Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DHEVN Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 148. Telefonska številka 65. Celje, v pondelJeK, 4. Julija 1910. Čekovni ra£nn 48.817. Leto II. Odmor v boju. Pri nas v Avstriji izostanejo redno vse napovedane senzacije. Poročali smo v soboto, kako se ie večina pripravljala na dolgotrajno sejo — po lanskem decemberskem vzgledu v parlamentu. Blizu odsekove posvetovalnice so uredili v neki dvorani celo spalnico; zanesli so tje z usnjem prevlečene klopi iz kuloarjev, tako da je ta improvizirana spalnica bila podobna velikemu spalnemu vozu 2. razreda. Zvezali so to sobo z odsekovo posvetovalnico z električnimi zvonci, da bi lahko vsak čas poklicali hrabre bojevnike proti obstrukciji k glasovanjem in da bi zabranili tudi nesklepčnost odseka. — Vladni »Fremdenblatt« je pisal še v soboto: »Dela voljne stranke so sklenile neupogljivo vstrajati v boju. Vlada je ta sklep pričakovala in upa, da se bode tudi z vso energijo izvršil ... Toda že v soboto zvečer je večina odnehala, hrabri ubijalci obstrukcije v vladnem taboru so popustili in šli mesto v oddelek III. spat, raje domu ... Nemška javnost je doživela veliko razočaranje — Jugoslovani pa so si včeraj temeljito odpočili in danes se je začel boj znova. »Večina« v proračunskem odseku se nikakor ne nahaja v- prijetnem koložaju. Poljaki so jezni na vlado in lastnega finančnega ministra Bilinjskega zaradi odpora proti kanalskemu zakonu; zato se je pokazal od 9 poljskih članov proračunskega odseka komaj jeden v sobotni seji proračunskega odseka; pa še tisti je prišel očividno samo na uro gledat ... So-cijalist Diamant je pribil tekom seje absenco Poljakov in izjavil, da ga ni prav nič volja reševati vladne večine; govoril je socij. tovarišem v odseku menda prav iz srca ... Bilo je torej že v soboto dopoldne jasno, da je up za zmago nad obstrukcijonisti v dolgotrajni seji minimalen. Vrste bojevnikov so se skrčile na 28 mož in ti si navzlic svojim visoko do-nečim radikalnim frazam niso prisojali dovolj ko-rajže za resen boj ... Že opoldne se je začel dr. Gessmann pogajati z Slovenci glede kompromisa, ki bi sploh končal obstrukcijo. Slo se je baje za ustanovitev slovenske filozofične fakultete, a tudi na znane jugoslovanske zahteve. Krščanski socijalci so bili kompromisu naklonjeni — nemški nacijonalci pa sploh niso hoteli ničesar slišati o kaki stvarni koncesiji. Ker je pa predsedn. odseka Chiari videl pri preštevanju svojih zvestih, da ima na razpolago komaj 17 mož, ki bi bili zanesljivi, je sam ponudil sledeči kompromis: 1.) Sobotna seja se konča po govoru dvornega svetnika dr. Ploja. 2.) Prihodnja odsekova seja se vrši v pondeljek ob 10. uri in se mora ta dan končati generalna debata. 3.) V torek ob 10. uri se prične seja z opombami in stvarnimi popravki k generalni debati in potem se prične specialna debata. Kompromis so obstrukcijonisti mirno in brez ugovorov sprejeli; saj jim je zasigural zdaten odmor v nedeljo in v pondeljek — od jutri naprej pa se bode zopet obstruiralo pa stari navadi naprej. Posl. Demšar je že izjavil, da bode govoril 12 ur — če bo po- trebno. Kompromis je prinesel obstrukcijonistom odmor in okrepčilo — Nemcem in vladi pa veliko bla-mažo. O podrobnostih sobotne seje smo deloma poročali že v soboto med brzojavkami. Dostaviti je, da je Chiari ugodil Plojevemu predlogu po čitanju zapisnika. Med govorom mladočeha Hraskega je došlo do velikega škandala. Zapisnikar Prochaska se je za nekaj hipov odstranil in založil svojo skico zapisnika. Ko se je vrnil, je to skico pogrešil in začel klicati: >Kdo pa je zapisnik ukradel?