171. Številka.
Trat, v p»'t«>k 2S julija IS99.
iv^vj XXIV.
..Edinost41 izhaja dvakrat m* d«a. rastni neiielj iti praznikov. xjutraj in uvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ir.haja oh i«, tiri rjutraj.
Nnrof ti i itn /.mi4[i : Obe icdanjl na leto . . . gld. y 1 ■— Za »amo večerno tedanje . ., 12" — Za pol leta. četrt leta in na mewc rasniemo.
Naročnino je plačevati naprej. Na rm-ro^he bre« priložene naročnine ne uprava ne onira.
Na drobno »e prodajajo v Tratit zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneueljake ^jutranje Številke po a uv6. Iz\fn Trata po 1 nTČ. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DBUSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «t.v. «70.
4 nvč.
V »dlnoatl je moč
Oglasi
<«e računajo po vr»iali v petitu. /,a večkratno m» roči I o a primernim |Mtpuatnm. Vonlana. oamrtnice in javne zalivale. domači nglaai it«l. »e računajo po pogodbi,
Vai ilopini naj »e poSiljajo iirednKlvu. Nefranknvani dopiai »e ue sprejemajo. Kokopiai ae ue vritčajo.
Naročnino, reklamacije in	*|ue-
jema iipiuvniStvo. Naročnino in oglnae je plačevati loco I'rat.
Uredništvo in tiskarna »e nahajata v ulici Cariutia Stv. t if. t'pravu 1*11 o, od-pravnlStvo In »prejemanje tnaeratov
v ulici Moliu piecolo Stv. .*!, II. naiUtr.

Udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsttl.
Bfžo^mijun telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Cntinje 27. Sprejem princezi nje Milice (Jute) Meklenburške je bil veličasten. Opoludne se je starodavna monastirska cerkev zaprla za občinstvo. Ob ;>. uri popoludne se je vršila poroka. Na vožnji v cerkev in iz iste je mnogobrojni narod navdušeno pozdravljal knežjo dvojico.
Zvečer je l»il velik-obed na dvoru, katerega bo se udeležili tuji gostje, diplomati in državni dostojanstveniki. YTse mesto je razsvetljeno. Na vojaškem vežhališču se veseli narod o godbi, zdra-vieah in narodnem kolu princezinje Jute, za katero je navdušen.
Petrograd 27. Novine pozdravljajo s pre-srčnimi simpatijami poroko princa Danila Črnogorskega. *N ovoje Vremja* piše : «Kako žalosten razloček med Ćrnogoro in Srbijo! Dočim se vrši danes v Cetinju, v malem starodavnem središču velikih kreposti, v prisotnosti številnih tujih knezov vesel dogodek za rodovino Petrovid-Njeguš, pustoši Srbijo pustolovec, ki se je moral, da se vzdrži, zateči h grozo v i tosti rn in prekemu sodišču.» Tudi ostali listi pišejo v podobnem /.mislit.
Carigrad 27. Patrijarh armensko-gregorijau-ske cerkve je izročil porti imenik umorjenih Armencev in seznamek izgredov, katere so Kurdi provzročili v sandžaku Muš in v vilajetu Erzerum.
Pariz 27. Poročilo agencije »Havas« oporeka vesti, da bi nastala nasprotja med vojaškimi oblastmi in med prefekturo v Kenncsu glede na-redeb za vzdrževanje reda za časa Drevfusove pravde.
Cap Ilaitlcii 27. Zločinec, ki je včeraj umoril predsednika republike San Domingo, je v to uporabil priliko, ko jo predsednik govoril s prijatelji. Izprožil je nanj dva metka iz revolverja ter
P O J) L I S T K Iv.	8
Ivan in Ljuba.
—--« Spisal Nekdo. >--
V tem je nekdo potrkal na vrata, u v razgovoru ni bilo čuti trkanja.
Hkrati je vstopil neki neznanec, visok, plečat mož, z črno brado, visokega čela, ogorelega obraza. Kil je v potni obleki. V eni roki je imel mal kovčeg, v drugi pa debelo palico.
—	Dober večer. Menda sem prav prišel? Pa tako živo se razgovarjate o indiji, da me niste niti slišali, ko sem trkal. Jaz vam lahko kaj povem o tej deželi, ker prihajam skoro ravno od tam. Kje pa je moj brat ?
—	Vaš — brat ? Ah ! Vi ste--
—	Nu, stric Fer i sem. stric Feri in ti si moja mala Ljubica, ne? Seveda, seveda. Velikaši že, a poznam te vendar še. Ti pa mene ne več? Kajpada, ta moja divjaška brada me je spremenila in indijansko sohice mi je malo ožgalo kožo. A veš ka j ? Sesti menda smem, kaj ?
In glasno sniejd se, si je primaknil stol.
Ljubi se je vrtelo v glavi. Bilo ji je, kakor bi ji neki glas šepetal, da je nenadni stričev prihod jako, jako pomemben. Po njenih žilah je nekaj skakalo, kakor bi se tam pretakalo živo srebro.
Spomnila se je, da mora predstaviti neznana gospoda.
I ga zadel v srce ; predsednik se je mrtev zgrudil na tla.
Naslednik generala Heureatix-u hode menda J nan J lini ne*.
Carigrad 27. Meso v i ta komisija, sklicana vsled zadnjih izgredov na srbsko-tnrški meji, se posvetuje o sredstvih, s katerimi bi se taki dogodki v prihodnje onemogočili. Razmere ined Srbijo in Tur-škv se boljšajo. Srbski vladni krogi pričakujejo, da postane razmerje med obema državama povsem prijateljsko ter da se sporazumno reši več vprašanj, katera že čakajo dalj časa odločitve.
Ali res nikoli?
O nastopu gospoda namestnika v Komnu smo že povedali svoje menenje. To menenje ni bilo ravno najugodneje. Vendar se nam zdi, da smo bržkone ustregli gospodu namestniku, izrekši tako sodbo o njem. Kajti na nas vsaj napravlja vse početje gospoda namestnika, od prvega trenotka, ko je prišel v Trst, tak utis, kakor da mu je veliko veliko ležeče mi tem, <1 a se od slovenske strani ne misli ugodno o njem!
