše žile in zmanjšalo nevarnost srčne in možganske kapi.
Zdravniki sumijo, da ima skoraj vsak odlrasli Amerika-nec maščobne usedline na notranjih stenah arterij, kjer so se začele nabirati že v rani mladosti. Pri kakih 4 milijonih so desegle tak obseg, da lahko povzroče srčno kap ali pa hromeče bolečine v prsih — angino pectoris. Zaradi tega umrje letno v naši deželi okoli 665,000 ljudi, dvakrat toliko kot od raka.
Bolezen, ki vedi do teh težav, imenujejo ždraviki arteriosclerosis žil, ki oskrbujejo s krvjo srčne mišice (coronaries) in s tem omogočajo srcu redno delovanje.
V žilah odvodnicah se začne že zgodaj v življenju ljudi nabirati rumenkasta maščobna snov, ki ponekod žile tako zoži, da nastane možnost “zamaška”, zaprtja žile in prekinitve toka krvi. To obloga sestavlja v precejšnji meri /ho-
lesterol.
Zdravniki so prepričani, da bi bilo mogoče večino srčnih in možganskih kapi preprečiti, če bi jim uspelo odstraniti notranje obloge v žilah. Odprto vprašanje je, če bi zmanjšanje holesterola v krvi pomenilo tudi zmanjšanje nastajanja notranje obloge in zamaškov v arterijah.
Pofoudbo za raziskavo o tem so dale ugotovitve, kot je dejal dr. Robert Q. Wissler z lini verze v Chicagu, da se je zaradi pomanjkanja mlečnih izdelkov in mesnine tekom druge svetovne vojne na Nizozemskem, v skandinavskih deželah in dirugod število srčnih kapi zmanjšalo. Preiskave so pokazale, da so pri nekaterih umrlih bile žile bolj zdrave in znotraj manj obložene. Rodila se je misel, da bi vzrok temu utegnilo biti pomanjkanje določenih vrst hrane.
Na temelju tega so izvedli na University od Iowa poskus z opicami. Eni skupini so skozi 17 mesecev dajali hrano bo-
gato na maščobah in dognali, da so se pretoki v žilah srca zožili za 50%. Ko so tem o-picam odtegnili živila, bogata na maščobah, so se notranje obloge v žilah začele krčiti in se vrnile skoraj na mormalo. Sličen poskus je izvedel tudi dr. Wissler na u-niverzi v Chicagu.
Poskusi zmanjšanja holesterola pri ljudeh in s tem zmanjšanja nevarnosti srčne kapi so izvedli na univerzi v Minnesoti in na univerzi v Kaliforiiiji. Izidi niso v celoti potrdili odnosov med holesterolom in nevarnostjo nastanka zamaškov v arterijah, v Iglavnem pa le potrjujejo mnenje, da zmanjšanje holesterola v krvi zmanjšuje nevarnost srčne kapi.
Zdravstveni raziskovalci o-pozarjajo, da so stvarno šele na začetku raziskav in preskusov ter da bo treba na tem polju še veliko storiti, predno bo mogoče ugotoviti, ali je to prava in učinkovita pot k preprečevanju smrti zaradi srene kapi. i
di za reševanje težavnih domačih vprašanj. Trdijo, da se za tako rešitev zavzemajo turške oborožene sile, ki za enkrat ne kažejo nobene volje, da bi vlado prevzele same, kot so storile že nekajkrat! v preteklosti.
CARTER PREPREČIL PRODAJO LETAL IRANU
WASHINGTON, D.C. — Pred-sednik Carter se je odločil proti prodaji 250 lovskih letal Iranu. Odočitev je v skladu z novo politiko vlad, ki hoče čim bolj o-mejiti prodajo orožja tujim državam, v tem slučaju eni od zavezniških. Do razgovorov o nakupu teh letal je prišlo na pobudo Vojne mornarice ZDA in Northrop družbe, ki je letalo razvila in ga bi gradila.
Gre za letalo F18L, letalo vojne mornarice, prirejeno za uporabo s kopnih letališč. Iran bi sam plačal za preureditev tega letala za rabo na suhem in bil kupil skupno 250 letal v skupni vrednosti 4 bilijonov dolarjev. Letala bi Iran začel dobivati šele v prihodnjem desetletju.
Carter je ustavil tudi prodajo 110 lovskih letal Pakistanu, prav tako v skladu z novo politiko v pogledu prodaje orožja. -----------—o----
Mitchell in Haldeman v zapor 22, junija
WASHINGTON, D.C. — So;dr nik J. Sirica je odločil pretekli ponedeljek, da morata John Mitchell in H. R. Haldeman nastopiti služenje svoje kazni za svoj delež pri Watergate zadevi 22. junija 1977.
Novi poslaniki ZDA
WASHINGTON, D.C. — Senat je odobril imenovanje šestih poslanikov ZDA: 'Marvin L. Warner bo zastopal ZDA v Švici, Arthur A. Hartman v Franciji, Lawrence S . Eaglle-burger v Jugoslaviji, Richard K. Fox Jr. na Trinidadu in To-bagu, Arthur W. Hummel Jr. pa v Pakistanu.
Iz Clevelanda m okolice
Romarjem v Lemont—
Vsi, ki se želijo udeležiti romanja v Lemont 3. in 4. julija, se morajo priglasiti najkasnejše do sobote, 25. junija. Za prijave kličite tel. 481-3465 ali 481-3762.
Članicam Podr. št. 47 S%Z—
Članice Podružnice št. 47 SŽZ so vabljene v soboto, 11. junija, ob 6. zvečer v cerkev sv. Lovrenca k sv. maši za žive in umrle članice te podružnice.
Krofi naprodaj—
V soboto dopoldne po 9. uri bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi.
Na ribe in rakce—
Očetovski klub pri Sv. Vidu vabi jutri, v petek, od 4. popoldne do 7. zvečer v farno dvorano na pečene ribe in rakce.
Cleveland dobil za javna dela ^9.55 milijonov—
Zvezna vlada je dala Clevelandu na razpolago za javna dela 9.55 milijonov dolarjev.
-----o-----
Neobičajen pojav tisočev morskih psov preiskujejo
PORT ARANSAS, Tex. — Tisoči morskih psov, ki so se pojavili pretekli petek v neposredni bližini obale Padre Is-landa, priljubljenih letovišč in morskih kopališč, so po treh dneh prav tako nenadno izginili, kot so se pojavili.
Strokovnjaki za morsko živalstvo sodijo, da so morski psi morali slediti svoji hrani. Nepričakovan in neobičajen, doslej neznan pojav preiskujejo, posebno jih zanima, če se je kaj sličnega dogodilo v kakem drugem delu sveta.
-----o---—
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Zasedanje konference držav Skupnosti narodov se je začelo brez zastopnika Ugande, četudi je predsednik Idi Amin napovedoval, da bo prišel v London kljub temu, da so mu sporočili, da ni dobrodošel. WASHINGTON, D.C. — Zvezna davčna uprava pregleduje davčno prijavo predsednika Carterja za leto 1975 in davčno prijavo podpredsednika Mondaleja za leto 1976. Bela hiša je najprej dejala, da je pregled bil začet na željo Carterja, kar pa so kasneje zanikali.
ASSEN, Niz. — Južnomoluški teroristi še vedno drže 55 talcev v vlaku in šoli. V zadnjih dneh so izpustili tri, med njimi dve noseči ženski. Razgovori med teroristi in oblastmi so zopet zastali.
RECIFE, Braz. — Rosalynn Carter je na svoji poti po 7 državah Latinske Amerike tu sprejela dva misijonarja iz ZDA, ki sta ji pripovedovala o tem, kako so ju brazilske oblasti prijele in mučile. Po končanem obisku v Braziliji, ki je na splošno potekel v prijateljskem ozračju, četudi je Rosalynn Carter poudarjala važnost človekovih pravic v mišljenju svojega moža in ZDA, bo žena predsednika ZDA obiskala Venezuelo. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je izjavila včeraj, da vprašanje prodaje 250 novih lovskih letal Iranu še ni odločeno.