« Stvar je izgledala tako kakor da cikajo te besede na češ. posl. Stanjka, ki sedi poleg Prochaska. Stanjek je začel grozno razbijati in kričati — dokler se konečno zapisnik ni našel. Za Hraskim je govoril dr. Korošec več ur in vložil konečno 100 rezolucij, katere je slovenski utemeljeval. Zadnji je govoril dr. Ploj dolg govor — in ob K 9. uri se je seja zaključila. Kaj bo prihodnje dni, kakšen bo uspeh boja naših poslancev na Dunaju? V soboto je obstrukcija slavila s temeljito blamažo Nemcev uspeh, kateri se ne da utajiti in katerega priznavajo celo vladna glasila. Ta uspeh pa je za sedaj le bolj moralnega pomena. Kako se bode končal boj v odseku in pozneje v plenumu, je mnogo odvisno od Poljakov. Nemci očitajo sedaj svojim poljskim zaveznikom felonijo in izdajstvo . Če se vladi posreči z milijoni, kakor navadno, kupiti Poljake, je upanje na našo zmago mnogo manjše. Sicer pa — kaj bi prerokovali? Po — dosedanjih izkušnjah bi morali biti pri prerokovanju samo pesimisti ____ Bilanca Ciril-Metodove družbe. Ciril-Metodova družba je imela 1. 1909 dohodkov 187.087 kron 10 vin (1. 1908 okroglo 136 tisoč, 1. 1907 okroglo 85 tisoč in leta 1906 okroglo 56 tisoč). Vidimo torej izvanredno veselo dejstvo, da so se dohodki družbe v zadnjih treh letih, odkar se je „poliberalila", več ko potrojili, v primeri z 1. 1900, ko je imela družba le 33 tisoč kron letnih dohodkov, pa več ko popetorili. Rednih dohodkov je bilo lani 141.462 krou 21 v, izvan-rednih, t. j. volil in pokrovitelj ni n 16 4=8176 K, obrambni sklad K 29.14313. — Stroškov pa je bilo lani 174.103*95 K. — V naslednjem podamo nekoliko podrobnosti o dohodkih in stroških. Med dohodki so sledeče glavne postavke: 1. Račun prispevkov podružnic in sicer udnine, pokrovitelj-nine, darila veselice itd. 57.12175 K (leta 1908 okroglo 49, 1907 okroglo 36 m 1. 1906 okroglo 22 tisoč kron). Štajerska je prispevala 12.108 77 K. (-f 1.18034 K); Kranjska 21.82278 K, Koroška 609 17 K, Primorsko 22.58103 K. 2. Račun dO hodkov izvenpodružničnih veselic K 3.628'44. (+ K 57400). 3. Račun daril in podpor 9.236 28 kron (+'K 4.042). 4. Račun raznih darov K 9.298 32. 5. Račun dohodkov iz družbinih nabiralnikov K 21.88831 (4- 7.749 K). 6. Račun časniških zbirk K 7.96171. 7. Račun dohodkov iz družbinih vžigalic K 7.14110 (+ 1.142 K). Prodaja narodnega kolka K H.607'69 (+ 3.203 55 K), računskih listkov 6.87611 K (+ 1.357 K); ostali dohodki se porazdele na prodajo ostalega drnžbiuega blaga iu na doneske obrambnega sklada (K 29.14313). Med izdatki navedemo sledeče postavke: 1. Šolstvo na Primorskem K 69.13152 (4 ljudske šole in 8 otroških vrtcev); 2. šolstvo na Štajerskem K 7.370 (1 ljudska šola, 5 otroških vrtcev in 2. razred ljudske šole pri šolskih sestrah v Mariboru); nakupilo pa se je lani v Studencih pri Mariboru posestvo za K 11.832 96; 3. šolstvo na Koroškem (ljudska šola v Št. Rnpertu pri Velikovcu) 7.438 K 51 v; 4. šolstvo ns Kranjskem (3 otroški vrtci) K 5.521'—. Med drugimi izdatki je omeniti podpore in posojila K 21.80699, družbina pisarna (uradniki, pot. učitelji, potui stroški, stanarina itd.) K 16.18468. — Ako se za lansko ^leto primerja redne dohodke z rednimi izdatki, je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja K 32.64174. kateri se je pa pokril iz prebitka 1. 