Poštnina plačana v sotovini LetO LV. V LiUbllanl, V nedeliO, dne 20. novembra 1927 St. 264. Posamezna številka 3 01« Naročnina Dnevno Iždaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo m«tetno 35 Din nedeltsKa Izdalo celole no v Jugo-slavili 30 Din. u Inozemstvo 100 D EOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta moli oglasi po I 30 ln 2 D.veC|l oglasi Dnd 43 mm viaine po Din 2-30. velUd po 3 In 4 Din, v uieriniikpmdelu vrstica po IO Din U Pn vcCicm g naroČilu popua< Izide ob 4 zfulrai) razen pondellKo ln dneva po prazniku Uredništvo fe v Kopitarjevi ulici il. 0'HJ Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo - U rednlštva telefon il. 2050, upravnlitva it. 2328 Uprava le vKopIlarlevl ul. 41.6 - Čekovni račun: Clubllana itev. 10.650 ln IO.]« xa Inserate, Saralevoil. 7563, Zagreb i t. 39.011. Vraga In Ounal il. 24.797 Angleži bodo volili. Običajno beremo o angleškem volivcu .todbo, da je v svoji visoki politični vzgoji in izobrazbi (Prav ali neprav, Anglija je moja domovina!) toliko previden in elastičen, da daje vlado tistemu, ki pride tako rekoč ad hoc, za dane naloge v poštev. Ce je n. pr. aktualna zunanja politika, naj vlada o zunanji politiki izkušeni imperialistični konservativec. Če gre za sklepanje trgovskih pogodb, naj jih sklepa v gospodarstvu okretni liberalec; če pa za delavsko socialno politična vprašanja, naj bo premier in minister labourpartist Mac Donaldovega kova. Taka je bila tudi praksa. Zadnji dogodki v Londonu v parlamentu fn občni zbori obeh glavnih strank konservativcev in delavcev namigujejo, da bo legisla-turna doba parlamenta skrčena in da bo v deželi prav kmalu završala volivna borba. Kakšna politična orijentacija stoji torej Angležu pred očmi? Baldvvinovo konservativno vlado so spremljali brez dvoma zgodovinski dogodki. Štrajk angleških rudarjev se ne da primerjati z nobenim mezdnim gibanjem v zgodovini. Dr-čavna konferenca matere domovine z britski-mi dominijoni, kolonijami in drugimi državo-pravnimi tvorbami angleškega imperija so eden največjih dogodkov angleške zgodovine. le lord Grey je 1. 1914. sprožil vprašanje formalne uravnave teh edinic, a je mislil, da je Btična vez sama na sebi tako visoka, da sploh ai treba formalne rešitve in da bodo dominijoni Anglijo v eventualni vojni brezpogojno podpirali. Tradicija, čustva, to naj bi bilo jlavno. Sedanja konservativna vlada pa je bila drugega mnenja in je stvar rešila tudi formalno, a dalekosežno! »Dominijoni so avtonomna, skupna bitja, enakopravna, v nobenem ttziru drug drugemu podrejena, združena v cvestobi do krone in skupnosti,« se bere v tej veliki konstitucijonalni listini. Torej dr-Eava v državi! Pa če bi si sedaj po tej ureditvi kot Grey 1. 1914. Baldwin 1. 1927. zastari! vprašanje: Če pride do vojne med Anglijo in Unijo, na kateri strani bo stala Kanada?, bi bil praktični odgovor najbrže: Na ameriški! Tretji veliki dogodek lahko označimo kot strankarsko razčiščevanje v notranjosti. Razpad liberalne stranke, borba med Asquithom in Lloyd Georgem, narastek delavskih glasov ln težka bitka za načelo: Ali se bo obdržal dvostrankarski sistem in izginejo liberalci, ali pa bo angleška politika šla vsled več strank po kontinentalnem zgledu na pota kompromisov in pogajanj? Četrto bi združili v zunanjepolitični predal s krilaticami: Rusija, Kitajska, Ženeva, razorožitvena konferenca. Francija in Unija. Z Rusijo so konservativci radikalno pretrgali diplomatske odnošaje in izgnali sovjetsko komisijo iz Londona. Na Kitajskem je Chamberlain izpodrinil Čičerina, a dežele ni pomiril, še manj pa zatrl osvoboditveno gibanje nacio-nalistov-domačinov. V Ženevi je poskušal nadaljevati staro politiko blokov, ne da bi mogel vsled francoskega odpora izkazati kak diplomatski uspeh velikega formata. A o ženevski pomorski razorožitveni konferenci se more govoriti kot o polomu. Pred temi dejstvi stoji torej britski volivec. Slager ima v roki brez dvoma Mac Do-nald. Če bi veljala i v Angliji splošna in enaka volivna pravica, bi bila Labour-Party, ki ima itak največ glasov, že danes vladna stranka z največ mandati. Delavci imajo dobro orožje. Štrajk se je sicer ponesrečil, konservativci so delavce z zakoni naravnost trdo prijeli, a vprašanje je le odprto! Na državno-pravni ureditvi imperija najbrže ne bo hrane za agitatorična gesla. Dalo bi se sporazumeti tudi !?lede Kitajske. Tarča je Rusija, je razorožitev, je oboroževanje, je razsodišče, je vprašanje varnosti države in njenih mej in je razmerje med Anglijo in Združenimi državami Tu pa gredo pota narazen; tu je začel Mar Donald že z obstrukcijo v parlamentu tu Ima zagovornike i med konservativci, da imenujemo le oba fenomena lorda Cecila in Bal-fourja in okrog te točke se bo sukal volivni boj. Arbitraža, varnost, razorožitev, prenehanje tekmovanja z Ameriko, kruh delavcem in mir v državi! tako je pregnantno začrtal svoj program. Kdo bo šel zanj v boj? Nedvomno zgodovinsko razpotje. Kakor so pokir/ale razne občinske volitve v Angliji in Nemčiji gre razvoj n« levo, za mir! Če pa pomislimo, da pomeni Anglija vsled svojih »vez ob Sredozemskem morju ravno za našo V Albaniji veje nov veter. Protiitalijanske demonstracije__Rekonstrukcija kabineta--Dva ministra odstopila. Stalov, italijanofob finančni minister. in izpraznitev otoka v Berlin, 19. novembra. (Izv.) »Vossische Zeitung« poroča iz Skadra: Sklep francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe je v Ska-dru povzročil velike demonstracije. Fašistične slavnosti v Tirani, Draču in Skadru niso potekle brez incidentov. V Skadru so albanski študenti demonstrirali proti italijanski nacionalni zastavi, ki je bila izobešena na poslopju albanske narodne banke, ter so jo skušali strgati. Po posredovanju italijanskega konzula so bili študentje aretirani in nagnani v svoje šole. Pokrajine severne Albanije, ki so prijazne Jugoslaviji, se po tej pogodbi nadejajo izpremembe albanske politike. Že sedaj zahtevajo utesnitev italijanskega vpliva in izključitev Credito Italiano v albanski narodni banki. Dalje zahtevajo odpoklic italijanskih častnikov iz Albanije Sazena. Med tem se je tudi že preosnoval albanski kabinet. Finančni minister Ali Zoto, minister za javna dela Musa Juka in pravosodni minister Poga so morali odstopiti. Finančni minister je postal Starova, ki je znan kot eden najhujših nasprotnikov italofilske finančne politike. S to preosnovo kabineta ni bil zadovoljen italijanski poslanik Sola, vendar Ahmed beg Zogu ni mogel najti druge rešitve krize. Imenovanje Starova napravlja vtis, da si albanska vlada po sklepu francosko-jugo-slovanske pogodbe utira novo pot, posebno ker je Starova že začel ostro kampanjo proti narodni banki. Radi te kampanje je prišlo že do ostre interpelacije v narodni skupščini. Boijševiki hvalijo francosko pogodbo v Moskva, 19. novembra. (Izv.) »Pravda« piše o francosko-jugoslovanski prijateljski pogodbi, da ima pogodba izredno velik mednarodni pomen: 1. Francija s tem prvič odločno nastopa proti fašistični diplomaciji, ki jo protežira Anglija. 2. Francija s tem daje vedeti Angliji, da se hoče dosedanjemu delovanju Anglije na Bal- kanu upirati in ji odrekati dosedanjo hegemonijo v evropskih zadevah. 3. Jugoslavija je zopet vzpostavila svoj izgubljeni prestiž na Balkanu ter se lahko z odkrito podporo Francije ustavlja italijanski ofenzivi na Balkanu. 4. Francosko-jugoslovanski pakt je fašistični Italiji zadal resen udarec. v Rim, 19. novembra. (Izv.) »Popolo dTtalia« piše danes o vplivu francosko-jugo-slovanske pogodbe na Balkan, na Adriji in v Sredozemskem morju. List piše o napadalnih žrljah velesrbske vojaške sekte in pravi, da Il goslavija danes morda še ni popolnom pripravljena za napadalno vojno, da pa po zanesljivih znakih pripravlja vojno. Namesto Rusije je sedaj stopila Francija, da kot zadnji člen verige pobija fašizem. Najprej so poslali v boj proti fašizmu italijansko demokracijo s socialisti in komunisti. Potem so organizirali onstran meje groteskne rdeče legije. Končno so se zatekli k atentatom na duceja. Kot zad-nj*> sredstvo oborožujejo sedaj Jugoslavijo proti Italiji (?). To je politika obkroževanja proti mladi Italiji. List pravi, da milijoni čakajo na povelje duceja, in sklepa, da izhaja iz izjav Briunda, da je pakt naperjen tudi proti Nemčiji. v Rim, 19. novembra (Izv.) Manifestacije proti Jugoslaviji se nadaljujejo. V Foggii je neki univerzitetni profesor na mestnem trgu pojasnjeval vzroke jugoslovanske sovražnosti proti Italiji. Študenti so poslali Mussoliniju brzojavko, da ogorčeni vsled jugoslovanskih provokacij pričakujejo povelj svojega duceja za boljšo usodo domovine. Tudi v Tarentu je bilo protestno zborovanje, na katerem so nosili v črno zavito dalmatinsko zastavo. ž Trst, 19. novembra. (Izv.) Zvečer so zbo- Itaiilani pa divjajo nsorei. rovali fašistični študenti na trgu zecfinjenja, odkoder so šli pred hišo fašija, kjer je govoril najprej tajnik študentovskega fašija, nato pa prefekt inžener Cobol, ki je poudarjal, da je Italija za vsak trenutek disciplinirano pripravljena. Fašisti bodo povelju duceja sledili slepo, če bo slo 7u to. da sledi Italija bodoči usodi in hoče doseči višje cilje. Nato se je zbrala velika povor-ka demonstrantov, katere se je udeležilo 2000 oseb. Sli so pred gledališče Rosetti, v katerem so morali predstovo prekiniti, godba pa je morala igrati kraljevi marš in fašistično himno. Na odru so razvili dalmatinsko zastavo s žalnim trakom. Demonstracije pred francoskim konzulatom so bile pravočasno preprečene, pred jugoslovanski konzulat pa demonstranti niso šli, ker je bilo predaleč in je deževalo. KONCEM MESECA SE POGODBA REGISTRIRA. v Ženeva, 19. nov. (Izv.) Kakor se doznava v tajništvu Društva narodov, se bo francosko-jugoslovanska prijateljska pogodba koncem tekočega meseca predložila v registracijo in objavo. Smatra se, da bo prinesel pogodbo s seboj Paul Boncour, ki bo koncem novembra šel v Ženevo na zasedanje razorožitvene konference. Obenem jo bo bržkone predložil tudi zastopnik Jugoslavije. Neposredno po registriranju se bo pogodba objavila. Veličasten shod našega delavstva v Mariboru. Maribor, 19. novembra. Danes popoldne so došli v Maribor zastopniki našega delavstva v Delavski zbornici in stopili v stik s tukajšnjo Jugoslovansko strokovno zvezo. Imeli so skupno sejo. Zvečer pa je bil velik shod v dvorani Zadružne gospodarske banke. Shoda se je udeležilo izredno veliko število našega delavstva, tako da je bila dvorana popolnoma zasedena. Predsedoval je tov. A 1 j a n č i č , ki je dal besedo T e r s e g 1 a v u , ki je razvil program krščanskega socializma. Njegova izvajanja so delavci sprejeli z velikim navdušenjem. Nato je S t a b e j v obsežnem govoru s številkami in detalji pokazal delo delegacije SLS v občinskem svetu za delavstvo in splošno za socialno skrbstvo. Dalje je navdušeno pozdravljen govoril narodni poslanec Ž e b o t o nalogah države za socialno skrbstvo. Za njim je v temperamentnem govoru navduševal navzoče tov. žužek, naj stopijo v strokovne organizacije in naj predvsem podpirajo naš tisk. Shod je potekel v najlepšem redu in velika množi-a je pokazala, da mariborski delavci razumejo svojo veliko nnlogo. državo silen moment, potem je povsem razumljivo, da gledamo tudi mi na bližnje angleške volitve nestrpuo in z največjim zanimanjem. Skoro enako močen je bil shod socialistov v dvorani preko ulice, kjer pa ni bilo pravega navdušenja. KANDIDATSKE LISTE ZA OBČINSKE VOLITVE V MARIBORU. Vloženih je dosedaj 7 kandidatskih list tekom današnjega dne: 1. SLS, nosilec dr. L c s k o v a r. 2. Radikali, nosilec Janko Tavčar. 3. Demokrati, nosilec dr. Kač. 4. Republikanska delavska lista, nosilec obl. poslanec Č a n ž e k. 5. Narodnosocialna lista, nosilec Tum- p e j. 6. Nemška gospodarska lista, nosilcc dr. M u h 1 e i s e n. 7. Socialistična lista, nosilec urednik Eržen. Vložena bo najbrž samo šc ena lista, t. j. obrtna, pri kateri pa se še ni moglo urediti vse po'reb-0 glede kandidatur, ker nimajo še dovolj podpisov. Več list pa nc bo vloženih. i_______________ VLADA PREPOVEDUJE ZBIRANJE PO ULICAH. v Bukarešt, 19. novembra. (Izv.) Jutri bo imel klub narodne kmetske stranke zaupno konferenco vseh poslancev in delegatov. Vlada je ukrenila obsežne mere, da prepreči zbiranje po ulicah. Bivši državni tajnik Manoilescu se iz Bukarešta preseli na svoje posestvo na deželi. Mac Donald. NUNCIJ 'PACELLI POSTANE KARDINAL v Berlin, 19 novembra. (Izv.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Rima, se bo menda razen že imenovanih štirih kardinalov določil še en nadaljnji kardinal. Papež si je pridržal njegovo imenovanje. To bo menda berlinski nuncij Pacelli, ki ima prej urediti konkordat s Prusijo. ACTION FRANCAISE PROKLETA? v Pariz, 19. nov. (Izv.) Boj med papeško kurijo in Action Fran<;aise je, kakor se zdi, stopil v novo fazo. Nadškof v Bordeauxu kardinal Andrieux je razposlal duhovnikom svoje dieceze pisma, po katerem v bodoče ne smejo nobenega člana Action Frampais več pripustiti k spovedi in obhajilu, kar odgovarja skoro velikemu cerkvenemu prekletstvu. Dosedaj ja Action Fran<;aise bila samo na indeksu, t. j. katoliki niso smeli brati lista. KDO 30 POSLANIK V RIMU? v Pariz, 19. nov. (Izv.) Ministrski svet, k! je bil danes v Elizeju pod predsedstvom predsednika republike, je v največjem delu razpravljal o zunanjepolitični situaciji, o kateri je Briand obširno poročal. Posameznosti dosedaj niso znane. O izpopolnitvi mesta francoskega poslanika v Rimu, kjer je včeraj odstopil poslanik Besnard, še ni prišlo do odločitve, ker oba resna kandidata La Roche in Bonmarche vztrajata pri svoji odklonitvi. GENERAL, POSLANEC NOVINAR ARETIRANI, ž Trst, 19. nov. (Izv.) V Rimu sta bila aretirana demokratski general Bencivenga in bivši poslanec fronlnih bojevnikov Pontio di San Sebastiano razen tega pa neki urednik bivšega lista »Mondoc. Pri njih so našli vsoto 4,000 000 lir, katere so najbrže dobili od francoskih prostozidarjev. Obtoženi so radi zarote proti državi ter so bili takoj konfinirani. Sledile bodo baje še druge aretacije prostozidarjev. TUDI NA ČEŠKEM ARETACIJE GENERALOV, v Praga, 19. nov. (Izv.) Kakor poročajo »Večerni listi«, se bo proti češkoslovaškemu vojaškemu atašeju v Parizu, generalu Kle-candri uvedlo disciplinarno postopanje radi njegovih neugodnih izjav o najvišjem poveljniku vojske, dalje proti generalu Ceceku in generalštabnemu šefu Sirovemu. Klecandra je bil te dni zaslišan kot priča v zadevi proti G ajdi. V ČETRTEK VELTKA DEBATA, v London. 19. nov. (Izv.) V boju med vla. do in opozicijo je delavska stranka dosegla svoje prve velike uspehe. V četrtek bo interpelacija delavske stranke o razorožitveni po litiki vlade. Vlada je dala opoziciji na razpolago dva dni zasedanja v tretjem prihodnem tednu radi predloga o nezaupnici proti Bald\vi-nu. Prihodnji četrtek bo torej napad naperjen v prvi vrsti proti Chamberlainu in Churchilu. Chamberlaina napadajo radi njegovega govora v Ženevi, v katerem je odklonil vsako angleško sodelovanje pri splošni rešitvi varnost-nega problema, Curchila pa radi njegovega delovanja v razorožitveni konferenci. PROCES PROTI KOMITASEM V SOLUNU. v Atene, 19. nov. (Izv.) V Solunu se jc danes začela razprava proti komitašem, ki so nameravali izvršiti atentat na jugoslovanski konzulat in Francoskn-srbsko banko. Procs« bo končan šele prihodnji teden. Državni proračun in zakon o izenačenju davkov izgotovljena. Vlada predložila skupščini oba načrta. - Nujnost za izenačenje davkov. - Najmodernejši proračun. - Prvi realni proračun. Ločitev državnih podjetij od ostalega proračuna. - Priprava za komercializacijo podjetij. r Belgrad, 19. novembra. (Izv.) Danes sta se v narodni skupščini predložila dva važna zatona, in sicer proračun in zakon o neposrednih davkih. Za zakon o neposrednih davkih je vlada zahtevala nujnost. Z ozirom na to je prišel v razpravo takoj, kajti vladna večina je nujnost za razpravo o zakonu c izenačenju davkov sprejela. Torej ni nobene zapreke, da sc ne bi ta zakon sprejel. Kar se tiče proračuna, smo v »Slovencu« že poročali, da bo letošnji proračun vseboval primanjkljaj. Njegova prednost je v tem, da je prvi realni proračun in da je sestavljen na podlagi računskih zaključkov ter najmodernejšega in najnovejšega sistema budžetiranja. Glede svoje sestave jc proračun povsem sličen sestavi češkoslovaškega proračuna. Državni proračun se deli na proračun splošnih izdatkov in dohodkov ter na proračun dohodkov in izdatkov državnih podjetij. Vsote izdatkov in dohodkov v proračunu pod A in B se določajo in odobravajo v tem iznosu. Proračun pod A vsebuje vsote vseh izdatkov in dohodkov proračuna, splošnih državnih izdatkov in dohodkov in viškov izdatkov in dohodkov proračuna državnih podjetij. Državni proračun izdatkov in dohodkov za 1. 1928-1929 je sestavljen na podlagi te razdelitve takole: A. Proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov. 1. Redni dc x!ki in izdatki. Redni izdatki 5.623,322.494 Din Redni dohodki z viškom državnih podjetij 7.360,942.000 Din. Viški rednih dohodkov 737,619.509 Din. 2. Izredni izdatki in dohodki. Izredni izdatki 874,619.506 Din. Izredni dohodki 100,000.0(X) : dinarjev. Minus izrednih dohodkov 774,619.506 ličarjev. Splošna rekapitulaeija. Redni in izredni izdatki skupno 7.497,942.000 Din. Redni in izredni dohodki skupno 7.460,942.000 Din. Mi-qus dohodkov napram izdatkom 37,000.000 Din. B. Iizdatki in dohodki državnih podjetij. Redni in izredni izdatki skupno 4.094,852.000 dinarjev. Redni in izredni dohodki skupno 5.301,522.560 Din. Višek dohodkov nad izdatki 2.206,670.560 Din. Z ozirom na to bi bila celokupna vsota proračuna, če bi se gledala skozi očala, dosedaj pri nas običajnega računanja državnega proračuna, sledeča: Izdatki 11.592,794.000 Din. Dohodki 11.555,794.000 Din. Celokupen deficit bi toroj pri sedanjem proračunu znašal 37,000.000 Din. Na ta način torej izkazuje sedanji proračun povsem novo tehnično ureditev, da bi se lažje ugotovila rentabilnost državnih podjetij, in sicer s posebnim ozirom na bodočo komercializacijo drža .iih gospodarskih podjetij, radi česar izkazuje proračun v splošnem oddelku 37,000.000 dinarjev, pri državnih podjetjih pa 2.206,000.000 dinarjev viška dohodkov, ki služijo za pokritje izdatkov splošnega državnega proračuna. Razen tega je nepokritih 173,000.000 Din, kateri znesek se porabi za dotacije oblastem v smislu uredbe o prenosu poslov na samouprave in tozadevnega člena finančnega zakona. Proračun vsebuje splošne državne izdatke in dohodke: 1. Proračun izdatkov splošne državne tiprave, ki jo sestavljajo sledeči posam i proračuni: Proračun vrhovne državne uprave. Redni izdatki znašajo: 119,790.869 Din, izredni nič. 2. Pokojnine, vzdrževanja, narodna priznanja, pomoči, invalidske podpore 916,358.172 dinarjev, izredni nič. 3. Državni dolgovi 807,585.388 dinarjev, izredni 60,695.715 dinarjev. 4. Pravosodno ministrstvo: 271,671.235 Din, izredni 924.039 Din. 5. Prosvetno ministrstvo: 753,104.373 Din, izredni 56,383.797 Din. 6. Ministrstvo za vere: 113,743.927 Din, izredni 1,130.000 Din. 7. Notranje ministrstvo: 550.365.007 Din, izredni 4,281.000 Din. 8. Narodno zdravje: 115,548.290 dinirjev, izredni 80,374.220 Din. 9. Zunanje zadeve: 168,513 584 dinarjev, izredni 1,133.300 Din. 10. Finančno ministrstvo: 343,935.390 Din, izredni 4,521.700 Din. 11. Vojna in mornarica: 1.909,841.226 Din, izredni 518,730.000 Din. 1? Javna dela: 195,904.261 Din, izredni 99,054.644 Din. 13. Železnice: 69,394.229 dinarjev, izredni 631.344 Din. 14 Kmetijstvo: 127,056.442 Din, izredni 11,286 215 Din. Trgovina in Industrija: 44,898.816 dinarjev, izredni 3,870.000 Din. Socialna politika: 28,971.091 Din, izredni 1,250.000 Din. Agrarna reforma: 12,303,944 Din, izredni 29,353.532 Din. Izenačenje davkov: 336.250 Din, izredni Proračunski rezervni krediti: 74,000.000 dinarjev, izredni nič. Vsi skupni izdatki 6.623,322.444 Din, izredni 874,619.506. Skupaj 7.497,»42.000 Din. Minus od lanskega leta, ko je bilo 7.827,902.592 Din, 329,960.592 Din. Dohodki: Neposredni davki: 1.573,424.300 Din, izredni 100,000.000 Din. Posredni davki: 3.456,780.000 Din, izrednih nič. Plus dohodkov nad izdatki pri monopolski upravi 787,292.127 Din. Plus dohodkov nad izdatki državnih gospodarstev 449,378.433 Din, Razni dohodki: 94,067.140 Din. Skupno torej rednih dohodkov 7-360 milijonov 942 tisoč Din, izredn. 