In kako lahko si je tolmačiti to dispozicijo njegove ekseeleuce. Stvar je vendar tako jasna in tako jednostavna, da bolj ne more biti: gospod grof GroesB je naslednik svojih prednikov ! Točno je prevzel veH inventar politike svojih prednikov: kos za kosom, [n menda niso prezrli niti najmanje in najbolj oškrhtjene kuhavnice iz politiške kuhinje Rinaldinijev in Preti sov. Osebje je večinoma tudi ostalo pri hiši . . . kdo bi ne nmel torej, da se primorskim Slovanom tudi sedaj reže politiški kruh z istim nožem, s katerim so ga rezali Rinaldiniji in Pretisi?! Ali ni torej stvar naravna?! Pretiš in Rinaldini nista imela baš ugodnega menenja o nas Slovanih. Gospod grof Gočss
—	Moj stri«', Ferdinand Spanovid — gospod Viktor Malnar,
Besede >moj zaročenec« ni mogla spraviti na
jezik.
Skočila je po očeta, ki je kmalo prišel. Stric je bil jako rnzgovoren. Da-si je moral hiti truden, je vendar neprestano pripovedoval, kako je v Indiji, kako se mu je godilo ona dolga leta, odkar je zapustil Evropo.
—	A mi smo mislili, da si že mrtev.
—	Ha! Ker nisem tako dolgo pisal ? Nu, veš, nekaj časa se mi je godilo prav slabo. Lagati nisem hotel, s svojim slabim položajem vas pa tudi nisem hotel dolgočasiti in žalostiti. In tako sem mislil, da je bolje, ako molčim. Nu, potem se je naenkrat vse obrnilo. Moja kupčija je vzcvetela. Tedaj sem pa imel zopet toliko opravila, da mi ni ostajalo časa za daljša pisma. Z modernim športom razglednic se pa se nisem sprijaznil. Tako je, otroci.
—	Sedaj pa se ti dobro godi ?
—	Dobro? Izvrstno! Zato sem prišel domov. Zadnji čas sem imel res mnogo sreče. Kar sem začel, vse je bilo dobro. S kratka: obogatel sem...
Malnar so je poslovil. I >il<» je že pozno. V Ljubi je vse gorelo, ko ji je podal roko v slovo. Čudne misli so jo prešinjale.
Stricu so priredili sobo in šel je spat.
pa je naslednik svojih prednikov. Kje naj bi on vzel ljubezni do nas, ko je ni bilo v prevzetem inventarju ? !
Malo spremembo moramo pa vendar konsta-tovati zlati resnici na ljubo: veliko odkritosrčneji in inanje diplomatični so se sedaj v namestniški palači, nego so bili nekdaj, ko je Rinaldini prijateljski stiskal roko zadnjemu Slovencu, ki je slučajno prišel v dotiko žnjim in je potem seveda točno storil — nasprotno od onega, česar smo pričakovali, sodeči po njegovih besedah. Sedaj je drugače. Sedaj imajo gospodje vse svoje misli tudi na jeziku , kakor pričajo besede gospoda namestnika na njega potovanjih.
Že glede besed, ki jih je govoril kraškim županom v Komnu, je kratko malo nemogoče, da bi bila še kje živa duša, ki ne bi bila na jasnem glede stališča, ki je je zavzel njegova ekscelenca nasproti nam Slovencem. A bilo je še hujšega, veliko hujšega. V Brdih, v Kojskem, je segala odkritosrčnost gospoda namestnika še veliko dalje, nego pa v Komnu. Mi smo sicer že davno sklenili svoje račune o tem, česa smemo pričakovati od gospodov, ki delijo luč in senco v namestniški palači tržaški, ali — odkritosrčnost njegove ekscelenoe v Kojskem nas je vendar presenetila. Kaj tacega ne hi bili pričakovali : take fenomenalne odkritosti od strani načelnika politične uprave v deželi, kakoršnja je Primorska, kjer nasprotsva s tako silovitostjo butajo jedno ob drugo.
Tako presenečeni smo bili, da smo bili uver-jeni, da bo poročilu v zadnji «Soči» sledil odločen «dementi». Zastonj smo čakali. Sedaj moramo že verjeti, da je «Soča» pisala resnico.
Dva sta bila argumenta, ki sta nosila podlago Rinaldinijevi politiki na Primorskem, vsled katere je krvavelo vse javno življenje primorskih Slovanov. Prvi je bil: v Primorju je ros nekaj laške irredente,
Drugi dan je bil že zgodaj na nogah. Poiskal je brata.
—	Sedaj mi pa povej, kako se tebi godi?
Spanovid je bil v zadregi. Rad hi mu bil
povedal resnico, a zdelo se mu je, da hi to bilo neumestno izrabljanje situvaeije. Stric je opazil, da mu tiči beseda v grlu.
—	Nu, le na dan z resnico. Ce so akcije slabe, se lahko pomaga. Ko sem šel čez vodo, si mi ti dal denarja in sedaj ti ga jaz lahko vrnem z obrestmi. V širokem svetu se izgublja napačna sramežljivost. Torej kar naravnost.
Spanovid se je ohrabri!. Povedal je bratu vse. Samo Ljuhino stvar je zamolčal. Zdel«) se mu je, da nima pravice govoriti o tem, vsaj toliko časa ne, dokler ne izve, kaj poreče Ljuba sedaj.
Indijski stric se je nasmejal.
—	To so malenkosti. To vse popravimo. Se danes si lahko rešen svojih dolgočasnih in sitnih upnikov. Cim prej, tem bolje. Poznam jaz take pijavke.
Popoludne sta z bratom uredila to stran vprašanja. Očo je povedal Ljubi, kako se je položaj izpremenil in njena prva misel je bila: Ivan!
Njeno veselo vzbujenje ni Lilo dolgotrajno. Saj je mogoče, da je Ivan za njo že izgubljen. Ne le mogoče... Najbrže je tako. Ona se mu mora videti nezvesta in verolomstvo se ne odpušča.
(Pride še.)
ali tuje tudi slovanska irredenta, ki je veliko nevar-neja od prve — ergo: |M>bijati treba slovansko irredento! Drugi argument pa je hil: načelo ravnopravno ali je n a P r i m o r h ke m j» ra k-t i č n o neizvedljivo, ker je prevelika razlika m e ti kulturno stopinjo Italijanov in Slovanov! Italijani so eminentno kulturen živelj, Slovani pa s<> inferijonro pleme, ki m niti n«* da dovesti do v i Se kulture. Po taki argumentaciji je Kinaldini prihajal do zaključka, da je zahteva primorskih Slovanov po ravnopravnosti ne» /miselna. Tak j«' bil refren v vseh njegovih pisanih iti govorjenih raportih.
