St. 21. V Ljub^ani, 25. maja 1907. Leto III. f - Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leta 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po K) vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in apravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. ___ GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. ■■serafi se račnnaja za celo stran 36 K, za ‘h strani 25 K, za % strani 18 K, za ‘It strani 9 K, za strani 5 K, ‘Im strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren pe- C Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik 14 . j Česa nam treba? (Dopis.) Vsi smo z radostjo pozdravili ustanovitev kmetske stranke. Misel je zdrava, potreta pa nujna. Zato smo se novi stranki priklopili z radostjo vsi, kar nas na Notranjskem ni odvisnih od duhovščine. Uvideli smo takoj, da je izvir vse naše mizerije slabi gmotni (go¬ spodarski položaj kmetskega stanu in da je zategadelj treba potisniti gospodarsko vprašanje v ospredje. To se je tudi zgodilo v naši kmetski stranki. Gledati moramo, da tej stranki poskrbimo kolikor mogoče moči, da bo mogla krepko spraviti v življenje in resnico vse tisto, kar zahteva. Treba je v ta namen organizacije. Toliko govorimo o organizaciji itd., treba, da jo v resnici sprovedemo. V ta namen svetujem, da se skliče v kratkem občni zbor „Političnega in gospodarskega društva za Notranjsko 11 , kjer se pogovorimo o nadaljnem postopanju. Organizirati se pa ne smemo le politično, ampak tudi gospodarsko in izobraževalno. Glede gospodarske organizacije omenim za danes le to-le: Treba nam zadrug vseh vrst na Notranjskem, osobito takih, ki nam bodo prodajale naše deželne izdelke, treba tudi še obilo denarnih zadrug. Tal zanje je še mnogo. A v to mora pomagati poleg domačih krajevnih činiteljev tudi tako zadružno središče, ki nima le revizijskih namenov, ampak nekaj take moči v sebi, ki hoče ustanavljati in na novo graditi. Treba je nujno osrednje napredne zadružne organizacije za naše kraje. Glede izobraževalnih organizacij povem tudi le par misli: Mi imamo vse premalo izobraževalnih orga¬ nizacij, ki bi nam posredovale dobre časopise in lepe knjige ter pošteno zabavo. V vsaki vasi nam treba naprednega kmetskega izobraževalnega društva. Vse te organizacije nam vzgoje novih čilih moči za delo v prid kmetskemu stanu. To v premislek tistim somišljenikom, ki hočejo resno in stvarno delati za visoke smotre naše kmetske organizacije! Taka in enaka važna vprašanja bo obde¬ lovati na naših shodih, s temi nalogami se bo moralo pečati glavno zborovanje našega političnega društva, ki se naj pod zastavo „Notranjske kmetske stranke 11 prerodi k novemu življenju in de¬ lovanju. Politične vesti. Prvi slovenski agrarec v državnem zboru. Pri ožji volitvi na goriškem Krasn je bil četrtek izvoljen agrarec Anton Štrekelj v državni zbor. Ta mož je izvrsten kmetski strokovnjak. Ž njim dobi naša kmetska misel v državnem zboru krepkega zagovornika. Njegov proti kandidat klerikalec Laharnar pojde nazaj v Črnovice. Ožje volitve v Ljubljani so prinesle županu Ivanu Hribarju sijajno zadoščenje za ostudne napade klerikalcev. Pri ožjih volitvah je dobil Hribar 3092 glasov, nemški-klerikalni kandidat Kregar pa 2102 glasov. Hribar ima tedaj nad združenimi nasprotniki 990 glasov večine. Da je večina tako velikanska je vsakogar pre¬ senetilo, ki je opazoval agitacijo nasprotnih strank. So- cijalni demokrati, ki so po vsej Avstriji podpirali pri ožjih volitvah naprednjake, so v Ljubljani vsled ne- umljive zagrizenosti voditeljev sklenili, da Hribarja ne podpirajo, ampak celo izključijo vsakega, ki se volitve udeleži, iz socialnodemokratske organizacije. Podpirati Kregarja pa se ti vodje niso upali, ker bi jih bili lastni pristaše pometli. Vendar se je gotovo 250 soci- jalnih demokratov udeležilo volitve in ceni se, da je kakih 150 pod vplivom klerikalnih laži volilo Kregarja, Stran 162. NOTRANJEC Letnik lil. ostali inteligentnejši pa Hribarja. Da so klerikalci od mežnarja do škofa vsi bili na volišču, da so posebno v predmestjih „vera, prižnice, framazonstvo“ bili stalno v „službi“ se razume. Vendar je število pravih kleri¬ kalnih glasov od prve volitve padlo, posegel v Trnovem, kjer je župnik Vrhovnik posebno v boj v prid Hribarju proti kaplanu Kehlarju. Nemci so klerikalcem prinesli nad 600 glasov. Najlepše pri vsej volitvi pa je, da so Nemci javno sklenili, da volijo „Johanna Kregar-ja, Giirtler