AMERIŠKA DOMOVI A, JUNE 9, 1977
flMERBS&A PQMOVWy
8117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Hubiished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NA&OCN1N&
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 89 Thursday, June 9, 1977
Mondale v Beogradu
Podpredsednik zbA Walter Mondale je poleg drugih evropskih prestolnic obiskal tudi prestolnico SFR Jugoslavije Beograd. Tam se je sestal z jugoslovanskim predsednikom Titom, s katerim je razpravljal o problemu človekovih pravic, o graditvi prve atomske centrale pri Krškem v Sloveniji, ki bo prva tudi na o-zemiju sedanje Jugoslavije ter o razmerah na Srednjem vzhodu in v Afriki, predvsem o problemih okoli Južnoafriške republike.
Poročila svetovnih tiskovnih agencij ne bi povzročila posebnih komentarjev Mondalejevega obiska v Beogradu. če ne bi po koncu razgovorov jugoslovanski
TEL0VSKA PROCESIJA PRI SV, LOVRENCU
Cleveland, Ohio — Pii fari sv. Lovrenca v Newburgu-Cle-veland bo v nedeljo, 12. junija, po sv. maši ob poldvanajsti uri (11.30) vsakoletna procesija s sv. Rešnjim Telesom.
Po ulicah okrog cerkve se bo ob slovesnem pritrkovanju zvonov in petjem vila procesija kot mogočna manifestacija vere v •Najsvetejši Zakrament. Če kdaj, je posebno v sedanjih časih potrebno, da javno pokažemo in manifestiramo svojo vero v Kristusovo pričujočnost v sv. Hostiji.
bovi na piočnikih bodo pobarvani. Štirje oltarji bodo postavljeni in pri vsakem bo duhovnik zapel poseben evangelij in dal blagoslov z Najsvetejšim.
Fara sv. Lovrenca v Clevelandu je edina slovenska fara in ena od redkih cerkva v škofiji, kjer imajo telovsko procesijo, kakor je to v navadi v starem kraju.
Vsi Slovenci v Clevelandu in okolici 'ste prisrčno vabljeni, da se nam pridružite. Pridite, da skupno počastimo našega evha-1
rističnega Kralja. Procesija se ,‘bo začela takoj po poldvanajsti Okoliške ulice in hiše bodo maši. zopet slovesno okrašene in ro- x	Father Varga
Romal bom k Mariji Pomagaj v Lemon!
CLEVELAND, O. — Če se mi ne bo prej svet podri, pa da me kaj ne zavije po drobovju, bom 2. julija ob sedmi uri zjutraj v
da je velik pobožnjak — se vedno po Mariji zahvaljuje Bogu za mnoge prejete dobrote in z Marijo drži prijateljsko poznan-
avtobusu, ki bo odpeljal izpred stvo, da se bo lahko k njej brez cerkve Marije Vnebovzete. Ne-'strahu zatekel v morebitnih te-prijetno bi mi bilo, ako bi bil v , ževah, ker nikjer ni potoštva. vczu sam in bi me na vožnji da sreča današnjega dne nas ju-predsednik Tito priredil tiskovne konference, na kate-j premetavalo iz kota v kot — za-! tri ne bo zapustila. In ravno ro-rih je podal izjave, ki dokazujejo, da se Mondale in on V ,to vabim verno ljudstvo obeh (manj a na Marijina božja pota marsičem nista sporazumela, odnosno da sedanja sever- j spolov in vseh starosti, naj se' ncr-ameriška vlada gleda na nekatere zadeve povsem mi na tem romanju pridruži, drugače kakor Titova.	j ^em slišal od ljudi, ki nekaj
Tito je namreč časnikarjem na vse načine zatrjeval, več vedo kakor jaz, da je moj da “je zaskrbljen zaradi kampanje severnoameriškega' strah, da bi bil sam v vozu, či-, t>o zapustila, če se k Njej zate-predsedniKa Jimmyja Cartera proti kršenju človekovih sto nepotreben, — je pa še ne- kamo, — tudi ne, ko morda na pravic’’ in končno cinično pribil: “Jugoslaviji ni mogo-jkaj sedežev brez lastnika. Dne-če ničesar očitati v tem oziru.’’ Prisotni časnikarji sol vi se iztekajo, naj pohiti s pri-
so viden dokaz, da Marijo ljubimo in da v njeno pomoč za-upafno. Pravijo cerkveni pobožni učenjaki, da Marija nas ne
hitro ugotovili, da je bil Tito v tej svoji trditvi toliko previden, da ni dejal, da “jugoslovanskemu režimu” ni mogoče nič očitati, temveč je uporabil samo pojem “Jugoslavije’’.	V
iz nadaljnih izvajanj so časnikarji tudi ugotovili, icJrag0 41 c,olar-ifv’
da je Mondale Brozu-Tiju očital preganjanje nasprotnikov njegovega komunističnega režima, ki jih je vedno več, ko je 85-ietni Broz zatrjeval: “Nikdar ne bomo sprejeli ideje, da je demokracija v nevarnosti zaradi u-krepov, podvzetih proti nekaterim posameznikom. ’ Nato ie še dodal: “Skrbi me tudi kampanja nekaterih držav glede demokracije in človekovih pravic,” ne da bi pojasnil, kakšno demokracijo in katere države ima v mislih. \
Tiskovne agencije so poročale, da je Mondale med Titovim govorjenjem molčal. Ko je Tito nehal govoriti, je Mondale časnikarjem pojasnil, da so odnosi med o-bema državama, ki so bili zadnje čase “kolikor toliko napeti”, sedaj na “kar najboljši podlagi”. Istočasno je objavil, da jt Carterjeva vlada povabila' “drugega najvažnejšega politika v Jugoslaviji, Edvgrda Kardelja”, naj v bližnji oodočnosti obišče ZDA.	/
Mondaiejeva označba Kardelja za “drugega najvažnejšega politika v Jugoslaviji” je presenetila nekatere časnikarje, ki že dalj časa smatrajo glavnega tajnika CKPJ Dolanca za najmočnejšega partijskega veljaka za Titom v komunistični Jugoslaviji in celo za njegovega možndga naslednika.
Mondale je zaterm na isti tiskovni konferenci objavil, da je ameriška vlada odobrila izvoz potrebnega materiala za graditev, atomske centrale pri Krškem, dasi se ameriška in Titova vlada nista sporazumeli glede pro-blemo\ v zvezi z eliminiranjem radioaktivnih ostankov in končne uporabe atomskega goriva. Titova komunistična viada namreč se ni hotela doslej obvezati, da a-tomskega goriva in radioaktivnega materiala ne bo uporabila kdaj za izdelovanje atomskega orožja in a-tomskih bomb.	A
Tiskovne agencije so v svojih poročilih o Mondale-jevem obisku v Beogradu v zvezi s kršenjem človekovih pravic / komunistični Jugoslaviji, ugotavljale, da “med Jugoslavijo in ZDA obstajajo razlike glede človekovih pravic.”
Predsednik SFRJ je na tiskovni konferenci znova zaigral uidi vlogo “zaskrbljenega vodje neuvrščenih drža.’’, ko je z Mondale jem razpravljal o razmerah v južni Afriki: “Krajevni konflikt v Afriki in na Bližnjem vzhodu lahko pripeljejo do soočenja velesil in do nevarnosti /a ves svet’’, je izjavil Tito. Protestiral je proti “napadom Rodezije na Zambijo”, zamolčal pa, da je bda Zambija tista, ki je izvršila več mejnih incidentov proti Rodeziji, ipedtem ko je istočasno Titova vlada sporočila Zambiji, da lahko'računa na “jugoslovansko pomoč če jo bo r apadla Rodezija”.