Sosebno to poslednjo argumentacijo si je oči-vidno prisvojil tudi gospod grof Goess. Razlika bi bila jedina ta, da je Kinaldini mislil in delal vtem zmislii, a da je govoril drugače, »ločim je sedanji gospod namestnik tako odkrit, da govori tudi javno in nam v lice, kar je govoril Kinaldini pod pečatom uradne tajnosti in za hrhtoin onim in istim Slovencem, katerim je ol> vsaki priliki, ki se mu je nudila, stiskal roko, zagotavljajo jih svečano o svoji jednaki dobrohotnosti do obeh narodnosti v deželi.
Odkritost gospoda grofa Goessa je naravnost fenomenalna. Ne, kaj taeega se ni bilo. Ustavni zakoni države zagotavljajo popolno jednakopravnost vseli narodov v soli, v uradu in javnem življenju, a tu imamo načelnika politične uprave, funkcionarja iste države, ki na pripomnijo slovenskega župana, da Slovenci zahtevamo le ravnopravnost, torej nič druzega nego — vršenje zakonov, odgovarja javno: Tega ne bo nikoli!
Kkseelenca grof Goess je torej o slovesni pri liki in predstaviteljem naroda v obraz povedni, da mi Primorski »Slovenci nikdar ne pridemo do ravnopravnosti, da za nas torej ne velja $ 11). državnih temeljnih zakonov !
Nikoli! I sodna beseda? Nikoli! Gospod namestnik je torej uverjen, da tudi njegov naslednik vestno v sprejme ves inventar njegove politike, ka-kor jo je on vsprejel od svojih prednikov! Ali je njeg. ekseelenea pomislil vso usodnost besed, ko je onemu delu prebivalstva, čegar lojalnost je bila posvečena z sijajnimi čini v časih najhuje državne nesreče, zaklical v suhi brezobzirnosti : Tega ne bo nikoli, da bi se za Slovence v Primorju vršili zakoni avstrijske ustave o ravnopravnosti! Ali naj primorje — isto Primorje, ki se je ohranilo državi le po brezprimerni zvestobi njega slovanskega prebivalstva, res ostane za vedno izven avstrijske ustave? Ali naj prebivalstvo, do katerega seje država (kakor dokazujejo zgodovinski uradni spisi) zaupno — in ne zastonj —• obračala v vseh nevarnih časih, za vedno izključeno od uživanja zakonov ustave? Ali je oni vsklik namestnika grofa (ioessa res program za sedanjost in bodočnost? Na ta vprašanja zahtevamo točnega odgovora od centralne vlade ! In ako naši poslanci ne bodo umcli izsiliti točnega pojasnila, potem pa naj se le umaknejo v samoto, ker niso več za ta svet. Grofa Gočssa »nikoli« je tako gorostasen, da mora alarmirati zadnjega zaspanega optimista med nami! Mi menimo, da je odkritost gospoda grofa Goessa primorske Slovane odvezala od vseh obzirnosti in na vse strani. Gospod grof nam je zaklical svoj «niko!i». Mi pa mu vračamo svoj »nikoli* : nikoli se ne upognemo taki «nikoli»- politiki, nikoli se ne damo degradovati za državljane druge vrste! Nikoli! Pač pa mora priti čas, ko se inventar sedanje primorske politike pomeče na ogenj. l)a-li bo gospod grof Goess tedaj še namestnik v Trstu, to pa je seveda drugo vprašanje !
Politični pregled.
TKHT 2H. julija 189«. Car ruski za slučaj nemško-avstiij-ske vojne. »Information« pišejo iz Prage: Novinarski členi češke deputacije na puškinski slavnosti v Petrogradu so prinesli seboj od Neve v Prago jako veselo vest. Carje dal zagotovilo nekemu \ i-sokeinu členu habsburške dinastije, da v slučaju p r u s k o - a v s t r i j s k e, ali bolje rečeno n e m š k o-a v str i j s k e v o i n e K u s i j a ne dopusti nikdar, da bi Nemčija, t u ti i v slučaju nje popolne zmage, potegnila n a - se k a j r. e m š k o - č e s k e g n ali n e m & k o - š 1 e z i j s k e g a ozemlja, tem manj e p a kate r o e e 1 o d e ž e I o č e s k e k r o n e.
t Rusija se z vso svojo močjo |M>tegne za to, da Češka opitane v okvirju avstrijske monarhije. Kakor se nam pri|H>veduje iz poučenih krogov, ta vest ni brez dejstvene podlage. Ni došla sicer iz oficijelnih ruskih krogov, pa vendar iz takih krogov p*t rog rajskih, ki so z oficijelnimi in dvornimi krogi v živahnim družabnem in morda tudi — novinarskem občevanju.
Slavje Iia Cetinju. Včeraj je dospela na Cetinje zaročnim prestolonaslednika Danila in bodoča k negi n ja Crnogore. Tisoči Črnogorcev, ki so tem povodom prihiteli v bogato odičeno prestolnico Crnogore, se vsprejel i svojo bodočo vladarico s tistim iskrenim, prisrčnim navdušenjem, kukor-šnje je možno le v Crnogori, kjer ganljivo patri ja-halično razmerje spaja dinastijo z narodom, kjer narod vidi v svojem knezu svojega vladarja, svojega pravičnega sodnika, svojega skrbnega svetovalca in dobrega očeta. Pred palačo so čakali knez Nikola, princi Nikolaj (irski, Fran Josip Battenberg, Peter Karagjorgjevič in vsi drugi visoki in odlični gostje, princese Milena, Ana, Ksenija in Vera pa so čakale v vestihilu. Ko je jeden strel naznanjl, da se zaročnica bliža višini oetinjski, jelo je grometi iz baterij in urnebesno vsklikanje tisoče v in tisočev ljudstva je pošiljalo svoje prve pozdrave bodoči prestolonasledniei. Ko so se približale kočije, je godba svirala črnogorsko himno, j Izstopi vso iz voza je princ Danilo sprovel svojo I zaručnico do svojega časti tega očeta, ki je objel in poljubil svojo bodočo sinaho. Isto se je vršilo po-: tem pred knegfnjo Mileno.