1908, kateri je znašal nad 40 tisoč kron. Kakor je že izvajal v našem listu g. potov, učitelj CMD Prekoršek, namerava družba drugo leto izdati s pomočjo Kotnikovega in Pollakovega volila pol miljona kron za nove šolske stavbe. Vsi izdatki za bodoče leto so preračunani na 687.400 kron, redni dohodki pa 136.700 torej je primanjkljaja 550.700 kron. — Mislimo, da je ta razmeroma krasna bilanca le nova vspodbnda za vse narodne in rodoljubne Slovence, da vsak po svoji moči podpirajo našo šolsko družbo pri njenem ve-levažnem narodno-posvetnem delu. Štajerske novice. v Včerajšnja nedelja je bila zadnja prilika za agitacijo duhovništva s prižnic in izpred oltarjev. Kolikor nam sporočajo naši zaupniki in kolikor smo slišali od celjskih članov strankinega izvrševalnega odbora, ki so bili včeraj v volilnem okraju, so duhovniki to priliko tudi zdatno izra- LI STE K. Oče fiondelik in ženin Vejvara. 62 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XXV. Prvi poročni dar. Veliki dan v rodbini Kondelikovih se je naglo bližal. Predposlednji teden je bil že pri koncu. Gospa Kondelikova je pazila na vse, tudi na to, da bi se gosti pri poroki drugi dan po gostiji dobro prespali in tako je bila poroka odločena na soboto, na dan svete Elizabete. Bil je to god gospe Kondelikove — ni si mogla želeti lepšega vezila! Oznanila so bila že odposlana, oznanila, s katerimi je imel Vejvara precej dela, povabljeni so bili že gostje h gostiji, župnik bo bral to nedeljo iz prižnice že tretji oklic ženina in neveste. Vse je bilo »v teku« kakor je rekel navadno mojster Kondelik, in tudi sam je bil v teh poslednjih dnevih v teku. Slikarska dela so bila že davno končana, vsaj ona velika, ko so slikali cele hiše in sedaj se je samo še popravljalo. Mojster Kondelik je pravil temu za-ničljivo ,brkljarije' — in je prepustil te malenkosti sedaj popolnoma delovodji; sam se je posvetil zadevam zaročencev. »Kako je to, da je slednjič tudi oče začel«, je rekla gospa Kondelikova, ko je videla, da se briga so- prog za to bolj nego prej. »Vedno ga je bil sam dov-tip in mislil je, da se stvar uredi kar tako s smehom. Toda to ne gre. Šele sedaj je oče sprevidel, da se mora delati ...« V besedah gospe Kondelikove je tičala gotova ost, kadar je tako govorila hčerki. Gospod Kondelik je posebno zadnji čas povzročil malo nejevoljo, katere povod je bila usodna pomota gospe Kondelikove z Vejvarovimi poročnimi srajcami. Vsak dan se je spomnil na to vselej, kadar je bil ženin Vejvara prisoten. »No seveda, stari,« je odbijala njegove naskoke s kislim obrazom, »tebi bi se ne moglo kaj takega pripetiti, ti si nezmotljiv kakor papež. Ti gledaš na moje skrbi od zgoraj doli, kakor iz oblaka in bil bi neizrečeno vesel, ako bi se mi pripetila kaka velika nezgoda. Takile ste možje vsi — bog daj, da ne bi bil Vejvara tak kakor ostali — in to trdno upam, da ne bo.