Ko se bliža pripravljalni sestanek konference v Beogradu, prihajajo iz Washingtona vesti, da so ZD£ odločene postaviti na dnevni red razpravljanja vprašanje človekovih pravic. Sam državni tajnik Cyrus Vance je poudari! izreden pomen, ki ga dajejo ZDA temu vprašanju.^ Nič manj ja§np in'odiočno stališče je v njem zavzel Kongres. Titova zaskrbljenost glede “kampan je o Človekovih pravicah”, ki jo je omenil W. F. Mondaleju, ni im eh p0 vsem sodeč kakega vpliva na stališče ZDA v pogledu razpravljanja na konferenci v Beogradu.
Javo, kdor hoče z nami poromati na naše Ameriško-slovenske Brezje. Meni se zdi, da v času, ko cene drvijo navzgor, ni pre-
vožnjo, Prijavite
hrano in prenočišče.
stransko pot zavozimo.
Če bi se kdo rad prijavil in plačal, pa morda nima prave piilike to storiti, bom jaz prišel k njemu na dom, do vsakega pod zvonom Marije Vnebovzete in še malo naokoli, samo naj pokliče tel. št. 486-2394. V glav-
se, kličite g. Johna Petriča, 481- 'nem se bo vse sukalo kakor druga leta, morebitne spremembe pa bodo pravočasno objavljene. Torej kar korajžno, z veselim Lemont na božjo
3762, — on je prva glava tega romanja in on bo poskrbel, da
Vas bo sedež čakal
To letošnje romanje v juliju ^obrozom bi lahko izkoristili vsi tisti, ki‘pot! so še vpreženi v redno delo.
Dan 4. julij praznujemo, — so res le redki, ki morajo tudi ta dan na delo. Povrnili se bomo v Cleveland v ponedeljek zjutraj in kdor se bo počutil utru- , jcnega, bo lahko doma mirno j položil svoje ude na blazino, zatisnil oči in bo Jahko brezskrbno ves dan sladko spal. Jaz za sebe vem, da bom po povratku domov svoje rojstvo položil v zibelko.
Naj se vrnem v Lemont!
Ko bom klečal — verjetno pa sedel, me teža le rada potegne nazaj — pred milostno podobo Marije Pomagaj, mi bo presneto nerodno, če bi nas romarjev bilo malo — upam, da nas bo Celiko — in bi me Ona, katere ;me je sveto,' vprašala, kje so diugi rojaki. Lagati v sami hiši božji, da bi mnogi prišli, če bi finančno zmogli in če hi čas imeli, tega reči ne smem — povedati resnico, da s^e je vera v nas ohladila, je pa tudi težko.
Sem eden izmed mnogih, ki 50 šli skozi begunska tabarišča.
Vem za vse stiske tistih pasjih dni, čeravno so leta in sedaj dobra koHa’ potegnili preko o-
J. P.
Spominska proslava na Orlovem vrhu Slovenske pristave
CLEVELAND, O. — Kaj pomeni Orlov vrh, je za veliko ljudi, bodisi starejših bodisi mlajših, ki niso šli skozi slovel., ' o komunistično revolucije, vprašanje, katero jim ni povsem razumljivo.’* Zato je potrebno kratko pojasnilo.
Koncem leta 1943 je bilo na Ljubljanskem gradu v gaju junakov narejeno novo domobran sko pokopališče, katero je bilo imenovano ORLOV VRH. Prva naj večja skupina padlih domobrancev je bila tam pokopana sredi decembra 1943. To so bili slovenski domobranci (34 po številu), ki so padli v boju Kočevje, ki je bilo napadano od komuhistov-partizanov. Več tisoč komunistov je napadalo postojanko, toda četa hrabrih domobrancev je kljub večdnevnem boju napad vzdržala in partizanska tolpa se je morala u-makniti v gozdove kočevskega
-vi do^ran
hote je vsaka družina, vsaka *'
jei so bili častno položeni v grob
•	..	na Orlovem vrhu. Pozneje so
skupina in. posameznik zaupno .	, ..i- -	,	.	, .
‘giedai v podobo Marijo PoL-1’,”"	P
gaj m molil: Marija, lo U poma-IA' NA?OD
.	... im DOMOViMJ, ki so umirali na
'ga nam! Pa kakšne lepe oblju- ,	, .	,
k smo delali,‘če sliako ptežiti- slo,fnskl.	.‘f
mo in pridemo kdaj apel do !«<** J* je sprejela v naročje
polne sklede žgancev in kruha. Danes pa — hleb kruha imamo, skleda polna sladke, mlečne kaše — na obljube pa smo mnogi čisto pozabili.
L(J Bog usodo vodi.
Le Bog usodo zna, lear grešen človek: hlodi, lo mulo kdaj velja.
Veren človek — niti ni treba,
k počitku, v gaju junakov na Orlovem vrhu.
Orel je od nekdaj poznan kol planinska ptica, ki z višav gleda ne. svet pod seboj. V Sloveniji je obstojalo katoliško društvo pod imenom ‘'Orel". Kralj A-kksander je to organizacijo razpustil leta 1929. Orli so na kapah nosili slovensko zastavo kot slovenski domobranci med revolucijo. Slovenski domobranci
so imeii poleg slovenske zastave še svoj grb plavega orla kranjske dežele. Po smrti' kralja A-leksandra so bili Orli ponovno organiziraš! v ‘Zvezi fantovskih odsekov’ in ‘Zvezi dekliških krožkov’, kateri pa na svojih krojih niso več nosili slovenske zastave.
Nasprotni tabor skoraj enake organizacije je bilo društvo ‘Sokol’, ki pa s ‘Fantovskimi odsedi’ ni bil v najboljših, prijateljskih odnošajih. Komunistična revolucija v Sloveniji je v oba nasprotna si politična tabora temeljito posegla in seveda tudi v njihova društva. Stara nasprotja so se podrla. Nastala je nova doba, kot naslednica starega nesmiselnega strankarstva.
V slovenskem domobranstvu, ki je nastalo v sili razmer slovenskega naroda, kateremu je načeloval general Leon Rupnik (Oče slovenskih domobrancev), ni bilo nobene razlike med Orli in Sokoli, bili smo slovenski domobranci in nič drugega. V tovariški slogi smo skupno branili slovenski narod pred komunisti, ki so uničevali vse, kar je bilo slovenskega. Tako so na Orlovem vrhu v slogi padli borci skupno počivali, iz nekoč razdvojenih političnih taborov. Njim slovenstvo, svoboda, demokracija niso bile pot do položajev, temveč bistvo, za katero so dali svoja življenja.
Ko so komunisti prevzeli oblast v Sloveniji, je bila prva stvar uničiti Orlov vrh. Kosti mrtvih domobrancev so izkopali in razmetali. Pokopališče so o-skrunili, zravnali so grobove domobrancev, razbili spomenike na grobovih in iz domobran' skega pokopališča naredili razna igrišča in park za ljubimkanje. Slovenski človek v vsej svoji zgodovini ni nikoli prej padel tako nizko, da bi se nad njim zgrozila celo najbolj neci vilizirana plemena . prejšnjih stoletij.
Ko so prvi organizatorji za nakup Slovenske pristave videli prostor, je bil prvi msgr. Matija Škrbec, ki je izbral grič in ga imenoval Orlov vrh. Pozneje so na tem griču preživeli domobranci in slovenske protikomunistične begunske družine in posamezniki darovali denar in postavili spominsko kapelico spomin pomorjenih domobrancev, četnikov in yseh slovenskih piotikomunističnih žrtev v Sloveniji v spomin oskrunjenega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Sloveniji. Slovenska pristava predstavlja majhno Slovenijo v svetu in Slovenije brez Orlovega vrha ni.
Oblastnikom v domovini, ki bi radi izbrisali velezločin nac narodom s tem, da so poman-drali domobranske grobove, je gotovo Orlov vrh na Slovenski pristavi v napotje. Orlov vrh vidno razkriva zločine slovenskih Titovih komunistov in o-pominja svobodni svet na nevarnost komunistične diktature. Proslava vetrinjske tragedije ni Vernih duš dan. Je to dan, ko se spominjamo naj večjega zločina v slovenski zgodovini, ko so današnji oblastniki v domovini poklali brez sodbe nad 20,000 Slovencev, po vojni in revoluciji v popolnem miru, med njimi nad 12,000 domobrancev, katere so Angleži iz Vetrinja izdajalsko izročili (razorožene) Titovim partizanom. To niso žrtve vojne in revolucije, to je. po božjih in človeških postavah množični velezločin in tisti, ki so ga zakrivili, so velezločin-,ck Molčati o tem. zločinu samo zato, da bodo nekateri lahko nemoteno šli na obisk v domovino ali pa tja v pokoj, je naj nizko tnej še dejanje.