in Laibach." »Slovenska," klerikalna stranka se je namreč zvezala z Nemci. Dogovorili so se radi občine ljubljanske in deželnega zbora. Tako so izdali klerikalci slovenski narod, da si pridobe zmago v Ljubljani. Pomagalo jim je na vse pritege tudi vlada. Sam Švare je prišel volit Kregarja in vse vladino uradništvo je stalo pod klerikalnim pritiskom. Ker so se klerikalci ponemčili in je vlada pristransko posto¬ pala, so se združili vsi narodni Ljubljančani in sijajno porazili nemško klerikalno zvezo. Ta zmaga nam daje nado, da nastopi v Ljubljani novo res narodno živ¬ ljenje, da se ne bo z napredne strani več božalo nem¬ škutarjev, ampak jim s palico pokazalo moč slovensko- Domače vesti. Sejat. izin?šeiralnega edbopa „Notpanjske kmetske stnanke“ bo v sredo, 29. t. m. ob 1 / 2 L uri popoldne v Postojni Listek. Spomini iz ložke doline. Spisal A—1. (Dalje.) Mestece Lož je lično in kaže že po zunanjosti, kot tudi po razvrstitvi hiš, da je staro mesto. Hiše so nekatere prav lične, na drugih se zopet vidijo znaki, da je imel ž njimi že mnogo opraviti zob časa. Mesto je imelo mnogo trpeti pred divjimi Turki zlasti leta 1472. in pozneje 1476. Vsled tega je dal cesar Friderik III. leta 1477 Lož utrditi in ga je slednjič na prošnjo Ložanov povzdignil iz trga v mesto. To se je zgodilo leta 1477. Mesto je dobilo tedaj tudi razne pravice kot svojega sodnika, mestno svetovalstvo, krvavo sodbo itd. Cesar je podelil mestu tudi lasten grb in oprostil vsakega novonaseljenca za 7 let vsa¬ kega davka. V 13. stoletju bila sta Lož in grad nad njim še posestvo ložkih gospodov, pozneje pa je prišel Lož v posest Oglejskih patrijarhov. Od teh so dobili trg leta 1335 Ortenburgi v »fevd". Ko pa je ta rod¬ bina z grofom Friderikom izmrla, prišel je Lož vsled njegove oporoke leta 1420 celjskim grofom v last. Ti so ga imeli do 1. 1460, tedaj je namreč padel zadnji v prostorih g. Arkota. Zaradi velevažnega dnevnega reda se želi, da se udeleže odborniki in tudi zaup¬ niki osobito iz ložke in vipavske doline te seje polnoštevilno. Veselico priredita „Nar. bralno društvo" in kme¬ tijska podružnica v Orehku, dne 2. junija. Vspored: tombola, petje, ples (balar), srečolov. Pričetek ob štirih popoldne. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. Izid volitev v Hotederšici. V naši občini je bilo vseh volilcev 181. Izmed teh so dobili glasov: G. Gruden 68. Gostinčar 66. Kopač 1 glas. Vkljub temu, da se ni od naše strani razvila nobena agitacija, vkljub strupenim pridigam in silni agitaciji pri klerikalcih smo vendar zmagali. Pripomniti moramo tudi, da se več naših ni udeležilo volitev; eni so si šli po svetu služit vsakdanji kruh, drugi pa vsled malobrižnosti ostali doma. A pri nasprostnikih ni bilo tako. Tudi če je doli v hrvaški šumi sekal les, hočeš ali nočeš, moral je priti' domov, da je volil. Vgi do zadnjega moža so potuhnjeno capljali na volišče, poznali so se že lahko na tem, da so gledali v tla, kakor hudodelec, ki ga tira orožnik skozi vas. Svobodna in tajna je volitev pravijo. A to ni res! Ta duhovski teorizem naj bi bil svoboda. V potu svojega obraza so se trudili razni klerikalni agitatorji od hiše do hiše. Nobena koča jim ni bila predaljna, nobena pot prestrma samo, da so vlovili v svoje zanjke kakega volilca. Ako se jim je pa kdo postavil po robu, da ni hotel voliti tako kot so oni hoteli, poskusili so še pri njegovi boljši polovici. Celjski grof pri Belem gradu v boju z Ogri. Nato so do¬ bili Lož Avstrijci, ki so ga zastavljali raznim rodovinam. Ena izmed teh bila je tudi Haller iz kočevskega gradu. Zadnji posestnik pa je bil knez Ferdinand Auersperg. Iz tega se vidi, da je mesto res staro. Novejše čase se je začelo mnogo na to delovati, da se lice mestu pomladi. V ta namen ustanovili so meščani olepševalno društvo, ki je že marsikaj pametnega ukrenilo in bo še več, kakor hitro nabere nekoliko več denarja. Lansko leto kupili so Ložani tudi prostor in hišo za šolo ter nameravajo vkratkem sezidati lično šolsko poslopje svoji mladini, ki mora hoditi sedaj v šolo v bližnjo vas Stari trg. Vse to dokazuje, da se dela Ložanom krivica, če se jim oponašajo hudobne opazke o šoli in duhovnu. Pot iz Loža do Starega trga je kratka in takoj iz Loža zasajena z mladimi lipami, ki imajo življenje zahvaliti olepševalnemu društvu. Pod lipami so postavili klopi. Na levi pota, takoj pod hribom sezidala sta dva Ložana velikansko peč za apno. Stavba