Popoludne ob n. uri se je vršila poroka v bogato odičeni samostanski cerkvi. Od palače do i cerkve je bilo toliko ljudstva, da so vojaki komaj vzdržavali pot za sprevod. Druga sta bila veliki knez ' Konstantin v imenu carja in princ Neapeljski v | imenu italijanskega kralja. Ko se je sprevod po j dovršenih obredih vračal iz cerkve v palačo, so se J ponavljale ganljive ovacije, ki jih je prirejaloIjtid-j stvo novoporočencema. Zvečer je bilo splošno rajanje : na dvoru sijajen obed, mestece jo bilo raz-! svetljeno, a ljudstvo je na planem slavilo dogodek j s petjem, plesom in zdravijoami.
Cetinje in Beligrad. Rusko novinstvo se : je lotilo jako hvaležne naloge. Crta namreč pa-! ralelo mej dogodki na Cetinju in v Helemgradu. Kolik kontrast: na jedni strani sama luč, na drugi sama tema. Efekt tega primerjanj - ,pa je j tak, da mora v dušo za boleti vsakega prebivalca nesrečne kraljevine srbske. Pa še v nekem drugem pogledu so zanimive sedanje izjave ruskih novin. Pričajo namreč, da je bila le gola laž in izmišljotina, kar so nedavno temu čvekale slavofobne novine, češ, da so se razmere mej Petrogradom in Cetinjami ohladile in da je car Nikolaj odtegnil i knezu Nikoli svojo naklonjenost. To pa radi ! slavohlepne in intrigantne politike tega poslednjega! Oni, ki so tako čvekali, so seveda poznani zaščitniki beligrajskega Milana. Navdušenje, s katerim pišejo ruske novine o slavju na Cetinju, in ogorčenje, s katerimi obsojajo dogodke v Helemgradu, sta pač najbolji dokaz, da je bilo vse to le čvekanje z namenom, da bi črnili pred svetom dinastijo na Cetinju, pred katero se tresejo v strahu Obrenovitfi, »Novoje Vreinja« meni: Mej tem, ko na Cetinjah, v tem malem, starem središču velikih čednosti neoporečne veljave, slave v navzočnosti mnogih vnanjih prinčev dogodek, vesel za rodbino Petrovič-Njeguš, pa se pustoši Beligrad po pustolovcu, ki mora, ako se hoče vzdržati, posezati po nasilju in nagli sodbi. Petrograjske »Vedomosti« pišejo: Simpatije Rusije tlo male Crnogore so bile vsikdar odkritosrčne in bratske in danes naraščajo še bolj. Zakonitost politike princa Nikole je vsikdar imponirala neprijateljem male kneževine, katere ugled rase v zadnjem času po dejstvu, da je črnogorska dinastija stopila v sorodstvo z nekaterimi prvih evropskih dvorov, »liosija« piše: Razpadanje in korupcija v upravnem organizmu, neprestani škandali v kraljevi rodbini, politiško-moralno propadanje v deželi, delajo nekaj let sem iz Srbije ognjišče permamentne nevarnosti za dobro soglasje mej velevlastmi, ki imajo svoje koristi na Balkanu. Mej tem pa, ko v Helemgradu vse propada in vleče v propad tudi vladajočo dinastijo, daje stari knez Nikola svojemu nasledniku soprogo, katerega čaka sijajna usoda, ko napoči dan, da bo videl srbski narod izpolnjevati se preroštvo princa Nikole v njega »Bulkanski carici«.
O razmerah v Srbiji. Dandanes imamo vzrokov dovolj — piše praška »Politik« v dopi<wi iz Belegagrada — da ne govorimo več o kraljevini Srbiji, ampak o srbsk«m sultanatu, kateremu je na čelu — Nasr-Edin Milan ( ban. Kajti kar se godi tu doli, to se ne da več opisati. Človek bi skoraj mislil, da v glavah l»eligrajskih mogotcev nekaj ni v redu, da je zlasti glasoviti Milan izgubil svojo razsodnost. Ce prelistate škandalozni življenjepis tega moža, se o tem prepričate kmalu. Kamor-koli je pomolil svojo glavo, povsod se kažejo škandali. V Srbiji je igral vedno ulogo agenta-provokatčrja, bilo kakor kralj, bilo kakor kraljevski usurpator. Nesrečni narod se more oddahniti le tedaj, kedar je Milan zunaj dežele, seveda, če je tamkaj miren. Ko se je pa vrnil, takoj se začenja zopet njegova vratolomna politika, politika, dostojna kakega cirkusa. Zaključek je vedno: ali javen prepir z bivšim ministerskim predsednikom, ali kak upor, revolucija v konaku, izgon kraljice Natalije, zamašitev ust narodu, kak državni prevrat, atentati itd. Milanu so taki razburjajoči dogodki to, kar ribi voda. Dokaz : njegovo sedanje gostovanje v Srbiji. Le v toliko se je spremenil v zadnjem času, da se je stari želji po škandalih pridružila še maščevalnost. Kdor je še samostojen v deželi, pa bodi radikalec ali liberalec, vsakega preganja. To je najbrutalnejša vojna z ognjem in mečem! Nikomur ne prizanaša, tudi ženam in otrokom ne. Komur ne more drugače do živega, tegn pa sleče do nagega ter ga podi čez mejo, da se revež klati z nesrečno družino vred brez strehe, brez hrane, po Hrvatski in južni Ogerski, kjer živi od milodarov svojih bližnikov. Med njimi je visih uradnikov, priznanih pisateljev (n. pr. Ra-doslavič-Hodin). K drugrin nenaravnim izrodkom Milanove bolne duše je stopila najnovejša grozota: poskus, da iztrebi stranke iz dežele. Taka misel je zamogla dozoriti le v Milanovi glavi. Kdo more zahtevati, da urejujo dekreti javno menenje ? Narod, ki je imel pred kratko dobo še najsvobodo-umnejšo ustavo in živahno politično življenje, naj bi na povelje kar umolknil, kakor da je mrtev, naj bi se odpovedal svojemu prepričanju, naj bi se kakor suženj zavalil v prah pred vznožje usurpatorja !
Sicer pa, čemu ta dragi ia nevarni poskus? Ali ne vidi Milan, kakov sad mu rodijo njegovi grehi? Narodi si ne dajo več mašiti svojih ust....