Letos bo spominska proslava vetrinjske tragedije 26. junija 137'7 na Orlovem vrhu Slovenske pristave v Gen e vi, Ohio. Prireja jo “TABOR” DSPB v Clevelandu. Upam, da se proslave udeležijo vsi, ki so ostali zvesti svojim idealom in pobi-
KULTURNA KRONIKA
“Mladika” št. 2 in 3
jf )j* :*• -4	«<»!»
Izdajati v zamejstvu slovenski mesečnik ni preprosta zadeva, toliko manj preprosta v Trstu, kjer stoji nasproti takemu mesečniku krščanskega na-ziranja cela vrsta levičarskega in pollevičarskega tiska, z dnevnikom, tednikom, dijaškimi revijami in posebnim mesečnikom vred. In ta tisk je bogato plačan s podporami iz matice.
Kulturni krščanski mesečnik Mladika” pa je nasprotno navezan samo na zavednost krščanskih ljudi, pa še med temi le na izobraženstvo, pa še*-med tem le na določen krog. Sedaj izhaja tržaška “Mladika” že 21. leto, predvsem po zaslugi pokojnega prof. Peterlina, ki jo je do zadnjega oblikoval in urejal. Njegovemu spominu posveča u-vodni članek pisatelj Lev Detela, ki živi na Dunaju.
Med pismi na platnicah odgovarja sedanji tajnik celjske Mohorjeve družbe Rafko Vodeb na pismo v prvi številki, kjer je bilo zapisano, da je pok. pater Truhlar bil prisiljen umakniti svojo študijo o duhovnosti slovenskih pesnikov in pisateljev omenjeni Mohorjevi družbi, a ga pisec prejšnjega pisma zavrne: p. Truhlar je bil moralno prisiljen to storiti. — Zakaj, si lahko mislimo, že ob prvi ponudbi so mu slavili pogoj, da" se izloči iz dela en esej.
Med objavljenimi članki izstopajo tokrat “Zakaj (ni)sem kristjan?” (Vinko Ošlak). Pisec je doma iz Prevalj na jugoslovanskem Kordškem. Vinko Beli-čič objavlja iz svojega dnevnika “April' 1957”. Teofil Simčič odličen spominski zapis pokojnemu goriškemu skladatelju Lojzetu Bratužu ob 40-letnici njegove smrti. Umorili go ga fašisti leta 1937.
Majda Košuta objavlja črtico, oz. novelo “Velika noč”, ki je prejela na natečaju “Mladike” tretjo nagrado. Sledi poročilo o priznanjih za amatersko gledališko delo, med nagradami so eno podelili tudi Stani Kopitar — Oficija za dolgoletno delo pri amaterski igralski skupini Marijinega doma v ulici Risorta v Trstu. O razlastitvah slovenske zemlje v Štandrežu pri Gorici govori poseben dopis.
Objavljen je poseben pogovor z dr. Radom Lenčkom iz ZDA “200 let ZDA in Slovenci”. Lenček se nadrobno ustavi pri o-svetlitvi vloge Society for Slovene Studies. Med zapisi v nadaljevanjih, ki jih piše Mariin Jevnikar, sta tokrat predstavljena slovenska zdomska pisatelja Metod Turnšek in Jože Jagodic.
Z radijskim odrom, “Mladiko” in neutrudno organizacijsko dejavnostjo je pok. prof. Ježe Peterlin postavil v Trstu neminljiv slovenski kultura!
tim soborcem. Dokažirpo njim, da nismo ostali samo še trs, ki ga veter maje. Ostanimo zvesti idealom za Boga, Narod in Domovino, kot so bili naši pomorjeni domobranci! Pridružimo se 26. junija sprevodu avtomobilov na parkališču E. 72. ceste na vzhodni strani Clevelanda.
Sprevod se bo začel pomikati ob 9. uri dopoldne, ostali se pa pridružite na običajnih krajih. Ob 10.30 bo sv. maša za vse slovenske protikomunistične žrtve •pri spominski kapelici, ki jo bo za vse opravil č. g. Mirko Kozina. Popoldan ob pol 3. pa bodo pete litanije.
Milan Zajec
spomenik. Slovensko kulturN delo v Trstu je po zadnji vojn’ krapko zapolnilo idejno in kul' turno praznino v domovini, po* sebno v matični. Kulturno u' stvarjanje v zamejstvu je na®' reč domovinsko, ne zdomsl® kot misli del naših ljudi, ko dogajanje v, tem delu domovine o-značuje kot “na pragu domovine”. Slovenci v Trstu ali Celovcu so,-kljub temu, da so v manj’ kini, še vedno v domovini.
In lahko smo ponosni, da je slovenstvo v tem delu domovi' ne še vedno živo, še vedno u' stvarjalno. Kar je končno .tudi spričevalo za njegov nadaljni ob' stoj.
K.
NOVICE OD SV. VIDA
ŽUPNIK PEVEC IZVOLJ^ ZA DEKANA. Prejšnji rne^ so bile v .Centralni E dekanij' clevelandske škofije volitve ^ kana. V ta namen so bile razp0' slane vsem duhovnikom te de' kanije tozadevne volilne glaso^' nice. Rok za vrnitev glasov®^ je potekel 23. maja. Ker je ^ dobil nominacijski odbor do ^ ga roka nad dve tretjini vrnje' nih glasovnic in je bila veČ^ od teh za župnika Pevca, je 11 minacijski odbor nato s pos^ nim pismom z dne 26. maja ^ vestil vse volilne upravičence izvolitvi rev. Edvarda jpevc"1 župnika pri Sv. Vidu, za novež9 dekana Vzhodne centralne de^ ni j e clevelandske škofije. Gospodu župniku k izvolitvi 's kreno čestitamo tudi vsi njeg0''
d»
župljani. Ta izvolitev priča gospod ni priljubljen samo i® nami marveč tudi pri dekanij5*' duhovščini. Zagotavljamo ga> . bomo tudi mi molili zanj, da tudi to svojo odgovorno slu2 mogel opravljati s kar se da ve likim uspehom.
■ns*1'
leP
pl
Rev. Jožef SIMČIČ, slovel salezijanski duhovnik, ki že čas pomaga domači tukaj duhovščini pri njenem dušnoP stirskem delu, je zadnji te ^ odletel v Evropo, kjer se ^ ustavil pri svojih slovenskih bratih-salezijancih na Ka®^ in v Celovcu. Želimo mu P^, jetne počitnice in krepkega K diha in da bi se srečno vr®1 nam.
NOVOMAŠNIK ROBERT WASHCO. Prihodnjo soboto,. _ junija bo clevelandski škof kob A. Hickey v stolnici sV< ^ neza posvetil v mašnike 18,.^ goslovcev-diakonov, med ®rvj tudi rev. Roberta A. Washk® je zadnje leto svojih bogo'
s®'"
nih študij preživel na praksi župniji sv. Vida, Liturgija se^ začela ob desetih dopoldne. ^ leg domačega stolnega zbor3 sta pela še semeniški zbo® , zbor škofijskega kolegija .. romeo” in vrsta redovniški® . strskih zborov s clevelands1' j-škofijskega področja. Petje vodil rev. Thomas 0’Do®11^, profesor petja in glasbe v kajšnjem bogoslovju.
Novomašnik Robert M-
J1"
.
Corduroy j
r
co, sin gospoda in gospe Washco, 4741
Mentor, O., bo pel svojo r ^ mašno Glorijo v cerkvi sv. s častitljivega v Mentorju, naAj[# njo nedeljo, 13. junija ob 5 ^ popoldne. Pri maši mu bo h yo ril župnik Walter J. Tullc^’ maši bo recepcija “The P Tullev Center”.'