je jako lična, močna in hvali mojstra, ki jo je zgotovil. Ker sta lastnika jako podjetna, želim jima največ vspeha pri njunem podjetju. Takoj ko prideš v Stari trg, pozdravi te na desni veliko in lično poslopje, ki pa ne odgovarja več no¬ vejšim razmeram. Šola je štirirazredna, a radi preobil¬ nega števila otrok ima štiri pararelke. ki morajo iskati Letnik III. NOTRANJEC Stran 163. A če vse ni nič pomagalo, da je mož vzlic temu volil po svoji vesti, razkričali so ga za brezverca, framasona, prostozidarja, ko niti preprosto ljudstvo ne ve, kaj da pomenijo te besede. V naši občini so volilci splošno vpisali na glasovnici po svoji vesti kandidata Grudna. V zadnjem času se je izvedelo, da je bil tudi pri nas hud agitator v osebi cerkovnika. Kakor sestradan lev preži na plen, tako je prežal ta človek na volilce, koga bi premotil. Lazil je kakor tat ponoči, od hiše do hiše terčrtalna glasovnicah naslov našega kandidata in vpisaval škrica Gostin¬ čarja. Le žalostno je, da so se dobili omahljivci, ki so se mu dali premotiti. Rajše so izdali svoj kmetski stan, rajše vpljuvali v lastno skledo, kakor, da bi tega nesramneža na kratko odslovili, da bi mu pokazali duri in mu dali brco, da bi pomnil kdaj je agitiral za „poštenjaka“ Gostinčarja. Žalostno dovolj, da morajo na tako zvit in umazan način pridobivati glasove za svojega kimovca — kandidata. Sodnijski spomini iz volilne dobe. Klerikalci v knežki občini so po stari svoji navadi v volilni dobi nastopali tako nasilno, da je roka pravice morala zgra¬ biti par izmed grešnikov in jih drugim v svarilo kaz¬ novati, kakor zahteva postava. Glavno vlogo so igrale nahujskane ženske. V sredo so se zagovarjali klerikalci pred okr. sodnijo v Ilirski Bistrici. Neka žena „Žle- barca“ je udarila učitelja Robleka po shodu v Knežaku s skledo po glavi. Ta častivredna kuharica je dobila 6 dni zapora, da se premisli o surovosti. Druga taka prostorov po drugih hišah in vaseh. Tudi ne odgovarja sanitarnim zahtevam in je po svoji notranjščini pravo nasprotje modernemu socijalnemu duhu. Vas Stari trg je jako lična, prostrana in je nekako sredotočje vsega življenja v dolini. Tu je več večjih, popolnoma moderno opravljenih trgovin, dve posojilnici čitalnica, ognjegaško društvo, filijalka kmetijske družbe, parna mlekarna, pekarija in dve mesariji. Največ je gostiln, v katerih se zlasti v nedeljo kaj pridno poli- tikuje med možaki iz okolice. Ljudstvo je pridno, vsled tega ima tudi denar. To ti dokazuje, ker boš videl jako malo pivcev, ki bi se napajali s pogubljajočim žganjem; v pretežju ljudstvo pije vino in pivo. To vedo dobro gostilničarji, vsled tega se preskrbe v jeseni z dobrim istrijanom, vipavcem in hrvatom. Kot pa je povsod konkurenca, tako so napove¬ dali nekateri tudi tu hud boj alkoholu. Osnovali so društvo abstinentov, ki je štelo 15 udov. Naravno pa je, da so se nekateri id^ji že izneverili. Takoj nad glavno cesto, prav pod vznožjem Ulake stoji farna cerkev sv. Jurija. Cerkev je stara, a drugače še dovolj čedna. Kazi jo, ker je prenizka. Ulaka je hrib takoj nad vasjo. Na njej, tako pri¬ poveduje Valvazor, je stalo staro rimsko mesto Terpo. Nevem, je li na tem kaj resnice ali ne, vsaj neki pro¬ fesor, ki si je pred dvemi leti ogledal te ostaline, je dama neka Keš je dobila 7 dni. Pri tretji se je raz¬ prava preložila, a ne odide zasluženi kazni. Znani kovač Brumen je rabil izraz ,,tolovaj“ napram našemu somiš¬ ljeniku, za ta izraz bo bival 7 dni v zaporu. Na zatožni klopi je sedela tudi slavna ,,Soparca“ (Eržen, tajnik), ker je na shodu v Drskovčah govoril, da je gospod nadučitelj Česnik kriv znane knežaške afere in nesreče, ki je zadela nje nahujskane klerikalce. „Soparca“ je junaško tajil. To pa ne bo pomagalo mnogo. Bogataš Krulc iz Koritnic je obsojen na 100 K kazni oziroma 10 dni zapora, ker je našega pristaša s svojo katoliško pestjo pobil na tla do nezavesti. Ta junak se je tudi pre¬ tepal na binkoštni pondeljek v Zagorju z g. Strletom iz Koritnic, kar mu bo prineslo še par dni zapora. Svetu¬ jemo prizadetim zapeljancem, da gredo k svojemu du¬ hovnemu pastirju Orehku, naj jim odsedi prisojeno kazen, kajti on jih je hujskal na razne načine v vsej volilni dobi, posebno pa na dan shoda naše stranke v Knežaku. Ljudsko knjižnico ustanove naši somišljeniki v Matenji vasi. Drzna lisica. Znano je, da so lisice sedaj, ko imajo že precej odrasle mladiče, najbolj tatinske in