100 milijonov Din. Skupno 7.460,942.000 Din. Kakor je razvidno, vsebuje sedanji proračun dohodkov in izdatkov državnih podjetij sledeče posamezne proračune: Državne tiskarne, narodnih gledališč, državnih zavetišč, državne monopolske uprave, državnih posestev Belje in Topole, sladkorne tovarne na Cukarici, železniškega ministrstva, poštnega ministrstva, državnih kmetijskih posestev, državne razredne loterije, trtnic, centralne svi-larske uprave, gozdarskega in rudarskega ministrstva, Državne hipotekarne banKe itd. Proračun dohodkov iz državnih podjetij in gospodarskih ustanov tvorijo dohodki teh podjetij in ustanov, in se sestavljajo posebni proračuni izdatkov in dohodkov teh podjetij in teh ustanov. V tem proračunu, ki smo ga navedli pod črko B, se navajajo dotacije in splošna državna sredstva, ki so namenjena za pokritje pasivnosti posameznih državnih podjetij. Višek dohodkov nad izdatki državnih podjetij In gospodarskih ustanov se kaže v celokupni vsoti v proračunu splošnih državnih dohodkov. Vsi krediti za investicije in za javna dela pod državno upravo se nahajajo v proračunu ministrstva za javna dela, izvzemši proračun kreditov ministrstva za vojno. V proračun izdatkov državnih podjetij in ustanov, ki se bodo komercializirula po. obstoječih zakonskih pooblastilih, se bodo sprejeli sledeči krediti: 1. Za ustanovitev obratnega kapitala za nabavo materiala, za porabo in proizvajanje, 2. za ustanovitev lastnega fonda za zavarovanje imovine teh podjetij in ustanov pred požarom in drugimi nesrečami, 3. za ustanovitev amortizacijskega fonda, ki naj služi za obnovitev in povišanje imovine, 4. za ustanovitev ostalih fondov, ki bodo služili za posamezna podjetja ali ustanove s specielnimi zakonskimi predpisi. Finančni sakon. Tretji del državnega proračuna tvori finančni zakon. Obsega 15 tiskanih strani velikega formata in vsebuje 70 paragrafov. Od teb paragrafov so najvažnejši sledeči (navajamo jih vsebinsko): § 2. Finančni minister se pooblašča, da na račun državne dotacije izplača v teku letošnjega leta samoupravam vsoto 173,322.182 Din, katero mora finančni minister izplačati na podlagi uredbe o prenosu poslov od države na oblasti. Nadaljnji členi govorijo o državnem računovodstvu na podlagi žurnalov. § 8. Noben državni davek ali doklada (v katerikoli obliki) se ne sme predpisati, niti od ljudi pobirati, če nima podlage v tem proračunu. Tisti državni organi, ki bi izdajali naredbe in zbirali v tem zakonu in proračunu nedoločene in neodrejene državne davke, naj si to bo na podlagi kateregakoli specialnega zakoua. se bodo kaznovali s tem, da zgube službo in da so materielno odgovorni za svoje dejanje. Istotako ne smejo samouprave, oblasti, okraji, mestne občine in občine odrejati novih davkov, taks in trošarin, če za to nimajo zakonskega pooblastila. § 19. Ukine se znameniti paragraf 104. zakona o državnem računovodstvu. § 20. Na nova mesta se lahko imenujejo uradniki samo takrat, če je z zakonom zajamčen potreben kredit. § 21. Noben državni urad razen finančnega ministra ne sme ne kupovati, ne prodajati zlata, srebra, valut in tujih deviz za državne potrebe. § 22. Nobena pogodba, po kateri bi morala država plačevati s tujo valuto, se ne sme skleniti brez odobrenja finančnega ministra. S 27. Olede pomoči rodbinam umrlih državnih uslužbencev po čl. 124. zakona o državnih uradnikih bo podpisoval finančni minister po predlogu odgovornega ministra in jih izplačeval iz fonda pokojninskega in invalidskega. II. oddelek finančnega zakona govori o pooblastilih posameznim ministrom. § 28. Finančni minister dobi 50 milijonov dinarjev za zboljšanje vinogradništva. Važna je odredba § 37.: Vsako nadaljnje kazemsko postopanje o vseh deliktih po točkah 8, 4, 7 čl. 142. zakona o državnem monopolu tobaka, storjenih od 1. aprila 1924 do 31. marca 1927 se ukine. Osumljeni in že kaznovani se osvobode kazni zapora, kakor tudi vsake denarne kazni. Upravna sodišča. § 39. Ta paragraf se tiče pravosodnega ministrstva: Upravna sodišča v Skopi ju, Dubrovniku in Celju ustavljena s čl. R. v zvezi s čl 48. zakona o državnem svetu in upravnih sodišč od 17. maja 1922, se ukinejo. Njihovi delokrogi se prenesejo iz Skoplja v Belgrad. iz Dubrovnika v Sarajevo, iz Celja na upravno sodišče v Zagreb. Ukinjena sodišča so dolžna v roku enega meseca od dne, ko stopi ta zakon v veljavo vse nedogotovljene predmete in arhive izročiti sodiščem, ki prevzamejo njih delokrog. S tem se spreminja čl. 48. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Važne so odredbe prosvetnega ministrstva. § 42. Gimnazije so lahko nižje s štirimi in popolne z osmimi razredi. Število popolnih gimnazij ne sme biti večje od 80. V katerih krajih bodo ostale popolne gimnazije, bo odločal ministrski svet na predlog prosvetnega ministra na koncu tekočega šolskega lela. Ostule sedanje popolne gimnazije se bodo postopoma preuredile v popolne štirirazredne To spreminjanje se prične s šolskim letom 1927-28. Nepopolne gimnazije z več kakor štirimi gimnazijami se morajo postopoma preurediti v štirirazredne. Tudi to se prične s šolskim letom 1927-28. S koncem leta 1927-28 se ukinejo sledeči zavodi: Meščanske šole v Osijeku, Vinkovcih, Novem Sadu, Novem Vrbasu, Velikem Bečkereku, Beli crkvi, Vršcu. Nižje gimnazije v Gračacu, Virovitici, Zemunu, Iloku, Der-venti, Subotici, Ložnici, Mitrovici, Ulčinju. § 43. Cl. 69. zakona o srednjih šolah in čl. 3. uredbe SN br. 8457 od 15. junija 1927, kakor tudi sprememba SN br. 2070 od 20. junija 1927 se spreminjajo in se glasijo: Profesorji srednjih in strokovnih šol so dolžni imeli sledeče število tedenskih ur: a) Ravuatelj popolne srednje iu strokovne šole 3—5, nepopolne 5—8. b) Profesorji srednjih in strokovnih šol 20. Profesorji, ki predavajo izključno jezike in matematiko 18. c) Suplenti, ki imajo več kakor dve leti službe 18. č) Pogodbeni profesorji pogodbeni suplenti, pogodbeni predmetni učitelji, pogodbeni začasni predmetni učitelji in vsi ostali začasni pogodbeni nameščenci, predmetni učitelji, začasni predmetni učitelji, učitelji ročnih del in začasni učitelji ročnih del, kakor tudi ostali nameščenci 22 ur tedensko, d) Suplenti izpod dve leti službe 15 ur. V slučaju potrebe so profesorji dolžni tudi preko maksimalnega števila sprejeti honorarne ure, in sicer suplenti izpod dveh let službe po štiri ure tedensko, ostali po šest ur. Ravnatelj nepopolne srednje in strokovne šole štiri ure. Vseučilišča. § 44. Takoj po dokončanem šolskem letu 1927.-28. se s sklepom ministrskega sveta določi, katere fakultete, v katerem času in na kak način se ukinejo na vseučiliščih v Belgradu (vštevši pomožne fakultete v Subotici in Skoplju), v Zagrebu in Ljubljani. S sklepom ministrskega svela se spojita višja pedagoška šola v Zagrebu in Belgradu v ero. Veterinarska fakulteta v Zagrebu se preosnu-je v višjo veterinarsko šolo in se bo določil kraj, kjer bo sedež te šole. Notranje ministrstvo. § 45. Vsi orožniki plačujejo v orožniški pokojninski fond 3 odstotke plače in doklad od služb nih oziroma pokojninskih oziroma draginjskih doklad, izvzemši od čl. 5. zakona o orožniškem pokojninskem fondu. Ministrstvo za narodno zdravje. § 49. Pri Drž. hipotekami banki se ustanovi fond za zdravstvo in zaščito učencev. 7. ustanovitvijo tega fonda se ustanovi taksa za zdravstveno zaščito učcnccv. V ljudski Soli znaša ta taksa 10 Din za šolsko leto, za srednje in sorodne šole 20 Din za šolsko leto. Na vseučiliščih 30 Din na semester. Ta taksa se mora plačati v gotovem denarju pri vpisu v šolo in na vseučilišče. Šolske oblasti bodo le takse izročale Drž. hipotekami banki. Iz sredstev tega fonda bi sc pokrivali stroški, ki sc na-našnio na zdravstveno zaščito učencev, na plačevanje šolskih zdravnikov in vzdrževanje šolske poliklinike, na zdravljenje bolnih učencev in na ustanove za zdravstveno zaščito učcnccv. V sporazumu s posameznimi ministri izda zdravstveni minister pravilnik o uporabi teh fondov. Pooblastila kmetijskemu ministra. § 59. Vsi posli glede ureditve hudourni« kov se prenesejo v področje gozdarskega ministrstva. § 60. Odreja reorganizacijo nekaterih oddelkov kmetijskega ministrstva. V pooblastilo gozdarskemu ministra za nastavljenje nižjega osobja se odobri kredit 10,000.000 Din. Za eksploatacijska in tehnična dela 10,000.000 Din. Pooblastila ministrstvu za socialno politiko Podpore, ki so določene po čl. 136. za« kona o zavarovanju delavcev, sc ukinejo. Nato finančni zakon potrjuje številna pooblastila iz prejšnjega finančnega zakona. § 67. Državni uslužbenci nimajo pravica do potnih stroškov, če so prestavljeni kazensko ali na prošnjo. Premestitev po konkurzu se smatra kot premestitev po prošnji. Enako v slučaju premestitve v mejah občine, kjer službujejo, in v slučaju namestitve, ko stopajo prvič v novo službo. Zdrav temelj. Pripominjamo, da so te odredbe finani% nega zakona samo predlogi narodni skupščini ozir. finančnemu odboru, ki jih bo vzela dne 20. nov. v pretres. Gotovo je, da se bodo posebno predlogi, ki se nahajajo v finančnem zakonu, znatno spremenili. Z ozirom na to te odredbe ni smatrati za končnoveljavne in bi bilo vsako uepotrebno razburjenje odveč. Gotovo je, da se bodo izvršile spremembe, ki bodo še bolj v korist celokupnemu državnemu gospodarstvu in ugledu naše države, kakor tudi spremembe številnih odredb, ki jih ta zakon vsebuje. Z definitivno kritiko predloženega proračuna in finančnega zakona se bomo lahko pečali o priliki njegove debate v finančnem odboru. Vsekakor treba priznati, da je proračun, kar se tiče njegove tehnične sestave, tak, da ga moramo pozdraviti, ker se proračun prvič postavlja na zdrav temelj. Uspehi za Stovenijo. Jugoslovanski klub in njegov zastopnik v vladi sla v debati o proračunu in finančnem zakonu, v kolikor jo je dosedaj bilo, združila vse moči na ohranitev neokrnjene slovenske univerze in naših Sol. Poleg tega seveda na čim ugodnejši in čim popolnejši prenos poslov raznih panog državne uprave na oblastno samoupravo. Znano je, v kako kritičnem položaju je bila univerza. Sedaj so zanjo vsi potrebni krediti zasigurani. V tem je največji uspeh Jugoslovanskega kluba. Poudariti je treba, da načrt finančnega zakona pride sedaj šele v odbor in bo tam pretrpel ?e mnoge spremembe. Jugoslovanski klub bo porabil to priliko, da omili še nekatere trdote finančnega zakona v prid celokupne državne upi ave, zlasti v prid Slovenije. Glede upravnega sodišča v Celju je treba orac" niti, da je stvar šc popolnoma viseča. Odredba v finančnem zakonu je v zvezi z načrtom zakona o sodiščih. Tam stvar še ni urejena. Naši poslanci pa bodo storili vse, da se v obeh zakonih zadeva za upravno sodišče v Sloveniji, če le mogoče, reši ugodno. Napori Jugoslovanskega kluba so doslej prihranili Sloveniji <-eliko žrtev in mimo lahko pričakujemo, da bo finančni zakon, predno prida pred plenum skupščine, izgubil tudi tiste lofrke, ki so v sedanjem zakonu Se neprimerne, Narodna skupščina manifestira za Francih. r Belgrad, 19. novembra. (Izv.) Na današ« nji skupščinski seji je predsednik prečital brzojav, ki ga je poslal predsednik francoskega parlamenta Bouisson. Pri tem jc narodna skupščina priredila naši zaveznici Franciji navdušene manifestacijo. Nato se je do 2 popoldne razpravljalo o raznih nujnih predlogih seljaško-dcmokralskc reakcije, katere jc večina z njih demagoško vsebino odbila. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v sredo. Na dnevni red pride interpelacija o zunanji politiki, r Belgrad, 19. nov. (Izv.) Francoski poslanik na našem dvoru g. D a r d je danes obiskal zunanjega ministra g. Marinkoviča. Pri tej priliki ga jc obvestil, da je predsednik francoske republike g. Dourncrguc trdno odločen, v najkrajšem času podpisati francosko-jugoslovan-sko prijateljsko pogodbo. ZGRAITBA ČEKOVNEG/TURADA V LJUBLJANI. r Belgrad, 19. novembra. (Izv.) Čekovni zavod v !..jubljani nujno potrebuje lastno zgradbo, za katero že dalje časa obstoja načrt, ki pa ni bil potrjen. Poslanec g. Smo-dej je zato posredoval pri ministru za javna dela. Ministrstvo jc žc zahtevalo od gradbenega ravnateljstva v Liubliani načrt, da ga potrdi. Radiotehnika in radiosport pri nas in drugod. Prvi početki. Žična telegrafija in telefonija ata najmodernejši sredatvi zu prenašanje vesti iz kraja v kraj. Toda pri prenašanju vesti iz suhe zemlje na par-nike ali celo letala pa ta sredstva odpovedo. Seveda je skušala tehnika temu odpomoči. Saj se da elektrika ne samo voditi po žicah kot enakomerna ali pa nihajoča struja, temveč nihajoča ali izmenična struja povzroča v praznem prostoru valovanje, ki ga lahko na oddaljenih mestih s pomočjo primernih aparatov zaznavamo. Italijan Viljem Marconi je že 1. 1897 delal take poskuse ln posrečilo se mu je, da je slišal na enem mestu oddane znake na drugem kraju, ki je bil oddaljen celih 18 km od »oddajne postaje«. Potem je odšel v Anglijo in tam osnoval svojo radiotelegrafsko družbo. Tej družbi se je že 1. 1901 posrečilo, da je sprejela v postaji Poldhu na Angleškem znake, ki so jih oddajali na Novi Fundlandiji. Seveda so bile potrebne za to ogromne priprave. Žice, ki »ujamejo« električno valovanje, je treba napeti kolikor mogoče visoko in to so tedaj napravili na ta način, da so te žice — tkzv. — anteno — privezali na balone. Ti aparati pa so sprejemali oddane znake le v obliki dolgo- in kratkotrajnih šumov, ki se slišijo v telefonu, če pa porabljamo druge priprave, dobimo na ozki progi papirja črtice in pike, iz katerih se lahko sestavi cela abeceda — Morsejeva abeceda. Ta nnčin prenašanja vesti pa je vporaben le za strokovnjaka in zato ni čuda, da ni o kakem radiosportu v tej dobi nikake sledi. Že pred vojno so veliko govorili o prebivalcih na planetu Marsu. Trdili so, da prebivajo na njem bitja, ki so veliko razumnejša kakor mi In tako so prišle nekajkrat iz Amerike vesti, da je vjel ta ali oni učenjak na svojem brezžičnem aparatu »vesti« iz Marsa. Dandanes ve vsak radioamater, da povzročajo take »vesti iz Marsa« nevihte, ki delajo včasih tak šum, da spravijo najbolj potrpežljivega amaterja v obup. Vendar je mogoče le šume s primernimi pripravami v precejšnji meri odstraniti. S prvotnimi aparati sta bili zvezani dve napaki: Sprejem se jo mogel vršiti samo s pomočjo Morsejeve abecede in aparati so bili dragi in nerodni. Potrošiti je bilo treba veliko energije na oddajni postaji, da je bilo mogoče zaznavati znake na bolj oddaljenih krajih. Večkrat so poskušali prenašati tudi človeške glasove hi glasbo, vendar oiso dosegli velikih uspehov. Elektronke omogočijo radiosport. Počasi se je razvijala čudovita priprava po fizikalnih laboratorijih, predno je nastopila svojo zmagovito pot v radiotehniki. Mala cevka, na zunaj podobna žarnici, nam omogoča prenos glasbe in glasov, ojačuje nam v poljubni meri na sprejemnih postajah dobljene, slabotne znake in jih pretvarja v tako obliko, da jih lahko slišimo. Poleg tega pa je obratovanje z njo enostavno in poceni. Sedaj so se šele odprle poti radio-športu, ki je nastopil v hitrem poletu svojo zmagoslavno pot. Šele elektronska cev (trielektrodna cev) je napravila radio-telefonijo popularno. Dne 3. novembra 1920. je začela oddajati ra-diopostaja Pittsburg v Severni Ameriki dnevno raznovrstne glasbene komade, predavanja in govore in tekom 1. 1921. se je to gibanje razširilo po celi Severni Ameriki. V naslednjih lotih so sledile Francija, Južna Amerika. Anglija in Nemčija. Pozimi 1. 1924-25 je prišlo to gibanje k nam in v vzhodno Evropo in so z vso naglico širilo. Berlin Ima danes pol milijona sprejemnih aparatov, torej odpade približno na vsakih 8 prebivalcev en aparat tako, da lahko rečemo, da ima v Berlinu vsaka družina svoj aparat, če vpoštevamo, da je najbrže 5e lepo število neprijavljenih aparatov, ki niso všteti v tej vsoti. Hitremu razvoju pa se ne smemo čuditi. Kdor ima namreč v bližini oddajno postajo, mu lahko radio z malo sredstvi nudi vse mogoče: poučna in zabavna predavanja, glasbene produkcije, prinaša mu najnovejša poročila z različnih panog gospodarskega, političnega in športnega sveta. Ob priliki zadnjega boksarskega boja med Dempseyem in Tunneyjem je na primer oddajna postaja v Stutt-gnrtu sprejemala ves potek boja in ga ojačaneg« oddajala naprej. Toda radio ne služi samo doma kot sredstvo za pouk in zabavo, tudi v restavracijah, barih in javnih trgih postavljajo sprejemne radioaparate, ki reproducirajo koncerte, politične govore itd. V tovarnah služi radioaparat za zabavo delavcem pri enakomernem delu in mnogo drŽav je že vpeljalo sprejemne radioaparate na železnici, tako, da si potniki krajšajo dolgočasno železniško potovanje s poslušanjem radija. Tako je na primer Nemška Avstrija vpeljala lansko leto pri brzovlakih posebne vagone s sprejemnimi aparati in tekom enega leta ■e je poslužilo te naprave nad 40.000 oseb. Skratka, radio izpopolnjuje Časopis v najpopolnejši meri, ker ima bolj pestro vsebino in ker se o dogodkih, ki te zanimajo, lahko hitro in natančno informiraš. Radio pri nas. Pri nas se je začel ta šport šele 1. 1924-25 Skromni so bil njegovi začetki in njegov razvoj pri nas se ne da primerjati z razvojem v Ameriki ln drugih državah. Pri nas še ni toliko razvita potreba po takem športu, poleg tega pa niso bile gmotne razmere države in ne posameznika take, da bi bilo mogoče ta šport posebno podpirati Saj posedujemo le v Zagrebu malo postajo, ki oddaja koncerte, predavanja itd. Zaradi tega je število prijavljenih amaterjev pri nas tako majhno, v celi državi jih je le 8 do 9 tisoč, v Sloveniji pa okoli 1200. Le v Zagrebu in okolici se pozna, da se nahaja tam oddajna postaja in je tam to število blizu 7000. Zalo imajo naša prosvetna društva, predvsem »Prosvetna zveza« jako težko delo, ko agitirajo za ta šport s predavanji in z strokovno pomočjo pri nabavi aparatov. Brezdvoma bi bil v Sloveniji radiošport za-dobil že večjega razmaha, ko bi bili imeli doma oddajno postajo. Tako so pa za sprejemanje velikih oddajnih postaj potrebni večji aparati, ki posebno pri nas, ko nimamo domače industrije in moramo vse dele uvažati, šo vedno pomenijo precejšen izdatek. Tako tudi propaganda s strani privatnih društev ne moro imeti posebnega uspeha, posebno ne more radio vzbuditi zanimanje v širših krogih tudi vsled tega, ker še ni slišati domače besede iz naših oddajnih postaj. Kadar dobimo postajo v Domžalah, bo pri nas radio-amuterstvo brezdvoma doživelo prav živahen razvoj. Tehnika še ni zadovoljna. Ti veliki uspehi vzpodbujajo tehniko k nadaljnjim naporom. Ze pred vojno se je posrečilo prenašanje slik s pomočjo elektriko potoni žic, po vojni pa se je že posrečil prenos slik brezžično in sedaj stremijo za tem, da bi lahko videli osebo, ki stoji v daljavi pred aparatom, naenkrat pred seboj prez posredovanja fotografske plošče oziroma papirja.Tudi tu napredujemo počasi in v dogled-nem času bomo lahko brezžično govorili z osebo v oddaljenem kraju, s katerokoli osebo, ki se vozi na prekooceanskem parniku, obenem jo pn bomo tudi videli ravnotako, kot bi stala pred nami Ko bo tehnika tudi to dosegla, ne bo mirovala, saj imamo v vsaki stroki dovolj problemov in če e>nega rešimo, se pojavi zato 10 novih in ravno na polju električnih valov je še nebroj nalog pred izumiteljem. ELEKTRO-TVRDKA A. VERBAJS - LJUBLJANA ČEK. RAČUN STEV. 11.355 GOSPOSVETSKA CESTA 13 (K0LIZE1) TELEFON ŠTEV. 2867 Daflin aPnra*' sestavni deli stalno v KtiliiU najnovejši izbiri na zalogi. Elektroinštalacilski ^r&rt sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti. Prvovrstno blago po najnižjih cenah I InStalariio • prevzema vsakovrstne ka-lilMulOllJc.. kor vsa v to stroko spn-dniofa popravila in montiranja pod najugodnejšimi pogoji. in drugi medicinski aparati na zalogi. Elektrozon Naše radtofonske postaje. Radiofonija se nahaja pri nas šo vedno v težki situaciji, kar je v glavnem tudi vzrok, da je v naši državi še vedno zelo malo število radio-amaterjev-plačnikov. V drugih državah, kjer posvečajo radiofoniji največjo pažnjo, presega število amaterjev že deSettisoče in milijone, dočim pri nas še sedaj nismo dosegli 10.000 Ali smo pri nas res tako kulturno zaostali, da nam ni mogoč nekoliko hitrejši napredek nn tem polju. Sosednja Madjarska ima dve oddajni postaji in okrog 200.000 naročnikov, češkoslovaška razpolaga danes že s petimi oddajnimi postajami z 300.000 naročniki. Toda obe ti državi sta uvedli radiofonijo v javno službo nekaj mescev za nami. Mi mamo sedaj samo eno oddajno postajo v Zagrebu, ki je bila zgrajena 1. 1925. A tudi la postaja se bori s težkočami, čeprav je sedaj edina v naši državi in je v glavnem njena zasluga, da smo vsaj že prekoračili število 7000 amaterjev. Vse kulturne države so znale ceniti pomembnost radiofonije Celo Turčija ni zaostala in s svojo postajo v Carigradu daje vsak dan pester program v ':urškem, francoskem in angleškem jeziku. Pri nas poslušamo živo besedo Nemcev, Italijanov, Francozov m Madjarov, od povr-od imamo zveze, samo domače besede nimamo prilike slišati. Ali ne bi bilo bolje, da bi s cenenimi aparati od 300- -400 dinarjev poslušali domače pesmi, domača predavanja in svojo domačo besedo, kot da z dragimi aparati, ki tanejo več tisoč Din, slišimo le programe tujih postaj. Skoro da ni potreba poudarjati, kolikega pomena bi bilo, ako bi imeli stike z našimi brati na Goriškem, v Avstriji in drugimi raztresenimi otoki našega življa po drugih državah. Vso države se zavedajo pomena radiofonije tudi v tem pogledu, samo pri nas so dolgo vsa prizadevanja bila brezuspešna. Zanimanje zn radiofonijo se je pričelo v naši državi še dosti zgodaj, skoro istočasno kot v drugih evropskih državah, s precejšnjo živahnostjo. S privatno inicijativnostjo so se pričele priprave za domače oddajne postaje, toda po treh letih odkar je bil potrjen prvi pravilnik, še nismo prišli skoro nikamor. Že 1. 1925 bi se bile imele zgraditi tri moderne oddajne postaje v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani, toda neprestane vladne krize so tudi tu preprečile uspešen napredek. Vsa prizadevanja privatnih društev niso mogla pospešiti tega vpra- šanja. Lokalna društva so bila pripravljena kupiti zemljišča, postaviti poslopja, prispevati k zgraditvi postaj in v svoji režiji vršiti eksploatacijo postaj. Za vse to jim je država obetala samo dve tretjini prispevkov, katere plačajo državi amaterji. Uspeh propagande za radiofonijo zavisi največ od dobrega programa oddajnih postaj. Čim boljši je program, tembolj se veča število amaterjev. Zato so druge države same gradile postaje in od dohodkov odstopale privatnim društvom po 60 do 80 odstotkov od taks samo, da so bili programi postaj čim bogatejši in zanimivejši. Tako so vse države silno zvišale število amaterjev-naročnikov, od katerih ostane državi precejšen dohodek. Z zgraditvijo nove oddajne postaje v Domžalah, ki bo najbrže dodelana že v januarju, bo ra-dio-amaterstvo posebno v Sloveniji dobilo novega razmaha. Število aparatov bo brezdvoma hitro nn-rastlo, posebno še, ker bo mogoče velikemu delu Slovenije poslušati programe z navadnim detektorjem, katerega se dobi v trgovinah že za 200 dinarjev. Graditev postaje v Domžalah napreduje zelo hitro in so te dni dospeli tja že monterji ter pričeli s postavljanjem dveh, 120 metrov visokih stebrov za oddajno anteno. Upajmo, dn bomo že v februarju s te postaje čuli našo besdo, ki jo električni valovi poneso v brezmejni vsemi r, da bo prišla do našega človeka v tujini in mu nosila pozdrave iz domačije. Slovesen bo trenutek, ko se bo prvič oglasil zn signalom domače postaje: Halo! Tu Radio-I.jubljana. Še muii naš na radio poskuša ginjen vesele, žalostne posluša. ai9liliailIliMIMIIIl!II»itlIli!IIIIII»lilIlllliililBIHIiIIig FRANC BAR, LJUBLJANA fj Cankarjevo nabrežle 5 Tel. 2407 «■ se preseli v kratkem SS MESTNI TRG 5/1 g Največja Radio tvrdka Jugoslavije! g Blago solidno — cene zmerne I etm V kratkem izide novi, bogato ilustrirani ceniki n S 1I1III1BI11III1II1II1IIIIII SIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIBIIIIBIIIIIIIIfll?IBIIIBIIRBIIIIBR Kaj nam povedo številke? Kako zelo je radiotehnika po svetu že razvita in kako drugod cenijo to panogo, nam bodo najlepše pokazale številke, dasiravno je tozadevni statistika zelo nepopolna in se dejanski stan težko da točno ugotoviti, ker se razmere z vsakim mesecem spreminjajo. Neprestano se dvigajo nove postaje, stare izboljšujejo in povečavajo, število abo-nentov pa z neverjetno naglico raste. Po neki statistiki je na celem svetu 1112 telefonskih radio oddajnih postaj in so razdeljene takole: Zedinjene države......733 Evropa..........233 Ostala Severna Amerika ... 85 Južna Amerika.......38 Azija...........16 Avstralija z otočjem . . . . . 28 Afrika.......... 9 Evropske postaje pa so po državah takole razdeljene. Največ jih ima Rusija ...,»,. 