Novomašniku gospodu ob njegovem naj večjem živ _
skem dogodku iz vsega src3 .a,
t žu”11
PIvaležni smo mu za vse
w< 1 J ipfl
stita tudi vsa vidovska zuKg|0>
katero je opravil v teku jji pastoralne prakse med n® $ se že v naprej veselimo, ° ^ novo mašo ponovil tudi v ^ sredi, v cerkvi sv. Vida, deljo 19. junija, ob 11.45-
J. s- \
f
psomRKK rmowA\-TOW? 9. ist?
LEMONTSKE
DROBTINICE
“Gospod, kje stanuješ?”
“Pridita in poglejta'.”
V stari zavezi je Bog bival v šotoru, v oblaku nad skrinjo zaveze — isto tako pozneje, ko mu je Solomon postavil tempelj. Samo enkrat na leto je smel veliki duhovnik stopiti v to svetišče. Izraelci niso imeli dostopa.
Ko je Kristus nastopil svojo u-čeniško službo, sta ga prva u-čenca, Andrej (brat Petra) in njegov tovariš, vprašala:	“Go-
spod, kje stanuješ?” — “Pridita in poglejta!” ju je povabil.
Nam, ki smo bili rojeni in vzgojeni v katoliški veri, ni treba spraševati, kje prebiva Kristus. Od svoje otroške dobe smo poučeni, da v tabernaklju biva evharistični Jezus, ki je Bog in človek. Isti Jezus, ki so ga oznanjali preroki, ki je hodil po Palestini, učil, delil dobrote, delal čudeže. V tabernaklju živi isti Jezus, ki je za nas trpel, umrl, vstal od mrtvih in odšel v nebesa. Vse to trdno verujemo, drugače bi ne bili katoičani.
Tudi nam kliče Jezus iz tabernaklja: “Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in vas bom poživil. ’ Pridite in poglejte, kje stanu jem, nas ljubeznivo vabi.” Moje veselje je bivati med človeškimi otroki,” je sam dejal.
Zakaj se je zaprl v temino in tesnobo, v mraz, vročino ta bernaklja. Samo brezmejna ljubezen do nas ga je mogla k temu prisiliti. Vedel je, kaj ga čaka, a vendar se ni pomišljal. Nevredne roke in oskrunjena srca nekaterih nezvestih duhovnikov, ki jih bo sam poklical... bodo njegova bridkost.
Nešteta bogoskrunstva Njegovih javnih sovražnikov brezvercev in skritih satanistov, ki bodo opravljali črne maše in teptali in skrunili posvečene Hostije. In tisoči odpadnikov in katoličanov z ostudnimi srci... In vendar ni okleval vkljub vsem grozodejstvom, ki ga čakajo, hotel je ostati med nami. Zakaj ?
Da bi bil naša dušna hrana. Telo brez hrane umrje — enako naša duša, ako nima Jezusa, ki je “življenje in vstajenje”. In z vsakim sv. obhajilom se okrepi naša duša, postaja močnejša.
Sv. obhajilo je zdravilo naše duše in obenem Zdravnik, ako ga vredno prejmemo. Pomaga nam nazaj na pot k Bogu, ako smo jo zapustili. Kdor ima voljo iznebiti se suženjstva greha m strasti, ki ga odvračajo od božje ljubezni, naj pogosto prejme svojega Zdravnika, ki rad ccli rane, ki nam jih je zasekal greh. Saj je zato umrl za nas in Postal Jetnik tabernaklja.
Sv. obhajilo je zastava večnega življenja, saj je sam obljubil: ‘Kdor je moje Meso in pije mojo Kri, bo živel vekomaj.” Sv. obhajilo pa ne posvečuje samo ■^aše duše, ampak tudi telo. Na-še telo, ki je pogosto bilo Njegov tabernakelj na zemlji, bo vstalo poveličano. Čim več sv. °bhajil, tem lepše bo naše telo Po vstajenju! Kako krasoto, kak blišč nam pripravlja Jezus! Se-voda govorimo tu le o sv. obha-ibih, s katerimi hočemo Jezusu dokazati, da ga ljubimo— ne pa Zato, da bi ljudje o nas dobro roislili in govorili in nas hvali-b- Jezus biva v vsaki katoliški cerkvi in kapeli, da bi nam bil blizu in vedno na razpolago. Saj Ve> s kolikimi težavami, telesnimi in duhovnimi, se moramo orlti- Ko ne vemo, h komu se naj obrnemo za svet, umevanje ln tolažbo, sočutje, pojdimo k ezusu v tabernaklju. Ako smo
bezeu naj nas vleče k Njemu.
Mariji ne moremo napraviti večjega veselja kot s pogostim sv. obhajilom. V maju, ob sobotah in nedeljah, jo pogosto razveselimo s tem. Prosimo jo, naj nas Ona pripravi za vreden prejem Njega in Ona naj se potem Mu zahvaljuje za Njegov obisk. Sem čitala, da je Jezus dejal neki svetniški duši, naj podari Jezusu v zahvalo za Njegov prihod brezmadežno Srce Marijino.
Trenutki, ki jih preživimo z evharističnim Gospodom v nas, so najvažnejši, naj svetejši trenutki našega življenja. Okoristimo se z njimi! Molimo, častimo, ljubimo ga z Marijo. Pogovorimo se z Njim o vseh naših zadevah. In potem ponesimo Jezusa s seboj na delo, v svet. Naj svet vidi v nas, da smo bili v tesnem stiku s Kristusom. Naj se to pozna na obnašanju in govorici. Preko ustnic, ki jih je pordečila sv. Kri, ne sme nobena kletev, nobena žaljivka, ki bi ranila srce bližnjega. Naj bo naša hiša v dnevih sv. obhajila Nazaret, kjer kraljuje ljubezen in vlada sveti mir. Kjer je Kristus, tam so nebesa. Ko smo z Jezusom združeni, lahko rečemo, da smo v nebesih. Seveda minejo vse prehitro, a to združenje na zem Iji z Njim nam je zagotovilo, da bomo potem na veke združeni z Njim v nebesih. In takrat bomo hvalili Boga za srečo, ki so nam jo pripravila sv. obhajila.
s. M. Lavoslava, osf. ------o-----
Pomoč manj razvitim
Ko Jugoslavija sama prosi pomoč na vseh koncih in krajih, kjer jo le more dobiti, je vendar odločila dati v teku prihodnjih treh let 147 miiijonov dinarjev pomoči manj razvitim državam.
Mednarodna razstava v Ljubljani
V prostorih Moderne galerije
sen dotok sredstev v prejšnjih ! mesecih in pa velike podražitve gradbenega materiala — za 42% — so povzročili, da marsikdo ne more začete obnove ali novogradnje dokončati, tretjina poškodovanih poslopij pa je še vedno taka, kakor jih je pustil potres.”
Vsekakor lepo spričevalo za “socialistično in samoupravijav-sko družbo in državo”, in lepo
so maja slovesno odprli medna- J spričevalo za “uspešnost” pri rodni grafični bienale. Razstav- odpravi posledic potresa. Razen
jenih je vsega 1170 listov 426 avtorjev iz 57 držav.
Domača pločevina dražja
Kovinoplastika iz Loža izde-uje izdelke, za katere rabi nerjavečo jekleno pločevino. Do-sedaj so tako pločevino uvažali sedaj pa bodo morali uporablja-doma izdelano pločevino. Lep
tega lepa tolažba za tolminsko potresno področje, ki ga je tudi hudo poškodoval lanski majski potres.
Položaj postaja kritičen, piše “Delo”. s
tem ne smemo pozabiti, da je 0-koli 60,000 Slovencev in Slovenk zaposlenih v tujini.
Skrb za cigane
Po uradnih podatkih živi v Sloveniji in sicer v desetih občinah 3,982 Romov, kakor sedaj imenujejo cigane. Romi žive le na Dolenjskem, v Beli krajini ter v Prekmurju. Po zadnjih sklepih bo za reševanje zaposlitve in stanovanj prispevala tudi vsa “družba”. Ta bo prevzela tudi delo za izboljšanje življenjskih razmer ih seveda navad, kar je sedaj prepuščeno občinam, kjer Romi žive.