drzne. Marsikatera puta zgine ob belem dnevu, ne da bi se vedlo kam. V lisičjem gnezdu nikdar ne manjka mladim požeruhom kuretnine. Posebno drzna je pa bila lisica, ki je prišla pri Dolenjem Burgerji v Postojni čez zidano ograjo' na vrt. V lesenem hlevu so bile 4 koklje in 56 piščancev. Lisica je podkopala steno, prišla do trdil, da so bile na hribu topilnice za železo, katero so tovorili iz hrvaškega Prezida. Najsi je resnično eno ali drugo, gotovo pa je, da je bilo na' hribu nekdaj življenje živahneje nego sedaj; to spričujejo ostaline nekdanje cerkve sv. Petra in ostali zidovi, ki štrle med grmovjem iz zemlje. Tudi se sledi še dandanes položna pot, ki je vodila v velikih serpentinah v dolino. Pravijo, da je ta cesta še izza časa Rimljanov. Dandanes pa oživlja Ulako ponajveč starotrška mladež, ki stiče za polži in drugo podobno zverjadjo. Ker je bilo že pozno popoldne, namenil sem si ogledati samo še bližnjo vas Markovec, to pa samo radi znane lesne trgovine našega rojaka g. Žagarja. Njegova trgovina je zelo razvita, in o njegovem pod¬ jetnem duhu priča ti že popolnoma moderna oprava na žagi, kot tudi v bližnji sušilnici za hmelj. Gospodar sam, kateremu sem se predstavil, pravil mi je, da ima tudi trgovino na Rakeku, v Trstu in v Laškem potoku. Za vse to skupaj potrebuje približno 140 delavcev, 3 parne stroje s 155 in 2 vodni turbini s 50 konjskimi silami. Uradnikov ima 15, ponajveč pa vodi glavno trgovino sam s svojim sinom. Poleg lesne trgovine peča se tudi s hmeljarstvom, ki ga je v par letih dvakratno razširil. Do sedaj ima 9000 [drogov. Les razpečava ponajveč v Italijo, severno Afriko, Grško in Fran¬ cosko. Stran 164. NOTRANJEC Letnik III. njih in jih vse pomorila. Kar ni mogla odnesti in po¬ žreti, je po celem vrtu zakopala. Do danes pa še ni prišla po shranjene ostanke. Letošnje binkošti nam je dež popolnoma skazil. Ne spominjamo se, da bi bil kakšno leto obisk jame tako slab, kakor letošnji binkoštni pondeljek. Gostilne, druga leta vse prenapolnjene, so bile tako prazne, kakor še nikoli. Tudi jama je imela jako pičle dohodke. Iz preiskovalnega zapora je ušel 36 let stari Anton Krebelj z Ostrožnega brda. Bil je zaprt pri okr. sodniji v Postojni, ker je na snmn radi žepne tatvine. 8. mednarodni poljedelski kongres se vrši te dni na Dunaji. S Kranjskega se ga udeležujejo dvorni svetnik G-ozani, dež. gozdarski nadzornik Rubbia, višji gozdarski komisar Konig, agrarni komisar dr. Lukan, veterinarski nadzornik Pavlin, dež. komisar Gombač, mlekarski nadzornik Legvart ter posestnika Josip Dekleva iz Postojne ter Milan Ivančič iz Svetij. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Mle- karne in sirarne*' v Postojni registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 26. majnika 1907 točno ob 1. uri popoldne v občinski pisarni v Postojni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 6. Čitanje revizijskega poročila „Zveze“ ter ukrepi vsled istega. 6. Razni predlogi. V Postojni, dne 16. majnika 1907. Načelnik: Fr. Arko. Narodno gospodarstvo. Ceste v Avstriji. Po izkazih zadnjega mesečnika avstrijske statistične centralne komisije je bilo 1.1904 v Avstriji cest 114.882 kilometrov (km = 1000 metrov). Med njimi je bilo državnih 16.007 km , deželnih 3571 km, okrajnih, ozir. konkurenčnih 59.023 in ob¬ činskih 26.279 km. Na posamezne dežele je prišlo: Nižja Avstrija 13.375 km (med temi državnih 681 km), Gorenja Avstrija 8667 km (775 km državnih), Češko 30.530 km (drž. 4294 km), Moravsko 12.542 km (832 km državnih), Šlesko 3769 km (428 km drž.), Galicija 14.332 km (2887 km drž.), Bukovina 4157 km (430 km državnih), Štajersko 5110 km (819 km drž.), Kranj sko 5612 km (med njimi državnih 499 km), Dalmacija 3665 km (drž. 1086 km), Primorsko 5135 km (državnih 670 km), Koroško 1865 km (drž. 596 km), Tirolsko 4822 km (drž. 1644 km), Solnograd 1296 km (državnih 364 km). Drevesa, ki prav močno poganjajo, a vendar no¬ čejo nastaviti nič sadu, je najboljše meseca maja po- dolgem narezati in sicer na deblu in na vejah, t. j. prereže se koža podolgem do lesa. Drevo izgubi precej soka, se bolj debeli in šibkeje poganja, vsled česar naslednje leto bolj zarodi. Isto se doseže, če se takemu drevesu posekajo končne korenine v širini krone, v oddaljenosti 1 — 1 Va m od debla, kar je odvisno od velikosti krone. Svinjski hlev je eden glavnih pogojev v svinje- reji. V brlogih brez luči in zraka prešiči ne vspevajo in radi