Potem omenja imenovani list, kako je Milan zapravil ljubezen srbskega naroda; vse razumni-štvo je proti njemu; ni ga znatuejšega politika, katerega bi ne bil že zlostavljah kedar so mu prišle njegove Sultanske muhe. Ker ve, da se v normalnih razmerah ne more vzdržati, je odpravil ustavo, uničil novinstvo, vsako opozicijo je zamoril že o rojstvu z najbrutalnejšim nasilstvom, a vlado si je sestavil iz najslabših eksemplarov raz-trešene naprednjaške stranke. Ministri nimajo moralne podstave, niti privržencev, niti spoštovanja; znani so le kakor slabi beriči slabih gospodarjev. Kaj hoče Milan s takim upravnim strojem? lloče-li si izsiliti ljubezen naroda in simpatije Evrope ? Pri Milanu, ki je že davno pozabil misliti logično, je vse mogoče. — Milan noče razumeti, da se tako miroljuben narod, kakor je srbski, tie buni iz same prevzetnosti, da ne dela atentatov iz samega veselja do istih, umpak iz obupanja....
Zdi se, kakor da hoče Milan dokazati, da je ves narod zapleten v atentat. Potem je to značilno. Milana je smatrati kakor evropskega požigalca, s katerim se ne bi imel nihče bratiti. On mora zapustiti Srbijo in Evropi prizanesti sč svojim divjanjem - ali pa imamo pričakovati velikih, osode-polnih presenečenj. V Srbiji se sedaj hazard i ra za mir Balkana in Evrope, in igralec je človek brez razsodnosti, ki se ne zaveda tega, kar dela.
Tako »Politik«. Tukajšnji srbski konsulat pa razpošilja priobčilo, v katerem se slikajo razmere v Srbiji v najjasnejših barvah. To vam je pra*'a idila! Natod da je zadovoljen z vlado (Glej : deputacije, ki se plazijo po beligrajskih ulicah, katerih namen, da mečejo pesek v oči Evrope, pa je oči viden). Sploh da še niso vsi radikalni voditelji zaprti! Zaprte da so večinoma osebe, ki so bile že zapletene v afero Cebiuac. Z jetniki se postopa popolnoma zakonito itd. itd. »Die Botschaft liohr ich wohl, doch mir fehlt der Glaube!«
Domače vesti.
Illienavanje. Njegovo Veličanstvo je imenovalo stavbenega svetnika .1 osipa Vilfana višim stavbenim svetnikom na |M»morski oblasti v Trstu.
Novi masi. I * r i h od njo nedeljo bo daroval v župni eerkvi barkovljanski prvo svojo sv. mašo tamošnji rojak, gospod Matija S k a b a r. Slavnostno propoved bo imel veleč. g. kapelan Stem-berger, pevsko društvo »Adrija« (mešan zbor) pa bo pel Hladnikovo mašo »Tvoja so nebesa«, Raž-mov »Tebe Boga hvalimo« in .»Blagoslov«, s spremIjevanjem vojaškega orkestra. Sv. maša se prične ob 10. uri.
Istotako v nedeljo bo pel novo mašo v župni eerkvi na Katinari gospod Slamič iz Koeola.
Oba novomašnika sta zvesta sina svojega slovenskega naroda.
(jospod Peter CorA, ta »dobri« znanee vseh slovenskih poštarjev in ljubeznjivi prijatelj vseli Slovencev in ohoževatelj marsikatere — Slovenke, dela sedaj — kakor čitamo v »Lavoru« — z vsem aparatom svojih zvez in intrig, da bi prišel zopet v Trst in sicer na mesto uradnega ravnatelja Konstantina, katerega bi on, gospod Peter Cora, prej ko prej rad spravil v pokoj. No, rečeni list je tako krut, da podira gospodu Petru vse dobre nade, rekni, da je gospod Konstantin prav dobrega zdravja in da niti ne misli na to, da bi se umaknil ravno sedaj, po nekem surovem činu, storjenem proti njemu anonimnim potoni. In če se gospod Konstantin tudi umakne danes ali jutri — tako zaključuje »La-voro«, — ne ho mogel priti na njegovo mesto Človek, ki je radi raznih več ali manj hudih činov moral zapustiti Trst ter je moral ukloniti glavo in dopustiti, da je bil na njegovo čelo pritisnjen pečat kazenske razsodbe, potrjene od druge instance sodišča v Ljubljani. Ne, gospod CorA se ne more povrniti v Trst!
To je slan grižljaj, za gospoda Corfl! Mi mu ga privoščamo iz vsega srca. Dober tek, gospod Pefer!
Pogreb pok. Kiipeljn. S Prošeka nam pišejo: Tužno so včeraj doneli zvonovi iz lin pro-seškega in kontoveljskega stolpa. — Proseška vas ni videla že dolgo tacega sprevoda : bil je namreč pogreb nesrečnega Rupeija. Že pre<' določeno uro so prihajali ljudje, ne le s Prošeka in Kontovelja, marveč tudi iz drugih oddaljenih vasi, gotovo jih je bilo nad 2000. I'ogrel»a se je udeležila vsa proseška inteligenca in drugi tam nahajajoči se le-toviščniki.
Ko se je bližal iz Trsta prihajajoči sprevod, se jo zbralo že pod Kontoveljem veliko ljudstva. Ko je dosel sprevod na Prosek, je bil dušo pretresljiv prizor, ko so uboge tri sestre pokojnika vile in sklepale roke iu ihtele. To ni bil več navaden jok, ampak obupno vzdihovanje in ječanje. Grozna žalost je trla užaljene stariše in brata. Ni ga bilo skoraj očesa, da ne bi porosilo gorko solzo sožalja, posebno ko je društvo »Hajdiih« v cerkvi in na pokopališču zapelo znani žalostinki. Obče sočutje in sožalje, ki so ga pokazali nesrečni družini ne le sovaščani, ampak bližnji in daljni, naj bo Rupeljnovi družini v tolažbo in tešilo na ne nndomestljivi zgubi prerano umrlega sina. To naj jim bo v dokaz, kako spoštovanje uživajo oni in kako je užival njih pok. Franjo. — Ob tej veliki nesreči naj se spominjajo besed Onega, ki je tudi t'pel po nedolžnem in ki pravi: »Niti las se ne skrivi človeku brez volje mojega očeta.«
Hud udarec je zadel tudi Ukmarjevo družino. Koje zvedel Ukmarjev oče o nesrečnem dogodku, zvrnil se je takoj v omedleviei na tla, ravno tako njegov mlajši sin. Sliši se, da je zaprti Ukmar v bolnišnici v opazovalnem oddelku.