« In potem se je gospa nejevoljno obrnila in ni govorila s soprogom makar celi večer. Gospod Kondelik pa je sedaj »delal«. Vsak dan je bil na stanovanju bodočih poročencev na Vinogradih, ostajal je tam cele ure in je vedno kaj .popravljal'. Pribijal je različne žebljičke in kljukice, pritrjeval je vijake na vrata, na okna in na ventilatorje — to je bila njegova stvar. Vsak dan je našel kako novo pomanjkljivost. Pravil je Vejvari, da mu je pritrdil k vratom patentno ključavnico, da se ne bi kdo prikradel v stanovanje, četudi bi pozabil kdo vrata zakleniti; tu je privedel zopet mehanika in je dal napraviti domači brzojav, da bi zvonil ali tudi ne, po potrebi in vdobnosti. Kar je kedaj videl pri svojih delih v tujih hišah, vse to je hotel sedaj Vejvari preskrbeti. Pri tem se mu je seveda marsikateri poizkus ponesrečil in ostalo je pri prvotnem. S takimi ponesrečenimi poizkusi se mojster seveda ni bahal. Ko ni bilo v stanovanju več dela, je začel spodbujati k poroki. »Vidita, otroka. . -■;._.-.. _ Sedaj je treba le še čevelj obuti, kakor se pravi. Večkrat je bil tudi v župnišču ali pri cerkovniku, ni imel daleč do tja. »Danes so me zopet zjezili«, je rekel zvečer, ko je prišel Vejvara in držal se je pri tem zelo jezno. »Veste, menil sem se o stopnjicah in o preprogah na stopnjicah. Kaj mislite, koliko hoče cerkovnik za baržunasto pregrinjalo na klečalu? Dvanajst goldinarjev.! Dvanajst goldinarjev, slišite. Rekel sem mu, da ne dam dvanajst goldinarjev — toda baržunasto pregrinjalo hočem na vsak način. In okoli klečala preprogo za nas vse, da se ne bi kdo prehladih« »Slišiš, stari«, je pravila vedno gospa Kondelikova, »samo da kaj ne skaziš. Takele stvari bi jaz se pripravila in to še prav dobro. Pri tem ne boš mnogo prištedil in zapomni si, da bo samo enkrat poroka. Tele stvari ima v rokah cerkev in ne spodobi se, da bi se o tem prerekal, za tebe se ne spodobi. Tu se gre za ljudsko govorico in jaz bi rada, da bi bilo vse pošteno. To pot nastopi Pepica samo enkrat in potem nič več ...« bili. Tako se nam poroča iz Šaleške doline, da so duhovniki tam po prižnicah najprej rotili, potem pa s sklenjenimi rokami prosili volilce, naj ne volijo brezverca Kaca, temveč vernika Verstov ška. Čudna so pota Gospodova! Ivan Kac kot priprost kmečki človek, vzgojen v stari, tradicijonelno pobožni in duhovniški kmečki hiši, je danes brezverec — in Kari Verstovšek, svoj čas prepričan svobodomislec, danes branitelj svete vere in nezmotljivega svetega očeta papeža! Iz velenjske okolice nam piše somišljenik, da je hujskal neki tamošnji kaplan njegovega sina, naj ga vdari po glavi (!), ako voh Kaca; tako neumna butica tudi ni druzega vredna! Že ta dva primera kažeta, kako »svobodno" se danes voli Ježovnikov naslednik in kako dela „ljudska volja" za profesorja Verstovška! Trenutno, ko to pišemo, še nimamo nobenega rezultata o volitvah v rokah. Naj si že izpadejo kakoikoli, to veselo zavest imamo, da naša stranka ni delala v volilnem boju z nasilstvom iu nepoštenostjo; glasovi, katere dobimo,^najsi jih bo že za zmago dovolj ali ne, so res izraz ljudske volje in neprisiljenega prepričanja. Shod v Plešivcu pri Velenju se je vršil včeraj popoldne ob 2. uri Udeležilo se ga je nad sto ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika iz Celja. Za njim je govoril posestnik g. Arlič, ki je pobijal klerikalca Čanča, da se je takoj odstranil. Vsi navzoči so obljubili glasovati za Ivana Kaca, na kar je g. Bregant shod zaključil. Pri Sv. Frančišku Ksav. se je vršil včeraj opoldne jako obiskan shod v Slatenškovi p. d. Urhovi gostilni. Predsedoval je veleposestnik Kolenc iz Ju-vanja, govorila sta gg. dr. Kalan in urednik Lešni-čar iz Celja. Zborovalo se je skoraj dve uri; kmetje