obolijo. Dokazano je, da slabe vspehe v reji Hvaleč podjetnost vrlega gospodarja sem priko¬ rakal zopet v Stari trg. Krenil sem jo v gostilno ob glavni cesti z namenom, da tam prenočim. Prišel sem ravno o pravem času. Domači so bili pri večerji in tudi par gostov se je mastilo pri sosednji mizi z di¬ šečo pečenko. Gospodinja, tako mi je pravil pozneje sosed pri mizi, je jako dobra kuharica, pa tudi postrežljiva, samo to težko prenaša, ako pride kdo domačih prepozno k večerji. No, naj si je stvar tudi malenkostna, ima pa vendar dobro stran, da prizadetim po malem opominu jed boljše diši. Tudi meni je di¬ šala, toda ne radi kakega moraličnega popra, pač pa radi utrujenosti po dolgem potu, katerega sem na¬ pravil. Ker sem bil truden, pa tudi da bom drugi dan čilejši za nadaljno hojo, šel sem takoj po večerji v postelj. Čil in zdrav kot jutro predramil sem se drugi dan iz spanja. Hitro sem zajtrkoval in hotel že zapu¬ stiti Stari trg, a mahoma sem se spomnil, da mi nečesa manjka. Krenem v gostilno, kjer se prodajajo smodke, in zahtevam nekoliko portorik. Je že tako, da se člo¬ vek gotovim strastem tako uda, da se jih ne more nikakor ne, ali vsaj težko odvaditi. Saj z mano je tako, da sem kar nekaj nejevoljen, če nimam smodk pri sebi. Gostilna, kjer se prodajajo smodke, je velika in čedna kot tudi hiša. Gospodar se peča tudi z mesarijo, kupčijo s kožami in prodajo vina na debelo. V hiši je bilo takoj zjutraj že vse polno pivcev, ki so sedeli pri polnih dvoliterskih steklenicah. Zdelo se mi je nekaj nenavadnega, zato vprašam gospodarja, kak jim je povod k tako zgodnjim sestankom. Povedal mi je, da pijejo likof za prašiče, katere pri njem prodajajo, ku¬ pujejo in tehtajo vsak petek. To je tej hiši prineslo blagostanje. Tudi pri nas se še človek lahko osreči, samo prid¬ nosti je treba in pa podjetnosti. To velja zlasti za one, ki so obupali v domovini in hodijo rajše v Ameriko žrtvovat tujcem svoje telesne moči, katerih zlasti no¬ vejše čase tako silno pogreša domovina. Založen bogato s smodkami pušil sem jo počasi po cesti iz vasi proti jugu. Na polju bilo je vse polno ljudi, ki so pospravljali poljske pridelke. Prijazno so me pozdravljali, kot da bi jim bil star znanec., Sicer jaz ne držim mnogo na pozdrave, a dopade se pa člo¬ veku vendar, če potuje med ljudmi, ki so prijazni in uljudni. Vsaj ptujcu to dobro dč. (Dalje prih.) Letnik III. NOTEANJEC Stran 165. prešičev največ neprimerni hlevi povzročujejo. Svinjski hlevi morajo biti zračni, svetli in snažni. Namakanje cvetlic in lepotičnih rastlin, ki se nahajajo v loncih, se izvrši na najlažji način s tem, da se postavi lonce s cvetlicami vred v škaf z vodo. Ta je pustiti cvetlice toliko časa, da se zemlja popolnoma napije vode, ki pride v lonce skozi spodnjo luknjo. Z zalivanjem se zemlja v loncih preveč strdi, zato se bolj priporoča ta način namakanja. Osobito tedaj, če se je zemlja v loncu osušila, je ta način zalivanja pri¬ poročljiv. Zalivanje sadnega drevja upliva jako ugodno na sadno letino. Kjer zalivamo v suši sadno drevje, tam obdrži to sad mnogo boljše in odpade samo, kar ga je preveč. Kdor hoče imeti torej dohro sadno letino, ta naj sadno drevje večkrat zalije. Ne zadostuje pa, če poškropimo zemljo okoli drevja samo površno, marveč zaliti je toliko vode, da se tudi spodnja zemeljska plast namoči. V vodo je dobro deti nekoliko gnojnice. „Prim. G-osp.“ Predenica (lasi) je jako nadležen plevel na deteljiščih. Predenica spada med takozvane zajedalke, ker se živi od soka drugih rastlin. Ko seme kali, oprime se kal navadno deteljinega steblca ter se ovije okoli njega. Nato požene v steblo sesalke, s katerimi srka sok iz rastline. S tem vzame seveda detelji vso moč. Razun na detelji, raste predenica tudi na drugih rast¬ linah, vzlasti na žepku. Najboljše se ubranimo predenice na ta način, da rabimo čisto deteljino seme, četudi je malo dražje. Če se je predenica pokazala, zatremo jo lahko na več načinov. Najbolj priprost in najlažji način za zatiranje predenice je ta, da poškropimo napadena mesta z vodo, v kateri smo raztopili na en hektoliter 15 do 20 kil železne ali zelene galice (vitrijola), ki se dobi po ceni v prodajalnah. Kedar škropimo, ne smemo z raztopino preveč varčiti. Dobro je, da se tudi zemlja nekoliko premoči. Deteljo je seveda pred škropljenjem gladko pokositi. Železna galica spoji se s taninom, ki ga ima predenica mnogo in s tem se ta plevel zamori. Detelji