Vsi vaščani so uverjeni, da je moral biti nesrečni mladenič v onem momentu, ko je zvršil grozni čin, ne le abnormalnega duševnega stanja, ampak, da je moral biti popolnoma zmešan. In res je v petek in soboto tarnal, da ga boli glava. Drugače si ni mogoče misliti od takega mladeniča, kakor je bil Ukmar, ki je bil radi svojega poštenega in moralnega vedenja ravno tako priljubljen vsem občanom, kakor je bil pokojni Rupelj.
Bog tolaži obe nesrečni družini!	X.
Od sv. Jakobu. Pišejo nam : Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda« je prav pogodila, da je začela prirejati vsako nedeljo na vrtu
slovenske šole pri sv. Jakobu veselice se tvohod-nim vstopom. Minolo nedeljo sicer ni bilo mnogo ljudi, a tisti, ki .-m o bili, zabavali smo se izborno. Reditelj teh veselic in voditelj sv. Jakobskih Slovencev, g. Rakusa, pa tudi zna, kaj in kako se mora, da se zabava naše ljudstvo, »mlado in staro«. Pevali in igrali smo, kakor bi bili vsi iz edne družine. Opozatjamo vse slovenske stariše na te veselice ter jih vabimo, da se udeleže s«> svojimi družin srni teli veselic in naj ne izostanejo niti enkrat. Na svidenje torej v nedeljo dne ;J0. julija oh o. uri popoln d ne na vrtu slovenske š«ile pri sv. Jakobu ! Ne morem si kaj, da ne bi o tej priliki tržaških Slovencev nekoliko opozoril na sv. Jakoh-ske razmere.
Kak or je bilo nedavno omenjeno v cenjeni »Kdinosti«, so se naše predstraže v koperskem okraju pomaknile že do zadnje postaje pred Koprom, t. j. do Pobeg, a v Trstu nismo le predstražo, temveč že armado pomaknili v sam Trst, ta glavni tabor avstrijskih Lahonov in sicer k sv. Jakobu. Tu imamo neštevilo našega ljudstva, a da se je to ljudstv o začelo toli krepko zavedati, gre zasluga (poleg slovenske šole) skoraj edino le g. Rifkuši, kateri razvija tam res uzorno delovanje. Takih vstrajnih narodnih delavcev ima Trst, žalibog, Ae vse premalo. Le oglejmo si nekoliko dejstva, da se prepričamo o resnici svoje trditve. Tu imamo krasno razvijajoče se konsumno društvo, katero postane v kratkem Času materijalna zaslomha sv. Jakobskih Slovencev, ker je po svojih pravilih ob enem tudi lokalna ljudska posojilnica ; dalje izborni pevski zbor. A to še ni dovolj ; zraven tega poučuje še kakih .HO mladeniče v in dečkov na goslih in drugih godalih, kar se s časom prelevi v popolni orkester. Najnovejši pojav pa je »Čitalnica pri sv. Jakobu«, ki se ustanovi v kratkem, in katere že težko pričakujejo tamošnji rodoljubi, in ki postane središče in glavna trdnjava naše hrabre posadke pri sv, Jakobu, iz navedenega je razvidno, da se je pri sv. Jakobu pričel že pravi orjaški boj proti našim nasprotnikom. Tržaškim Slovencem, ali prav za prav: mestni gospodi priporočamo, da ne bi tega hoja gledali le od daleč kakor nekako interesantnost, temveč da bi tudi dejansko posegnili vanj.
«PovŽ» izleze v nedeljo pop. točno ol>l8/4. ure iz »Trgovske kavarne*. Rožičke bo molel proti Podgradu. Okolo 4. pop. stisne rožičke v senci pod kako vejo v Materiji. Po kratkem počitku ho slinil naprej.
Odhoda iz Podgrada ni mogoče naznaniti ; ta se določi po vremenu ; če ho premokro, se počaka, de se komu ne spolzi.
Kdor ne bo poslušal «Povža»-reditelja, zapade kazni ex 5$ 10. povževega zakona. Za to pot reditelj :	General-«Povž»-Jaka.
<Ulbor vojaškega veteranskega podpornega društvu javlja čestitim udom, da je visoko e. kr. namestništvo z odlokom št. 1459 od 21, julija 1899 potrdilo predložena pravila (Statute).
Delovanje društvene pisarne (v ulici TiLtore št. 5, I. nastropje, na levi strani) se je pričelo dne 21. julija 1890.
Udje zamorejo tam uplačavati ter dobivati potrebna pojasnila. Službene ure : pred pol u dne od 0—12., popoludne od 4—7. ure.
Društveni odbor. Pevsko društvo «%ora» pri Frdeniču priredi svojo veselico dne 13. avgusta, kar naj blagohotno vzamejo naznanje druga bratska društva.
Preselitev. C. kr. finančni in kol kovni urad v Trstu z oddelkom za signature in finančnim eko-nomatom se je preselil z današnjim dnem v pritlične prostore finančnega poslopja, kjer so bile do sedaj pisarne tobačnega skladišča.
Mesto postnega odpravnika na o.kr. poštnem uradu v Kojskem je razpisano proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Cesarju Fruucu Jožefa I. mestna višja dekiišku šola v Ljubl jani je sklenila dne 15. t. m. slovesno svoje tretje šolsko leto, in sicer z jako povoljnimi vspehi. Po zahvalni službi božji je razdelil ravnatelj gojenkam izpričevala in s primernim nagovorom odpustil tretjeletnioe z zavoda. V lepih besedah se je v imenu svojih kolegi nj gospodična Silva Derčeva poslovila od zavoda ter zahvalila
ravnatelja in učiteljstvo za skrbno vodstvo in izobrazbo, zagotavljajoča, da se ImhIo vse tovarišicc tega svojega izobraževališča kakor prve njega go-jenke vedno hvaležnostjo in ponosom spominjale.