so z največjo pozornostjo sledili izvajanjem obeh govornikov in jima navdušeno pritrjevali. Na shod je došlo tudi nekaj somišljenikov iz Ljubnega, kar kaže, da se bode počasi začela rušiti ta navidezno nepremagljiva klerikalna trdnjava. Iz poštne službe. Imenovani so za poštarje oz. poštarice 2. razreda 2. oddelka sledeči gospodje m dame: Iv. Kresnik v Vuzenici, Jožefa Savršnik v Št. Petru v Sav. dol., Roza Novak v Vidmu, Oti-lija Spittaler v Meži, Iv. Škerlec pri Sv. Tomažu bi. Ormoža, Marija Plešec v Moškanjcih, Franc Koser ml. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in Iv. Kreft v Št. Jurju na Ščavnici. Iz Celja. Imenovana sta za nadučitelja na deški nemški ljudslci šoli v Celju Franc Zeder iz Ormoža, na dekliški nemški ljudski šoli pa Benedikt Groller iz Altausseeja. Pretep med vojaki v Ptuju. Kakor se nam poroča iz Ptuja, so se začeli v petek ponoči v gostilni pri »belem križu« prepirati pijonirski četovodja Lobler in huzarska desetnika Nagy in Petek. Nagy je potegnil sabljo in tako udaril četovodja Loblerja po glavi, da je dobil ta zevajočo rano. Vendar pa je šel še sam v bolnišnico, .oba huzarja so pa zaprli. Iz Maribora nam pišejo: Z železne brvi čez Dravo je v soboto zjutraj zopet skočila v reko neka 30-letna črno oblečena ženska. Valovi so jo nekaj časa nesli s seboj, potem pa je zginila v globočini. Trupla še ni vrgla voda na breg. — Ono dekle, ki je skočilo ravno tam 25 junija v Dravo, je identično z neko Marijo Vrečko, hčerko posestnika Krausa v Selnici ob Dravi. Mariborsko realko je obiskovalo minulo leto 258 učencev; bili ste tudi 2 privatistinji. Slovencev je bilo na zavodu 11; pač pa je zanimivo, da je obiskovalo slovenščino kot prosti predmet 83 učencev. Nemci uvidevajo vedno bolj, kako jim je potrebna slovenščina na Sp. Štajerskem. »Kondelik!« je zaklicala soproga očitajoče, »ne posmehuj se! To se ne spodobi v takih resnih časih. In vse te stvari prepusti meni, bom že jaz uredila.« »Vem, vem«, je odgovoril mojster Kondelik, »ti hočeš imeti za vse sama zasluge. Potem se pa zgodi tako, kakor z oni srajcami----« Gospa se je morala zelo premagovati v Vejva-rovi prisotnosti. Toda vkljub temu ni mogla, da ne bi rekla: »No, le počakaj, tudi ti ne odideš s tem posmehom kar tako ...« In slednjič je res prišlo nad mojstra. V soboto, ravno teden pred poroko, je prišel opoludne domov jako dobre volje. — Ko so sne-dli juho in je Pepica odhitela po meso, si je Kondelik pomel roke, ozrl se je na ženo kakor zmagovalec in se je pobahal: »Le počakaj, Beti, to boš gledala. Danes sem našima mladima nekaj kupil ...« »Kaj pa?« je položila gospa žlico. »No, boš že videla. Takoj prinesejo novino.« »Kaj pa za božjo voljo. Prinesejo! To mora biti kaj velikega ...« »I, ni tako veliko, toda oprezno se mora s tem ravnati. In lepo je.« Gospa Kondelikova ni mogla od samega pričakovanja niti jesti. In po obedu je le poslušala, če bo kmalu zazvonilo. Pričakata je. Ob dveh sta prišla dva postreščka Planinsko kočo na lepi razgledni gori Uršuli pri Slovenjgradcu mislijo postaviti slovenjgraški Nemci. Slovencem seveda kaj tacega ne pride na misel. Saj je pri mežnarju tako lepo in snažno zavetišče! Imenovan je g. dr. Adolf Pečovnik za pravega učitelja na mariborski drž. gimnaziji. Zlati zaslužni križec je podelil cesar nadučitelju slovenske ljudske šole v Ljutomeru, g. ravnatelju I. Robiču. Iz