galica navadno ne škodi. Sedaj spomladi je treba posebno paziti, da se ta zajedalka ne razširi po deteljišču. P. Gr. Kokošim treba vedno sveže vode. Naše go¬ spodinje pozabijo jako pogostoma dati kokošim potrebno- svežo vodo. Take kokoši pijejo potem v žeji gnojnico in drugo nesnago, kar prouzroči prav rado črevesne bolezni. Preustroj kmetovanja. Do sedaj smo vedno kmetovali po starem kopitu, ali skrajni čas je, da se zdramimo ter začnemo delati tako, kakor kmetje po modernih deželah. Zlasti „na Pivki“ je zastarela, toda napačna navada, da ne proda kmet nikoli nobene stvarce, kakor par voz sena. To je slabo. Temeljito bo treba spremeniti kmetijo. Ker se mi zdi, da je velika potreba, da se javnost začne pečati s tem prevažnim vprašanjem, naj mi bo dovo¬ ljeno na tem mestu povedati svoje skromno mnenje. Po navadi sejemo tje v en dan vsacega nekaj. Na naših njivah so zastopana najraznovrstnejša žita, ne glede na to, se li izplačajo ali ne. Ne moremo si kaj, da ne sejemo rži, ajde, prosa i. t. d., če tudi večkrat pridelek ni več vreden kakor seme. Škoda njive, gnoja in časa za to, kar se pri nas ne obnese. Naša tla so ugodna za krompir, fižol, zelje, repo, peso in oves. Teh se moramo poprijeti bolj kakor do sedaj. Zlasti krom¬ pirja in fižola moramo pridelati toliko, da ga bo dovolj za dom in da se bo še prodajal. Sena ne smemo ne bilke več pustiti čez Gaberk. Nabaviti si bo treba to¬ liko živine, da se bo porabilo vse seno doma. Potem se bodo zagnojile naše njive in ledine, ki so že tako puste, da niti osat in gladež več ne raste na njih. Vem, da se bo temu nasvetu ugovarjalo, češ da se ne more prenehati s prodajanjem sena, ker je treba plačati v jeseni v prodajalno, davke, se obleči za zimo i. t. d. Kje naj se vzame, če ne za seno? To je vse res, ali enkrat se mora začeti. Izposoditi si bo treba toliko kapitala, kolikor vzame vsak v enem letu za seno in zraven še toliko, da si izdatno pomnoži svojo živino in kupi gnojil. Menim, da bi si pridni kmetje na ta način v par letih toliko prigospodarili, da bi se vrnilo posojilo. Na ta način se bo izboljšalo gospodarstvo. Sena ne bomo prodajali v Trst. Jedla ga bo naša živina, ki nam bo vrgla lepe denarje. Preustrojiti moramo kme¬ tijo tako, da bomo prodajali živino, mleko, jajca, peru¬ tnino in poljske pridelke, ko bodo zboljšana naša polja in senožeti. Umestno se mi zdi tudi spregovoriti o tem, kako spravimo v denar one pridelke, ki jih ne porabimo doma. Odgovor se glasi: „Prav slabo. “ Ponavadi pro¬ dajamo le, če se slučajno priklati kak prekupovalec, ki pokupi vse, včasih kar napol zastonj. Mi prodamo, da se znebimo robe, prekupovalec pa ima mastne dobičke. Tudi to mora postati drugače. Ko bo prišla jesen v de¬ želo, ne bomo čakali doma kupca, ampak si bomo po¬ iskali odjemalcev za vsak pridelek sami. Ne zabimo, da teče posredi Notranjske svetovna železnica in da so blizu velika mesta. Tedaj naprej! Da po starem kopitu ne gre, to vidimo in čutimo vsi. Po svetu. Psi za vojsko. Vojno ministrstvo je kupilo v Bosni 100 ovčarskih psov, katere bodo izvežbali za uporabo v vojski. Bosenski ovčarski psi so izredno pa¬ metni, izvrstno sledijo in lahko prenašajo največje te¬ žave in pomanjkanje. Kaznovani neoženjenci. Župan Benet v Fort Dodge v Zjedinjenih bržavah v Ameriki je predložil mestnim svetovalcem sledeči predlog: ,,Osebe v starosti Stran 166. NOTRANJEC Letnik HI. od 25—45 let, ki so duševno in telesno zdrave a ne- oženjene, se opominjajo, v teku 60 dni stopiti v sveti zakon; kdor se opominu ne podvrže, bo kaznovan z globo od 50—500 kron.“ Mestni svet je predlog sprejel, ne- oženjenci bodo morali plačati ali pa — bežati. Stari bankovci po 5 in po 50 goldinarjev, naj se zamenjajo najpozneje do 31. avgusta 1907. Fi¬ nančno ministrstvo .opozarja, da država od tega dne naprej, ne bo več sprejemala v zameno teh bankovcev. Vas izginila. Blizu Sarajeva se je začel naenkrat pogrezati griček, na katerem je stala vas s 30 hišami. Grič je izginil v zemljo. Vzrok nesreče še ni dognan, sklepa se, da se je /orušila podzemeljska jama. Mesto podedovalo 2 milijona. Mesto Kemnic na Saksonskem je glavni dedič milijonarja Bruna Fal- keja, ki je umrl na potovanji v Singaporu. Falke je bil v mladosti rokodelski vajenec in je s pridnostjo in umom postal milijonar. - Zvesta ljubezen. Uradnik Aladar Pinter v Bu- dapešti se je ustrelil, ker mu je pred kratkim umrla nevesta, katero je iskreno ljubil. Pri njem so našli njeno podobo in list, na katerem je bilo zapisano: „Podoba naj se dene z menoj v grob." Odpeljani ženin. V Gabloncu bi se bila mogla vršiti poroka Slletnega peka Jegra zj vdovo Dresler. Sorodniki so ženina na večer pred poroko odpeljali ter na ta način preprečili, da se poroka ni mogla vršiti. Kaj je najlepše na svetu? Švedski list „Dagens Nybeter“ je pred kratkim razpisal nagrade za tri naj¬ boljše odgovore na to vprašanje. 