Zavod je štel 07 gojet.k v treh letnikih, in sieer deloma iz Ljubljane, deloma sploh iz Kranjske in drugih slovenskih pokrajin. — Med njimi jih je 1."» uživalo Jos. Goriipove ustanove. t )|>-vezni učni predmeti so bili : veronauk, slovenski jezik in slovstvo, nemški jezik in slovstvo, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, vzgojeslovje (v II. in i 11. letniku), gospodinjstvo (v 11 i. letniku), ženska rečna dela — ; radovoljni par laščina (v dveh tečajih), petje, lepopisje, telovadba, stenografija.	Poučevalo je
vse te predmete poleg treh učiteljic 12 (večinoma srednješolskih) učiteljev in jeden zdravnik. — Zavod je že dokaj dobro oskrbljen z raznimi učnimi zbirkami in precejšnjo knjižnico slovenskih, hrvatskih, nemških in tudi francoskih knjig. Mej darovatelji preteklega šolskega leta se morajo omeniti zlasti slavni češki potovalee dr. Krnil Holub, kije poslal šoli lepo število dragocenih prirodnin, nadalje g. Kerd. Sehulz, gdčna. voditeljica K. Gusl
1.	dr. — Ob vseh dinastično-patriot'čnih praznikih se je udeleževal zavod sk upne službe božje ; tako se je tudi začelo šolsko leto in završilo vsako polletje s skupno sv. mašo. Trikrat so imele gojenke skupno sv. izpoved in sv. obhajilo. — Vpisovanje gojenk za prihodnje šolsko leto bode dne 15. 16. in 17. seplcml >ra vsaki dan od 10 —12. dopoludne v ravnateljevi pisarni, Gospodske ulice št. H. — Med počitnicami pa daje vsa natančnejša pojasnila le pismeno ravnatelj zavoda, g. dr. Lovro Požar.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 20. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Corso št.
2.	različne stvari; v zagati S. Saverio štev. 1, hišna oprava; v Sv. M. M. Spodnji 174, hišna oprava in šivalni stroj; v ulici Barriera veeehia št 21, hišna oprava; v ulici Vespueci št. 4, hišna oprava; v ulici Scussa št. 5, hišna oprava in šteti, ognjišče.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne Ui. julija do vštevši soboto 22. julija je umrlo 40 oseb možkega in 3fi ženskega spola, skupnj 70 oseb, proti v istem tednu lanskega leta. Od teh je bilo 24 v dobi do 1 leta, 10 do 5. leta, 4 do 20. leta, 14 do 30. leta, 4 do 40. letu, 10 do 00. leta, 1(5 do HO. leta, 4 v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost je znašala 28*7 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 12, bolezni v sopilih v škrlatiea v O, davica v 1, hripavica v 0, legar v 0, enteritis v 0 slučajih.
/ttsačeil tat. »Sladkor se podraži«, si je mislil 22letni dninar Ivan B , pa je šel v svobodno luko, da si preskrbi po ceni tega potrebnega živila. Dobili so ga, ko je v družbi z nekim somišljenikom z nožem paral vrečo sladkorja pri hangarju št. 51. Ko sta videla, da nista sama, sta skrbna moža pustila 20 kil sladkorja, katerega sta si bila že pripravila, na miru, in začela teči. Ivana B. so dohiteli in aretirali.
Na zdravniško postajo je prišel sinoči ob 10. uri 50-letni dninar G. Kalno, katerega je v neki krčmi v ulici Rihorgo neznanec v prepiru ranil na licu in na ušesu.
50-letnega dninarja Jarneja Vilka z Bel vede rja je neznanec udaril po glavi ter ga ranil na levem sencu. Tudi njemu so podelili na zdravniški postaji potrebno pomoč.
Poskllšenu tatvina. Prošlo noč so se uti-hotapili neznani ta t je po lestvici čez zid v dvorišče hiše št. v ulici Manzoni, od koder so skušali priti v krčmo Josipa Persiča. A o pravem času so prišli redarji ter pregnali drzne tate.
Pes je ugriznil 14-letno Ivanko Škamperle iz Skorklje, ko se je sinoči ob '/a 10. uri vračala domov. Dekle ima rano na levem bedru. Pes je last nekega Orlanda. Mil je, proti predpisom, brez nagobčnika. — Dekle so spravili ua zdravniško postajo.
Iz-pred naših sodišč. Včeraj v jutro se je vršila razprava proti krčmarici Ani udovi Sambo, ki je bila tožena zaradi javnega nasilstva po ne-, varni pretnji. Slučaj je ta-le:
Dne 2;l. maja t. 1. zvečer je prišlo več deklet, prijateljic neke Terezije Mravlja, o katere : soprogu se govori, da ima nedovoljene razmere z
omenjeno krčmar ion, v goatilnico poslednje »»II an-tiea pipa«, kjer so bile precej glasne in vesele. Prišlo je tudi nekaj moških, s katerimi je nastal prepir; jeden došleeev je začel dekleta pretepati in suvati iz kreme. Drugo jutro so se vrnila dekleta v navedeno gostilno ter so zahtevala od lastnice, da jim pove ime in stanovanje osel h«, ki jih je pretepaila. Sambo je pokazala revolver ter dejala : »Ce ne greste ven, ustrelim!« - Pokazala je tudi patrone, ki je imela pripravljene, tla jih dene v revolver. Dekleta so zapustila krčmo ter se podala na policijo, kjer so krčmarieo ovadile /a rad i pretnje. Tako se glasi obtožnica.
Obtožeuka se je izgovarjala, da se ji je zdelo, da so prišla dekleta i/, slabili namenov, da je izvlekla orožje le za to, da bi se ubranila mogočega napada, ter da je navedene besede rekla le v ta namen, da spravi ženske iz sobe, ne pa, da bi jim pretila.
Dokazano je, da so dekleta ostala še po besedah : »Ce ne greste, ustrelim« še dalj časa v sobi, da se torej niso ustrašile teh besed.
Hranitelj dr. Breituer je naglašal, da je bila pretnja le pogojna: če ne greste — ustrelim. Dekleta so se mogla rešiti vsake nevarnosti s tem, da so zapustile krčmo. Resnega strahu tudi ni bilo, ker so ostala mirno še dalj časa v kremi. Ne more se torej uporabiti W kaz. zak.
Sodniki so se pridružili nazorom branitelja ter Ano Sambo osvobodili obtožbe, '
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST
/.ulova pohištva >a jedilnice, spalnice in »prejemnice. žltnnic in peresiiie, ogledal in železnih blagajn, po eenali. tin ne ni bati konkurence.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo o^rnuiila po najnižjih cenah. Za enkratno inaereijo -<e plaća po I nč. la l>e«edo; za večkratno inaerrijo pa ae cena printerno /.niža. Oglasi za vae leto za enkrat na te<len sunejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'10 nvč.
Želiš
imeti eleganten in soliden hicikel ? Obrni se ustmeno
ali pismeno do Jakoba Stoka. Trst, via Molino piccolo stv. 3, II. nadstr.
Posredovalnica za potovanja.
l'ia/.za Negoziante 1. daje pojasnila za vsa-korana potovanja in »prejema predplačila za obisk »vet. raza ta ve v Parizu 1. 1900.