finančne službe. Prestavljeni so davčni referent dr. Ferdo Oplustil iz Slovenjgradca v Maribor, davčni asistent Gustav Švaršnik iz Šoštanja v Rogatec, davčni asistent Kari Reicher iz Konjic v Maribor in baron Grutschreiber iz Ljutomera v Konjice. Poneveril je v Žalcu 19letni hlapec Jože Turk baje 3 tisoč kron in pobegnil s svojim tovarišem, mesarskim pomočnikom Antonom Flisom. Potika se okrog s tujo delavsko knjižico. Obrtniški shod na Vranskem se je včeraj 3. tm. prav lepo obnesel. Udeležilo se ga je do 30 obrtnikov iz Vranskega okraja, ki so se po rszmotrivanjih gg. Rebeka in Čretuika z navdušenjem izrekli za tesnejšo organizacijo slov. obrtništva in so sklenili tudi to zadevno rezolucijo. Oglašali so se tudi domači obrtniki in govorili o svojih težnjah. Prihodnja obrtniška zborovanja bodo v Mozirju in Gornjemgradu, na kar že danes opozarjamo. Premožni narodnjaki, pozor! Dne 30. jul. t. 1. ob 10. uri dop. se bo pri okrožni sodniji v Mariboru v sobi št. 50 na javni dražbi prodajalo: tovarna in hiše v konkurz došlega tovarnarja Iv. Lamprechta ml. v Mariborn, in sicer se bo prodala tovarna olja, čisto novo postavljena v Kar-čovini pri Mariboru, ob državni cesti Maribor-Danaj, par minut od mariborskega kolodvora; tovarna je stala 250.000 K, najmanjši ponudek je 75.000 K; dalje dvonadstropna hiša v Mariboru (Bismarkova c. 16); stala je 90.000 K, najmanjši ponudek je 39.000 K; končno vila pri tovarni; stala je 30.000 K, najmanjši ponudek 14.000 K. v Iz Šoštanja. Tukaj bi imel dober brivec lep zaslužek. Dosedanji se preseli, stanovanje in pohištvo je na razpolago. v Iz Trbovelj. Katoliško-narodno prepričanje naših klerikalcev kaže v jasni luči dejstvo, da so zidavo svojega »Društvenega doma" izročili prav trdemu Nemcu Fiihringu in da se v nedeljo t. j. sedmi dan, ko je tudi sam Bog počival, oni streho pokrivajo in zbijajo okrog stavbe. Gosp. dr. Benkovič kot pravi katoliško-narodni mož, bi moral vsekako kaj tacega preprečiti, ker je pravzaprav on gospodar celega posestva in je vse na njega zapisano, akoravno so drugi plačali in denar po celem svetu zbirali. Tukaj ne bode božjega blagoslova, četudi „Dom" tisočkrat blagoslovijo, ker se nedelja in praznik ne posvečuje! — Pobožni liberalec. Za narodni sklad je poslal M. Kapun od Sv. Duha na Ostrem vrhn kot odgovor na napade v »Straži" in »Slov. Gosp." K 25'—. Čast vrlemu možu — naprednjaku. Priporočamo v posnemanje! Iz Virštanja. V Beljaku na Koroškem se je vstrelil dne 23. junija ob pol 4. uri zjutraj s svojo službeno puško vojak Mihael Pavlic. Zapustil je dve pismi, eno svojemu ekletu, drugo starišem. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen, ker se je mati silno branila, da bi se oženil s svojim dekletom. z nekakimi velikimi predmeti, skrbno zavitimi in sta postavila oprezno na mizo. »Kaj pa prinašate?« je vprašala gospa željno. »Svetiljki, milostljiva gospa. Pazite prosim, da se ne bi kaj razbilo ...« Mojster je dremal na divanu v spalnici. Gospa ni čakala, da se prebudi in je začela razvijati papir. Tu sta stali na mizi. z majoličastim doljnim delom. senčili s spreminjajočega se stekla, ki se je svetilo v vseh barvah, krasni svetiljki, meter visoki. Kar vid je jemalo. Pepica je skakala okolu njih, občudovala jih, zaljubila se vanje in je našla vedno kaj novega, krasnega na njih. Toda gospa Kondelikova ni bila vesela. »Ko bi bil oče vsaj povedal, kaj misli napraviti,« je rekla s povdarkom. »No, kaj mamica?