56 Švedska.......31 Nemčija.......29 Francija.......28 Anglija ....... 25 Španija.......18 vse druge države po manj, n. pr. Italija 4, Avstrija 5 itd. Seveda so večina od teh postaj le male, tako zvane vmesne postaje z energijo do 1 KW, ki so le lokalnega pomena. V gorniih številkah so seveda vštete le oficielne postaje, koliko pa jc zasebnih. Statistika prejemnih aparatov je takale: Zedinjene države Amerike . . 15,000.000 Anglija......... 2,780.000 Nemčija.........1,714.000 (Berlin) 500.000 Avstrija . . . ...... 810.000 (Dunaj sam)...... . 280.000 Švedska......... 295.200 Češka......... , 275.000 Ogrska........ , 200.000 Danska . . ....... 70.000 Jugoslavija .....,,, 11.500 (Slovenija)........ 1.200 Tu so šteti seveda samo taki, ki imajo svoje aparate prijavljene. Koliko pa jc taktično število aparatov, se ne da niti približno ceniti, ker ja število takih tihotapcev odvisno od strogosti državne kontrole itd. Da ilustriramo, kako velik je lahko odstotek neprijavljenih aparatov, navedemo .amo en primer: V mali Latviji, državi ob Baltiškem morju, se po natančni reviziji ugotovili, da je okrog 10.000 aparatov v prometu, prijavljenih j« pa bilo le 1500; in gotovo niso še -seh odkrili. Tako se ceni faktično število vseh aparatov v Evropi — prijavljenih je circa 7 in pol milijona — na 17 do 22 milijonov. Radioamater kot kritik. zarnir anodue aparate, zvočnike kupiš najugodnt SLAVO KOl^ elektrotehnično podjetje, Dunajska cesta št« Glas 60 ostudnih postat Special Reinartz 3 4 Model 1927/28 za vse valovne dolžine in vso razdalje, posebno za daljno covore sposobni). Ta nov aparat, -ate-regn razproda iamo poj iamslvoin njeg ve popolnosti, ie (lanos važen tržni preilinet. Vse druge tipe raznih aparatov vedno v zakuri. Za lastno izdelavo se dolii o pr nas vedno ori([i' alni po sameznl deli. Za izdelavo telo-isker pooblaščeni ftadio-Starket, Maribor Tre Svobode 6. — Zastopstvo za Ptuj in okolico S. Spruschina, mehanik, Ptuj. vembra Spo- če ni smisla za radio-konccrte ... Zffeb&rU' ifižcimč WIMPAS SING ' Dnevne novice KOLEDAR. Nedelja, 20. novembra. 24. (in poslednja) po-binkoštna. Feliks, Edmund. — Od 1. januarja je minilo 223 dni. Do 31. decembra je Sc 41 dni. Teče 46. teden. Solnce vzide ob 7.13 zjutraj in taide ob 4.19 pop. — Pondeljek, 21. novembra. Darovanje Marije Device, Kolumban. • * * ir Kmetovalcem znova priporočamo prav toplo koledar naše Kmetske zveze za 1. 1928. Koledar je tako urejen, da ga vsak kmetski gospodar s največjim pridom uporablja. Oblika koledarja je topna, vezava trdna in cena 10 Din za tako opremo izredno nizka. Poleg navadne koledarske vsebine in poročila Kmetske zveze ima koledar celo vrsto času primernih gospodarskih člankov. Naj imenujemo nekatero od njih: Metuljavost domačih živali, Umetna gnojila in gnojenje, Domači živinozdravnik, Namen in pomen čebelarstva. Vsak kmet mora poznati zakonite dol, < be glede jamstva pri kupčijah z živino. Sadjar bo našel v Koledarju članke, kot: Kadar izbiraš sorte, Kaj se izplača. Ker se sadi vedno več hmelja, je inž. Sadar napisal v koledar »Hmeljarske zapovedi in prepovedi«. Vse, slarše in mlade fante bo zanimal članek o vojaški službi, kjer so razložene najpotrebnejše stvari iz vojaškega zakona. Koledar ima nadalje mnogo razpredelnic za preračunavanje raznih stvari iz kmetskega gospodarstva. V koledarju so tudi vsi sejmi na Štajerskem in Kranjskem. Ob koncu je uvezan papir za zapiske. — Naroča se koledar na naslov: Jugo-nlovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Prodaja ga v Ljubljani tudi Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. ir Znameniti zgodovinski dnevi. 20. novembra: 1910 je umrl ruski pisatelj in filozof Tolstoj, _ 1855 je umrl poljski pesnik Mickiewicz. — 1602 se je rodil izumitelj zračne sesalke fizik Otto von Guerrieke. — 1894. je umrl ruski komponist Anton Rubinstein. — 21. novembra: 1916 je umrl avstrijski cesar Frauc Jožei I. — 1896 se jc otvorilo v Ljubljani poslopje glavne pošte. _ 1854 oe je rodil papež Benedikt XV. — 1694 se je rodii francoski pisatelj Vultaire. ir Umrl je na Vrhniki sodni svetnik v pok. in graščak gospod Karol M u 11 c y. Pogreba se je udeležilo obilo njegovih znancev od blizu in daleč. Blagopokojni gospod je bil naš zaveden prifla£, soustanovitelj naše Mlekarske zadruge, za katero si je v najtežji dobi in krizi začetkom obstoja pridobil neprecenljive zasluge zlasti s svojim juridičnim znanjem, dalje tudi soustanovitelj naše Občinske hranilnice in Zadružne elektrarne. Bil je svojčas občinski svetovalec na Vrhniki in si je tudi kot tak pridobil obilo zaslug. ir Himen. Jutri, dne 21. t. m. se poroči g. Peter Malešič, notarski kandidat v Velikih Laščah, z gospodično Minko Kušarjevo iz Ljubljane. ir Dunajska vremenska napoved za 20. novembra. V južnih in najbrže tudi v vzhodnih Alpah oblačno, megleno vreme s padavinami. Na severni itrani začasno iziasnitev. Na gorah snežni viharji. ir Zadnja pot dr. Vošnjaka. V četrtek, 17. nov. ob 17 je bila pripeljnna v Št. Ilj pri Velenju krsta z zemeljskimi ostanki rajnega Mihaela Vošnjaka, bivšega drž. in dež. poslanca, v Št. Ilj. Krsto so pokrivali mnogi venci; mod drugimi je bil venec celjske Zadr. zveze, Celjske posojilnice, Južnoštaj. hranilnice; iz lavorja je bil venec kluba Primork. Pogreba se je udeležilo najožje sorodstvo, dva zastopnika Dijaške kuhinje v Celju gg. profesorja Kardinar in Kožuh ter nekaj domačinov. Truplo je blagoslovil domači g. župnik, ki je v svojem nagovoru poudarjal velike zasluge pokojnega za slovensko domovino na gospodarskem in političnem polju. Nato jo bila krsta spuščena v rodbinski grob na južni strani župnijske cerkve, i je rajni po 7 letih našel svoj počitek v slo-i zemlji in sicer v tihem in mirnem št. Ilju, npraproč od svetovnega šuma. r-tčur*" Re(lek jubilej. Danes dne 20. novembra Rgj.djeta v romantični Šaleški dolinici 40 letnico poroke Frinc in Marija Štrbcnk. Istočasno obhaja naš jubilant, ki je naročnik »Slovenca« že 21 let in ves ča.s navdušen somišljenik SLS, 50-letnico svojega iežkegt rudarskega dela. Bil je izvrsten in zanesljiv delavec in šele letos vpo-kojen. ir Ljubiteljem klasične umetnosti. Pravkar ljubljansko gledališče uprizarja z lepim uspehom »Medejo«. To visoko staro umetnost spoznamo še globlje, če prečitamo 5e Euripidov »Bratski spor« in SopHoklejeve^a .Kralja Oidipa«, ki jih ie v iz-vr.-.tncm prevodu prof. Sovreta izdala --Nova založba« v Ljubljani. ir Poroka. Danes se poroči v Zagorju gosp. Ivan Posteržiii, steklolončarski mojster, predsednik orlovskega odseka, z gdč. Minko Snojevo, načel-nico orliškega krožka v Zagorju. ir Aritomobilska nesreča. Iz Konjic poročajo: Posestnika Antona Pučnika, 56 let starega, iz Te-panj. je v torek 15. t, m. ob 7 zvečer povozil osebni te c3c/w\e> p^fe^M-ine JKKOLJ S DVEKA IAJCKMA fi&t oo Večina nalezljivih bolezni nastane s prihodom klic v ustno dupljiuo. Zato otroke, ki hodijo v šoio, naj- 5F ANACOT BM nahoda in influence auto pri Vrholah. Pučnik jc gnal telico ter se na opolzki poti ni mogel pravočasno ogniti. Poškodbe je dobil zelo velike in sicer ima zadaj na stegnu veliko in nevarno rano, ter obe roki poškodovani. Zdravi se v bolnici v Konjicah. ir Ustrelil se je 28 letni orožnik Martin Rupnik. Bil je takoj mrtev. Rupnik je prej služil v Št. Janžu na Dolenjskem, sedaj pa bil v orožniški šoli v Ljubljani. Vzrok samoumora ni znan. ir Protiallcoholne broiurice oddaja, dokler traja stara zaloga, po znižani ceni »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Na željo dopošlje vsakomur seznam. ir Novinarske srečke dobe preprodajalci proti 10 odst. proviziji. Istotako dobe kupci pri odjemu 10 komadov 1 brezplačno pri M. Kavčič, bančna poslovalnica, Ljubljana, Konjrresni trg 9. -fr Polar. Dne 10. novembra okrog 3 zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju trgovca Miroslava Majerič v Šikolah št. 67 pri Ptuju in uničil tudi hišo. Najemniku Gregorju Kmetcu je požar uničil kravo, svinjo, 400 Din gotovine in ves živež. V silnem viharju se je prijel ogenj sosednje hiše in gospodarskega poslopja Franceta Šalatnika, kateremu je tudi vse zgorelo. Ista usoda Je doletela tudi Simona Premzla, ki mu je ogenj upepelil vsa poslopja z vsem inventarjem. 16 letni Anton Kmetec je zadnji trenutek ušel iz gorečega hleva, kjer je spal, in dobil na hrbtu težke opekline, zaradi katerih jo moral v bolnišnico v Ptuj. Prizadeti posestniki so ie za manjše vsote zavarovani. Ogenj je baje povzročila iskra Iz lokomotive brzo-vlaka, ki je vozil ob 2 In tričetrt po železniškem tiru, ki je komaj 150 korakov oddaljen od zgorelih stavb. Gasile so požarne hrambe iz Šikol, Cirko-vec, Maribora, Ptuja, Podove in Gorice. ir Vaino za toiilce alkoholnih pijai. V smislu obstoječih predpisov bo na sedežu finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru poslovala v času od 2. do 15. decembra t. 1. komisija za odmero točilne takse za triletno dobo 1928-1930 za vse one kraje, ki spadajo v območje imenovanega ravnateljstva. K tej komisiji se pritegnejo tudi zastop-uiki točilcev in sicer: pri ocenjevanju gostilničarjev in kavarnarjev po en izvoljen predstavnik go-stilničarske in kavarnarske zadruge v Mariboru; pri ocenjevanju točilcev na debelo, po en vočilec na debelo iz Maribora; če pa se razvrščajo točilci po 4. prip. k t. p. 62 t. z. (točilnice na stoječe goste in čez ulico), eden izmed teh točilcev iz območja Tin. ravnateljstva, ki ga izvolijo ostali taki točilci. Točilec, odrejen za člana komisije, tnora imoii overovljeno pooblastilo. Ako bi ta pooblaščenec točilcev na odrejeni dan ne bi prišol na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrstitev in ocena točilcev tudi brez njega. Zastopniku točilcev ne gre za poslovanje v komisiji nikakšna odškodnina. Eventualna navodila za izvolitev zastopnikov ter dan, kdaj se bodo ocenjevali točilci posameznih občin, se izvede pri pristojni okrajni upravi fin. kontrole v Mariboru. ir Strahovit slučaj smrtne nesreče. Križe na Gorenjskem so pod vtisom strahovitega dogodka, ki se je pripetil v petek popoldne v vasi Retnje. Približno ob 3 popoldne je hotel mlinar Kristijan Ribnikar nastaviti jermene na kolesa, toda nesiečen slučaj je hotel, da se mu je v obleko zasadil vijak od valja, na katerega je pritrjeno kolo. Valj je Ravnikarja zgrabil in ga pričel sukati okoli osi. Mlinsko kolo je odtrgalo Rib-nikarju obe nogi do kolen, na rokah pa mu je odtrgalo kolo vse prste in mu posnelo kožo. Kako silno je kolo vrtelo Ribnikarja, kaže nai bolj to, da še do danes niso našli vseh delov njegovega trupla. Ribnikar se je v smrtni borbi najbrže poskušal odtrgati od kolesa, ali kolo se ga je krepko držalo in ga sukalo v velikih lokih. Ribnikar je pri vrtenju razril z nogami vso prst na tleh. .Ponesrečenec si je preuredil pred nekaj leti mlin po najmodernejšem načinu, toda že linsko leto bi se mu kmalu pripetila na mlinu enaka nesreča. Le še v zadnjem momentu je mogel Ribnikar priklicati na pomoč ljudi, ki ?o spustili vodo in ga tako rešili. Pokojni Ribnikar je bil zvest naš pristaš in naročnik. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. ir Velika avintična katastrofa v Sarajevu. V petek dopoldne se je pripetila na aerodromu 2. zrakoplovnega polka v Ra-lovcu pri Saraievem težka nesreča. Zadnje dni sc je ta polk vežbal v skupnem letanju ter se je tudi v petek dvignilo nekoliko aparatov v zrak. V višini 200 metrov sta se zadela dva zrakoplova tipa Breguet in s strahovitim hruščem strmoglavila na tla. Ko sta aparata trčila, so eksplodirali motorji, iz letal pa jc puhnil plamen gorečega bencina. Na meste nesreče so takoj prihiteli vojaki in oficirji ter priečli razkopavati mi*d ruševinami. Izpod raz. bitih letal so potegnili mrtvega podporočnika Normalija in redovs Brašiča. dočim sta narednik Gavranorlč m mehanik težko rantena. Oba ranjenca so prcpeliali v bulnico. Gavranovičcvo stanje je bremrmo In ni upanja, da bi okreval. Ponesrečenim »vijatikom bo prirejen svečan pogreb. ir Pri nakupu klobukov si oglejte bogato Iza-logo specijalne trgovine Josip Pok nasl. Mirko Bogataj, Ljubljana, Start trg 14. ir Pri slabem potniku jo naravna »Franz-Joaofc grončlea zelo prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki znatno zmanjšuje težkoče In večkrat zanesljivo koristijo že male množine. Dopisi zdravnikov za ženske bolezni soglasno hvalijo zelo milo učinkovitost »Franz-josef« vode, ki je zelo primerna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva so v vseh lekarnah, drogorijah ln špecerijskih trgovinah. ir Lovske puške, flobert puške, revolverje, pištole, lovske in ribiške potrebščino kupiš pri: F. K. Kaiser, puškar, Šelenburgova 6. ir Važnost Lysoforma za gospodinje in mamice jo v tem, da je Lysoform edino desinfekcij-sko sredstvo, ki ni slabega vonja in ne maže. Zato je Lysoform najboljše desinfekcijsko sredstvo, ki ga nam nudi kemija do danes. ir Sedaj je tat, da si zagotovite prihodnje leto obilo sadja. Škropite z Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Cheuiotechna, Ljubljana, Mestni trg št. 10. OBLAflLA TVRDKE J MAČEK Ljubljana. Alekrandrova 12 so najboljša in najcenejša. ir Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. ir Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos Reich. Ljubljana. ir Kupujte domače izdelke! Da so omogoči vsakomur nakup dobrih čevijev, prinese za zimsko sezijo tovarna »Peko«, Tržič, specialne vrste čevljev in sicer: večerne iz ševr 165 Din, večerne iz laka 195 Din, promenadne čevlje iz I a boksa 195 Din, polčevlje iz 1 a boksa 225 Din, moške vi- • soke čevlje iz govejega boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz I a boksa 265 Din. Lastne prodajalne: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naslov: »Peko«, Ljubljana. 9045 Ko smo doznali za pravo ime slavo-pevca »Pekatet«, smo mu poslali glasom zadnje kitice kot nagrado za priobčene verze nekaj naših testenin. Seveda zahvala od njega ni izostala, evo jo: Hvala Vam za testenine; še imam po njih skomine. Kadar pel bom še kuplete, mislil bom na Da so naše testenine »PEKATETE« brez ugovora najboljše in najokusnejše, dokazuje ta slavospev, ki je v reklamo za našo tovarno in bil obenem v zabavo vsem prijateljem in ljubiteljem »Pekatet«. — Končno besedo naj imajo pač naši odjemalci, ki nas z naročili že sedaj pridno zaposlujejo. Tovarna testenin »Pekatete«, Ljubljana. žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra. preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljalo naročnikom samo proti plačilu - SREt-KA STANE 10 Din. - Dobitkov ie 885 od 50.— do 100.000 Din. Liulhljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Danes imata dnevno in nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. — Jutri imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustan na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * » O Proslava na ljubljanski univerzi. Ljubljanska univerza bo priredila v proslavo stoletnice rojstva velikega francoskega kemika Marcelina Bertiielota svečano komemoracijo ob zaključku predavanj prod božičnimi počitnicami dne 15. decembra. O Miklavže«- večer se hitTo približuje, šent-peterski Orel bo tudi letos v veliki uniouski dvorani priredil okusno aranžiran večer, pri katerem bo sodelovalo nad 100 oseb. Miklavžev večer šent-peterskega Orla je bil že vsa zadnja leta priljubljen kot okusno pripravljena prireditev in bo gotovo tudi letos zadovoljil. Vršil se bo v ponedeljek 5. decembra. 0 Javna Ijndska knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, je odprta vsak delavnik dopoldne od 9. do 12., popolden od 2. do 7. ure. Izposoja slovenske, hrvatske, nemške in knjige raznih drugih jezikov. Na rapolago jo tiskan Imenik knjig. — Ob istih urah je odprta tudi Čitalnica v dvorani Akademskega doma. 0 Prizor z ljubljanske nlice. Nihče ne ve, odkod je prišla in vendar je našla takoj i .nogo občudovalcev: mala Kitajka namreč, ki se je ustavila tam blizu frančiškanskega inostu. Prijazno gleda in ponuja mimoidočim zabavne papirnate igrače na prodaj. Kupovalcev ima mnogo, šo več pa gledalcev. Marsikdo si kupi tako igračko iz go- Double blage iz ravnokar dospele ponovne poMljke najnovejših vzorcev za suknje, ulstre in raglane, vsaao množino po najnižji ceni pri tvrdki DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA lega usmiljenja, — Kitajka namreč ponosno odklanja vsako miloščino in noče nobenega dinarja, ne da bi dala zanj kako pestro igračko. Otroci imajo z njo veliko veselje in tudi odrasli jo prav z zani-mnnjem opazujejo. Posebno pozornost vzbujajo njene čudovito male nožice, tako male, kakor jih mora imeti vsaka Kitajka, če hoče med svojimi rojaki kaj veljati. © Umrli so od 7 do 19. novembra v bolnici: Marjan Žerjal, Bin uradnika, 3 leta, Karlovška cesta 22. — Avgust Božič, sin posestnika, 16 let, Nova vas 8. — Stanko Catar, sin delavke, 2 leti, Zagrad 91. — Terezija Potočnik, urarjeva žena, 52 let, Kamnik 71. — Marija Starkež, žena železničarja, 41 let, I.ukovica 4. — Olga Jakopin, hči čevljarskega pomočnika, 1 in pol leta, Kavškova oesta 3. — Ivan Ženko, davčni uradnik v pok., 72 let, Gregorčičeva ulica 7. — Evgenija Schmid, vdova pešad. kapet., 68 let, Šelenburgova ulica 7. — Križman Martin, posestnik, 69 let, Ižanska cesta 18. — Jernej Janša, bivši pekovski mojster, 77 let, Jegličeva cesta 3. — Katarina Dolinar, zasebnica, 58 let, Dalmatinova ulica 11. — Stanislava Ribnikar, hči predilke, 3 dni, Zg. Veterne 5 v bolnici; Ivan Klopčič, tin delavca, 5 mesecev, Zalog 52, v bolnici; Anton Brence, Žagar, 18 let, Cerknica 220, v bolnici; Franc štrukelj zavirač v pok., 60 let, Dravlje 4, v bolnici. — Neži Bukovič, žena upok. žel. uradnika, 50 let, Dunajska cesta 17. — Luka Žagar, žel. upokoj. in pos., 74 let, Vodovodna cesta 58. — Dr. Iko Est, drž. uradnik, 38 let, Breg 14. — Terezija Pucelj, mestna uboga, 87 let, Japljeva ulica 2. — Karel Vidergar, delavec, 87 let, Vrh 15, v bolnici. — Terezijn Košir, žena mag. uradnika, 42 let, Dunajska cesta 62. — Bogdan Leben, sin sluge, Kolodvorska ulica 7. — Julija Urbas, pos. in trgovka, Stari trg 15, 71 let. © Uzmoviči na tleln. Trgovcu s suho robo Matku Arku na Pogačarjevem trgu je neki uzmovič odnesel lepe, 100 Din vredne športne sanke. — Delavcu Ja ■lezu Rusu iz Podutika je nekdo odnesel iz veže Tribučeve hiše na Glincah 70 Din vreden nahrbtnik. O Aretacija agitatorja. Socialistični železničarji so sklicali v petek zvečer v Mestni dom shod, da bi protestirali proti odpustitvi njihovega voditelja Jurija Stanka Na Viču je delil letake za ta shod neki R. P. Ker je pri tem prekoračil policijske predpise, je bil aretiran. O Vprašanje in prošnja! Kdo iz:ned blagih Ljubljančanov bi bil tako dober, da bi se usmilil in dal za zmerno ceno prazno, čisto sobo s štedilnikom ,če je mogoče % oknom na cesto v .®|tjypm nadstropju ali v podstrešju enonadstropno, bližini cerkva kronski upokojenki za takoj ali vsaj čimprej? Naslov v upravi. 7 © E I i d a milo, Kalodont, Odekolon, zobno ščetke in razne vrste parfumov dobite za Miklavža najceneje pri Fran Pailino, Ljubljana, Gradi-šče 3. 91(35 © Nogavice vseh vrst v veliki izbir; in najceneje pri Dobeic-u. Pred škofijo 15. © OtroSki plašči, ohlekce. — Kristnfič-Bufflr. © Vsakovrstne trpežne čorije, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15. © Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi-- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Žar g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Zlatoros v nedoljo ob 8 zvečer zadnjič na Ljudskom odrn v Ljubljani. Smrtna nesreča na ul*ch Včeraj ob pol 16 je po Starem trgu v smer) proti Mestnem trgu pel jal ročni voziček 53 letni Anton Prosen, kurjač pri mestni plinarni, stanujoč v Hrenovi ulici 4 Med tem je za njim pripeljal tramvajski voz, kateremu se je Prosen z vozičkom hotel izogniti na desno stran in je še pravočasno napravil prostor za tramvaj. — Ko je tramvaj prl-vozil do vozička, se je Prosen hotel z vozičkom šo bolj umekniti. V tem trenutku je pa tramvaj zadel ob voziček. Voziček se je z vso silo obrnil ln ojo je Prosena z tako silo zadelo v bok, da'je zletsl na hodnik ter je pri tem zadobll težite notranjo poškodbe. Na lice mesta je bil takoj poklican r»-•rofj) 'o.itn?nrioq a prf|dopo bu9b0jBeli vol«. — II. volišče je v Gaberju v prostorih dečje stanice. Tu volijo volivci iz Dobrove, Gaberja, Spodnje Hudinje, Gornje Hudinje in Lokrovca. Volivni lokal 1. in 2. skrinjice je v Gologrančevi hiši. — Volivci 1. in 2. skrinjice naj vsi svojo volivno dolžnost opravijo že dopoldne. Električni tok bo v Celju danes med 9. iu 14. uro prekinjen vsled nujnih popravil na daljnovodu. -8r Hitite! Žrebanje II. velike stadionske loterijo se vrši 1. decembra 1927, torej prav za prav čez par dni. Srečke prodaja pisarna uprave »Slovenca« v Celju, Cankarjeva 4. Ptuj © Prevzem dobrodelnih naprav. Oblastni odbor je te dni prevzel tukajšnjo hiralnico in bolnišnico. © Posledice stanovanjskega zakona. Po dolgih letih se je na neki ptujski hiši te dni pojavila tablica z naznanilom, da se oddaja v hiši v najein stanovanje. Slovenska Krajina Ukinitev lista. Nestrankarska, oziroma nepolitična -»Kmečka moč«:, ki je začela izhajati v Murski Soboti pred volitvami v narodno skupščino, je prenehala izhajati. Občinsko volitve. Danes se odigra volivni boj v večini prekmurskih občin. Ze par dni sem vlada v občinah neka nervoznosl, kar ni nikakor čudno, ker občine prvič volijo svoje zaslope svobodno Agitacija je bila živa. Še razume, da tudi nepoklicanih agitatorjev ni manjkalo. V večini občin sta postavljeni dve listi: lista SLS in lista združenih nasprotnikov. Presenečenj od volitev ni pričakovati. v kolikor pa bodo, jlli je pripisovali dejstvu, da so to prve občinske volitve. Zagorje ob Savi Zadmzna elektrarna o Kolredeiu bo oddajala tok po 3 Din KW, dasi ima samo 20 članov. Električna zadruga v Zagorju pa ga že peto leto oddaja po 5 Din, čeprav šteje preko 100 članov. Prestavljen je bil v kočevske hribe učitelj v Negovane la, se lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi. Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo pravi izražaj obličju. Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhaju in izpa^ danju las. Brez vseh škodljivih primesi. Uporabljajte za negovanje las samo SHAMPOO Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri pop.: VEČNI MLADENIČ. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: DVA BREGOVA. Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda, 23. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red D. Četrtek, 24. novembra: Zaprlo. Petek, 25. novembra: DVA BREGOVA. Red C. Sobota, 26. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27. novembra: IDEALNI SOPROG. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvočer. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri pop.: FAUST. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Slavnostna predstava v proslavo prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Izven. Torek, 22 novembra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red A. Sreda, 23. novembra: Zaprto. Četrtek, 24. novembra: BAJADERA. Rod D. Petek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra: Tosca. Red B. Nodelja ob 15. uri pop-: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 20. novembta ob 15. uri: PYGMAL10N. Ljudska predstava pri jako znižanih ccuuh. — Ob 20 uri: EVA. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. Torek, 22. novembra ob 20 uri: IGRA S SMRTJO. Ab. C. Kuponi. Sreda, 23. novembra ob 20. uri: REVIZOR. Ab. D. Kuponi. Četrtek, 24. novembra ob 20. uri: EVA. Ab B. Petek, 25. novembra ob l'5. uri: REVIZOR. Dijaška predstava. Zadnjikra.. Celjsko gledališče Nedelja, 20. novembra ob 16 uri: ROKA PRAVICE. Ljudska predstava ob '.nižanih cenah. Ljubljanski Ljudski oder Danes ob 8 zvečer zadnja predstava Zlato-roga na Ljudskem odru. Pri zadnjih predstavah jo vedno mnogo ljudi odšlo brez vstopnic, torej kdor si želi ogledati lo igro, naj kupi vstopnico v predprodaji. Predprodaja vstopnic danes od 8 do 12 dopoldne in od 1 do začetka predstavo v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom II. nadstropje. Orel Predsedstvo O. P. poziva svoje članstvo, da so nolnoštevilno udeleži proslavo podpisa prijateljsko jiogodbe med Fruncijo in Jugoslavijo, ki se vrši v poudeljek dne 21. t. m. v ljubljanski operi. — Bog živi! Cerkveni vesinik Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima danes ob 11 dopoldne v kongregucijski kapelici svoj redni shod. Polnoštevilno! Slovesen družbeni shod ima danes zvečer ob 6 povodom drugega glavnega praznil.,i križanska Moška Marijina družba. Po govoru datovanje za družbine namene, nato slovesne litanije. Zeli se polnoštevilne udeležbe. Prihodnjo duhovne vaje za mladeniče v Domu bodo od 3. do 7. decembra. Gg. župniki se pro-sijo, da opozore mladeniče ua ta iečuj. piuoimo pravočasne prijave. — Vodstvo Doma. Prireditve in drušivene vesli Ljubljana. Mladinski dom Kodeijevo. Danes ob pol 5 popoldne Ogrizevičeva drama >Hasanaginica« v režiji g. L. Potokarja. Ob 8 zvečer kino: Čudo džungle. — Cone običajne. Spodnja Šiška. Predavanje v šišenski pro-sveti se vrši v pondeljek 21. t. m. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani. Predava g. prof. Janko Mlakar o planinskih turah na Matterchornu ter bo vso tvarino pojasnjeval s krasnimi skiopUčnimi slikami. Predavanje jc volezanintivo za odrasle in mlade, zlasti pa za planince. Vstopnina po navadi. Ker je dobiček namenjen zlasti za dograditev Aljaževe kapelice na Triglavu, prosimo obilne udeležbe. Šiška. V nedeljo due 27. t. m. zvečer ob pol osmih priredi naša mladina v samostanski dvorani žalno akademijo v vojni padlim šiškarjem posvečeno. Čisti dobiček prireditve je namenjen slepcem. — šiškarji! Počastite spomin padlih domačinom z Vašim obilnim posetom! Bogoslovna akademija bo imela občni zbor v četrtek dno 24. nov. ob 16 v posvetovalnici KTD. Tečaj za nnmščino: Vsi oni, ki so se priglasili pri Prosvetni zvezi, da bi so rodi udeleževali tega tečaja, naj pridejo v pondeljek ob 7 zvečer v lokal Drž. trgovske šole na Kongresnem trgu. Sjireje-majo se šo novi priglašene!. Tečaj bo vodil g. prof. Bajuk. Člane orkestralnega društva Glasbene Matice vabimo, da se sigurno polnoštevilno udeleže vaje s polnim orkestrom v torek dne 22. i- m. Sodelujejo ludi godbeniki Dravske divlzijske oblasti. Odbor. Merkurjevi učni tečaji za srbohrvaščino, italijanščino, knjigovodstvo in slovensko ler nemško stenografijo se olvorijo s ponedeljkom dno 21. nov. Zadnje nove prijave še v ponedeljek dne 21. nov. od 12. do 1. ure opoldne in od C. do 7. ure zvečer v društveni pisarni, Gradišče 17-1 Svoiana spomomba služabnika božjega Anio- na Martina Sie.mška v nedeljo dne 27 novembra 1927 ob 17. uri v veliki dvorani hotela Union Spored: 1. Venček Slomškovih pesmi. Dijaški oktet. 2. Obnova inlidosti iz Slomška. Prof. dr. G. Rozman. 3. Sloniš' k mladini: Tri rožice, Lenuhi-pote-puhi, Časa tek. Deklamacije. 4. Slomškova beseda našim dnem: o slovenskem jeziku, o slovenskem tisku, o slovenskem duhovniku. Recitacije. 5. A. Hajdrih: Cerkvica. \. Foerster: Samo. Dijaški oktet. 6. Pokloni lev slovenske ml-dine vzorniku Slomšku. 7. Apostolsko življenje Slomškovo. Skioptične slike razlaga dr. p. Hu to Breu O. F. M. Vstopnina (v korist fonda za llija?ki dom): Rezervirani sedeži po 15 Din, sedeži po 10, 8, 5 Din. stojišče 2 Din. — Dijaški Orel. Miklavžev večer. Prireditveni odsek UJN2E priredi ludi letos Miklavžev večer. Stranke, ki žele Miklavža na dom. naj se prijavijo v pisarni Združenja jugoslovanskih narodnih železničarje in bro-darjev, Ljubljanski dvor, Pražakova ulica, najkasneje do 3. decembra t. 1. — Prireditveni odsok UJNŽB. Maribor. Ljudska univerza. Sjiored komorno-glasbene-ga večera, katerega priredi Kroemerjev trio v sredo dne 23. t. ni. v veliki knzinski dvorani, i" sleu deči: 1. Brahms. Trio H-dtir (op. 8). 2. Mozart: Trio B-dui 3. Juon: Trio-caprice on. 39. _ Vstopnina običajna in predprodaja na običajnih mestih. Ostali kraji. Občni zbor pevskega društva »Cecilije« v Ptuju se vrši v torek dne 22. t. m. v društveni dvorani minoritskega samostana ob It', uri. Isti dan hočemo ludi svojo patrono sv. Cecilijo počastiti s slovesno peto sv. mašo ob 6 zjutraj. Prosvetno društvo v Brežicah priredi danes v nedeljo popoldne ob 3 v meščanski šoli predavanje o Egiptu. Govori kaplan Žalar. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Triič. »Čarovnica«, igra iz življenja v 3 dejanjih. bo danes vzeta iz ljudskega živlienia. vsebuje veselje, resnost, jok in smeh. Zagorju g. Rudolf Vrabič. Za premestitev je prosil sam. tfola v Zagorju potrebuje močne roke, da jo uredi. V 8. in 7. razredu sedi po 10—15 učencev, pa še to število dosežejo le izrednim potom; v 6. in 7. razredu puste naprej tudi nesposobne učence; starše pregovarjajo na vse mogoče načine, da pošljejo otroke v višje razrede in ne v ponav-Ijalno šolo. Uspeha pri takem »materijalu« seveda ne more biti. 10 minut slran pa je druga šola, kjer je pa še manj učencev v višjih razredih. Ali bi se ne mogla 7. in 8. razred obeh šol združiti? 20 do 25 učencev vendar zmore poučevati en učitelj! To bi bilo tembolj potrebno, ker zagorska šola nima prostora za osem razredov. Po privatnih poslopjih, ki niso niti tnalo primerna za šolo, morajo i)iti nastanjeni razredi. Kamnik Himen. Danes se poroči na Brezjah gospod Janko Štele, odlični somišljenik SLS in dolgoletni delavec v naših prosvetnih organizacijah, z gdč. Tilko Benkovičevo iz ugledne Benkovičeve rodbine iz Kamnika. Poroči ju g. p. dr. Roman Tominec. Novi vlak. Kot smo že poročali, je železniška direkcija ugodila naši splošni želji in uvedla nov jutranji vlak, ki vozi iz Kamnika ob 6 23, za kar smo železniški direkciji iz srca hvaležni. Da jo ta vlak izreduo dobrodošel zlasti uradništvu in dija-štvu, priča dejstvo, da je ta vlak vsako jutro, zlasti še ob sredah in sobotah, nabito poln. Prav radi tega pa bi želeli, da bi se temu vlaku priklopila vsaj še dva voza, predvsem za dijaštvo (ločeno moško in žensko!). Razlogov za to pač ni treba navajati, ustreženo pa bi bilo s tem tudi ostalim potnikom. Gotovo bo radi pripravnega časa uporabljalo ta vlak vedno več potnikov, ker bo prvi vlak uporabljalo izvečine le delavstvo in oni potniki, ki bodo iskali zveze z drugimi vlaki. Železniški direkciji bomo za to uslugo iskreno hvaležni. Tržič Usnjarska zadruga »Runo« je postavila ob svoji tovarni lično poslopje, v katerem je že montirana turbina. Preteklo nedeljo je g. župnik, ustanovitelj Rune, v prisotnosti delavstva izvršil blagoslovitev. Sankanje, ki je v Tržiču in okolici jako razvito, se je pričelo. Je to prijeten šport, le to ni prijetno, ker številni sankači zgladijo zvečer tudi klance, ki vodijo na glavni trg. B opis j Laško. Glede naše včerajšnje notico o smrtni nesreči delavca Romiha se je izkazalo, da je bil imenovani nepretrgoma tri dni zaposlen s snaže-njem električnega daljnovoda, da se pa ni ponesrečil. »Pneumokol« dr. Frieclricha se jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in dušljivem kašlju, hripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je prijetnega okusa, dviga tek, okrepljuje in daie telesu izgublieno moč. »Pneumokol« priporočajo svetovne kapacitete in se dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37.50, ali ga naročite naravnost iz Laboratorija »Pneumokol« dr. Friedrich, Brčko. — Po pošti najmanj 3 steklenice franco Din 112.50 po povzetju. 8717 S&artni teden Nič prav posebnega. Največ hrupa je vzbudila nedeljska tekma med Rapidom in Sparto v boju za srednjeevropski pokal; zmagal je Rapid 2 : 1, a ker je v prejšnji tekmi zmagala Sparta 6 : 2, so dali pokal nji. Igra Rapida je bila škandalozno surova, občinstvo na Hohe Warte je bilo še surovejše; kamni so frčali po zraku in psovke so se vsipale na uboge Čehe. na igravce in na gledavce. Sicer zelo športno misleči Dunaj se je to pot popolnoma spozabil. Zato se nam zdi kakor zasmeh, da je pozval Rapid Sparto na revanšno tekmo; Čehi gotovo ne bodo prišli. Oznanjajo bojkot proti Dunaju in imajo prav. — Druge važnejše tekme: WAC — Sabaria 4:2; Slavija — Sabaria 3:1, Admira — Simmering 10 : 1, DFC — moštvo mesta Breslau 4 :1, Holandija — švedska v Amsterdamu 1:0; BSK proti dvema kluboma v Atenah 2:1 in 1:1; Torino — Padova 3:1; Milano — Genova 1:1; Livorno — Internazionale 2:1; Do-minante — Bologna 0 :0; Roma — Juventus 1 :0. — Na Angleškem ima Everton 21 točk, New Castle 30, Blackburn 17; na Dunaju Admira 17, Vienna «!■*«» A^pca ozdravite samo, če 81UI :*3 W!XStB kupite čevlje „TME !D£iai.", ki jih prodaja Jirlca Brzin Kolodvorska ulica štev. 28. Peter Klemen: Obči napredek iri radio. (Domača naloga drugošolca Blažona.) Skoraj še ni minilo pol tisočletja, odkar so odkrili železnice po vseh krajih širnega sveta. Kamorkoli se ozreš, povsod vidiš lokomotive, vagone in tu pa tam druge nesreče, ki se zelo rade pripete. Toda nesreče morajo priti, kakor pravi naš pesnik, ki je znašel človeka z bombami. Pa lokomotive in vagoni morajo tudi biti, da se lahko vozimo, kajti brez železnice bi se ljudje, ki žive v zelo gmotnem stanju, težko vozili in bi se morali voziti le s pošto in ne z avtomobili, ki so zmeraj prosti pred pošto. Pošta pa danes vozi le še trikrat na teden in je promet zelo težaven, če ga sneg zapade. Železnica pa ne pozna ovir in gre kar naprej, dokler ne vidi strojevodja, da ne srni-peljati v kolodvor, ker tam stoji kamničan, kt čaka na Cirpermanovo Jero iz Črnega grabna, ki je prišla v Ljubljano, da si kupi novo ruto za Božič ln dva lucata žebljev. ker njen mož popravlja vrata pri svinjaku. KakoT vidimo, je povsod, kamor se ozremo, zabeležiti pohod velikega napredka, zlasti na polju tehnike, kakor to opažamo mimogrede na ljubljanskem velesejmu in kadar letajo aeroplan! nad Ljubljano ter se jih gol obje ua frančiškanski cerkvi strašno boje! Da pa tehnika res zelo napreduje, kaže tudi ljubljanski tramvaj, ki ima tri konce. Moja rajnica stara mati, ki je iansku leto umrla, je še videla, ko je ljubljanski tramvaj prvič zavoz.il po beli 13, Austria 12, Hertha 11, Simmering 2 (in Simm. je bil svoj čas vodilni dunajski klub); v Budimpešti Ferenzvaros 18 točk, Sabaria 13. — Uruguajci bodo razen troh poslali vse oue igravce na olimpiado, ki so jih poslali leta 1924. Poleg njih bodo prišli na olimpiado tudi Argentinci, Brazilci, Bo-livijci in Perovanci. Lacoste je premišljeval, kako bi ugnal Tilde-na, ki pošilja z višine dol žogo z izredno močjo (Tilden je zelo velik in zelo močan); premišljevanje je rodilo stroj, ki pošilja Lacostu v štirih kotih deset najmočnejših žog po vrsti. Ta aparat je premagal Tildena, pravi Lacoste. Njegov klub Stade Franpais je izvolil sedaj Lacosta za predsednika. Trije njegovi tovariši, Borotra, Brugnon in Boussus, so na gostovanju v Argentini brez poraza premagali argentinsko reprezentanco in so si priborili argentinski prvenstveni pokal; izročil ga jim je predsednik republike Alvear. — Angleška zveza tenisa je razpisala natečaj za nabavo enotno žoge pri tekmah, za nizko ceno; nobena tovarna se ni odzvala; šele v prav zadnjem času je mala tvrdka Jaquet ponudbo sprejela in hoče dobavljati tucat žog za 14 šilingov, namesto dosedanjih 22 in pol šilingov. Kakor je Lacosta izvolil njegov klub za predsednika, tako je ponudilo mesto Romala v Arizoni (Zed. države) Dompseju čast župaua; nič mu ne bo treba delati; pa bo dobil 10.000 dolarjev na leto in še 10 oralov sveta bo lahko obdeloval. Ni še sprejel. Pred kratkim je komaj ušel resni nezgodi. V liftu se je peljal, pa je padlo dvigalo z devetega nadstropja dol in je še dva metra od tal odskočilo; nič se Dempseyu ni zgodilo in tudi dvajsetim njegovim »sopotnikom« ne. — Heeney je premagal v izredno hitrem boju Riska, po točkah; od 10 rund so jih pripisali njemu 7. Smatrajo ga za najresnej-šega tekmeca Tunneya. Takoj za njim pa Paolina. Ta se bori te dni ali s Hansenom ali z Jackom De-laneyem ali pa z Riskojem. Na potu do Tunneya bi se moral boriti Heeney s Sharkeyem; ta si je pa kost na roki zlomil, in bosta morala malo počakati. — Pet sekund nato, ko je udaril gong, je podrl šved Engstrom nasprotnika Olssena z k. o. na tla; rekord. Nove rekord je napravil Ameriški plavač Speuce, 100 metrov prsno v 1:14 (Rademacher 1:15.0); knkor zmeraj pri ameriških rekordih bo treba tudi to pot počakati potrditve. Angleži so pa proti Rademacherjevemu slogu in pravijo, da ni brezhiben; bo imel sitnosti na olimpiadi. — Nemec Berges je plaval 500 metrov prosto v 6:46.1, nov nemški rekord; Belgijec van Parys 300 metrov prosto v 3:54 nov belgijski rekord; Arne Borg 300 metrov prosto v 3:33, nov svetovni rekord. V treningu za borbo proti Nemcem je plaval Borg vse olimpijske razdalje od 100 do 1500 m v času, ki ni dosti za svetovnim rekordom; in povsod je bil prvi. Prvi med zastopniki težke atletike je pa Ri-froulot. Po daljšem odmoru (kita v desni roki se mu je pretegnila) je potegnil z levico 96 kg, obojeročno iz vese 115 kg, od tal 125 kg, poskus rekorda nad 135 kg, mu ni uspel; sunil je pa z največjo lahkoto 160 kg. Sedaj ni ve? tako vitek kot je bil, tehta 110 k. — Treebia(owski, težka srednja teža, je pa tezno dvignil 108.75 kg. nov svetovni rekord (doslej Vogt 107.5 kg); obenem je sunil 137 kg, nov nemški rekord. — Znani izborai atlet Hipfin-ger je z neprostim dvigom sunil 155 kg. Jaapo in Petrovič sta svoj poraz proti Kar-schu popravila in sta ga oba premagala. Na Dunaiu je bilo to. In tam bo tudi cilj mednarodne alpske avtomobilske vožnje, ki se bo vršila cd 12. do 16. avgusta in ki se bo žalibog ognila naše države. Prireditev je poverjena avtoklubu Milano; v Milanu bo tudi start. 12. 8. do St. Mo- v r Naiezillvlm hflcain pretrda Življenja nit - Kdor redno seDoj nosi najstarejše razkuževalno sredstvo za usta in grlo v času prehladov, ki ima izboren okus. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Poskušnja in brošura brezplačno pri Baner & Cie., Berlin SW 48, Friedrchstr, 231 ritza, 367 km, 18. 8. do Merana, 341 km; 14.. 8. do Splttala, 858 km; 15. 8. do Mflnchena, 486 km; 16. 8. do Dunaja, 450 km; 1932 km. V Parizu so pa kolesarji vozili, in sta prevozila Letourneur in Brocardo na dirkališču 80 km v 1:46:11. — Brunir pravi, da ne bo več dirkal na dolge razdalje, temveč snmo še v šestdnevnih dirkah. On je največji med velikimi trajnostniml francoskimi kolesarji. Če bo pa besedo držal, je seveda nekaj drugega. Francozi se včasih kmalu premislijo. Tako je tudi pred počitnicami francoski senat odklonil prošnjo francoskega olimp. odbora za podporo; vse je bilo proti senatorjem in so dovolili sedaj francoskim športnim zvezam dva milijona frankov, da se pripravijo za olimpijado. — V Amsterdam bo prišel tudi Paddock, čeprav je rekel, da ne bo prišel. Verjemite mi: vsi bodo prišli, če bodo le mogli. Še celo ogrski zastopniki horkeya na ledu bodo prišli, čeprav nimajo prav nobenega upanja na uspeh. Sicer so si nnjeli za trenerja slovitega Phil Taylora, pa jim ne bo nič pomngalo. Ni bil vztrajen samo v zraku, ko je plul v aeroplanu iz Amerike v Evropo: tudi kot predavatelj je Linrlberjrh vztrajen. V 200 poletih je prepotoval vse Zedinjene države, preletel je 37.000 kilometrov in je predaval v 82 mestih. To ga je najbrž bolj izmučilo kot pa polet čez Atlantik. Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča za obilen poset kanfiroi*! „lrisf0i" ««atS kotniki Iftarlbor, Velrfn!sH9 ulica Isspred sodišča »Slovenski Narod" ponovno obsolen radi razžalitve škofov Včeraj ob pol 9 zjutraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti časnikarju dr. Josipu B i r s i, uredniku »Slovenskega Naroda« o tiskovni tožbi, ki sta jo naperila proti njemu nadškof vrhbosanski dr. šarič in škof dr. Jeglič radi uvodnika »Intrige jugoslovenskih škofov«. ki ga je »Slovenski Narod« objavil dne 11. avgusta 1925 v svoji 180. številki. O tej tožbi se je vršilo pred tukajšnjim sodiščem več razprav. Na razpravi dne 12. marca t. 1. je bil dr. Josip Birsn obsojen radi tega članka na en mesec zapora. 5000 dinarjev globe in 5000 Din odškodnine. Pri tedanji razpravi je branitelj dr. Birse dr. Knaflič predlagal. naj se razprava preloži, ker je potrebno zaslišali pri razpravi dve obtoženčevi priči: dr. Gregorja Žerjava in dr. Milka Brezigarja, ki sta tedaj odpotovala Iz Ljubljane. Tiskovni senat je tedaj zavrnil predlog dr. Knafliča, nakar je ta prijavil proti tej odklonitvi ničnostno pritožbo. Stol sed-morice v Zagrebu je pritožbi res ugodil in razpisal novo razpravo. Ta je bila včeraj. Inkriminirani članek se glasi: Že delj časa smo zasledovali glasove, ki so pripovedovali, da konkordatska pogajanja z Vatikanom zato niso napredovala, ker so jim nasprotovali jugoslovenski škofi. Državljani naše države so torej intrigirali v tem velevažnem vprašanju, da se do danes še ni rešilo. Umetnim potom so se ustvarjala nasprotja tudi med rimsko cerkvijo in pravoslav-jem v naši državi. V spominu je žolča kampanja, ki so jo vodili jugoslovenski škofi deloma anonimno potom svojega časopisja, v kateri so blatili naše vlade, da pospešujejo v prvi vrsti pravos'avje, da obstojajo na srbski strani direktni načrti za popravoslavl jen je prečanskih. katoliških kraiev in da se katoliška cerkev v naši državi vsestransko zapostavlja. Večina teh očitkov je izhajala iz predvojne, avstrijske mentalnosti najvišjih naših cerkvenih do-stoianstvenikov, ker si je sicer nemogoče razlagati, odkod in zakaj ta bes proti pravoslaviu. zakaj hujskanje katoliških množic, proti beograjskim vladam in oroti urejenim cerkvenim razmeram v naši državi. Dalje trdi članek, »... da so bili jugoslovenski škofie in da so še danes listi intrigapti. ki so nasprotovali skorajšnji rešitvi dobri^ odnošajev med našo državo in Vatikanom Jugoslovanski škofie pobijajo n. pr. še danes uvedbo glagolice. Postavili so se na proti-narodno stališče. — Jugoslovenski škofje nasprotujejo uvedhi gtngolice ali iz hudobiio in sovražnosti proti naši državi al? pa iz kratkovidnosti. Kot naiveč'pga nasprotnika mirnih odrošniev med iugoslovenskim narodom in katoliško cerkvi io, odnosno z Vatikanom, navaja dr. Janji? škofa dr. Šarič.t.