Mozetič
Naznanjam
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
■ m g	|| \dira Molin piccolo št. 9
VatOVeC J3K. ima zalogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Različne vesti.
Eksplozija bencina. Iz Ischla poročajo, da je tamkaj dne 27. t. m. v parni perilniei \Vild nastala eksplozija bencina. Pet oseb, med njimi lastnik, je težko ranjenih. Poškodbe so deloma smrtne.
Utopljen parnik. Iz Nižnjega Norgoroda poročajo dne 27. t. m.: Na Volgi, v bližini mesta, se je zgodila velika nesreča. Zaradi goste megle je trčil neki tovorni parnik v potniškega, da-si je poslednji dajal znamenja nevarnosti. Potniški parnik se je potopil. Od 258 potnikov so se rešili le 103. Kapitana tovorne ladije, ki se ni brigal za znamenja z nasprotnega parnika, so zaprli.
Argentinski častniki v Bosni. Zadnjo nedeljo so dospeli v Sarajevo argentinski častniki : polkovnik Kieheri, major Rodriguez in poročnik Joli. Iste spremlja inžener Guttmann od tvrdke Krupp v Kssenu. Tuji gostje so prišli z namenom, da proučijo bosanske ozkotirne železnice.
da sem prevzel že dolgo let obstoječo
Zalogo olja, kisa in mila
v ulici Barriera vecchia štv, i,
Blago razpošiljam po hišah in na deželo. Priporočam se najtopleje.
Josip Grcgorič.
M. Kristofić-Makulić
;
Koper (( aiMMlistrla)	!
ima na prodaj črn ji in bela istrska vina po j 14 do 22 gld. hektoliter in retošk za bn- i teljke po 4.r> do HO kr. liter.
\wvwwww\
Riiione Aflriatica ti Sicnrta v Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Zaloga olja. mila in kiaa.
1 f i	a a	Ulica Torrente it. 2ti.
vatovec Anton
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Jurkovič Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carintia St. 2f» toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
Via Acquedotto štev. 8. Zalogu vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
Pirih Ivan
Via Media St. 3., krčmar, toči črna in l>ela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Lozić Jurij
Obuvala.
Glavnica in reserva drnSlva dne 31. decembra 1892.:
gld. 4,000.000*— 13,<l2tt.34<)*98
Glavnica društva......
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........
Premima reserva zavarovanja proti
ognju......"...	1,H32.248'22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju........ 4S).4Hfr07
Reserva na razpolaganje..... frtHMHM)-—
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . . „ 333,H22"42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . . ,, 243,83183 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja nu življenje . . „ »00.000'— Občna reserva dobičkov ..... l,187.1»54'8»i
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve H v. Petra pod ljudsko
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 2f>. VTelika zaloga in delavnica vsako-vrstnega obuvala po naročbi.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dllliaj 28. Danes je šla deputacija več liberalnih poslancev k grofu Thunu pritožit se radi včerajšnjega vedenja policije na Francovem ringu po razpuščenem protestnem shodu. Grof Thun ni dal nikakega iloločenega odgovora, rekši, da se mora poprej obvestiti.
Lilie 2S. Nemška ljudska zveza je imela včeraj shod v protest proti S 14. Shod je bil tako viharen, da ga je vladni komisar razpustil. Zborovalo' so potem peli «l>ie \Vaeht um Rhein>.
Pretorlja -S. Volksraad je predlogo o dinamitu izročil posebnemu odseku in potem v sprejel vse paragrafe spremenjenega državljanstva.
1'ari/ 28, »Kelio <le Pariš« priobči jutri materijal preiskave, ki jo je vodil Quesnay de Beaurepaire o krivdi Dievfusa. General Negrier je izjavil nekemu zastopniku lista »Gaulois«, da se ne prišteva več k vojski in da hoče zaprositi za odpust. Ksterhazv je zagotovil nekemu poročevalcu »Matina«, da ne pojde v Hennes.
Madrid 2S. Zbornica je vsprejela zakonski načrt, tičoči se notranji državni dolg. Člen 7. pooblašča banko izdati not do zneska 2000 milijonov pezet. Zneski, posojeni državnemu zakladu, se bodo obrestovali le po -1/«0/o- Vlada se nadeja, da bo mogla v soboto zaključiti komoro. Ako bi to ne bilo mogoče, pa utegne biti v soboto seja, da zbornica dovrši svoja dela.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
8eprod»ja,i\.zuu v drugih navedenih tobakarnali, tudi
na južnem kolodvoru.
t'rad ravnateljstva: Via Valdlrlv »t. 2, (v lastni hliij.
Trgovoi.
ai	■■ ^ ■ w	Via Giulia <!4 prodaja
Nazanj urizon
J	lomjalnega blaga in olje
m g p« a	Piazza S. Francesco št. 2. Pro-
aaljT p lil IH. 11 dajalnicu jest vin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
cene brez konkurence.

c. kr. uril astrijskeia kreditnega zavoda
/n trgovino in obrt v Trstu.
Novol za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni izkaz 2«/4u/„ ■ 32",]uev1!' . odkaz *%% ,	3-mesecni „ 21//
■{0- "I	3 4 o	»i-	„	2Vj°/
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, struijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroini oddel. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznice na Dunaj, 1'rago. 1'ešto, Brno, Lvov, Tropavo, licko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano. Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovćenje kuponov proti odbitku lu()(, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevuo listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Pariza, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna i/,plačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja.
Abram Fran
Via 8. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. l>elo solidno, cene zmerne.
Mp^ ■	Vin Stadion št. 20, pekarna
. rernauc *— k,",h
večkrat na »lan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
R| m a	na oglu ulice Oeppa in delle Poste
|\|||rtl ^"ove, prodaja kolonijalno blago delikatese, likere itd.
priporoča svoji kavarni Conunercio ,n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev-Na raz|iolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik I. Tavčar,
Via S. Francesco štev. lt>, mesar,, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
krojač Via delle Beccherie štv. B, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-' mifakturnega blaga in drobnarij Na znhtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty,
Novak Mihalj.
trgovec, ulica Sv. Ua-tarina št. 9., priporoča I' svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
Zaloga pohištva
ne „Alla nuova Abbondanza', Trst, Via Torrente štv. 11»., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za ninogobrojen obiska Cene brez konkurence!
(meble) Petra Musohlka poleg dobroznane gostil-