Idrija išče delo
Idrijski rudnik živega srebra je že zaprt, vsaj začasno. Ugotovili so tudi, da je lanska izguba večja, kot so računali: od nekdanjih 90 milijonov se je zvišala nad 130 milijonov. In režim je naredil še drugo “načrtovano izgubo”:	75 idrijskih rudarjev
so na Uncu “preusmerjali” za proizvodnjo betonskih mešalcev a sedaj ni nobene “perspektive”
pričakovati, da bi banke dale denar za razvoj te dejavnosti v driji...
Staro orožje našli pri Kočevju
Pri gradnji ceste pri Bukovi gori so naleteli na nenavadno najdbo: delavci so odkrili veli-to kovinskih predmetov. Obvestili pa so o najdbi Zavod za spomeniško varstvo šele kasneje, predstavniki so nato zbirali predmete pri delavcih, ki so jihlkega Clevelanda priporočamo za odnesli.	I novice iz Slovenije poslušanje
Ugotovili so, da gre za orožje slovenske radijske oddaje “Pe-in druge predmete iz 8. stoletja smi in melodije iz lepe Sloveni-pred Kristusom, pa so jih na | je” na WCSB 89.3 FM vsak dan tem mestu skrili verjetno v do-Di Turkov. Predmeti so iz brona: del meča, več sekir, nožev, osti za puščce in kepa brona.
Človek se uti od živali
Ves svet je obsojal rabo strupenih plinov in drugih kemikalij, s katerimi so hotele razne armade v zadnjih vojnah uničiti ali vsaj onesposobiti svoje nasprotnike. Pa ta način obrambe ali napada uporabljajo živali že od pamtiveka; ljudje se samo u-čimo od njih.
S strupenimi kemikalijami branijo npr. gozdne mravlje svoja mravljišča. Če jih motite, lahko pri sončnem vremenu in točnem opazovanju vidite, kako streljajo tanke curke 20 do 50 centimetrov visoko v zrak. To so kapljice pravljične kisline, ki jo pridne živalice brizgajo v velikem Idlsu na sovražnika.
Ličinke mnogih os brizgajo kapljice svoje krvi, ki ima zelo odvraten vonj, proti vsakemu, ki moti njihov mir. Isto delajo tudi v Afriki živeče kobilice, ki se zato imenujejo “brizgalke krvi”.
Tudi strupene pline se je navadil človek uporabljati od živali. Neki hrošči streljajo iz dveh odprtin kapljice, ki v zraku eksplodirajo in se razprše v rjavkaste obačke. Ta plin vsebuje neko kislino, ki povzroča srbenje in opekline.
Neki morski polž, ki živi v Tihem oceanu, brizga iz sebe tekočino, ki vsebuje čisto žvepleno in solno kislino. In kemični izstrelki, neke gosenice vsebujejo do 20 odstotkov kalijevega lužila.
Vsak ve, kako se branijo dihurji (skunks). Ta živalica ima v svojih žlezah neko smrdljivo kemikalijo, ki jo zna streljali z neverjetno točnostjo na daljavo več metrov. Žival, ki jo zadene tak izstrelek, je za nekaj tednov izločena iz živalske družbe. Zadeti psi cvilijo in se valjajo po tleh, da bi se znebili neprijetnega smradu iz kože. Če ste se kdaj vozili ponoči, posebno v Kanadi, ste gotovo kdaj zavoha-čuden smrad, ki pa ni priha-
Zaposlitev v Sloveniji
V letošnjem aprilu je bilo po poročilu ljubljanskega Dela za-
napredek, bo kdo izjavil. Toda 'poslanih v slovenski industriji! zanj e.
za Ložane pomeni to hudo obre- '310,338 ljudi, 2.7% več kot apri- j Vodilni se izgovarjajo, da je menitev, ki bo poslabšala kon- ia 1075. Konec marca je bilo v bil načrt o preusmeritvi 75 de-kurenčnost prodaje na svetov- |Sloveniji brezposelnih 12,718, za lavcev premalo proučen in “tržnem trgu. ,	(7.4% manj kot mesec preje. Pri no ni upravičen”, zato tudi ni
Sedaj so za uvoženo pločevi-•----------—------------------------------------———-----------------
no plačevali po 40 do 50 dinar- j jev za kilogram, za doma izdelano pa bodo morali odšteti od 80 do 100 dinarjev za kilogram.
Z enakim problemom se sooča tudi velenjska “Gorenje”, ki porabi letno 10,000 ton nerjaveče pločevine.
Jeseničani pravijo seveda drugače, da ne smejo delati z izgubo, ker je valjarna zahtevala velike denarne- investicije in druga železarska podjetja v državi so z Jeseniško valjarno soglasna.

Kozjansko se še \ ni opomoglo
Potres no Kozjanskem je bil že leta 1974, a Kozjansko si .še vedno ni opomoglo. “Prepoča-
čino v vodo, ki žival takoj skrije pred napadalcem.
Učenjakom je pri izumu radarja pomagalo proučevanje leta netopirjev, za točno odmetavanje bomb iz letal na toplejše točke na tleh so jim pa služila 'proučevanja stenic, ki v temi točno čutijo, kje se nahaja njihova žrtev in se s stropa spuste nanjo.
NO VICE- z »sep sveta
NOVICE- ki jih polrebisjele NOVICE- ki jih debil« še sveže
NOVICE- popoinema neprisiranske
hote mopče originalne
i11
od vseh zapuščeni in nimamo !jal iz motorja ali od kod družbene ljubeče duše, ki bi se za 'god, ampak od dihurja, ki se je nas zanimala, pojdimo k Prija-jbranil pred avtomobilom ali bil teliu v tabernaklju, ki ostane povožen.
zvest. Pri Njem bomo našli vse- | V vojni je tudi navada, ‘da vo-©»>. česar iščemo. Ko bi ihogli jaki streljajo granate, ki zameg-razurneti, kako zelo nas evhari- Ijijo pokrajino in tako skrijejo shčni Jezus ljubi in hrepeni po svoje postojanke. Prav tako de-žši bližini, bi ga ne zapemar- lo sipa že od nekdaj:	v nevar-
•)ub tako brezsrčno. Ne sila, lju- nosti brizgne neko temno teko-
iti so ziaimive
vam vsak dati finala v hišo
omovma
Povejte fo sasatsu. ki še ni naročen nanjo
v Ljubljani: Leon Viceljo, Še-rif Saban, Pavla Škerjanec, roj. Poznič;
v Radovljici: Anton Kobenter; v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem: Mihaela Huč; v Kočevju: Rafael-Bojan Lavrih;
|v Vidmu ob Ščavnici:	Ivanka
Kovačič;
|v Boštanju: Alojz Gunstek. Čitateljem na področju Veli-
Kanižarica dobi tovarno
V	Kanižarici bodo zgradili tovarno za naprave za pogon avtomobilov na plin. Prototip so izdelali v kranjski Istri, ima sedem izboljšav v primeri z doslej znanimi napravami za plin. Zveza strojnih inženirjev in tehni-cov Slovenije je novosti zaščiti-.a s patenti v vsej Zahodni Evropi.
V	Kanižarici bodo najprej izdelali še deset prototipov, tovarna pa naj bi bila nared za serijsko izdelavo leta 1979; letna zmogljivost je predvidena na 20,000 naprav na mesec. Do te daj bi morali zagotoviti. več črpalk za plin; sedaj so le tri. Cena napravam naj bi bila okoli 3,500 dinarjev, kar je za tretjino manj
od ponedeljka do četrtka ob 6. zveče in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Kdor ima za nju kako sporočilo, naj piše na naslov: Dr. Milan Pavlovčič, 6213 Glass Ave., Cleveland, O. 44103.
MAU OGLASI
booms fob bent
Three rooms, and bath up rent on E. 68 St.