«- Včerajšnjo razpravo je vodil v. s. s. Avsec, votirali pa so v. s. s. Kaiser, v. s. s. Kralj in v. s. s. V e 1 u š č e k. Osebno navzočega dr. Ceni. aosp. iiHioirioiti priporoča krasne zimske sukn e, dežne In hubertus plašče ter pelerine Fran Lukič, Stritarjeva 9. B i r s o je branil dr. Knaflič, obtožitelje pa je zastopal dr. Brejc. Najprej je senat prebral izjave desetih katoliških škofov. Vsi škofje so izpovedali, da jim ni znano, da bi kdo intrigiral proti uvedbi glagolice ali proti sklenitvi konkordata sploh, kakor trdi to inkriminirani članek. Vsi škofje izpovedo, da je bilo cerkvi nemogoče pristati na vladne zahteve v treh točkah: v vprašanju nadzorstva države nad cerkveno imovino, v vprašanju omejitve širjenja cerkvenih redov in v vprašanju nameščanja novih škofov. Niti en škof ni delal proti konkordatu. Tudi o domnevnem zapisniku, da so se škofi izrekli v Vatikanu proti uvedbi glagolice v naši državi, ni znano nobenemu škofu ničesar. Enako so vsi škofje odločno zanikali, da bi se kdo od njih spodtikal nad kraljevo sliko v zavodu sv. Hieronima ali nad jugoslovansko zastavo nam tem zavodom. Škofa dr. Bauer in dr. Karlin sta izpovedala mod drugim tudi, da so škofje sami opozorili tedanjega ministra za vere Mišo Trifunoviča, da je boljše, če papež sam s posebnim odlokom uvede glagolico v liturgijo, kakor pa če bi se to zgodilo s konkordatom. Nato je bil zaslišan dr. Gregor Žerjav, ki je izpovedal to. kar je zvedel od dr. Janjiča in dr. Smodlake. Ta dva sta mu pravila, da so potekala konkordatska pogajanja do prihoda jugoslovanskih škofov v Rim prav ugodno. S prihodom škofov pa se je baje stvar obrnila in so postali zastopniki Vatijcana nepopustljivi. V bistvu je dr. Žerjav pravil o tem, da sta mu pravila dr. Janji? in dr. Smodlaka tako, kot je inkriminirani članek očital škofom. Zaslišan je bil nato dr. B r e z i g a r , ki je prečita] ekscerpt iz nekega poročila, katerega je naša konkordatska delegacija poslala zunanjemu ministru. Dr. Brezigar trdi, da mu je originalno poročilo preskrbela neka zaupna oseba v zunanjem ministrstvu, katere ne more izdati. Dr. Brejc je nato v svojem obtožbenem govoru poudarjal, da sta ti dve izpovedi dokaz kvečjemu za to. da sta priči res govorili z dr. Ja-njičem in z dr. Smodlako, da pa ni nikjer nobenega dokaza za to, če so izjave obeh delegatov tudi resnične. Da je delegacija v Vatikanu bila spočetka zadovoljna s prvimi uspehi, je umljivo, ker so se od kraja obravnavale le bolj formalne zadeve. Ravno tako umljivo pa je tudi, da je pozneje naletela na težave, ker je stavila za Vatikan nesprejemljive zahteve glede nastanitve škofov, razširjanja redov in cerkvenega premoženja. Za ma-skiranje svojih dip'omatskih neuspehov je delegacija pač morala poiskati >zamorcac in to naj bi bili — jugoslovanski škofje. Po dokizovanju se je razglasila razsodba. Sodišče je ludi to pot spoznalo obtoženca glede vseh' točk obtožbe krivim; kazen pa je znižalo od enega meseca na 14 dni. Povrhu tega mora obtoženec plačati 2500 Din kazni, 2500 Din odškodnine ter objaviti obsodbo. Glede prve točke pa ga je oprostilo in se bo o tej točki vsled prijavljene pritožbe stvar še enkrat obravnavala pred stolom sedmorice. Kanarčki .KarSkf vrvlvcl' (Edelroller) Za 'nmčono do« hrl In vstrajnl pevci, tudi pri I a SI. Cen« samccv: Din ;00 - do « 250--Cena samicam Din 40 - Razpošiljam tudi po pošti ler jamčim-da pride ptič zdrav in živ. — Naslov-' J. Fajon, gojilelj pravih harcarjev Hradeckega vas 74./!., Ljubliana Ljubljani. In nekdanji gospod župan so imeli, ko so tramvaj prepuščali svojemu blagemu namenu, tudi lep govor in visok cilinder Ter je rekla, da ni bilo nikogar, ki ne bi bil imel mokrih oči, kajti šel je mimogrede tudi dež. in so gospod župan zelo lepo govorili ter so rekli na koncu, naj bela Ljubljana živi in sokolski nazdar in ne tako, kakoi pravijo danes: Večna i>amet! Ljubljanski tramvaj skrbi, da se v Ljubljani vrši bolj hitro človeški promet. Ako ga čakamo precej časa, skoraj gotovo pride, včasih pa še prej. Tudi se večkrat pripeti, da pride kdo o pravem času na kolodvor, ako se pelje v tramvaju. "Tak slučaj se je prejšnji teden tudi zgodil in je bilo tudi v ?asopisu pod naslovom: Velik napredekl Pozabili so pa zapisati, da je oni moral šo pol ure ?akati na kolodvoru, preden je vlak odpeljal. Včasih pa je treba čakati zelo dolgo na Poljanah pred gimnazijo ali pa v Stritarjevi ulici ali pn siploh tudt drugje in pod Trančo. Tako je moj oče, ki se je hotel odpeljati z vlakom v .Medno po orehe za potico in se je želel peljati na kolodvor s tramvajem, moral toliko časa čakati na voz, da so mu med tem zrastli brki in brada ter sc je moral pred odhodom še enkrat briti. če ni hotel, da bt zgledal v obraz ven kot razbojnik in bi mu ne odprli vrata v Mednem ter ne dobil orehov. Tako smo zopet videli, kako važna je tehnika za napredek človeške družbe, ki so vozi po Ljubljani od enega konca do drugega, kjer ima tramvaj le nekaj metrov dolg kratek stik s kolodvorom ali pa z remizo. Moj oče pa so rekli, da vozniki pri tramvaju zolo veliko trpe, ker jim je po leti vroče, po zimi pa inraz in imajo na nosu ščinkavčka, na nogah pa ozebline, ki ž njimi zvonijo v znamenje, da si» promet še ni ustavil. Sicer imajo pa plačo za to. Tudi nogomet nam obeta novih pridobitev na polju prehodnih bokalov. Neki dolgotrajni sorodnik očeta mojega brata je lansko leto stekel zaradi zaslug pri nogometu. In so mu morali potem odrezati nogo, da ne bi stekel še dalje. Tako mi je pravil neki bratranec moje sestre, ki zelo napre-! duje v vseh panogah športa, da so tisti časi. ko so j otroci molili in se učili, že minili, ter da zdaj samo I še trenirajo in startajo, kadar sodnik požvižga. Kar pa je najvažnejše med pridobitvami leto6-i njega stoletja je vsekakor Radio, ki se tudi ja* i zanj tako uspešno zanimam, da mi to zelo škoduje ' pri latinskih nalogah iu je naš gospod profesor zelo hud, kadar napravim nekaj več napak, kakor jih je treba za dvojko. Zato me bodo poslali tu'ii zaradi matematike na gimnazijo nekam daleč onkraj Sušaka v mesto, kjer žive 'udi kamele in osli. Temu mestu onostran Sušaka so pravi Timbuktu in tam uči matematiko, latinščino in druge predmete v drugi šoli gospod profesor Mba Ngo pl. Lulu. Tako so mi rekli gospod profesor za matematiko ter so pristavili, da je učiti take tepce, kol sein jaz in moji tovariši kolegi, ravno isto, kakoi bi šilkrole s rezano pital. Tega pa jaz nisem ra zumel in sem povedal očetu, ki se je zelo smejal in mo je vprašal, če bom letos zopet j)adol. Radio se je pojavil po vojni in ga imajo danes in na vsakem zelniku, kakor jo rekel pokojni pisatelj Martin Krpan. Pri nas ga šte nimamo, zato pa jc zanimanje zanj tem večje. Ker ima naš oh-veliko prijateljev med visokimi uradniki, ga jo zadnji? povabil gospod Kuripečič iz mestne klav. niče, naj pridemo poslušat kak večer radio-koncert iz Zuricha. Berlina in drugih švicarskih mest, kjei ima svoj radio že vsaka kravja dekla, posebno pa že vsak prvošolec, jaz pa sem že drugo leto v drugt in ga še nimam, ker pri nas ni tako velikega napredka na polju kulture. Pa smo se vsi prav radi odzvali svojemu vabilu. In smo šli: Ata, mamj», Julka, Pipka in teta Loua. Ko sm0 bili dospeli na svoj cilj, nam je gospa Kuripečka skuhala bea. govega ?aja, da nas je pogrelo. Potem je gospod postavil veliko petrolejko na omaro, na mizo pa ?rno škatljc in je dal vsakemu dva dolga cuceljnu iz gumilactike, ki so si jih vteknili v ušesa. Dva cuceljna pa sta mu zmanjkala in jaz sem dobi! nič. Zato pa mi je dal gospod dovoljenje, da prislušku. jem pri ušesih tete Lone, češ, da bom ujel lahko vse glasove, ki ji bodo ušli. Ker nisem smel biti siten kakor doma, sem sedel k teti ter iioslušal. Vsi smo molčali in vlekli na ušesa. Tedaj pa je teti nekaj zaropotalo v t*. lodcu in Julka je za vpila, da je že... Pa je bilo zopet vse tiho. Nato je rekel, gospod Kuripečič, d* še ni, dn pa bo prav kmalu. In smo čakali pa tiho smo bili, da se je slišal Uktak ure na steni. In n| hotelo biti dolgo nič. Ko 9mo bili tako zamišljeni, je očetu neznansko ziismrčalo skozi nos in Julka je takoj kriknila: Zdaj jc pa res!... Pn se je oct> zbudil in ni bilo nič več. Pomirili smo se in zopet vlekli na ušesa. Gospod Kuripečič je na škntlji nekaj povijal, odbijal in proslavljal, iz ušesa tete Lone pa le ni bilo glasu. Tako smo sedeli šc in še. Petrolejka na omari je začela pojemati, papanu in teti je v Čarobna svežina krasi Vaše jumperje in ogrinjače samo takrat kadar uporabite Lux se proizvaja v Sunlight tvornicah. Dragocene smeti, Sto let stara suknja. - 5Cako živilo ..zvezde* - Slučaj kot izumitelj. Kriminalni film. Pred vojno so imeli Angleži dosti zlatega denarja v prometu, danes pa so tudi le s papirjem preskrbljeni, kakor skoro po vseh državah. Zračunali so, da so v predvojnem času za 40.000 funtov zlata na leto spremenili v prah s tem, ker so ga nosili po denarnicah ter je bil ta ogromni znesek popolnoma uničen. Danes jim sovcreigni nc delajo nobenih lukenj v žepe, pač pa so dobro shranjeni v raznih bankah, največ seveda v Bank of En-gland. Silne množine zlata pa gre v Ameriko za odplačevanje dolgov. A tudi pri tem se šc obrabi zlata v vrednosti 8000 funtov na leto. Iz marsikaterih smeti, katere so nekoč izvažali na smetišče, dandanes uapravljajo še koristnih stvari. Tisoče ton cunj predelajo zopet v volneno blago ali papir, odpadki velikih mest se uporabljajo kol gnojilo, kar pa se si-ccr ne da porabiti, sežgo, toda tako, da s tem producirajo gonilno silo. Dandanes toraj ostane brez haska razmeroma prav malo smeti. Vzporedno s tem pa se v veliki meri uničujejo druge reči, ki se v prejšnjih časih niso. Tu so n. pr. ceste. Na daljavo ene milje porabijo 1500 do 2000 ton kamenja, a vsakih pet let je treba eeste na novo nasuti in urediti, toliko sc izrabi ceste vsled silnega avtomobilskega prometa. Železo cestnih želcznic se tudi zmelje v prah in veter ga razprši na vse strani. Tisoče ton gumija ostane vsako leto na ;esti in Angleži tlrdijo, da vsako leto pustijo ta. devet miljonov funtov podplatov na cestah (to je dve in pol miljarde dinarjev) Zračunali »o celo, da angleški kadilci stresejo po ulicah in drugje nič manj kot devettisoč ton pepela cigaret in cigar Tak pepel je zelo dobro gnojilo, a kako bi se zbral. Čaja porabijo Angleži aa leto 180 milijonov kilogramov. Izrabljeno čajno listje vsebuje mnogo dragocenega ta-nina in kofeina in ako bi vse te odpadke čaja ibrali, bi dobili zanj nad pol miljona funtov [180 milijonov dinarjev). Več kot milijon funtov gre vsako leto samo v Londonu v kanale v obliki mila, kar se tudi ne da preprečiti. * Mnogo Slovencev jc dandanes primora-nih, da morajo leta in leta nositi eno in isto suknjo, posebno v sedanjih nepovoljnih časih. Neki Anglež v Stamfordu ima suknjo, katera je že čez sto let stara, katero je nosil že njegov stari oče in oče. Suknja je še v tako dobrem stanju, da bo najbrže še za eno generacijo, če ne celo za dve. Gumbi na njej so šc prav isti, kot so mu prišiti pred več kot sto Prepričajte se, da kupite najceneje zimski dolge in kratke pri Fran Lukič, Stritarjeva 9. slezla glava v naročje, Julka, Pipka, gospod gostitelj in jaz pa smo molčali še naprej........ N'a katedru je stal profesor Janez Siten in držal v roki sveženj izpričeval... Začel je govoriti in je povedal, da smo vsi zdelali in smo bili vsi zelo jinjeni. Od daleč se je slišala godba, ki je igrala našo lepo domovino s temnimi glasovi in zelo ialeč. Tako je bilo lepo in svečano ... In iz Pariza se je slišala tista lepa francoska pesem tako jasno, Sakor bi jo igrali pri Krapežu na Zvezdi. In sem eprašal, kaj je to, pa so mi rekli, da je to radio, ki iz Pariza prinaša glasove. Da, to je radio, radio... Ko sem se zbudil, je stala pred vrati gospa Kuripečka. Držala je veliko svetilko v roki, ki je jledala mojo mamo in se smejala s svojim obratom pa je rekla: »Ju slišite, ali spite ali kaj?« In res so spali še vsi razen mene, ki sem se bil ravno zbudil iu sliSal to pri ušesu svoje tete Lone. »TI, Tone, zaikaj si vendar vabit gospodo na koncert? Ravnokar je prišel Mirko domov in mi |e povedal, da je popoldne pobral stare tantiema s strehe, ker jih mora nadomestiti z novimi.« Ko smo se vsi zbudili, smo se vsi skupaj smejali tem besedam. Jaz sem skakal po sobi in sem prevrnil stojalo s posodo z veliko rožo, ki se je razbila na tisoč kcmcev kakor doma. In tako so bo zgodi'o prej ali slei. včeraj ah danes, da bomo imeli radio tudi pri nas, ako me nc pošljejo v Timbuktu, kjer žive osli, zamorci in kamele. leti. Dasi so mezdne razmere angleškega delavstva povsem različne od naših, vendar jih je tam zelo veliko, ki imajo boljšo obleko po dvajset in celo štirideset let. Štiri veteranci (na Angleškem imajo tudi »fetrajnarje«) v nekem podeželskem kraju imajo uniformo, katero nosijo že petdeset let, pa šc nič ne kažejo znakov, da bi jih bilo treba oddati cunjarjem, in kakor znano, veteranci zelo pogostokrat nastopajo. Žena nekega angleškega delavca pravi, da jc pred dvajsetimi leti kupila obleko za petnajst šilingov, a jo šc danes nosi ob najslovesnejših prilikah. Stoletnih sukenj bi pri nas ravno nc dobil, ako bi jih šel iskat, toda gotovo pa bi dobil dosti kožuhov, kateri so mogoče še starejši in se tudi podedujejo od roda do rodu. V nekem angleškem listu opisujejo Tuu-ney, Suzana Lcnglen m Jackie Coogan svoje vsakdanje življenje, prehrano ud. Tunney, svetovni boksarski šampijon pravi, da ima za zajtrk pomarančni sok, črn kruh in kako zelenjavo. Za kosilo ničesar, a za večerjo skoraj vsak dan čebulno juho, mnogo zelenjave, malo mesa in ničesar drugega. Čaja, kave ali alkohola ne pokusi nikdar. Prebiva najraje na deželi, je rad sam zase ter ljubi sprehode po gozdih. »Ako bi mogel s tem dati mladini kak nasvet,« pravi Tunncy, »bi ji svetoval zmerno življenje, nc cigaret ne alkohola, mnogo mleka in zelenjave, dosti spanja ter bogaboječnost. Ako ni kaj posebnega, ne grem nikdar pozneje k počitku kot ob pol 12 ponoči. Ker sc vsak dan vadim v telovadbi, mi mišice nikdar ne zamro in tako mi jc lahko preiti v treniranje neposredno pred nastopom. Mnogo s« sprehajam in sicer najraje v jutranjih urah Oženili sc še ne nameravam tako kmalu ali pa sploh ne.« Svetovna šampijonka v tenisu Suzanna Lenglen ima najraje čisto priprosto hrano, nc mara za meso, ne za čokolado. Ne pije alkohola, le ob posebnih prilikah čašo šampanjca. Kadar ima nastopiti, zajtrkuje zelo pozno, potem pa ničesar več ne vžijc, a večerja šele potem, ko se je od igre že odpočila. Telovadi nikdar, ker ji jc tenis sam več kot zadostna telesna vaja, kajti tu pridejo vse mišice v poštev. Končno pa pravi, da sc čudi angleškim damam, katere posvečajo vsakovrstne prireditve in šport, a gredo vsepovsod saine, brez moškega aii spremstva staršev. V Franciji ne gre izobražena dama sama na ulico ali k prireditvam, dokler ni poročena. Jackie Coogan je bil že kot otrok sve-tovnoznan, kjerkoli jc udomačen film. Bogat je, o čemer pa še ne ve dosti, ker je še tako srečen, da ima starše. Najraje ima lov. Ima svojo lastno puško, katero snaži sam. Za največje veselje smatra vstajenje žc pred solnčnim vzhodom ter laziti p,o gozdu v zgodnjih jutranjih urah. Popolnoma vseeno pa mu je, ali kaj ustreli ali pa nič, lc da jc zunaj v naravi, v gozdu. Poleg lova ljubi plavanje ter pravi, da zna pet načinov plavalne umetnosti. Uči svojega triletnega bratca v plavanju, a nikoli mu ne reče, da mora zalo znati plavati, da bi koga rešil iz vode, kajti to smatra za sarno ob sebi umevno. Ko bo dorastel, hoče igrati nogomet, red- [ >B)nove|i>a mod« Poudre Man farlum Bourfols - Pori- } Arija iz »Tosce«: »Lepoti le posvečam jaz življenje svoje ..,« kokdaj zamudi kako večjo tekmo. Čita zelo veliko, Aleksander Dumas, Viktor Hugo in Charles Dickens Pravi, da pozna skoro vsa njih dela. Še nedavno je ljubil skavtsko čtivo, sedaj pa pravi, da je že »prevelik«. * Norveška in švedska vlada sta poslali te dni okrožnico na dva filmska podjetja, ki se nahajajo v njunih področjih V okrožnici jim priporočata, da naj prenehajo izdelovati filme kriminalnega značaja, ker laki filmi slabo vplivajo na vzgojo mladine. Vsa filmska podjetja so ta odlok vlade sprejela na znanje. Obenem pa so zahtevala, da vlada prepove vse filme, ki prihajajo na Norveško in švedsko iz inozemstva, ki imajo takšno vsebino, da bi mogla slabo vplivati na mladino. Kazen tega se je v teh dveh državah pričela močna akcija, da vobče preneha vsako predstavljanje filmov nemoralne vsebine ali pa predstavljajo take prizore, ki morejo na mladino slabo vplivati. Človeški razum jc iznašel velike reči. Vendar pa bi mu bilo ostalo mnogo prikritega, če bi mu nc bila prišla na pomoč tista velika sila, ki o imenujemo slučaj. Zelo mnogo iznajdb je nastalo prav slučajno. Tako je mogoče razumeti iznajdbe lajikov, ki nimajo nobenega tehničnega znanja. Seveda je na drugi strani mnogo iznajdb učenih tehnikov, ki tudi nikakor niso nastala po natančnem premišljevanju, tuhtanju in številnih poskusih. Naši šivalni stroji so plod sanj. Njih izumitelj ie spal in sanjal, — seveda o stroju, ki je prepletal vse njegovo mišljenje v budnem in spečem stanju. V sanjah jc videl nekega vojaka na konju, ki je s sulico planil proli njemu. Na konju je imel zastavico, ki jc bila vtaknjena v uho na konici kopja. Ko se je izumitelj šivalnih strojev prebudil, je bila uganka rešena: Uho spada na konico šivankc, ne pa na nasproten konec, ln tako je bil iz-najden moderen šivalni stroj. Slučajno so iznašli tudi litografijo. Nekega dne je iznajditelj litografije zbrusil kamen, da bi ga mogel jedkati. V tem ga je zmotila njegova mati, ki ga je prosila, da naj hitro popiše perilo za perico, ki čaka. Papirja baš ni bilo pri roki, pa je napisal kar na kamen. Par dni pozneje je hotel pisavo odstraniti. Pri tem je prišel na misel, da bi šlo to hitreje, če bi pisavo odjedkal s kislino. Na veliko začudenje je pri tem odkril, da je pisava ostala. To ga je privedlo do tega, da se je začel s tem pojavom obširneje baviti in na ta način je iznašel litografijo. Daljnogled so iznašli — otroci, in sicer otroci nekega holandskega brusača očal. V igri so sestavljali brušena stekla in kukali skozi. To je njih očeta privedlo do tega, da se je pričel pobliže baviti s tem in končno iznašel daljnogled. Nek norimberški brusač stekla je imel opravka s kislinami. Pri njegovem delu mu je padla kaplica kisline na očala. Na ta način je spoznal metodo izjedkanja stekla. Cilinder za petrolejske svetilke so iznašli tako-Ie: Nek otrok se jc igral s steklenico z odbitim dnom. Starejši brat tega otroka, nek švicarski mehanik, je poleg tega eksperimentiral s petrolejsko svetilko. Slučajno je nataknil to steklenico na svetilko in tako iznašel cilinder. Sloviti Nobel je prav slučajno prišel do izvora svojemu ogromnemu bogastvu. Bil je zaposlen v nitroglicerinski tovarni svojega očeta. Več let se je trudil, da bi to tekočino združil s kakšnim trdnim telesom, da bi na ta način zmanjšal nevarnost proizvajanja in transporta nitroglicerina. Pri tem delu je nekega dne opazil, da kaplja iz nekega soda glicerin na pesek kremenca. Ta trdna masa je imela ravnotako veliko eksplozivno moč, kakor nitroglicerin. Bilo pa jo je lahko proizvajati in prevažati. Tako je iznašel dinamit. Saharin so iznašli tako-lc: Kemik Fahl-berg je nekega večera po delu v kemičnem laboratoriju postal pozoren na sladek okus kruha, katerega je jedel pri večerji. Kmalu jc ugotovil, da izvira to od rok, čeprav jih je po delu v laboratoriju temeljito umil. To ga jc tako zanimalo, da se je takoj odpravil v laboratorij in preiskal vse steklenice. Neka steklenica je imela nenavadno sladko vsebino. Preiskal jo je in odkril saharin. Na tem polju jc Fahlberg delal dalje in po enem letu jc postala njegova iznajdba že praktične vrednosti. Dečva. (Velika moda prihodnjega poletja.) Preko vseh.zaprek je sedaj za bodoče pilot jo vpeljava »DejSve končnoveljavno sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne že pre' šestimi leti započete misli v zasigurana. Zahvala za to gre številnim izmed naših najodličnejših oseb-nos'i. Njih požrtvovalnosti in globokemu razumevanju pomembnosti in potrebe enotnega lepega, cenenima ženskega narodnega poletnega oblačila, katero je kreirano iz častitljive uaše narodne noše s pomočjo slovite Pariške velike mode stiiskih oblek, katerih značaj služi oživotvorjenju naše DeSve«. Prepričani shio, da bo vse ženstvo Slovenije z veseljem pozdravilo in sprejelo Dečvo«, dalo s tem našim pokrajinam narodno značilno lice, Jugoslovanski Matici in Dpcjemu domu pa mali gmotni prispevek. Vse dame, žene. matere, dekleta I Vse žensk: organizacije bode pozvala k polnemu odzivu akcija zu propagando »Dečve«. ki želo obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvor-jeni, prvovrstni modni atelje Josin svančič, Uubljana, Šelenburgova V zalogi največja izbira češkega in anglešk. sukna. Mf Mmm gospodom* RAD FRANC BAR, Ljubljana potrebščine v največji izbir! stalno v zalegi pri , Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407 — Kako si se torej zabaval na desetletnici lovskega društva Žaba«? — Skrajno sem se dolgočasil. Kaj bo šele, kadar bo petindvajsetletnica. Damske plašče najmodernejše, s kožuhovino ali brez, od 350 da 900 Din, otroške plaščke od 2 let starosti naprej v vseh velikostih od 130 Din dalje — F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Oglejte si razstavo v izložbi I 1 unM srcčtoe io Sreche Halilan. rdečega Urim kupuje R$anha Peliani A lio., Liubljano, Miklošičeva cesta 20. i Mama: »Minka, le pojdi spat, ubogaj me, Če boš šla zgodaj spat, boš bolj lepa.« Minka (stara pet let): »Naj gredo stara mati spat, jaz sem že dosti lepa.« ★ Oče: »Ne vem kaj je z mojo žepno uro, najbrže jo bom moral dati očistiti.« Sinko: »Ni potreba, oče, jc popolnoma čista. Včeraj sem jo na koritu spral.« ★ * Neki dozdevni pisatelj jc bil žc v tretjič pri gledališkem ravnatelju: »Zadnjič ste mi obljubili, da boste mojo dramo, ki sem vam jo predložil, gotovo porabili.« »Saj jo tudi bomo,« jc odvrnil zaposleni ravnatelj, »v nedeljo bomo igrali neko novo igro in veste kaj bomo naredili, vašo dramo bomo raztrgali na drobne koscc, ter jo po- 4 rabili na odru za sneg.