« je vprašala Pepica. »Saj je to lepo.« »Lepo, nič ne rečem, toda to je stalo najbrže tudi lepe denarce«, je odgovorila mamica nejevoljno. »In to je odveč, odveč.« »Zakaj odveč?« je zazvenel globoki glas gospoda Kondelika. Mojster sc je prebudil in je stal na pragu. »Zakaj, Kondelik? Čemu pa imata plin v celem stanovanju, kaj? In v predsobi in v kuhinji, povsod!« »Vidiš, Beti, to je zopet ona ženska nerazsodnost. Plin. Da, plin, toda na stropu, nad srednjo mizo. In kaj pa bo, ako bo hotel Vejvara pisati kedaj pri Pobegnil je pešec tukajšnjegS' 87. pešpolka Prosenjak, doma iz ptujske okolice. Ka!j-se godi pravzaprav pri tem pešpolka ? Ni še' dolgo tega, kar se je* nek vojak ubil, sedaj je "jfeden dezer-tiral — kaj pomeni to ? Tudi v Puljfi- se je pri tem pešpolku dogodilo zadnje čase več sainomorov. Poroča se o velikem mučenju vojaštva!' Opozarjamo merodajne kioge na vsa ta dejstva. Poročil se je v soboto v Celjtfg. Fran S. Lukas, trgovec in proizvajatelj znanega likerja »Adama" z gospdč. Bovhovo. Bilo srečno!-" Posojilnica v Vojniku tudi to leto vsestransko napreduje. V prvih šestih mesecih tega leta je imela prometa K 319.25152 (lani v istem časa le K 218.025 97); hranilnih vlog je letos sprejela K 80.12938 (lani v istem času K 61.677'47); vzdignili so letos K 77.677'84 (lani K S©}724'47); novih posojil se je izplačalo K 37.90^'— (lani K 23.690'—); vrnili so letos K 23.74»— (lani K 21.294'—). Posojilnica šteje sedaj 6ež 500 članov, ima blizu 10.000 K rezerve ter okoli 90.000 K pri drugih denarnih zavodih naloženega denarja in dve veliki hiši sredi trga. Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o ter plačuje'fentni davek iz svojega; posojila daja po 5V^Vo'proti vknjižbi in po 6°/0 na osebni kredit. Uradni dan je vsako sredo dopoldne; pojasnila daja in prošnje za posojila itd. pa sprejema vsak dan njen načelnik g. A. Brezovnik. Druge slov. dežele. Imenovanja pri južni železnici v področju 3, obratnega nadzorstva v Trstu. Višjim nadzornikom je imenovan g. Andrej Žbona, nadzornik in postajenačelnik v Trstu, revidentom sta imenovana gg. Martin Matičič in MarceUo Ziliotto, pristava v Trstu; pristavom sta imenovana gg. Oskar Szillich, asistent v Št. Petru in Ferdinand Vidmar, asistent v Ljubljani; asistentom so imenovani gg. Štefan Vrdoljak, aspirant v' Opatiji — Matulje, Ivan Zapečnik, aspirant t.. Divači, Srečko Kodrič, aspirant v Tržiču, Hdmenegild Pagarin, postajni odpremnik v Tržiču in Maks Kalvach, postajni odpremnik v Zagrajrf?'!Nadalje so imenovani višjim strojnim komisarjem g. ing. Ivan Brabanec, strojni komisar v Trstu: strojnim pristavom g. ing. Nikolaj Koller, strojni asistent v Trstu in pristavom g. Josip Lauter, asistent in vodja kurilnice na Zidanem mostu. Sprememba v slov. časopisju. Kakor poroča »Slovenec", je s 1. jul. prenehala izhajati tržaška ultraklerikalna ,.Zarja"; dozdajni njeni naročniki dobe odslej goriški »Novi Čas" s prilogama »Naš kmečki dom" in »Društvenik". »Novi čas", glasilo takozvanih novostrujarjev, postane s tem najraz-širjenejši klerikalni list na Primorskem. Poučno potovanje. C. kr. kmetijsko ministerstvo je podelilo vinarskemu nadzorniku g. B. Skalickemu meseca avgusta tritedenski dopust in prispevek k potnim stroškom, da prouči vinarske razmere v Istri, Bosni - Hercegovini, Dalmaciji in Hrvaški - Slavoniji. .h. Laška »Lega Nazionale" je dobila novo himno, ki jo je napisal hrvaški renegat Bala-clava (Belaglava). Rudarska stavka je izbruhnila v LabiDju v Istri zaradi krutega postopanja z delavci od strani uradnikov. mizi ob oknu — kako pa naj preneso oni lestenec tja. In kaj, če bo hotela Pepica šivati pri svoji mizici? S .