Call 361-6106
(92)
V najem
je-sobna hiša, klet, garaža. Samo odraslim. Nobenih živali. Ogla-Isite se na 1133 K 71 St. ali kli-Ičite 881-4013.
-(90)
FOR SALE
Large family single or use up as income; two bedrooms, kot je cena zahodno- hiving room, kitchen, bath down, evropskih naprav za plinski po- kitchen bath and two bedrooms
gon avtombilov.
up, large yard. 732-8969.
O položaju delavcev v tujini
Predsedstvo SR Slovenije
(90)
House for Sale
•Brick colonial, north of Lake
Shore Blvd., St. Jeromes parish,
, v .	.	,,	.,	, . ilarrge living room with wood-
položaju in problemih delavcev, L.”	^ formal
Kl cr\ no '7tw»neK»£Ji¥-Y-\	rn-nwi I	O
na seji 11. maja razpravljalo o
ki so na začasnem delu v tujini ter na seji podprlo stališča in skepe izvršnega odbora repub.U ške konference Zveze delovne-
room, modern kitchen, 3 bedrooms on second floor, IVž baths, panelled recreation room ...	, .with fireplace, many extra fea-
ga ljudstva Slovenije m repub- L^ ^ car garage and pri-hskega sveta za varstvo ustav- vate beach club excellent con-ne ureditve .	/ ldition.
Ob tej priliki so tudi pregM dali najvažnejša določila novega zakona o pomilostitvi, ki ga bodo v kratkem odobrili v skupščini, saj ne bo nobene opozicije...
Gledališka dejavnost
Ljubljanska Opera je 12. maja predstavila občinstvu komično opero v treh dejanjih Benjamina Brittna “Albert Herring
BEACHLAND REALTY 14726 Lake Shore Blvd. 481-1612
/•	(90J
BY OWNER — FOR SALE
[Three bedroom single, 1% baths, across St. Mary Church.
Call' 681-2673
v	(89)
Lastnik prodaja
_____	__________0 . enodružinsko hišo s tremi spal-
V naslovni vlogi je nastopil Ka-Jnicami, garaža, parcela "5x110
rel Jerič, dirigiral pa je opero Dragotin Cvetko.
Drama je 11. maja. uprizorila novo slovensko igro Petra Božiča “Planika”, v kateri “je na svojski humorni način razgrnjena vsakdanja podoba današnjega zasebnika in družbenega vsakdanjika”.	• '
s sadnim dnevjem, v okolici 185 St. Cena v 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598.
(90)
V Sloveniji so umrli
27.	maja
V	Selih pri Osilnici: Jakob Osvald;
na Krškem: Jože Koles; v Hrastniku: Heda Skale; v Trbovljah: Jaka Možina;
Ljubljani: Lado Hren; v Celju: Ivan Petauer; v Dragah: Anica Selakovič, roj. Belopavlovič;
v Hermincih: Elizabeta Pučko, roj. Sovič; v Dravljah: Nežka Kavčič; v Spodnji Zadobrovi: Vinko Marinko;
v Kranj ur- Jože Francelj.
28.	' maja
V	Velenju: Jože Polenik;
v Dolenji vasi: Edvard Knap; v Ljubljani: Jože Tiringer. Valentin Pirnat;
v Mariboru: Danilo Kraigher; v V^čah: 'Frančiška Krhlikar.
30. maja
V	Domžalah: Franc Frisian;
v Dravljah:	Frančiška Černe,
roj. Dermastja, Drago Szii-lich;
NOV NA SEZNAMU V EUCLIDU
Zidan ranč, s tremi spalnicami, samo tri leta star, garaža za dva avta, polna klet, kuhinja z vec predelavami in jedilna soba.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 26« St.	731-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
FOR RENT
2 apartments, 6 rooms each, Tor older people or family with not more than 2 children at 1097 E. 71 St. - 361-1556.	^
repairing
Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100.
(x)
Help wanted Male or Female DELO DOBI
Čistilko v okolici St. Clair Avenue iščejo za 2 do 4 dni v tednu. Kličite 361-5115 med 11. dop. in 3. pop.
(x)
HOUSEKEEPER WANTED
To live in for elderly woman, in Beachwood area. Salary. 464-1684
x , .	<90>
■ AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 1977
Dr. Ivan Pregelj:
MUDA BREDA
POVEST '
“Hvala, stokrat hvala,” je zašepetal hvaležno mož, nevesta pa je hila že zginila v vežo.
“Drži se, presneto se drži,” je mrmral' Tomaž za mizo in glava mu je h otela zlesti na prsi. Hipoma pa jo je vrgel kvišku in se zasmejal:
“Ne msira plesati. — Pa bo vendarle! pa ne tako, — kakor bo sama tio-hotela.” Dvignil se je in potrk'iovaje z nogo in z gla? vo majaje istopil k plešočim.
Nevesta j>t stopila v vežo in iz veže v kuhinjo. V kuhinji je vekala dekla Marjanica. Pomivala je posodo in se jezila na Nežo, češ da samo pleše in da ni nikogar, ki tbi delal. Za ognjiščem je sedel jvastir Anže, neka deklica je pometala.
“Ali ni mojega moža tu?” je Vprašaja Anica. \ ,
( Marjanica ni od govorila.
“Tu ga ni!” je c/ejal Anže.
“Kaj?” je vprašaVa sedaj Marjanica.
“Na dvorišču je!”’ je zaklical za Anico hlapec Lipf. Za hip sta si gledala nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil k ognjišču.
Anica je stopila pr eč.1 hišo. Sprva ni videla nič. Bila je oslepljena od luči. Deževalo ni več, pod oblaki pa je šumelo in od strehe je žuborelo. Nevesta je zaklicala polglasno.
Onstran pri hlevu se je zganila senca 'in se približala.
“Jurij,” je ponovila nevesta:
“Tu sem!” je dejal, “ali ne plešeš?”
“Ne plešem,” je dejala trpko in mu segla v roko. “Ali ti je slabo?”
“Ni mi dobro!” je odvrnil, “pa ne zato.”
Privila se je k njemu in mu položila usta prav blizu lica. Žalost in strah sta jo obšla, komaj je vedela, kaj govori.
“Ni zato,” je ponovila, “vem!” in krčevito dostavila: “Jurij, saj bi se ne bila smela vzeti!”
Komaj je izrekla, že ji je bilo žal. Zazdelo se ji je, da se je mož ves stresel in da je nekaj zaječalo v njem. Kljub temi je opazila njegove plahe, začudene oči. Kakor jok se mu je izvilo iz grla.
“Zakaj?”
Usmiljenje do njega ip silna lastna bridkost sta se borili v njej; ni vedela, kaj naj pove.
“Ker sem bolehen?” je vprašal toplo.
“Jurij!” je.zaklicala in se tesneje privila k njemu. “Ni res, kdo pravi, da si bolan. Saj nisi — Jurij. Tako sem rekla, da sama ne vem kako. Hudo mi je bilo. Jurij! Saj ne boš hud.”
Prijel jo je za roke.
“Anica! Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne mara in tega ti nisi vedela.”
Ona je zajokala.
“Ne boj se,” je tolažil, “dokler imaš mene!” Glas se mu je ogrel, ko je govoril dalje. “Trda ženska je, še meni ni prijazna. Potrpela boš, Anica. Nocoj je pila pa je razposajena, jutri bo drugačna.”
ŠESTE OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU ■>\\	ZASPALA NAŠA
PREDRAGA MAMA, TETA
'''Mary E.
Starc
. i.
I
rojena KARISH Umrla je 8. junija 1971.
Že leta" šest’Te zemlja krije, Nam pa žalost srce trga, v temnem] grobu mirno spiš, solze nam lijejo z oči, srce Tvoje več ne bije,	dom je prazen in otožen,
bolečin, več ne trpiš.	ker Te več med nami ni.