« ★ Neki kmet je kupil konja na sejmu in do« mov grede je premišljeval, ali ga ni morda predrago plačal. Doma jc konju ponudil škai vode, a konj jo je samo povohal. Poten mu jc natrosil koruze v jasli, toda tudi iega konj ni maral. »Hm,< pravi nato kmet. čo boš za delt dober, potem si ravno pravi t«mr in nis predrag. Električne inštalacije (tudi v mestu Ljubljani) Popravila stroio in apa. ratov prevzema tovarna Vojnovič & Cic., Gline« pri Ljubljani. Telefon 2043. Proračuni brezplačno Gospodarstvo Pogajanja z Avstrijo in naše kmetijstvo. Ljubljana, 19. novembra {927. Ravno sedaj se vrše v Belgradu pogajanja 2a revizijo naše trgovinske pogodbe z Avstrijo. To vprašanje jc postalo aktuelno radi carinsko-tarifnih novel v Avstriji, o čemur smo že parkrat izčrpno poročali. S povišanjem carin na uvoz kmetijskih iz-delkov v Avstrijo bo zlasti občutno prizadeta Slovenija. Avstrija popolnoma naravno ščiti svoje poljedelstvo in hoče s temi novimi carinami še pospešiti njegov razvoj. Avstrijsko kmetijstvo se je v zadnjih letih kolosalno razvilo. Poglejmo samo mlekarstvo. Danes Avstriji ni potreben več uvoz mleka in masla, ker ie domača produkcija tako povečana s krediti iz posojila Društva Narodov. Izgubili smo s tem naš znaten izvoz. Leta 1924. smo izvozili v Avstrijo mleka za 29 milijonov dinarjev, leta 1925. za 13.5 milijona in lani za tri milijone dinarjev. Letos pa je izvoz padel na mi-janja, so pa prašiči. Dosedanje carine za špeharje (pride v poštev samo Slovenija!) za 10 milijonov dinarjev, lani pa samo še za 5 milijonov dinarjev. Napravljena je bila kardinalna napaka zaradi nerazumevanja naših potreb, da nismo vezali avstrijskih uvoznih carin za te produkte. Sedaj se pripravlja še hujši udarec za naše kmetijstvo na Štajerskem. Gre za izvoz živine v Avstrijo. Po novih predlogih se zvišajo carine za živino: konji nad 2 leti od 100 na 200 zl. kron, pod 2 leti od 50 na 100 zl. kron, konji za klanje pa so sc uvažali carine prosto. Danes je uvozna carina višja kot v Avstro-ogrski! Carina za klavno živino je bila dosedaj vezana na 5 zl. kron za 100 kg, predlagano pa je povišanje na 15 zl. kron. Centralna točka, zaradi katere se pa vrše poga-nimum. Masla smo leta 1925. izvozili v Avstrijo ostanejo neizpremenjenc, carine za mesnate svinje (t. j. od 40 do 110 kg težke) pa se zvišajo od 9 zl. kron za 100 kg na 27 z!, kron za 100 kg. S tem bi bila prizadeta samo Slovenija in deloma tudi Hrvatska, ker izvaža take prašiče, dočim pa ostane carina za špeharje, t. j. svinje nad 110 kg neizpremenjena, špeharje pa izvažajo le Vojvodina, Srem in deloma Srbija. To moremo imenovati prav spretno izigravanje naših interesov napram interesom Vojvodine! S carino 27 zl. kron t. j. 310 Din za 100 kg je onemogočen izvoz naših prašičev v Avstrijo. Kakšno jc razmerje med uvozom špeharjev in mesnatih prašičev sc vidi iz statistike: V letu 1926. smo izvozili skozi Maribor 16.000 špeharjev ter 26.000 mesnatih prašičev! Čuvati je torej treba tudi naš izvoz mesnatih prašičev. Zato se je pojavil v vrstah naših kmetijskih krogov upravičen odpor proti tem avstrijskim nameram. Toda to še ni vse: Avstrija zviša uvozno carino na bučno olje od dosedanjih 5 zlatih kron na 30 zl. kron. To pomeni smrtni udarec naši industriji bučnega olja. Danes imamo v Sloveniji 12 podjetij, ki sc bavijo s tem, in ca 50 kmetskih stiskalnic. Šestdeset odstotkov produkcije gre v Avstrijo, kar predstavlja^ letno vrednost 20 milijonov dinarjev To povišanje pa se uveljavi že z 21. t. ra. Vse kaže, da so Avstrijci trdno odločeni vztrajati na teh povišanjih carin in bi seveda dovolili za lo koncesije pri carinski zaščiti naše industrije, kar se tiče predvsem železarske in papirne stroke. Zato so ta pogajanja zelo kočljiva, ker nam jemljejo možnost izvoza agrarnih produktov in živine, naša trgovinska politika pa ravno ta naš izvoz najbolj favorizira, včasih tudi na škodo zaščite industrije. Upamo; da se bodo pri vršečih se pogajanjih upoštevali tudi važni, skoro življenjski interesi velikega dela Slovenije. Tržna poročila, Ljubljana, 19. nov. 1927. Le-. Zaradi nastopivšega mraza zlasti v Italiji r.e je povpraševanje za drva povečalo seveda v prvi vrsti za čim prejšnje dobave. Cena se je deloma učvrstila, venrlar malenkostno. Iz nizkih cen za drva se vidi, da imamo v drvih veliko nad-produkcijo. Povpraševanje je nadalje za III. jelo-vino franko Jesenice, kar gre v Nemčijo in Francijo. Interes za prokoinorsko bukovino je stalen in ponovno bi svetovali industrijcem, da v zimski periodi izdelujejo bukovino. Za trame sedaj ni posebnega zanimanja iz Italije, pač pa se zanje jnteresirajo Vojvodina in drugi južni kraji, in sicer za spomladansko sezijo; iščejo se dimenzije 3-8 do 5-6, ker Vojvodina konzumira le manjše trame. Nadalje je iz južnih krajev interes za letve 20-40, 25-45, 25-50 in 30-00. Iščejo se borovi brzojavni drogovi za domače tovarne, pa tudi za inozemstvo via Sušak. Za taninski les se plača (pridejo v poštev samo dobave nad 25 vag.) neobeljeno blago 18 Din, obeljeno blago 20.50 Din za 100 kg franko vagon nakladalna postaja. Že med tednom smo poročali. da se Francija interesira za večje količine (nad 300.000 kom) borovih pragov dimenzij 2590X 254X127, dobava januar—oktober 1928 fob Sušak. V splošnem je zaradi nastopajoče zime sedaj nekoliko mrtve,jša sezona. Zato je sedaj priporočati producentom, da se pobrigajo za izpopolnitev svojih obratov, za njih racionalizacijo, ker morajo vpošte-vati, da bo moglo na svetovna tržišča iti le prvovrstno obdelano blago, ker bo konkurenca izdelovala tako. Drugače .je pa za našo bukovino odjem precej siguren. Pred vojno ni mogla konkurirati finejšim vrstam lesa, sedaj pa se teh konzumira manj. Izgledi so pri padajoči svetovni produkciji lesa optimistični. Prejšnji leden smo poročali, kako važen trg bi lahko za nas poštnin Levanta. To so uvideli ludi Avstrijci in te dni smo čitali. da se je tam že pokrenila akcija za osvojitev teb trgov. Neka avstrijska paroplovna družba s sedežem v Hamburgu naj bi prevzela te transporte avstrijskega lesa v Trstu. Za to zvezo z Levanto se inte-resirajo tudi že velika hrvatska in bosanska podjetja. Sedaj se je odločilo tudi vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem, kar nima samo pomena za lesno industrijo, obrt • in trgovino v krajih, skozi katere bo šla železnica, ampak tudi za ostalo lesno gospodarstvo Slovenije. Poročali smo že. dn se bo proga začela graditi po naših informacijah spomladi 1929. Vendar nas nadalje zagotavljajo, da bo delo na izgraditvi zveze tudi radi drugih momentov pospešeno. Žito. Ta teden sc je naenkrat pojavila na svetovnih žitnih tržiščih znatna hausse. Ravno sedaj prihajajo odločilni momenti za razvoj cen na svetovnih tržiščih: izpad želve v Argentiniji in Avstraliji. Evropa jo začela nakupovati v Združenih državah in Liniji velike količine žita in plavajoče količine so se zelo povečale in dosegle rekordno višino. še bolj kakor pri pšenici je hausse izrazita pri rži in se je diferenca med cono rži iu pšenico v Chicagu občutno zmanjšala: od 27 na 21 centov, I j. za tono ca. 117 50 Din. To je pripisovati dejstvu, da se že pri malo večjem povpraševanju cene dvignejo, ker kultura rži v prekomorskih državah nazaduje. Tudi na našem žitnem trgu vlada čvrsta tendenca, ki je pa v petek in soboto neznatno pri ncizpremenjenih cenah popustila, ker se je pojavilo več blaga ua trgu. Zlasti izrazit pa je bil dvig cen pšenici v znčetku tedna. Vzporedno s tendenco pri pšenici je bila živahnejša trgovina tudi z moko. Ceue koruzi nadalje naraščajo, ker je blaga malo na trgu. Danes stane času primerno suha koruza s kvalitetno garancijo pariteta Indjija 192.50—195, umetno sušena koruza se malo trgu.ie, stara koruza pa stane bnška postaja 220 Din Za koruzo je pri nas precei interesa Oves je visoko v ceni: stane sremska ali bosanska postaja 227.50 do 230 Din. Kupci so vzdržljivi v nakupih, precej ga pa nakupujejo vojaški dobavitelji. Ajda in prnsn. V teh predmetih je prav malo kupčiie. Imenuje se krt nakupna cena za ajdo 2.50 Din, za proso pa 2 20 Din. Fižol Kakor smo že preišnji teden poročali, je tendenca za ta predmet mlačna. Mast. Tendenca je mlačna in cene popuščajo. Danes se že dobi blago za 25—25.50 Din. Kava. Svetovni trg kave kaže nnzadujočo tendenco. Kenzunipnti niso voljni plačevati visokih cen in se vzdržujejo nakupov. Zato je Brazilija popustila v cenah. čaj- Letošnji pridelek čaja v glavnih produkcijski'' državah je bil bolj slab in zato gredo cene navzgor. Sladkor. Tendenca na mednarodnem trgu sladkorja ie Čvrsta zarndi usodnega zaključka pariške konference, kier so nc kubanski in glavni evropski projducenti sporazumeli. Mnenje strokovnjakov pa ie. dn se ne ho mogla dolgo vzdržati, ker je letošnji pridete'' sladkorne nese v Evropi tako velik, dn ie pričakovali povečanja produkcije sladkorja zn 20% napram pretekli kampanji. •Tujca. Povnraševanie po svpžpdi bltigu ie v inozemstvu naras'o in ie ž;vabno Naš '■'vm ie s'*>b. Nakupne cpne so v veletrgovini od 1.50—1.70 Din po kvliteti. Med Letos je bilo v izvensiovens'''h krniih malo medu Zato so cene zani v ReVi-ndu visoke. Kilcgrnii stane v Belgradu ?3—24 Din. Elektrotehnični predmeti. Vse elektrotehnične tovarne Nemčije (tudi Sieniens-Scbuckert) =o s 1. uovpmhi-oni t. 1. znižale za celo vrsto produktov cene za 5%. w * * Železniška »veza Slovenije i morjem. V bel-grajski /Politiki' se oglaša neki P. potem, ko se izjavi proti realizaciji Klodičevega načrta, da se mora najprej odgovoriti ua kardinalno vprašanje, če je to progo sploh treba graditi, če jo pa je treba graditi, naj se prej zgrade mnogo potrebnejše proge. Torej tako: že od prevrata sem se neprestano dcknzuie, da je zveza Slovenije z morje živ-ljenska pot -oba, ki je odločilna tudi za razvoj tujskega prometa v našem Primorju. v sedmih letih se je ustvarilo 19 načrtov za to zvezo, kar je jasen dokaz, da je to nujna potreba Slovenije. Sedaj pa vam pride v Belgradu nekdc. ki trdi. da ni najpotrebnejša zveza Slovenije z morjet To pisanje le zavlačuje zgradbo te zveze, kar ni v gospodarskem interesu Slovenije, na tudi vse države ne! Konferenca tajnikov zbornic. Kakor znano, se vrši vsako leto v mesecu decembru konferenc tajnikov zbornic, kjer se ugotovi dnevni red za kongres zbornic, ki se vrši vsako Mo. Leta 1928. r.e vrši ta kongres zbornic v Osieku in bo z niim združena proslava 75 letnice osješke zbornice. Kakor smo informirani, je Zbirn;ra za trgovino, "brt in industrijo že sestavila predlog dnevnega reda; na konferenci bi se naj obravnavalo 6 aktualnih vprašani iz naročja prava, ob-lnih pr. ganizacije naše zunanje trgovine, obdavčenja po i uoveni zakonu o neposrednih davkih. njveHrania j zakona o zavarovanju, ter strokovnega trgovske™ j šolstva. Sedaj pa predlagajo Belerajčani, da se nai vrši tudi konferenca predstavnikov zbornic s poslanci, katerim naj bi se razložile težnje gospodarskih krogov ter da se naj razpravlja o izdajanju skupnega letnega poročila vseh zbornic. Ta predlog pa je deloma neumesten, deloma bo pa izzval v slučaju sprejetja tehnične težkoče. Skriva pa se za njim po našem mnenju tudi namera ustanovitve centrale vseh zbornic, kar je v času decentralizacije gotovo neumestno. (Op. uredn.) Občni zbor Kmetijske družbe se vrši v četrtek 28. decembra 1927 ob 11 v Mestnem domu v Ljubljani s sledečim duevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1926. 3. Predložitev družbenega računa za leto 1926. 4. Volitev novih članov odbora. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora. 6. Obravnava o predlogih podružnic. Izredna glavna skupščina Hmeljarskega drtir štva — preložena. Kakor nam poročajo iz Žalca, sc izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo ne bo vršila 20. t. m., ampak pozneje, kar se bo pravočasno javilo. V)trašanje rinfuza desk. V krogih mlinarjev in žitnih trgovcev Slovenije se jo zadnje čase zopet načelo vprašanje odškodnine za rinfuza deske. Kupec vagonov žita namreč nadoknadi producentu za deske, s katerimi se zavaruje a la rinfuza naloženo žito. da se ne iztrese. 80—100 Din Faktična vrednost teh desk je pa znatno manjša in cela uredba more veljati največ 30 Din Zato vsota 50 Din krije stroške za materijal in delo. Interesenti so že pokrenili, kakor izvemo, tozadevno akcijo Varčevanje je potrebno namreč vsepovsod, tudi pri tako majhnih izdatkih Ustanovitev upniškega društva mlinarjev in iitnih trgovcev. Novosadski borzni svet je sklenil ustanoviti upniško društvo mlinarjev in žitnih trgovcev. Vinska razstava in vinski sejam o Ljutomeru. Kakor znano, je vinska razstava v Ljutomeru 3. in 4. m ari« letos dobro uspela Zato je razstavni odbor sklenil prirediti v prvi polovici januarja 1928 drugo vinsko razstavo, ki naj prvo po možnosti še izpopolni in nadkrili. Ker je stvar v rokah Srednti devizni tečaU na PubP. borzi od 14. do 18. XI. 1927. Dne Berlin Cnrih Dunai London 14. 15. 13.55 13.56 10.955 10.955 8.015 8.015 8.015 8.015 8.015 276.8 276.85 ib. 17. 18 i 3.56 13.56 13.56 i 10.955 10.955 276.85 276.9 Newyork Pariz Praga Trsi 56.75 56.75 56.75 224-25 168-45 168-45 I6V45 168.45 168.45 308.025 308.5 308,5 308.71 agilnega odbora, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo tudi ta prireditev uspela v polni meri Razstavila se bodo ljutomerska vina več letnikov in vrst. Opozarjamo zlasti na izboren letošnji pridelek, ki bo interesentom na razpolago. Čas prireditve je primeren, ker se bo vino do takrat sčistilo in ga bo lažje spoznati po svoji naravni aromi, ki je za dotično vrsto vina značilna. Vpis v zadružni register. V zadružni register je bila vpisana Obrtniška stavbna zadruga, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani. Obrat in predmet: Preskrbuje svojim članom conena in zdrava stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše. katere potem članom prodaja ali prepušča v najem, oziroma jim oddaja posamezne prostore. Zadružna pogodba (Statut) z dne 30 julija 1927. Opravilni delež znaša 5000 Din in se mora plačati takoj ali najkasneje v t letu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom istega. Svoj sedež ima v Ljubljani, Rokodelski dom, Komen-skega ulica. Nova tekstilna tovarna v Ptuju. Najbolj pro-sperira v naši državi lekstilna industrija, ustanavljajo se še vedno nova podjetja. Sedaj nam poročajo i/. Ptuja, da se pogajajo inozemski interesenti z občino glede ustanovitve večje tovarne: vendar pa obstoia tudi možnost, da se ta tovarna zgradi v Varaždinu, ki nudi ugodnejše pogoje. Dvit7 lire in tujski promet. Lani v avgustu se je začel znani dvig Ure, ki je v teku 1 leta narasla v kurzu za 40 odst. Istocisuo na se mora ugotoviti, da je padel radi draginje v Italiji tujski \ promet za 60 odst. Deficit trgovinske bilance je znaša) lani 7300 milijonov lir. dohodkov od tujskega prometa pa je bilo 3100 milijonov lir. torej 43 odst. Letos pa bo izkazovala trgovinska bilanca pasivnost za 7 milijard lir. dohodkov iz tujskega prometa bo pn le 1240 milijonov, torej 18 odst. pasivnosti se krije s temi dohndki. Poljski petroleiski karlel. Dne 15. t. m. je uveljavljen na Poljskem petroleiski karte!, ki ostane v veljavi do 30. aprila 1929. Karte] obsega vse produkte- petrolej, bencin, parafin, strojno olje in druga lahka olja. Borsci Dne 19. novembra 1927. Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi manjši kakor prejšnji, vendar znaten. Znašal je 16 milijonov Din napram 20 v prejšnjem tednu ter 13 milijonom Din v tednu od 31. okt. do 4. novembra. Berlin je v začelku tedna bil zaključen po 13.55, pozneje pa je ostal neizpremenjen 13.56. Curih in Dunaj sta pri vedno znatnem povpraševanju ostala neizpremenjena: 10.955. oz. 8.015, vse blago Je morala dati Narodna banka. London je v teku iedna pridobil 10 točk pri srednjem povpraševanju. Mednarodno je bil London čvrst: v ponedeljek je notira.1 v Curihu 25 2625, v petek pa 25.2775 (pariteta 25.22). Dosti privatnega blaga je bilo v devizi Ne\vyork, ki je bil zaključen po 56.75. Pariz je tudi mednarodno čvrstejši. Pri nas je bil v sredo zaključen po 224.25 Praga .je ostala neizpremenjena 168.45. Lira sr giblje na nekoliko nižjem nivoju kakor prejšnji teden: zaključena je bila od 308.5— 308.75. Kakor smo že med tednom poročali, namerava italijanska vlada definitivno stabilizirati na sedanji bazu 89, ozn. SO (lir za funt šterling). Na efektnem tržišču je omeniti v Ljubljani popuščanje Ljublj. kred. banke, ki je bilo že prejšnji teden v Zagrebu izrazito. V ponedeljek je bila zaključena po 133, v petek po 126. Na kurz deluic Ljubljanske kreditne banke je pritiskal velik paket delnic, ki jih ima konkurzna masa Slavenske banke (ca 20.000 komadov). Kakor čujemo, je kupila la paket skupina storili delničarjev Ljubljanske kreditne banke in je pritisk blaga ua trg torej ponehal. Nadoije se je pojavilo blggo v delnicah Strejnih tovaren in livaren po kurzu 80. Vevče so popustile od 186 den. na 133 den. Državni papirji so ta teden ostali skoro neizpremenjeni. 1% invest. posojilo se je proti koncu tedna celo učvrstilo. Vojna odškodnina je celo popustila. Bančni papirji so se v Zagrebu pri znatnem prometu vzdržali Narasla je Narodna banka: v ponedeljek jebila v Belgradu zaključena po 51S0, v petek po 5300. To je eden naših takih papirjev, ki nosi prav lepe dohodke (dividenda za 1926 je bila 400 Din) Na Dunaju je tendirala čvrsteje Trboveljska: v ponedeljek 60.5, v petek 62.9, kar je v zvezi z dobro zaposlenostjo družbe in neizpremeujeuo dividendo 30 Din za leto 1926. Za blago glej »Tržna poročila-:. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Devize: Berlin 13.56, Curih 10.955, Dunaj 8.015. London 276.90, Ne\vyork 56.75, Pariz 224, Praga 168.45, Trst 309. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.56, Curih 10.955, Dunaj 8.015, London 276.855, Ne\vyork 56.75, Pariz 223.5, Praga 168.45, Trst 308.75 bi. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 123 76875, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3 20, Dunaj 73.12, London 25.275, Newyork 518.5, Pariz 20.38, Praga 15.37, Trst 28.21, Sofija 3.76, Varšava 58.10, Madrid 88.235. Belgrad. Berlin 13.55—13.58, Budimpešta 9.985 —9.950, Curih 1094—1097, Dunaj 8—8.03, London 276.30-276.50, Newyork 56.65—56.85, Pariz 223— 225, Praga 168.50-168.85, Solun 76.25—76.95. Trst. London 89.45—89.75, Newyork 18.37— 18.38, Pariz 71.15—72.15, Zpgreb 32.40-32.43 Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 190.10, London 34.57. Milan 38.52, Nevvyork 709.10. Pariz 27.88, Varšava 79.50. Valute: dolarji 706.60, lira 38.46, dinar 12.435, češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 59.45, Pariz 132.60, London 164.50, Nevvvork 33.745. Dinar: Nevvvork 176.05, Berlin 7.38, London 276.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 1% invest. posoj. 83.5, agrari 52.25 bi., vojna odškodnina 398 bi. Belgrad. Narodna banka 5800. vojna odškodnina 395—399, 7% inevst. posoj. 83.50. Trst. Adria 178, Assicurazioni Generali 4865, Riunione adriatica A. 2100, B. 2090, Tripcovich 260, Split cement 224, Trž. Lloyd 755. Dunaj. Podon.-savsko-jadr. 82.40, Zivno 105.20, Ilipo 7, Alpine 43.55, Leykam 11.60, Trbovlje 62 30, Kranjska industr. 47.50, Ruše 37, Gutmann 27, Mun-dus 168. BLAGO. Novi Sad. Pšenica bač. 290—292.50. ban. 285— •287.50, sr. 290-292.50, rž bač. 280-290. . ječmen bač. 245— 250, sr. 245—250, oves bač. 220— 225, sr. 225—280, ban. 220—225, koruza bač. stara 217.53-220, nova kval. gar 185-187.50, 12—1 200—202.50, 4-5 220— 225, 5 224 -225, ban. stara 215-217.50, nova 200—202.50, moka 0 g in gg 415—125, 2 395— 405, 5 375—380, 6 315—325. 6l1 285, 7 255—260, 8 197.50—205, otrobi bač., sr.. slav. 170—175, fižol beli novi 360—370. Tendenca držana. Promet: 13 v. pšenice, 31 vag. koruze. V ponedeljek dne 21. nov. novosadska borza ne bo poslovala radi praznika sv. Arhangela. Budimpešta (terininska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 31.88—32.02, zaklj. 32—32.02, maj 32.20- 32.36, zaklj. 34—34.30, rž marec 30.20— 30.28, zaklj. 30 36—30.38, koruza maj Z5.50-2o.60, zaklj. 25.54-25.58, julij 26.24. Borza Chicago izostala. iminiimmiihi Lepe rokevMIub domažim delrm. Gospodinja, ki ima vsak dan opravka z vročo in mrzlo vodo, ima testokrat razpokano in hrapavo kožo. Nivea-crema izleči te poškodbe v kratkem času. Poskusite Nivea-cremo iimimmsmasii Nedelja, 20. novembra Zagreb: 20.30 Francoski večer (violina, kla--vir). — Broslau: 11 katol. služba božja, 18-50 predavanje: Napredek radiotehnike v letu 1927, 20.10 koncert (Falk: Prolog, Bralims: rapsodija iz' »Goe-tbejevo zimsko potovanje po Harzu« (alt, zbor in orkester), Saint Saens: koncert H-mol za violino in orkester op. 61, Kauf: »Tajna smrti«, soli, zbor, odmev in velik orkester). — Barcelona: 18.30 prenos iz opere. — Praga: 18 klavirski koncert (Beethoven: Odliod: Sladkost domotožja, Schu-inann: Ne sili me govoriti, Morska vila, Naročilo, Mendelsohn: Na perotih petja, Čarovniška pesem). — Lepzig: 19 koncert (moški zbori, nemške nar. pesmi in rapsodija iz Goethejeve »Zimske poti na Harz), 20.15 Mozartov Requiem. — Stutlgart: 16 cerkven koncert: Juda Makabejec, Handel, 21.15 literarno-muzikalična proslava (Scbubert., Brahms itd..). — Toulousp- 13.45 koncert, 21.45 koncert (Mesrager: Veronika, Offenbach: Fortunio, Puc-cini: Madame Butlerfly, Bohemsko življenje, Ros-sini: Seviljski brivec). — Hamburg: 20 koncert. (Beethoven: 4. simfonija, B-dur — Litnnije — Scbubert: Ti si Mir — Scbumann: Requiem, Tihe solze — Liszt: Tasso. simf. pes. — Brahms: Tragična uvertura — V.'agncr: Sen, Bolesti, predigra k 3. dej. >Die Meistersingerr — Onegin: Dve Marijini pesmi — Sibclius: ln memoriam — Mahler: Revelge — SlrauR: Smrl in povelieanje, simf. pes.) — Franlurt: 20.30 Bachov koncert fsonntn v A-mo-lu za violino, Arija, sonata za cello. Arija, sonata v C-molu za violino in klavir). — Brno: 11 matineja, 20.30 Slovaški večer (Bplla: Sonata v B-molu — Chalupka: Pesem — Lauko: Pesmi — Potto: Janosikovn smrt — Lauko: Pesnih, 21.30 koncert. — Rim: 20 45 prenos iz opere: Werther (Masse-net). — Oslo: 20 01 koncert, 22.15 Kavatska glasba. — \angcnberg: 14 prenos iz kolnskega stadiona: nogometna tekma med Nemčijo in Holand-sko, 1930 orgelski koncert. — Dunaj: 11 koncert v proslavo Schuberta (Uvertura, op. 170, C-dur — simfonija H-mol - Potnikova fantazija), 20.05 -.-Jesenska igrač. (Suton Vane) v 3 slikah. — Bn-daocst: 12 simf. orkest. koncert AVngner: predigra k Lohengrinu — Schubert: H-mol simfonija — Havdn: Arija iz oratorija vStvnrienje« — Wei-ner: Serenada). — Varšava: 20.30 koncert (Moni-uszko, — Varšava: 1'aderevvski, Chopin, Verdi Puccini itd ). Ponedeljek. 21. novembra. Zagreb: 20.30 komorna glasba (violina, viiv loncello in klavir): Beethovnova in Schubertova dela. — Leipzig: 20.15 koncert (Mozart: simfonija G-dur, Pesmi. Ditters v. Dittersdorf: simfonija v C-duru. Weber: simfonija v C-duru). — Toulouse: 13.45 koncert, 21.45 Donizetti: Hči polka, komična opera v 2 dej — Frankfurt: 20.15 Dantonova smrt drama (Biichnerl. — Brno: 20 Bajadera (Kal-man). — Rim: 20.40 instrumentalna glasba. — Lantrenberg: 20 koncert (solisti, brač, klavir in orkester). — Berlin: 17 zabavna glasba, 21 italijanski večer (uvertura k operi: Semiramis (Ros-sini) — Arija iz opere: Giarni Scbicchi, Ln Boho-me (Puecinil — Odlomki iz oper: Toscn in Mnnon (Puccini) Uvertura k operi Ali Baba (Cherunint). — Dunaj: 20.05 varodne pesmi (plnnšnrske pesmi s kitaro, iodlerji in dr.) — Miinehen: 19 30 simfonični koncert — Pn^n^psf: 17 30 in 22 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert. Povejte resnico hčerkam! Naj bodo v korist svojemu zdravju pouč-ne o njej. kot ste bili Ve. Mnoga sredstva so na razpolago ženi v dosego lepote, Lysoform je pa prav za ujeoo zdravje! Prašajte zdravnika: Skrbna nega zdravja je ženi nemogoča brez Lysoforma. Lyso-form vrši svojo dolžnost. Edino zanesljivo desinfek-cijsko sredstvo prijetnega vonja, ki ne maže. Navod la pri vsaki steklenici, ilf; vil Dobiva se povsod. C Snaga zdravje žtvlienje. Za večje podjetje v Sloveuiji iščemo agilnega. vestnega, treznega ter marljivega akviziterja Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja. /.ahtevki plače ter dokazili spodobnosti (v prepisu), »prejema iz prijH&-nosti uprava Slovenca do 25. XI. pod šilro „DOBRO MESTO1*, Državna razredna loterija. Pri žrebanju V. razreda 14. kola dno 7. novembra bo bile izžrebane sledeče srečko: 50.000 Din dobi srečka 25,367. 20.000 Din 89.718, po 4000 I)io 37.775 in 29.981. Po 2000 Din dobe: 54.091, 60.348, 44.154, 10.053 70.211 117.097 61.028 52.756 79.694 81.327 18.528 13.588 14.345 69.351 93.074 99.041 114.406 110.979, 28.105 29.233 34.636 50.763 51.398 57.193 58.483 80.667 101.264 101.774 103.120 107.819, 42.484 47.162 63.685 64,703 89.899 99.030 111.985 61.573 75.720 80.169 81.478 81.882 109.357 12.618 15.191 16.678 20.207 23.549 37.029 42.741 70.741 73.441 81.679 113.464. Dne 9. novembra. 10.000 Din dobi srečka 24.482. Po 1000 »in: 1646 44.379 57.548 60.739 70.077 80.400 in 95.799. Po 2000 Din: 154, 279 7745 8340 8902 9391 10.474 13.187 14.270 24.019 28.983 52.121 52.536 59.704 62.975 75.247 76.652 95.490 95.033 99.651 104.939 80.402 81.820 81.726 82.108 80.006 88.247 88.852 93.765 95.113 97.664 98.345 98.804 100.340 100.540 101.584 106.528 107.043 108.871 109.222 110.848 110.358 110.678 112.114 112.555 116.282 118.452 120.276 120.666 121.234 123.588 in 124.415. 109 782 118.018 122.175 Seznam srečk loterije ca Ljudski dom v Novem inestn, izžrebanih 13. novembra 1927. I. 05.380; II. 25.791; III. 11.644; IV. 63.893; V. 35.437; VI. 07.096. 2 po 1000 Din: 16.431 54.062 2 po 750 Din: 16.221 62.073. 4 po 500 Din: 25.806 43.100 52.361 70.774. 5 po 250 Din: 00.403, 42.336, 59.12-1, 08.601, 73.564. 11.917 21.270 49.086 55.015 69.453 78.096 105.307 113.2S0 12.36-1 23.109 50.700 55.623 73.150 92.924 105.839 116.149 1463 4558 5815 7038 10.561 11.302 11.184 15.250 36.956 53.951 66.403 85.040 15.023 36.152 53.689 66.201 77.075 19.707 46.352 51.538 66.831 92.386 105.222 118.735 120.487 105.706 117.055 122.147 107.275 118.328 123.481 108.501 112.436. 