1025 odgovorov je prišlo na uredništvo. Najbolj je ugajal sledeči odgovor: „Najlepše na svetu so materine oči.“ Ta odgovor je bil plačan s prvo nagrado. Drugo nagrado so prisodili odgovoru: ,,Najlepši na svetu so sanje o tem, česar ne moremo doseči." Tretjo nagrado so sodniki smehljaje določili za šaljivca, ki je napisal: „Najlepše na svetu je mož, ki prebrede deročo reko, noseč na rami svojo taščo, da jo reši." Kanibalizem v južnem Kamerunu. Pleme Maka v južnem Kamerunu, ki uživa meso sovražnikov- jetnikov, uživa tudi meso lastnih vojakov, namreč onih, ki so zaradi zločinov obsojeni na smrt. Ljudje tega plemena so ubili pred kratkim 100 črnih trgovcev in jih pojedli. Pleme Maka ponuja na javnih trgih člo¬ veško meso na prodaj. Najmanjše prestopke kaznuje s smrtjo, le da je človeško meso vedno na razpolago. Kitajska nevesta. Neveste na Kitajskem ne mo¬ rejo biti posebno srečne. Prodajajo jih kakor blago; cena se menja med 50 in 700 kronami. Na dan poroke se stariši sami oblečejo v najslabšo obleko in se s solzami poslavljajo od hčere, ženitovanja se ne udeleže. Nevesta ima obleko iz rdeče svile, na glavi pozlačeno krono. V lepo okrašeni rdeči nosilnici jo nesejo k ženinovi hiši. Spremljajo jo sorodniki in znanci, ki neso poročne darove. Pred ženinovo hišo nevestin brat vzdigne nevesto iz nosilnice ter jo odda ženinu. Tu jo ženin prvikrat vidi, a obraza še ne sme razkriti. Med molitvami pijeta ženin in nevesta iz ene čaše in jesta skupaj belo' kokoš. Potem se vrše obredi poroke, ko so končani, mlada žena izmota obraz iz svile in tančice in sorodniki jo začno ogledovati. Sesti mora na vzvišen prostor, sorodniki hvalijo in grajajo neve¬ stine čare in napake, a ona ne sme črhniti besedice. Tretji dan mož predstavi ženo znancem in sorodnikom. Mož je gospodar čez ženo, ona sme le dvakrat na leto iz hiše, k novoletnem praznovanju in kadar se daruje za mrtve. Po sklepu lista. Pri ožjih volitvah je zmagala napredna slo¬ venska stranka na Štajerskem z Ježovnikom proti klerikalcu Robiču. Roš pa je propal proti političnemu neznačajnežu dr. Benkoviču. Na Koroškem je slo¬ venski in klerikalni kandidat Elersdorfer propal proti Nemcu, na Goriškem zmagal agrarec Štrekelj proti La¬ harnarju, v Trstu prodrli socijalisti, v Istriji pa Itali¬ jani. Ožje volitve so prinesle povsod zmago naprednim strankam. Za kratek čas. Vsaj nekaj! Lovec (ki zajca ni zadel): „Sakra, prestrašil se je pa tako!" Pri izpraševanju. Župnik: „Kaj si zaslužil za svoje grehe, France?" Fant: „Nič ne zahtevam zanje, gospod župnik." Nesramnost. Gospa: „V treh mesecih ste mi pobili tri tucate krožnikov." Dekla: ,.Nikar se ne bahajte! Treh ducatov krožnikov sploh nikdar niste imeli." Listnica uredništva. G. Ivan Dolžan iz Hotederšice: Potrdimo Vam, da niste do¬ pisnik »Iz Hotederšice.« — Cenj. dopisnike prosimo, da vsakokrat vsaj do četrtka dop. upošljejo svoje dopise na uredništvo »Not- ranjca«, Ljubljana, Breg; dopisi, ki pridejo v Ljubljano v četrtek popoldan, se le izjemoma natisnejo, v petek zjutraj pa je pre¬ pozno. — Se enkrat opozarjamo, da gredo brezimni dopisi brez izjeme v koš. Zahvala. Odbor političnega društva „Jednakopravnost“ v Idriji izreka najiskrenejšo zahvalo vsem onim značajnim in neustrašenim volilcem, ki so brez ozira na levo ali desno volili po svojem prepričanju in oddali svoj glas naprednemu kandidatu Ivanu Grudnu na Jeličnem vrhu, ki ga je priporočalo naše društvo. Somišljeniki! Naprej z združenimi močmi za go¬ spodarsko in duševno osvobojo slovenskega ljudstva. V Idriji, 23. vel. travna 1907. Odbop. Letnik III. NOTRANJEC Stran 167. -= Zahvala. =- Častitim voiilcem volilnega okraja Ilirska 33isirica- fostojna-£ož-Senožeče-Yipava, ki so mi dne t k. i. m. neustrašeno oddali svoje glasove in izkazali svoje za¬ upanje, kljub temu, da je naša duhovščina brez vsakega povoda tako nedostojno, nepošteno in strastno zoper mene pisarila in agitirala, izrekam tem potom svojo naj¬ iskrenejšo zahvalo. JVaši