Žalujoči :, *
JOSEPH
- sin, DARINKA -Sestri, bratje in ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. dne 9. junija 1977.
r/
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 431-9628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28.00 na leto $14.00 za po leta
3
crr
Society*
f*' •
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, JL 60434
Since 1914...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
V
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in ihe program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers

President First Vice-President Second Vice-President
Secretary .........—
Treasurer ..........
Recording Secretary First Trustee ....
Second Trustee Third Trustee First Judicial Second Judicial Third Judicial Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor ..




••»••••••••••••••••••a«
•••••»•••••••••••»••••C


Joseph J. Konrad Ronald Zefran	>.
Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drasier Joseph Šinkovec . [
Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovaa Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A Zalar, M.D.
moje
Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ..........

HOLY FAMILY SOCIETY OF THE H.Si.
Mmtes of Supreme Board Annual Meeting February 26, 1077
,(Conclusion)
President, Joseph J. Konrad, now called on the First Judicial member for her report.
Mr. President and members of the Supreme Board.
I would like to say that I am glad to be re-elected as a Judicial Member of the Board. I enjoy coming to the, meetings and listening to the' reports of the various Board members. Our Society has made outstanding progress through the efforts of our President and Secretary. I extend my sincere thanks and appreciation for a job well done. Thank you.
MARY RIOLA — First Judicial
A motion to accept the report of our First Judicial member was made by Robert M. Kochevar and seconded by Frances Kimak. Carried.
The Second Judicial member, Mr. John Kovas, was asked to give his report. .	(	,/	. .	»
Mr. President and members of the Board:
Again I would like to report that our Committee had no problems presented to us during the year41976. I would like to personally thank all the Board Members for their hard work and especially Joseph Konrad, Robert Kochevar and Jean Konrad. Thank you.	r,.
JOHN KOVAS — Second Judicial A motion v/as made by Frank Toplak and seconded by Joseph Šinkovec that our Second Judicial’s report be accepted. Carried.
Now our President called on the Third Judicial member, Frank Toplak for his report.
Mr. President and Supreme Board Members:
Judging by all the reports given by the Board Members, the officers have been doing a wonderful job and I want to thank them for it. I really appreciate the hard work they are doing. I thank you.
FRANK TOPLAK - Third Judicial A motion to accept our Third Judicial’s report was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Sinkovič. Carried.
Our President called on the following guests for a few kind words. Mrs. Mae Barbie, Carol Barbie, Wilma Šinkovec, Charlotte Tomazin, Jean Konrad and Frank Turner. All of the guests expressed their appreciation for being invited to attend the meeting. They also thanked the Board for the financial support given to their lodges to help promote fraternal activities for the coming year.
Our President, Joseph Konrad presented the following report:
Honorable and Distinguished Officers of the Supreme Board, Judicial Board and Guests:
It is with a great deal of pleasure and pride that I extend my warm and sincere welcome to each of you to this, our first i Supreme Board Meeting of 1977.
Under
One
Flag
("POD EHO ZASTAVO")
OD 13. DO 17. JUNIJA OD 11. D0P. DO 4. POP. MAY COMPANY 7. NADSTROPJE V CENTRU MESTA
Zopet je prišel tisti čas. Naš slasten, tek vzbujajoči pozdrav številnim narodnostnim skupinam, katere so pomagale pri ustanovitvi in razvoju našega mesta ... in Amerike! Narodnostna obrt in narodnostna glasba za razveseljevanje vaših oči in ušes, poleg drugega. Ustavite se(V opoldanskem odmoru ali pridite nalašč za- to priliko. Toda ne zamudite tega veselja (in slastnih jedi)!
m
may co
Ona se je umirila.
“Ne govoriva več o tem!”
“Morava govoriti,” je dejal. “Zdaj si mi žena in nihče te mi več ne vzame. Anica! Iz strahu, da te zgubim, ti nisem povedal pred poroko, da se je mati ustavljala moji ženitvi. Zdaj veš. Umrl bi bil brez tebe. Ali moreš biti huda? Ali hočeš biti?” “Nočem!” je dejala ona krep' io in mu zopet položila ustnice Dlizu lica in šepetala: “Zato kef te ljubim! In ljubila te bom ip delala in potrpela. In če bo hudo, Jurij, zanesla se bom, nate. A vsaj pred hlapci me čuvaj-Tomaž dela v hiši, kar hoče.’ Glasneje je dostavila: “Pokorila se bom materi, morala me bo imeti rada, čeravno nisem prinesla ničesar k hiši.”
“Moja dobra, dobra žena!” je dejal mož. Nekaj trenutkov sta stala v nemi sreči in žalosti objeta, ne meneča se za dež, ki se je bil ulil.
“Vrniva se. Pa veselo!” j® rekla.	•
Za roke se vodeč sta stopil® med svate in začudeno obstala na vratih. Oduren prizor se ji' ma je nudil. Ob steni je stala Pečanka in nategovala . harmoniko, da je hreščala v neubranih glasovih. Sredi sobe pa sta se trudila, da bi plesala berač in godec. Ker je bil godec šepast in berač truden, je bil pogled še smešnejši. Tomaž se je držal mize in se stresal od smeha, da se je vino polivalo po mizi. Ve* nomer je vikal:
“Presneta Katra, o presneta Katra! Tako pa še ne!”
Jurij je stopil naglo k ma' teri.
“Mati, kaj počenjate! Ali ste pijani?”
“Kaj?”1 je zahropla žena, “kaj si rekel?”
“Ljudje se vam smejejo”
Pečanka je vrgla harmonik0 godcu in stopila k mizi ter na* lila dvoje kozarcev pa se obf' nila h godcu in beraču.
“Plesala sta, pijta! Zasluži!® sta.”
Nato se je obrnila zaničljivo h sinu:
“Ljudje se smejejo. Kaj Pa. so meni mar ljudje? Kdo pa je gospodar na Peči, jaz ali ljud' je?”
(Dalje prihodnjič)
Having reviewed the results of our Society’s growth for the year of 1976, we as officers of the Society can be proud tp announce to our Valued Membership that our Holy Family Society has enjoyed another year of solid growth. This growth was made possible again only through the combined efforts and hard work of everyone in the Society, Officers, Members, Employees and Friends. To each of you, I extend my sincere gratitude and thanks for a job well done.
A special thank you is in order to all of our Lodge Officers. The expansion of their fraternal activities is exceptional. Our Lodges are really active and our membership is involved. The participation in the golf outings, Communion Sundays, Breakfasts, Bowling, Basketball, Little League. Baseball and Football is outstanding.
The momentum that our Society has at this time is a real indication that our growth will continue to grow and be of SERVICE to our beloved membership.
With continued strict management, hard work and aggressive promotion, our solid growth will continue.	/
Together, we must continue to do everything in our power to continue to help our Society move ahead and “TO PROTECT THE HOMES AND FAMILIES OF OUR MEMBERS.”
Thank you.	t
JOSEPH J. KONRAD — President
t
Mr. Joseph Šinkovec made a motion to accept the report of the President. Motion seconded by Nancy Osborne. Motion carried.
There being no further business to discuss, a motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony Tomazin that our Annual meeting be adjourned. Carried.
The meeting closed with prayer for the Hying and deceased members of the Holy Family Society.
JOSEPH L. DRAŠLER RECORDING SECRETARY
•	Potovanja skupinska In poedLaci
•	Naknp ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
Dragi naročniki!	y
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
----- ^
IN MEMORIAM
IHr. Mm Zajc dies
The Home Office of the Holy Family Society of the' U.S.A- isf sad to announce the death one of the charter members the Holy Family Society.
Mr. John Zajc died on W^' nesday, June 1, 1977 at the age of 93, following a brief illnes5' Mr. Zajc was the Secretary 0 the Society’s St. Lawrence lodge No. 4 in Bradley, Illinois f°f many years. He retired as lodge secretary on December 31, after which he was honored by the Supreme Board 'of the S0" ciety.	. .
A requiem mass and bun® took place on Friday, June 1977.
John’s good humor and b1 dedication to the Holy Family Society will be missed by a who knew him. The officerS and members of the Society e*' tend our deepest sympathy his family.
ROBERT M. KOCHEVAR Secretary