118.027 118.080 124.022. po 100 Din: 02.616 03.902 Dne 10. novembra. 30.000 Din dobi srečka 122.230; 10.001) Din dobi srečka 73.4*3. Po 4000 Din: 20.497 24.581 24.721 40.501 80.502 84.767 122.287 28.697. i Po 2000 Din: 1171 2990 4509 6018 7005 7685 8328 10.062 12.104 13.656 17.232 21.136 25.493 25.978 26.203 30.091 31.903 33.170 42.164 43.155 44.304 44.341 44.501 44.968 47.875 50.445 51.024 B2.981 55.3-13 56.464 58.065 58.565 63.921 68.774 71.876 75.055 75.130 78.421 78.751 91.158 90.865 98031 98.054 99.244 99.630 102.999 103.586 113.041 117.59'J 119.643 124.734 9194 9363 16.343 16.597 16.784 20.102 20.902 20.812 23.384 38.357 44.180 54.851 66.029 76.211 98.037 98.999 99.105 101.073 106.496 113.445 124.189. Dne 11. novembra. 10.000 Din dobi srečka 53.914. Po 4000 Diu: 22.918 24.446 41.445 48.469 78.443 112.232. Po 20110 Din: 1916 2023 7791 9202 9958 11.276 12.425 21.400 28 744 32.549 33.475 35.400 35.671 87.872 37.513 40 047 42.243 45.394 46.004 50.9651 51.994 56.408 59.296 61.086' 61.819 6-4.662 70.993 77.293 85.129 86.528 87.851 89.599 90.168 92.592 95.594 100.522 103.222 103.519 104.280 105.393 106.373 106.795 107.186 109.250 110.6(50 111.025 116.505 121.265. Dne 12. novembra. 300.000 Din dobi Brečka 74.713. Po 10.000 Din: 92.199 in 99.982. Po 4000 Din: 5682 12.016 18.727 24 634 43.558 «1.388 101 590 J 03.578. Po 2000 Din: 273 2219 2569 4555 4948 8344 8778 11.210 11.411 12.993 14.746 14.788 16.098 16.205 18.390 19.33-1 19.770 22.899, 23.562 25.368 25.746 50 213 07.390 83.645 89.067 82.574 64.305 77.412 85.854 94.530 105.810 105.829 114.741 37.410 65.320 77.312 88.988 95.409 50.176 50 213 55.692 59.173 67.157 07.390 67.524 72.768 80.186 83.645 75.764 76.778 88.009 89.067 90.355 94.445 97.148 95). 181 102.587 102939 109.308 111.24« 112.131 115.800 116.822 117.570 00.-130 74.705 80.177 90.730 101.160 112.441 120.940 123.004 124.110 124.769. Dne 14. novembra. 30.000 Din dobi srečka 50.999. Po 20.000 Din: 41.744 in 101.863. Po 4000 Din: 60 25.253 29.748 36.500 62.586 74.918 85/280 101.693. Po 2000 Din: 1964 2262 8484 18.375 16.896 17.491 17.924 18.756 31.924 44.347 48.906 64.188 79.958 90.757 31.156 37.420 46.163 58.698 70.193 88.783 31.793 40.504 47.573 60.955 77.404 89.780 32.728 44.950 50.573 67,884 80.391 94 308 10.596 19.883 34.202 45.231 51.801 69.287 83.402 99.033 13.166 20.070 36.470 45.617 52.880 69 765 84.010 100.235 109.047 111.534 112.267 36.870 86.483 45.886 57.298 69.991 86.570 101.258 104.167 107.520 112.925 118.225 134.271. Dne 15. novembra. 30.000 Din dobi srečka 56.9G4. Po 20.000 Din: 3843 in 120.814. 10.000 Din dobi srečka 267 Pu 4000 Din: 22.098 58.430 in 122.661. Po 2000 Din dobijo srečke 980 2801 4017 4929 6580 7133 7993 12.739 15.151 15.242 15.449 15.890 18.981 20.081 22.108 23.090 23.516 40.947 52.209 69.154 80.319 37.225 46.079 60.199 75.400 89.617 38 161 48.571 01.519 75.587 95.222 38.948 50.921 03.871 77.052 97.573 98.191 102.624 41.497 52.273 69.725 81.100 27.047 45.557 55.100 69.888 87.501 102.784 86.684 45.812 56.172 70.759 88.323 106.817 110.329 114.035 115-519 116.528 124.(509 in 124.790. Dne 16. novembra. 80.000 Din dobi srečka 124.265. Po 4(HM Din: 531 22.098 2 .161 26.703 42.821 68.430 in 58X04. Po 2000 12.607 15.037 Din: 980 1094 17 701 17.863 23.784 43.613 53.016 82.969 97.673 23.852 43.968 56.881 83.289 104.103 36.077 47.089 57.133 88.508 37.225 47.401 63.513 89.617 2030 3434 6207 6853 18.255 20.081 20.858 37.877 38.148 48.948 50.621 68.736 69.988 91.582 95.222 100.334 109.176 111.305 39.898 52.209 70.769 90.610 114.035 116.528 118.517 120.774 128.272 in 124.790. Dne 17. novembra. 20.000 Din dobi srečka 122.905. Po 10.000 Din: 862 in 99.325. To 4000 Din: 49.822 49.978 55.295 90.513 in 115 554 ' Po'2000 Din: 3470 5724 8398 9068 10.895 13.213 14.991 15.803 15.925 18.221 26.930 28.455 31.266 31 587 33.667 34 086 34.510 35.374 36.233 37.740 89 985 41.156 43.345 44.028 -15.509 46.713 46.873 48 761 53 210 58.972 59.358 60.960 66.146 69.109 69 881 69.606 69.981 74.601 75.404 78.792 78.894 50 02.511 12.567 20.670 31.940 45.382 56.294 66.780 74.481 75 po 50 00.263 01.892 13.725 25.118 33.915 46.882 57.780 67.711 14.164 25.913 36.052 47.671 58.310 69.614 Din: 02.412 07.300 07.700 08.904 17.839 18.043 19.307 22.645 24.511 24.643 27.789 28.299 28.447 31.871 35.087 85.546 40.877 41.979 43.036 51.(504 51.658 52.351 62.109 68.154 65.507 09.172 69.200 09.300 72.005 72.319 72.713 100 po 25 Din: 00.692 00.949 01.660 03.667 03.899 04.024 08.892 09.665 09.996 12.972 13.045 13.259 19.400 19.803 19.899 21.658 23.219 24.549 27.795 27.950 29.177 33.459 35.429 35.485 38.264 38.266 39 540 43.506 44.509 46.110 49.137 50.155 50.748 53.983 54.096 54.811 60.544 62.367 62.482 67.759 69.766 69.827 74.785 74.946 200 po 20 Din: 05.729 17.709 26.405 36.607 49.722 59.264 70.677 03.224 09.244 20.065 25.477 28.978 37.142 43.122 53.351 60.039 69.767 73.282 02.005 05.077 10.036 14.849 19.984 25.421 29.320 35.592 40.538 47663 52.116 57.493 65.511 71.281 10.117 18.034 27 138 41.980 49 952 59.530 73.355 04.349 10.013 20 812 26.610 80.624 -10.190 44.130 54.978 67.132 09.923 73.624 02.999 05.818 11.112 15.413 20.045 26.046 29.835 30.215 42.48b 48.017 52 682 57.681 66.588 71.746 11.212 19.197 80.829 43.778 53.182 62.004 74.406 05.723 12.290 22.033 25.978 31 ONO 40.271 47.088 55.746 67.142 70.244 03.035 05.875 12.139 16 991 20 '-30 27.026 30.553 37.207 -12.786 48.489 52 877 57.845 66.618 71.820 11.765 20.692 81.822 45.058 54.665 06.112 74.426 06.928 13.885 22.554 27.280 31.227 40 768 51.219 58.143 68.816 71.797 03.21 b 07.230 12.343 19.122 21.295 27.438 31.547 38 14b 42.844 48.610 53.355 58 068 67.745 74.734 00.139 02.428 04.083 03.379 09.935 13.234 14.848 17.508 22.435 23.901 20.3S9 27.561 29.369 32.179 34.938 38.727 43.014 45.74« 47.645 49.587 53.352 56.705 59.852 62.021 63.242 66.289 09.457 71.003 73.547 00.195 02.569 04.740 08.516 10.238 13.269 15.955 18.193 22.465 24.039 26.541 26, 27.622 29.636 32.438 37.18S 38.744 43.311 45 012 47.842 49.038 54.626 57.050 59.940 60 62.112 63.386 66.646 69.606 71.684 73.594 632 714 585 532 .256 569 .012 285 523 27. 20 33, 37 41 43 46, 48 50, 54 6: 63 67 69 71, 73. 00. 00. 03, 05 07 09 11 13 16 20. 22 25 27 29, 35, 37 42, 44 47 49 50 55, 56, 58, 61 66 69 70 73 368 .456 .412 615 781 .874 200 po 15 Din: ,193 00.260 00.322 00968 03.465 06.170 07.708 09.509 11.324 14.178 16.533 20.298 22.265 25.147 27.611 30.442 85.208 37.711 42.473 44.300 47.770 50.482 53.374 56.240 57.349 00.943 03.001 06.064 08.586 10.297 13.673 16.009 18.736 22.642 24.852 25. 638 26.668 27.963 29.741 33.882 37.541 41317 43 «45 40612 48.584 50.324 55.127 57.065 57 625 60.755 62.781 63.810 68.895 69.713 72.475 74.051 ,928 665 .415 .295 .103 358 .439 108 .236 63 01.190 03.213 06.309 08.651 11.329 14.128 16.428 20.121 23.227 010 26.099 28.083 30 485 33.994 37.834 41.473 44 446 47.387 48 083 51.725 55 847 170 60 961 62.878 6-1 185 69.057 09 819 73.058 74.752 01.375 03.542 00.671 08.801 12.157 14.633 16.791 22.008 23.308 25.457 26 780 28.253 31.594 34.471 38.395 41.621 44.801 47.422 48.817 52.039 56.435 58.223 61.546 62.999 6-1.436 69.168 70 195 73.269 74.845 .878 ,436 .945 .792 266 .311 .940 .357 .000 .219 .070 .493 .795 .177 .187 .126 .256 .751 1.584 .990 1.335 1.949 .967 .368 i.123 .054 .720 054 01.673 04.684 06 216 08.300 09.942 11.379 14.295 16.924 20.325 23.575 20.178 27.729 30.654 35.450 3&.000 43.623 45.309 48.148 50.584 53.909 56.608 57.671 00 603 01.872 04.913 06.759 08.765 09 948 12.620 14.688 17.225 20.466 23.786 26 454 27.976 30.805 35.504 39.064 43.847 46.306 48.307 50.717 54.357 56. 57, 59.329 59.496 62.453 . 62.491 66.271 67.307 69.488 «9.485 70.766 70.938 73.067 73.186 200 po 10 Din: 00.077 00.086 00.427 01.195 01.318 01.504 03.654 03.059 03.700 05.258 07.084 07.492 08.373 08.567 08.842 10.03« 12.132 12.660 14.293 14.851 14.624 16.522 17.196 17.334 20.096 20.589 20.700 23.720 23.781 23.908 25.957 26.525 26.899 59.974 62.507 67.460 09.533 71.012 73.263 00.734 02.023 03.817 07.618 09 314 12.821 14.819 17 927 20.954 24.156 28.567 00.690 02.489 05 608 06.938 08.852 10.050 13.170 15.292 17.S62 20.787 23.056 26.794 28.040 33.261 36.040 41.046 43.851 46.477 48.349 50.753 54.94« 77« .932 60.368 63.261 07.«12 69.744 72.282 74.243 00.732 02.620 05.809 07.134 08.944 10.309 13.185 15.454 18.992 21.014 24.308 27.022 28.312 34.489 36 058 41.545 43.926 47 495 «.«76 50.753 55.078 56.816 58.857 00.863 63.278 68.011 69.745 72.628 74.«05 00.974 03.044 04.095 07.773 09.828 12.946 14.824 18.268 21.302 25.585 29.493 01.098 03.132 04.171 07.800 10.044 13.436 15.137 19.740 22.069 25 787 29.965 80.406 34.911 87.619 39.204 40.181 42.310 45-677 48.000 50.195 61.498 55.701 56.404 69.332 61.202 65.545 67.187 70.196 72.678 31.041 85.106 87.708 89.350 40.070 42.483 45.983 48.356 50.202 52.898 55.821 57.787 59.534 61.221 65.822 67.505 71.304 73.127 81.200 85,480 87.788 89.420 40.726 42.761 46.202 48.688 50.828 54.189 55.822 57 834 59.938 61.757 66.435 68.021 71.422 78.671 81034 85.911 87 970 39 468 41.351 42.855 46.223 49.048 50.584 54.840 55.852 57.842 60.162 62.123 (36.462 68.889 71.448 74.616 82.286 36.440 88.212 89.792 41.860 43.020 46.866 49.321 60.804 55.215 55.920 58.110 60.639 63.267 66.471 68.839 71.635 88.044 87.256 88.247 39.808 41.490 43.634 47.427 49.440 50.812 55.677 56.015 58.621 60.819 63.572 66.584 69 073 72.363 84.669 I 87 807 j 88.318 i 40.051 | 41.585 48.687 47.52« 49*47 50.049 55.099 66.253 59 225 01.18b 64.105 67.058 09.839 72.421 Dobitki se dobe od 20. novembra do 20. decembra pri podpisanem odboru. Vsak se mora izkazati z Izžrebano srečko iu potrdilom, da je srečka plnčana pred žrebanjem (odrezek poštne položnice ali potrdilo razprodajalca). Kdor hoče, da se mu dobitek pošlje na njegov naslov, mora v naprej poslati denar za zavojnino in poštnino, priložiti pa tudi srečko in potrdilo o plačilu Dobitki, ki do 20. decembra 1927 ne bodo dvignjeni, bodo zapadli v korist Ljudskemu domu. Akcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma t Novem mestu. Seznam 02.029 03.684 07 462 09.100 12.583 14.038 16 9S1 22.284 23.456 25.528 27.284 28.424 32.127 34.557 88.504 42 705 45.604 47.465 49 353 52.838 56.616 59:307 61.812 63.044 65 473 69.207 70.363 73.340 00.792 03.076 05.851 07 208 09 179 10.904 13.828 15.514 19 251 21.267 24.522 27.245 28.926 85.170 30.710 42.005 44 236 47.745 49.038 50.914 55.093 56.846 58.941 61.0(58 64.934 68.050 09.989 72.935 74.609 01.142 03.493 04.571 05.039 10.052 13.809 15.459 20.087 22.075 25.824 30.207 3904 7869 8890 1777 9117 2745 7065 8217 472V 8217 4727 8562 6492 4282 9332 3818 7951 4980 1285 2499 506 4280 911° 9522 4076 6252 67(50 68 786 4770 5466 9088 6430 7130 4701 4540 2263 775 9994 3335 9111 8390 986 9019 211 b 8882 8726 8570 6(558 9782 9808 4353 6551 9188 4812 1868 123 1375 5511 9051 9121 1652 9541 4246 6849 2996 4423 7052 6567 2921 5574 5046 6576 8446 7479 8447 1035 7007 9797 5843 4129 9041 8845 6910 9071 6552 9676 8043 9677 8888 1356 8317 8767 7859 7953 9680 7974 8314 9021 9075 8047 9696 8935 9(598 4922 8430 2894 3161 5531 1580 8826 9824 5554 2542 1121 5530 429 1866 S1472 i*712 5359 6907 4975 6190 762 3558 2741 ; 7100 ;• 2315 7121 1167 8155 6785 6134 1213 6157 8058 6173 4044 9059 8262 2847 3165 3171 7619 1586 2 8583 7955 5331 2001 3010 2882 3664 2556 6764 7792 8606 9445 3064 7598 3837 5372 2335 5893 538 7778 8474 6198 4657 8042 5441 6231 8090 1252 5540 8124 2053 1136 5706 2434 5731 2152 5305 3088 1781 8623 1723 2428 S044 7734 9237 7322 7488 1823 7655 497 7908 8063 3747 9848 1891 2093 8530 6639 7227 4375 7108 3148 2315 1611 5672 2636 8050 2347 2487 221 5068 6971 251 5113 8075 5341 171« 5583 2456 7804 5285 5079 1282 7(571 8493 3211 1724 395 1730 2336 3359 3075 243 1153 1287 1722 5188 4147 1727 50 1137 1010 4965 209 5692 9029 787« 5761 3206 5840 5058 1785 2109 916 2408 5339 2519 1490 2647 T 309 5697 6352 3020 137 338 7570 5097 8067 2030 2413 8035 2688 2441 9989 5478 1636 1376 2432 5800 2120 6872 5790 2435 5244 5238 6119 C 1668 7791 6081 3962 8114 1174 8996 495 9787 2409 8008 6312 5064 53 1204 5088 0557 275 420 738« 727 2282 2444 1361 8909 9758 5491 9113 802 2737 3391 1422 1368 8544 7545 8819 8845 8829 5935 1245 3024 954 -1248 3621 1289 5128 «730 2320 4732 994 5143 0528 2400 Brlvnl aparat Din 48 —, 18 —, 15— Brlvna samltura Din 180-— Manlklr garnitura 170 —, 120 —, 65-— Britve, Gillette noži, žepni noži škarje. Jamči se, da se prodaja i blago samo najbolje kakovostL Veletrgovina R. Sžcrmechl. Celic Nakuou primerno se povrne vi žnja izirebanlh številk loterije dijaškega zavoda >Mar-tiriišče« r Murski Soboti dnu 13. novembra 1927. avtomobil 9809 C; voz 28(50 B; kolo 6237) šivalni stroj 5596 C; slauioreznicu 3004 A. 5 dobitkov po 500 Din: 2353 A; 4897 B; 6803 C; 1170 E; 3600 E. 10 dobitkov po 200 Din: 9477 A; 1113 A; 1362 B; 2585 B; 476 C; 1012 C; 8696 brez črke; 72 E; 5755 E; 7994 E. 50 dobitkov po 100 Din: 4357; 7728; 3684; 9695; 4395; 4982; 6265; 8554; 7005; 6212; 4868; 6918; 4462. B 8160; 7855; 7932; 8117; 1047; 5367. C 1886; 9250; 4731; 7376; 6165; 4689; 81; 3265; 4075. Brez črke: 8691; 4285; 6603; 6189; 4976; 4382; 5059; 8610; 6422; 372; 4059. E 6135; 3551; 1473; 676 ; 6173; 7316; 6670; 2237; 418«, 383u; 8511. 100 dobitkov po 50 Din: A 5273 9617 855 8738 4559 2619 4408 8377 9097 7942 1795 5038 3167 5336 7290 1672 9144 4777 6653 1916 5486 8552 B 2367 8898 4200 7055 89 245 2660 2625 1184 5080 3128 1750 5575 8717 7911 1334 3310 304 2181 9425 8972 8715 7827 212 628 3272 9219 2155 2514 241 499 263 3071 1794 1987 8586 4567 6990 8850 894 5921 871 21"4 Brez črke: 8483 3890 7902 7305 5904 6511 9228 7193 5275 3778 7878 6482 8383 «231 8066 8602 5990 7370 020 ,' i, E 2021 8123 4132 751 6212 1171 4520 9910 2310 89(5« 7583 0882 1346 8318 3490 8094 Dobitki po 20 Din: A 2874 1022 1002 495 1173 1483 3073 5029 6168 4097 8642 4741 3303 R 9S85 86« 8003 2173 4411 6834 1345 5885 1144 4827 3171 9U72 8714 5201 8713 180 1272 3,s« 29S6 «663 1232 537 4354 804(5 3339 5925 8007 649 2681 2035 6550 9009 2703 8039 8004 293 6482 608 3923 7503 4424 2629 7349 7204 5534 1568 685 «7«0 10-48 8012 8104 3610 133 1073 8302 8945 2879 8959 2022 834« 1(588 294 1128 2048 5112 90« 2«54 8002 9077 291 7944 7255 6550 «9154 6593 1«55 4515 2048 8028 222 4585 2803 Zn pismeni 1 Din. Izžrebane dobitek ne izroči odgovor je priložiti znamko za srečke »c mora pokazati, sicer se športne telovnike, puloverje, nogavice rokavice, čepice, dokolenice itd. v lepi izbiri in po priznano solidni ceni si nabavite pri P. ŠTEKK nasl. IVHoš Si^rač^ik LUJBLJANA, STARI TRG 18 Brez črke: 9882 2144 4899 5643 5702 7710 4850 8463 625 5707 2887 7516 0031 5710 1801 6418 1533 9055 9380 3774 3-142 9150 4301 4393 6220 1014 8700 9500 6704 8027 6090 702 1875 8357 9780 4205 8818 6300 4648 8303 2553 852 303 4088 4211 8758 1156 8980 8-471 6169 4718 590 5084 1289 6351 7338 6672 8641 0513 4687 Vsem, ki so nam ob smrti soproge in mamice kakorkoli izkazali svojo sočutje, se najpriBrčneje ZAHVALJUJEMO. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Blu-mauerju. ki je iz čistega idealizma vse storil, kar moro zdravniška veda, da nam ohrani našo mamo, ali ji pa vsaj zmanjša trpljenje. Zahvaljujemo se čč. bolniškim sestram za angelsko potrpežljivo strežbo, pevsekmu društva »Ljubljana* za milo petje, dalje vsem daro-v°'cem vencev in Šopkov, g. vlad. komisarju Ant. Mencingerju, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, so učen kam novih sirot ter vsem, ki »o našo mamo spremili na zadnji poli, — vsem naj povrne dobri Bog. — Maše zadušnice se bodo darovale pri oo. frančiškanih v ponedeljek, dne 21. nov. ob 7 pri velikem oltarju, pri Sv. Krištofu pa v Bredo, dne 23. novembra ob pol 7. uri. DRUŽINA KOŠIRJEVA. Ob priliki izgube našega preblngega očita, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Grege r?a Polanec nndučitelja v pok. izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami. Predvsem sc zahvaljujemo čč. oo. frančiškanom, gospodu Simonu Vodcniku za k-pe j>oslovilne besede ter vsetu tistim, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli, da spremijo blagopokojnika na njegovi poslednji poti. Žalujoče rodbine: Polanec, Lamin, Koželj. iioiggii «« 45or£?c* (senfi) «« natboHS«, dobi sa w »šefa der<š8tatesn«t! ira &«wcvrtL tr^ouinah f zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica Stei. 50 (v lastnem poslopju) IbrestovBnia vloq nakua in prodaja vsakovrstnih vrednostnih Mirim deviz in oolut. borzna naroČile, prcduiem in urediti vsehe vrste, eskomot in inkaso mcnlc ter nakazila v tu- Id inozemstvo, safe-dccoslti itd. Itd. Brza*avke: Hredif Ljubljana Ti!. Z0¥0 Z¥57 Z5VB- intenurbon Z70B. Z8DG MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*30 Oln ali vsaka beseda SO nar NaJmanfil ofllaa 3 aH S C In. Oglasi nad davel vrstic sc računalo vlit. Za odgovor anamtto' Na vpraianfa brca znamke ne odfiovarlitmo 1 S/užbe /Sce/u MIZARSKI DELOVODJA absolvent mizar. mojster, žole, z večletno prakso, želi vstopiti kot delovodja ali risar v kako mizar, podjetje v Sloveniji, na Hrvaškem ali pa v Srbiji. Ponudbe na upravo pod: »Absolvent« štev. 9208. DEKLE 18 let s 3 razredi mešč. šole, želi mesta učenke v trgovini. 2e malo vajena v trgovini. Naslov v upravi lista pod št. 9237. Trgovski pomočnik mlad, agilen, vesten, iz-učen v trgovini z mešan, blagom, išče službe. Gre tudi na deželo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod šifro: »Cena dobra moč« na upravo Usta v MARIBORU. P O T N IK kateri obiskuje vso Slovenijo — prevzame proti proviziji še nekaj predmetov. Ponudbe upravi lista pod številko 9217. ORGANIST (samski) ki je dovršil orglarsko Solo pred 4 leti z izvrstnim izpitom in obč. tajnik s triletno prakso, išče službe in želi isto nastopiti po novem letu. — Naslov v upravi: št. 9219. KROJ.' POMOČNIK i dežele, zna dobro šivati, Išče službe. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod štev.9220. Pisarn, kapaciteta t lepimi spričevali in z dolgoletno prakso, želi mesta. Zmožna slov., ital. in nemšk. jezika. Ponudbe na upravo pod: »Tržaška Jngoslovenka«. Izurjena ŠIVILJA perila z večletno prakso, išče dobrega, stalnega raasta, gre lahko za samostojno moč aii šivat na dom. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na upravo pod: »Večletna praksa«. Deklica 14 do 15 let, poštena in prijazna, se sprejme takoj k otrokom. A. Mttllor Ljubljana VII, Janševa 15 pot nTk e in krajevne zastopnike za dober in brezkonkuren-čen predmet, iščem. — Pism. ponudbe na upravo pod: »Provizija« št. 9187. Pekov, vajenca poštenega, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. — FILIP PIRC, Sv. Peter v Savinjski dolini. 9218 Zastopnike (zaatopniee), potnike (-ce) iščemo za prodajo drž. vredn. papirjev z izvrstn. pogoji v vseh krajih Slovenije. Ponudbe upravi pod: »Stalna služba«. Knjigovodja zmožen amerikansk. knjigovodstva in bilancist — se sprejme pri izvozni tvrdki na deželi. Ponudbe z referencami poslati na upiavništvo »Slovenca« pod šifro: »Periekten štev. 9221«. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodalo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. _5512 Uičnilf p°šten 'n s°~ niOlli™ liden, oženjen, brez otrok, zmožen sadje-reje in oskrbovanja zel. in cvetlič. vrta, se sprejme za posestvo četrt ure od Ljubljane Ima lahko tudi še drugo službo. — Naslov v upravi št. 9201. ^Veletrgovina v Ljubljani sprejme za takoj: Kontoristinjo, veščo slovenske in nem. koresp. 2 trgov, pomočnika galanterijske ali mešane stroke. — Pogoj: starost od 23—30 let, ter samski stan i. Ponudbe s sliko, referencami in zahtevo plače pod šifro: »Zavednost do dela« upravi »Slovenca«. SLUŽKINJA eaneslj. poštena, delovna in skromna, zna opravljati vsa hišna dela in tudi kuhati, se sprejme k družini v Ljubljani. — Službo je nastopiti okoli 1. decembra 1927. Naslov v upravi pod štev. 9207. poslovodkinjo iščem za mešano trgovino, v starosti od 30 do 40 let, na deželo. - Naslov v upr. lista pod it 9083. Kroj. pomočnika dobro moč, ter vajenca poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo sprejme Joško Kaltnekar, modno krojaštvo - Boh. Bistrica št. 39. 9157 Učenko sprejmem v trgovino z vso oskrbo. - Ponudbe pod »Poštena in pridna« upravi lista. "dobra" šivilja" se sprejme, katera bi tudi hiš. dela pomagala. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9257. Čevljar. vajence in vajenke za prešivalke - sprejme VOIKA, Krekov trg 10. Pošteno dekle zdravo in močno, ki bi znala že nekoliko kuhati ■ in šivati, iščem k 2 osebama. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9150. Sfanovan/a Brezplačno sprejemamo prijavo stanovanj ter jih oddajamo najboljšim najemnikom! »POSREDOVALEC« Sv. Petra cesta štev. 18. S 1. decembrom t. 1. oddam sobo pošten, gospodu ali dijaku po ugodni ceni. Kodc-Ijevo nabrežje št. 87, za Mladinskim domom. PREPROSTO SOBO oddam gospodični 1. decembra, blizu gor. kolodvora. - Naslov v upravi »91ovenca< pod št. 9209. 7p i ocfcc? Vsakovrstne zlato kupuje po uajvišjih cenah orne, luveltr. Ljubljani" VVoIIovh ulica 5tev SREBRNE KKONE kupi F. Čuden, tjiubljana. Prešernova 1. lepo sobo meblovano, v centru mesta s separatnim vhodom oddam 2 boljšima gospodoma. - Naslov v upravi lista pod številko 9235. STANOVANJE IŠČE (1 sobo in kuhinjo) zak. par brez otrok v bližini Sv. Petra. Ponudbe upravi pod: »Nagrada«. Cnhl svetla, zračna, «?UMCI v nov; hiši, 5 minut od glav. kolodvora, se odda solidni osebi. Vhod poseben. - Friiko-vec 6, Ljubljana. 9259 IHIP"" Čedno, ne drago SObiCO oddam^r's° L decembrom solid. gospodu. - Jurčičev trg št. 2, I. nadstr., levo. 9256 D*" 20.000 Din -»C ali več plača za dosmrtni užitek ene ali več sob s pritiklino v centru mesta Ljubljane solid. drž. uradnik, samec 50tih let. Ponudbe pod: »Soliden« na upravo »Slovenca«. STARE OBLEKE. pohištvo, najbolje plača Ljubljana. Dopisnica zadostuje, pridem na doml PREKUH — Stari trg 26, Bukove hlode le prvovrstne, od 35 cm debeline naprej, od 3 m dolžine naprej, brez grč in drugih napak sveže, kupim vsako množino. — Ozira se le na ponudbe z navedbo cene Iranko vagon nakladal postaja. Plačilo takoj pri prevzemu Kupim tudi jelševe hlode za žago. Ponudbe na IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ul. 4 Istotam se prod«jajo suha drva in odpadki od ža;Je po najnižji ceni. 8421 BOROVE brzojav. droge iz sedanje sečnje od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupuje stalno proti najvišji dnevni ceni DRAGOTIN KOROŠEC, Šmartno ob Paki. Stanovanj Dva enosobna, Kodelje-vo, 350 in 400 Din. Soba s HedilHkom, center. 