čim naj posveti. In k^j, če bi se kaj napravilo v plinarni in bi celemu mestu zaprli plin — s čim bodeta svetila? V vsaki hiši mora biti kaka svetilka, zapomni si. In zato sem jih kupil. Kajpada: ker jih nisi ti kupila, pa ni prav. Toda jaz sem se spomnil na to, veš? To e moj prispevek za njuno pohištvo — in to bo Vejvaro veselilo.« »Mene to ne veseli, Kondelik, nič ne rečem, da m potreba svetiljk, toda zapomni si: svetiljke si kupuje vsaka gospa šele po poroki.« »Zakaj pa?« . »Zakaj?« Gospa je nekaj časa premišljevala, ali naj pove, zakaj, ali ne. Toda zaradi opreznosti ni povedala, da se ne bi morda zagovorila. Odgovorila je samo: »No, boš že videl.« Moster Kondelik se je veselil, da bo bogve kako ženo presenetil, toda sedaj bi bil najrajši svetiljki vrgel strani. Ali so te ženske sitne. In dal je za svetiljki trideset goldinarjev! Ni govoril dalje, napravil se je, izpil kavo in šel na sprehod Zvečer se je vrnil skupno z Vejvaro, katerega je srečal pred hišo. Ko je stopil v kuhinjo, bi se bil kmalu spodtaknfl ob velik zaboj, ki je stal pri vratih. »Kaj pa imate tu, za vraga,« je vprašal jezno. »To je poslal gospod stavbenik Bečjia«, je razložila gospa Kondelikova. »Tu imaš njegovo vizitko.« V vogstvo Ciril - Metodove družbe so bili včeraj izvoljeni nanovo gg. Senekovič, dr. Žerjav, Pahernik,;;dr. Tavčar, prof Šlebinger, ostali odbor je dosedanji. ež^Branibor". V soboto popoldne se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor gospodarskega obrambaega društva »Branibor" ob lepi udeležbi rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin. V odbor so bili vajeni: Za Štajersko dr. Koderman in dr. Rosina,,ga Kranjsko prof. Jug, notar Hudovernik, Ciril ^irc, Ferdo Primožič, Rasto Pnstoslomšek, La,voslav Schwentner in dr. Gregor Žerjav; za Trst dr. Slavik, za Koroško dr. Miiller, za Goriško dr. Dereani. V nadzorstvo pa: za Trst J. Gamp, za Koroško J. Prosekar, za Štajersko dr. Juro Hrašovec, za Kranjsko prof. Perušek in Fr. P.odkrajšek. Račun nemškega odvetnika. Dr. Ambro-schitz v Ljubljani, kajpada pristna nemška kri, je^poslal Ciril - Metodovi družbi opominjevalno pismo za pisalni stroj v imenu tvrdke Jax. Za to, pismo je računal veliki German 20 K, dasi strgški opominjevalnega pisma po odvetniškem tarifu znašajo kvečemu 3 K. Pa kaj je tarifa dr. Ambrositschu mar, če se gre zoper CMD. Avstrijski Lloyd je ime 1. 1909. nad 10 miljonov kosmatega dobička. Mazzinijanski mladiči v Trstu, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje, so začeli stavkati z gladovanjem. Alojzijevišče v Ljubljani, t. j. nekak dijaški zavod, iz katerega so izhajali pozneje bo-goslovci, je prenehal kot zavod s koncem mino-lega šolskega leta. Na škofovi gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani'je bilo minolo šolsko leto 210 učencev. Nemška šola v Mostah pri Ljubljani je, kakpj- poročajo iz Ljubljane, skoro zagotovljena. Dr. Ambroschitsch kot zastopnik »Sudmarke" je obljubil, da se šola postavi že letos. Narodni gospodar. I. poročilo južnoštaj. hmelj.