nasprotniki naj ne bodo preveč ponosni na svojo „zmago“, ki so si jo s takim orožjem „pribori!i“. Y Postojni, dne 17. maja 19D7. Josip Jtekkva. Zalivala. Slavna »Notranjska posojilnica” v Po¬ stojni je na svojem občnem zbora dovolila pevskemu društvu »Javornik” in kmetijski podružnici v Matenji vasi po 30 K podpore. Odbora obeh društev se tem potom udano zahvaljujeta slavni »Notranjski posojilnici” za to velikodušno podporo. V Matenji vasi, dne 20. maja 1907. mils&ia Žnideršič, trgovec, t. č. načelnik kmetijske podružnice. Anton JPcgrssn, učitelj, t. č. predsednik pevskega društva »Javornik«. Loterijske številke, Dunaj, 18. maja. 9 52 64 2 17 Brno, 22. maja. 66 72 26 52 84 Tržne eene v Ljubljani. Semena: Domača detelja . od K —•— do K —•— Lucerna . .» » 136'— » » 170’— Laneno seme ...... » » 27 '— » » 29 ’— Fižoi: Rudeči ribniški.s > 22’ — » * 24' — Prepeličar.> » 18'— » » 20 — Žitos Pšenica..> > 19-— » » 20 — R^ž ... » » 15'— > » 16*— Ječmen . ...» 15'— » > 16'— Oves.» * 17-80 * » 18 — Ajda.* » 18'— » > 19 — Goveje z rogmi vred . Telečje . Svinjske . . . . Lisičje. Kunine (belice) s (rumenice) Dihurjeve Vidrne Kože: a o. N Dražbeni oklic. 3 Po zahtevanju Jožefe Čepirlo zasebnice na Kalu št. 3 bo dne 2 5. junija 1907 dopoldne ob 9 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v sobi št. 6 dražba zemljišča vlož. št. 7 d. o. Kal obstoječega iz hiše št. 3 na Kalu z dvoriščem, dveh njiv in pašnika. Nepremičnini kojo je prodati na dražbi, je dolo¬ čena vrednost na 1600 K. Najmanjši ponudek znaša 1067 K; pod tem znes¬ kom se ne prodaja. Odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni iz¬ pisek, izpisek iz katastra, cenitveni zapisnik i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti pregledati pri spodaj ozna¬ menjeni sodniji, v sobi št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ogla¬ siti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanje, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Postojni, od¬ delek II, dne 3. maja 190 7. —= Ugodna prilika . za trgovino in gostilno. Dam v najem v svoji hiši na Rakeku štev. 61V a v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora: 1. v pritličju proda- jalnico s shrambo, dve sobi, pripravni za gostilno, kuhinjo in daljni dve sobi, velik magazin in hleve za konje. 2. eventuelno tudi 7 sob in kuhinjo v prvem nadstropju vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna. Natančneje pri Francu Laupič, trgovcu v Trstu, Biva iHandracchio No. 2. Kdor tega ne uvažuje, se • pregreši na svojem lastnem - telesu! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev. - Škatljica 80 vinarjev. - ■■ Zalogo ima J. Hus lekarnar v Vipavi. Stran 168 . NOTRANJEC Letnik III. Zarezano strešno opeka (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi »Mak, žleba!; in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Karal Jelovšeh = opekarnar na Vrhniki (Notranjske). Bukove prage (švelarje) kupuje v večjih in manjših množinah do konca marca meseca 1908 po sledečih merah 260 m X 24 cm X' 14 cm dos. Samsa, parna žaga v II. Bistriei. Zdatae ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna i potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno EDVRRD TRVČRR v Ljubljani ° št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni. i se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnim parobrodl, takozvanimi cesarskimi brzoparniki -- Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm in Kaiser Sllhem der Grosse, kateri so naj večji in najvarneje na svetu. Vožnja po morju traja samo 5 do 6 dni. Kupci in prodajalci! V svrho povzdige in izboljšanja dveh že običajnih semnjev na Colu (Fodoolb) pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta vljudno vabi podpisano županstvo vse kupce, kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. Naša občina se nahaja ravno na raz¬ potju ter je pričakovati najboljšega uspeha. Županstvo na Colu, dne 14. marca 1907. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5*— za osebo. ' Ob nedeljah in praznikih pa k K 8**— za osebo. Notranjska posojilniea v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure Daje posojila proti vknjižbi po 5°/„ in amortizaciji — dopoludne. ===== asa Obrestuje hranilne vloge po 4 '/ 2 °/ 0 brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. najmanj 1 °/ 0 , na osobni kredit po 6 °/ 0 . a a @ Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.