300 Din. Dvosobno, Glince, 600 D. Enosobno, Glince, 400 D. 2 sobi s štedilnikom, na Glincah, po 200 Din. Dvosobno, Podrožnik, 800 dinarjev. 2 dvosobna, Rožna dolina, 500 in 700 Din. Dvosobno, Linhartova ul., balkon, vrt. ev. kopalnica, 1000 Din. Enosobno, Mirje, 300 D. »POSREDOVALEC« Sv. Petra cesta štev. 18. Zaseb. kroj. učilSče. Ljubljana • Stari trg 19. Začetkom decembra pouk za krojače, šivilje in nešivilje v skupnem tečaju. Za dame, ki nimajo časa čez dan, pouk v posebnih popoldanskih ali večernih urah. One, ki se želijo izobraziti za samouporabo, specialen znižan honorar. Izdelava krojev. Kroj. pouk s pošto potom učnih zvezkov. Kupim zobčastih 30 do 40 cm starih vlitih cevi (Rippenrohre). - Ponudbe z zadnjo ceno na Franc IZGORŠEK, Šmartno pri Litiji. HRASTOVE PRAGE razne dimenzije, kupim. Dobava do 1. julija 1928. Ponudbe: JOS. OSOLIN, LAŠKO. 91 SI Trgovsko opravo kupim. Jožef Simončič, Breg, Litija. DDE smrekove in jelove, od 20 cm debeline in od 4 m dolžine naprej, suho blago, vsako množino, kupi proti takojš, plačilu Fr. Gorianc & Cie,, Kranj. ORGANIST čedne zunanjosti, 24 let star, želi znanja z gospodično čedne zunanjosti in pošten, življenja, v svrho ženitve. Pogoj šivilja z . malim premoženjem. — Ponudbe na upravo pod: »Krščanski par« št. 9200. Pekarno kupim! Tudi na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pekarna«. 9253 Drž. uradnik L kat. se želi poročiti s pošteno gospodinjsko izobraženo gospodično z dežele, ki ima primemo premoženje. — Dopise s sliko pod »Domačija« na upravo »Slovenca«. Učenca Stenih staršev s prim. šolsko izobr., sprejmem takoj za specer. trgovino. Naslov v upravi: 9231. MIZARSKEGA VAJENCA s hrano fn stanovanjem t hiši sprejme Goljar Ivan, Podgora, St. Vid n. LJ. Pisarniško sobo v visokem pritličiu odda takoi Pokojninski zavod v Liubliani, Gledališka 8. Pisarniške lokale v bližini glav. kolodvora takoj oddam. - Naslov v upravi lista pod it. 9149. Išče se v sredini Ljubljane za nekaj let prim. dvoriščni prostor kjer bi se dala napraviti krojaška delavnica. Lah-I ko so tudi že obstoječi 1 drugi primerni prostori. — Cenj. ponudbe upravi ' »Slovenca« pod »Kroja- ika delavnica«. 9160 učenka se sprejme k šivanju perila. Naučila bi se fine izdelave perila ter vezenje na stroj. Ugodni pogoji. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Učanka 103«. 9261 Lepa hiša ▼ dobrem stanju (z 2 stanovanji) in lepim vrtom, v Pobrežju, Nasipna uL št. 21, p. Maribor, poceni naprodaj. 8968 Hiia z lepim vrtom naprodaj po nizki ceni. Ivan Ftort, Trbovlje 1L Iščejo očividci ali priče, ki bi lahko izpovedali, kako je neki vojak Ljubljan. streL polka med svetov, vojno ali ob času koroških bojev snel nekje razpelo in od istega les kuhal v juhi. Vsi stroški se povrnejo in d4 se mu nagrada. Sporočilo poslati na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« itevilko 9111. Inserirajte v „ Slovencu "! gugprf zdravilni, zajam-STlOlI Jeno pristen, iz lastnega čebelnjaka, proda kg po 25 Din čebelar Peter Pavlin. Jeranova ul. št. 4, Ljubljana - Trnovo. Mscesnova drevesa godna za sekanje, naprodaj. - Poljanska c. 10, Lj. Občina Ljutomer proda 50 hektolitrov izbornega ljutomerskega vina lastnega pridelka l. 1927. ~PisIinTsTROJ- malo rabljen, se ceno proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9196. Vodna moč izredno dobra, tik okr. ceste, 20 minut od postaje, je naprodaj. - Pojasnila pod šifro »Tovarna 65«, Rimske Toplice Božični prtički i»Jol« se dobe najceneje pri! Upravi »Vlgredl«, Ljub- j Ijana, Ljudski dom. j OTROŠKI VOZIČEK" j Brcnnabor, visok, močan, ' prodam. Stara pravda 1, pritličje. 9195 čevljarski stroj levoročni, malo rabljen, se proda. - Poizve se v upravi lista pod it. 9158. Lepe konje na gugalnicah izdeluje in prodaja po nizki ceni Slavič Franc, tapetnik, Emonska cesta 10. 9258 //asa obrt Posredovalnica za službe se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe. Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrlajska ulica 5. potrebščine za KROJAČE in ŠIVILJE v modni trgovini ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ul. 4 Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vse damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd., itd. Strogo SOLIDNE C ENE I Kupujte OBLEKE in PERILO pri I. TRPINU MARIBOR Glavni trg štev. 17 ker tam je res najfinejše blago po zmernih cenah! I. VARDSAN SSsaH 53. lir v. Priporoča svoje najboljše Ta»mibuirfce PSenicno moifo najbulj&ib ml.nov nudi naret-neje veletrgovina žita in mlovskih izdelkov A VOLK. UuDEiona Reelievn cesto st. 24 Dušmani IHP- svojih otrok ste Vi, ako otroke zastrupljate s kofeinom, -Dajte otrokom kavo Hag, ki je prava in najboljša kava, ampak neškodljiva, ker nima kofeina. 8666 Družabnika za dobičkanosno podjetje sprejmem. Potreben kapital 200 — 300.000 Din. Ponudbe na upravo pod šifro: »Sigurnost« 9234. Damski plašč lep, s kožuhovino (Persi-aner), naprodaj. - Naslov v upr. lista pod št. 9254. TROOVINA| DEŽNIKOV LJUBlijANA ,.Ljudsko samopomoč" podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji samo še do 31. decembra 1927. '•C Podporna vsota znaša 2000 do 16.000 Din. - Društvo šteje danes že okroglo 1000 članov. — Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45, II. nadstr. za odstranitev kurjih oči! »Jol« - šampon za umivanje laa. Pariški prašek za čiščenje madežev se dobi v vsaki količini v študentovski ulici U, I. nadstr. Prodaja se Pred ikoiljo 16 ob sredah in sobotah. Din 2000 mesečno in še nekaj provizije plačam osebam za raz-pečavanje novo iznaj-(lenega predmeta, ki je nujno potreben pri vBaki hiši. pripraven tudi /a dame. Ponudbe s prilogo Din 2.— z znamko na poštni predal ši. 6 Ptuj. 1« - najceneje E. Kraiec Pred škofijo 20 za obleke in perilo najboljše kakovosti in po najnižjih cenah nudi Srečko Pihlar manufaktur. trgovina, MARIBOR Gosposka ulica štev. 5. Velika izbira najmodernejših damskih KLOBUKOV po najnižjih cenah nudi Frida Novak modistinja - Maribor, Gosposka ulica štev. 28. K. Granitz krznarija v Mariboru, Gosposka ulica štev. 7. Največja zaloga finih in najcenejših KOŽ za kožuhe. Vsa v krznarsko stroko spadajoča dela se izvršujejo promptno in po najnižjih cenah. - Kupuje vsakovrstne kože divjih živali, kakor: dihurjev, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah. Žimnice modroce. posteljne mreže, želez postelje (zložljive) otomane. divane in drug« tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU P.ADOVANU, tapetniku Krekov trg It. 7 (poleg Mestnega doma). £ogieb Jurjc (k>JJ priporoča nBjooijse lambunce, par* tltur«, sit unč ole I« trst -otrebiflnfc ii m glasbil* Odllkom m pirlilcl Cnnlk' franko. raistavl Iciczuaiovino lekarnarja dr. G. Piccoli-jn v Ljubljani krepča osla bele. malokrvne odrasle in otroke. Volna - bombaž ra stroino pleteni« tn ročna dela, dobite po W najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4. ELEKTRD-S8!:: vršuje ALOJZ ARHAR v Spodnji Šiški, Celovška cesta 80 Solidno delo, cene zmerne. 8509 =111=111=111=111 Najboljša reklama so oglasi v ..Slovencu"! IIIEIIIEIIIEIIIE Kostanjev les in hmeijevke kupuje stalno Ernest Marine, Celje Zrinskega ulica štev. 4. V veliki izberi moški štoti, doubli za površnike, klobuki, zimsko triko-perilo, damski in moški puloverji in telovniki, kovtri, barhenti in različna Miklavževa darila — kupite najboljše in najcenejše pri Ivanu Krošeij, Ljubljana Kette-Murnova (Martinova) cesta št. 15. Izdelujejo se tudi moške obleke po meri. Slaniio smetano (Centrifugenrahm), in skuto stalno kupuje po najvišjih dnevnih cenah mlekarna ADOLF BERNHARD, Maribor, Aleksandrova cesta št. 51. opremljeno, vzamem spomladi v najem, ali pa grem za vodiieljico kuhinje v hotel. Pišite na upravo ..Slovenca" pod Stev. *>930. Za jugoslovansko podružnico neke inozemske, tudi v Jugoslaviji dobro znane solidne tvrdke se išče v najem ali nakup Z ali skladišče v izmeri najmanj 100—300 kvadr. metrov v Ljubljani ali na njeni periferiji. — Ponudbe z natančno navedbo objekta naj se pošljejo priporočeno pod šifro „Auslandi3che Gosellschafi No. 35—3" na „lnterrekiam" d. d. v Zagrebu, Marovska 28. Otvoritev medičar. obrti Nnznanjam cenj. občinstvu otvoritev NOVE MEDICARSKE OBRTI, Kolodvorska ulica št. 11, Ljubljana, ter priporočam cenj. trgovcem, kramarjem in splošnemu občinstvu moje čedno okrašeno Miklavževe izdelke kakor tudi okusno medeno pecivo po nizkih cenah. — Z odlič. spoštovanjem BLAŽ GRAH, medičar. Jaz Ana Cflacj s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste • sled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. lsla je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, zs podkrepitev razvitka /.a goste lase in za ojačenje las. Posjieši pri damah, gosoodib in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-(lirn osivenjem tja do visoke starosti. Čilag-pomada ods'rani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za la-0,enie Oteklina. in n0g' Utrujenost Izpahuenje. Poškodbe in pekoče noge. ozdravlja noge. Ako raztopimo malo množino soli sv Koka za noge v lopli vodi. dobimo vodo ki je oatučeiia z oksige- nora, ki čudovito dobro učinkuje ua bolečo nogo ia ustavi bolečine, ki so se pojavne vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, uezuoeuo v, xt 111 povzroča ozeblina, iu vsako rano na or e co o namakanju postaneio kuria očesa /r mehka da se morejo odstraniti In trdn Irn-.n tnkn prav K0|0V0 |e (la 8o| 9V Roka brez no*a nll hrttv« nnjbolj Mneinarjen0 nogo. zn nonre nonolnom« uredi ne 0 udobui kaUor bl Orki en n nov, KevUI ooal« poljubno hodite in vefi nh nos I »e ve? let Lahko M ,,„ bi obi;uliU naJ. ur stonte nn enem mestu. mnniSe bolečine ali utrutenost. Velik 7.HVO' av Roka «oli zb no"e stnne TMn 16'—« Dobiva se v vsaki lekarni in drogerijl. ' EiehsrotcEiiniCiio podrtije Karol florf^nCiC v Celju, £tinhur;tv« cest« 2 (poleg davčnega uruda). Inštalacije električnih naprav za ln8 in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparalov. Poprava elektromolorjev in vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, motorji *ievci. '.arnice itd in ves elektromaterijal Točna postrežba I Niike cene' Proračuoi brezplarnol MOLITEV PRIDNEGA OYRQ\<& LJUB^MIKL^ŽŽ KUPI Ml DAROVE beDKATON^TRGOVlNI IN BONBONIERI, JANA GLEDALIŠKA ULICA StS PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA armmiHjiu z^mmBsmmmmmmmmm Cene*>e «01 rjri RAZPRODAJAH se dob' vsakovrstno manu/aklurno blaga samo Drl 7RPIN. MARIBOR. ft lovni irp ilev. 17. Svetovno znaue A Prave Original iz Bluilenz-a in emajMat»3ice z napisom ima v zalogi iamo ing. Mate Guzeij, Ljuui.ana.Siška, .lernoievn rnntn 5 — blizu stare cerkve na dvorišču pod Celovško cesto štev. 58. Zaradi pomanjkanja prostora se preda še nova, moderna iz trdega lesa. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9135. Najstarejša tovarna i. I. Nagi as v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 l priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega 5 pohištvu žimnic. zol, foteljev i. I. d. po zelo nizkih cenah. wmuimhmi miiuTnu—■u— »H^J^HBgHflHII Mark Twain: 68 Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Lenobno minevajo ure. Nekaj časa je že, kar je vrvenje prenehulo, saj so vse galerije že dolgo natrpano polne. Sedaj lahko sedemo, gledamo in premišljujemo, kakor se nam zljubi. Tu in tam in tod vidimo v medlem cerkvenem somraku dele številnih galerij in balkonov, kjer se vse tare ljudstva; druge dele teh galerij in balkonov nam zakrivajo vmes stoječi slebri in drugi deli stavbe. Pred seboj vidimo celo veliko severno cerkveno ladjo; prazna je in čaka, da vzprejme velikaše. Vidimo tudi prostorni vzvišeni prostor, preprežen z bogatimi preprogami, kjer stoji prestol. Prestol zavzema sredino vzvišenega prostora in do njega vodijo štiri stopnice. V sedežu prestola se nahaja groba ploska skala ali kamen, na kateri so že sedeli mnogi škotski kralji, ko so jih kronali; tako je postal sčasoma tako svet, da je služil tudi angleškim vladarjem v podoben namen. Prestol in pod-nožnik sla pokrita z blagom iz zlata. Tišina vlada, baklje se pusto blešče, čas počasi poteka. Naposled zavlada dnevna svetloba* baklje ugasnejo in mehka svetloba se razlije po prostorni cerkvi. Vse poteze plemenitega poslopji so sedaj jasne in razločne, toda mehke in sanjave, kajti solnce je rahlo zastrto z oblaki. Ob sedmih se prvikrat prekine zaspana enoličnost. Ob udarcu te ure vstopi visoka jdemkinja v ladjo, oblečena v nedosežen sijaj; visok uradnik, ves v žametu in safinu, jo peljo na določeno mesto, njegov drug pa nabere dolgo vlečko plemkinje, jima sledi, in ko gospa sede, ji uredi vlečko preko naročja. Nato ji postavi podnožnik, kakor ona zaželi, nato pa položi majhno plemiško krono zraven nje, odkoder jo bo lagodno vzela, ko pride čas, da si plemenitaši po starem običaju vsi hkratu denejo krono na glavo. Sedaj privro v cerkev visoke plemkinje v ble-stečem sprevodu in v salinu oblečeni dvorniki švigajo lesketajoč se vsepovsod in jih vodijo do določenih sedežev. Ves prizor je jako živahen. Čez nekaj časa zavlada zopet mir; visoke plemkinje so namreč vse uospele in zavzele določene prostore, in tvorijo mogočno gredico človeških cvetic, ki se izpreminja v vseh mogočih barvah in je posuta liki Rimska cesta na nebu z lesketajočimi dijamanti. Vse starosti so zastopane med njimi: nagubane, belolase visoke vdove, ki sega njih mladost daleč nazaj v minule čase in ki se spominjajo kronanja kralja Rikarda III. in burnih časov tiste pozabljene nekdanje dobe; dalje zale dame srednjih let, ljubke, dražestne mlade gospe in mile, mlade krasotice žarečih oči in sveže polti, ki si bodo morebiti malo nerodno dele z dragulji posuto krono na glavo, ko napoči veliki trenutek, saj bo to zanje nekaj docela novega in jih bo tudi vznemirjenost precej ovirala. Vseeno pa je tudi mogoče, da se kaj takega ne godi, kajti lasje vseh teh visokih plem-kinj so bili spleteni in urejeni s posebnim ozirom na to, da bodo mogle hitro in dobro položiti krono nn svoje mesto, ko pride znamenje. Videli smo, tla je ta velika množica visokih plem-kinj uprav posuta z diamanti, tako da nudijo očem v resnici čaroben prizor — ampak nas čaka novo, resno začudenje. Okoli devete ure se oblaki nenadoma razpršijo in svitel solnčni žarek prodre mehko ozračje in plava počasi ob gredici plemkinj. In vendar vrsta te gredice, katere se dotakne žarek, vzplameni v vid jemajočem blesku mnogobarvnega ognja, tako da nas prolestaost vsega prizora prešinja z neverjetnim presenečenjem in novim začudenjem! Zdajci prikoraka z družbo poslanikov tujih držav poseben od- poslanec iz daljno Jutrove dežele, saj>a mu zastane, ko prestopi sv i 11 i pramen solnčnega žarka; blišč in sijaj, ki se razliva, bliska in utripa okoli njega je presilen. Možak je namreč od temena do pele olidan z dragulji in če se le količkaj premakne, se vsipa blesteč žar okoli njega. Počasi je mineval čas — minila je ena ura — dve uri — dve in pol — naenkrat je zamolklo grmenje lopov oznanjalo, da je naposled dospel kralj in njegov veličastni sprevod, čakajoče množice se je polastilo nepopisno veselje. Sicer so vedeli, da bodo morali še nekoliko časa čakali, ker je bilo Ireba kral ja še pripraviti in obleči za svečani obred; ampak to čakanje ni bilo dolgočasno, ker so oči imele dovolj posla, da so občudovale velikaše kraljestva, ki so prihajali s sprevodom in sc zbirali v cerkveni ladji. Visoki dvorniki so jih slovesno vodili na določena mesta in jim izročali njihove plemiške krone. Množice na galeriji so bile polne živahnega zanimanja, saj je večina njih prvikrat videla vojvode, grofe in barone, ki so njih imena že stoletja slovela v domači zgodovini. Ko so vsi zavzeli svoje sedeže in posedli, je bil razgled z galerij in drugih razglednih mest popolen; tako sijajen, d ase oči niso mogle obrnili do njega. Zdajci so se prikazale glave državne cerkve v svečani opravi in z mitro na glavi, se razpostavile j)o vzvišenem prostoru in zavzele določene prostore. Za njimi je prišel glavni varuh kralja ali regent, vojvoda So-mersetski, in drugi visoki uradniki in dvorniki, in za leini je prišel oddelek telesne straže v svit I ih oklepih. Nastal pa je premor čakanja; naenkrat j>a so sc na dano znamenje oglasili zmagoslavni glasovi godbe in pri vratih se je prikazal Tomažek, oblečen v dolgo oblačilo iz zlatega blaga, ter stopil nn vzvišeni prostor. Zbrane množice so se vzdignile s svojih seueiev in pričel se je obred spoznanja. iiiiElil 2 X o u C 3 c = r-? » | s gr n e t % -I ' w 03 5' " S ^ l _ n w Q0 iS S ~ 3 S K 6 o 1 ' P (T: < •V s S ro J. rt S 9S 77 = F c o a S 3 3 o, o to S « b' — o S H M ij s5! N- TO « < i 3 s a a ■ 2 ® a a > E f 9 | > i i u NI in vj x O < > 2 sr a | n - J* o. «r TI 10 — C. a JŠ « a u. o 3 C » p S r K- fl ® 8 S- hI P n I « t -sr 5 - ? > S cS _ . c-C f» P f f 111 = 111 = MlGimiUE POTREBŠČINE ZH OPHLOSRHPH PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE PO- tlUJ. EHRHGB1, LJISBLJ1HH TREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI ŠELENBURGOVA ULICA ST. 6/1. TELEFON ST. 2y8(J ZAKAJ TECE VIS NAtOB? Deca, žene, molje, vsi se udeleiuJ«|o nove tekme ČOKOLADE MILKA SUCHARD za veliko množino dragocenih nagrad. Samo pokusiki Suchardovo Čokolado je ie pravi uZitek. Bon se oobi v vsaki tablici po 1 in 2 Din. NajboljSi šivalni stroj je edino le MM !H AOliEB u dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj „DUBIED" Isto t« m t zalogi pisalni stroji »URAMA" Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika m vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesefna odplačila. Dub/e-štofe, velurje, kamgarne, češke in angleške kvalitete kupite zanesljivo dobro in po konkurenčnih cenah pri tvrdzi /. PREAC Maribor, Glavni trg 13. K... obvezo in spregledajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 par in pišete takoj po vzorce od sukna in kamearna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefirja. barbenta. flanele in sploh vse manufakture na veletrgovino R. SiCT-meetii. Celje f«. 18, kjer ie izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez 500 Din poštnine prosto J POn&JgmSšG. prima lino, novo pošiljatev Ormoški noši, „ „ Pihestana. izbornega Toči po zmernih cenah ..Aškerčeva 'tlel" nasproti srednjo tehniine šole. Ljudsha posojilnica v Celja registrovana zadruga z neomejeno zavezo Cankorteva ulica U. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuie posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000 - etilnice ki imajo najmanj 4 stroje za pletenje in žele biti zaposlene, naj se obrnejo naravnost na tvrdko Brača Hirsler, Zagreb, Gajeva ul. 3. sudiiSte žepne baterije, žarnico in karb dne svetilke, karnise in vitr»že iz g**««*n vseh vrst, ter melenine. AB BB95II&65 vse ostale elrk trotehnično potrebščine kakor tudi patent, aparate, plombe in signire z ostalimi potrebščinami za paketiranje kupujete nnjbolje pri tvrdki S. Bajraktarevič, k. d. Meto-Cyklop Zagreb, Vlaška 40. Brz. adresa: Metocyklop Zagreb. Za grlo za bronhtfc za pl[uča so izvrstne pastilje Na prodaj po vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte jih v škatljicah z napisom VALDA zopet redno ordinira v vojaški bolnici od 11.—1. ure. Violine od 95 nin. gramofoni od 345 Din, ročne harmonike od Sli Oin mandoline od 136 Din. citre od 1112 llln Rilareod 207 Pln lesena in pločevinasta pihala, tambiirice i. t. d. v prvovrstni kvaliteti, po izredno nlzkiu conah, direktno b tovarniškega sktadališiu S dni no ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj. Veliki tlustrovant cenik zastonj. Zahtevajte ua takoj od tvrdke: SkiadiSčo MEINEL & HEROLD, tovarna glasi II, fframofonov tn harmonik, Maribor Stev. 102. KKUi JUHEnOM Važno za krojače! izšla je nova, velika Knjiga krofaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem ieziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige Pristno SlfVOVkO droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likeriev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka w!fea It. 19 Postrežba ločna. — Na drobno in debelo. Jakob IPerhavec, Haribor tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. Hroll. ans?e5Ktv parobrodna !tnl|n mn&i milimi za JUŽNO AMERIKO »Ta/SžSjo - Urnguau - Argentlnljo in gtfJBO CH1SLE PERU. Informacije se dobe brezplačno pri zastopniku: LJUBLJANA Kolodvorsko Ulico 26 P. n. občinstvu in si. društvom vljudno naznanjam, da sem poleg svoje staroznane restavracije OTVORILA povsem na novo sezidan moderni gostilniški salon. Obseg istega in komfortna oprema nudi priliko za prireditev društvenih veselic, večjih družabnih sestankov, plesnih šol i. t. d. Izborna vina, priznano okusna kuhinja. Za obilen poset, zagotavljajoč ob zmernih cenah najsolid. postrežbo se z vsem spoštovanjem priporoča Anfoisii« Mcrlic. rcsfavrafolt® Ljubljana VII, Frankopanska ul. 1. Radi velike zaloge se prodaja ceneje kot bi bila razne flanše za damske plašče, double za zimske suknje in raglane, pri manulakt. trgovini ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka ulica štev. 10. Glej spremembe ccn v izložbi, katere veljajo samo pri nakupu proti takojšnjemu plačilu. S¥€lO¥Ri patenf ..ZEPHIH' Lesna tra t o ogreto peč z zračno kurjavo Z 10 kg drv ogreva sobo sik.ozi 24 ur ,.ZEPHIR" tvornica peči, Subotics Dobi se v Ljubljani pri Breznik & Fritsch Plevljanska vojaška godba sprejme takoj :ia.T VfSblllEiitfl&a IBS l ™ Ponudbe: Lofze Smrekar, vojaški kapelnik, Plevlje, ,lUUlUUUU!JJIUlUilWJlli Jateresuntno brošuro uspešnem Zdravljenju, zolčnih kamnov| Vara pošlje brezplačno | lekčrns pri Odreseniku f PregaliVušehradska fr. Pilite ako j. = rmrm micnmim+Tmnm za GOSPODE in DAME nudi priznano prvovrstno, solidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih, oziroma konkurenčnih ccnati — in se priporoča! Stanislav Vidoviš — Maribor Gledališka ulica št, 10. Ifm V sredo dne 23. novembra in event. tudi naslednje dni se bo prodajala na javm v trgovskem lokalu — Prešernova ulica 30 w na spadajoča v konkurz. maso Matije Trebarja Začetek dražbe ob 9 dopoldne. ,,Specirum" dL dL Snž. Kopista, Dubsky m Krstit tvornica ugledal In brušenega stekla Liubliana Vit Medvedova ulica J8. teleron 343 Zagreb. Ileograd, Osijek. Središnjica . ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, tnašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala Zadružna gospodarska banka a. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon ^t.2057,2470 n 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V«"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterlfe.