82. številka. Ljubljana, v sredo 11. aprila. XVI. leto, 1883. I »haj h vsak dan «vW«»r. izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrijsko-ogerBke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledaliska stolba". D pravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne itvari. Mešeanje ljubljanski! Bližajo se dopolnilne volitve v mestni zbor. Mnogokrat izvolili ste že može, katere Vam je priporočal meščanski narodni volilni odbor, in v preteklem letu je vsled Vaše izredne discipline po presledkn trinajstih let narodna stranka zmagala v vseh treh razredih in vsled te zmage dali ste večino mestnega zbora v roke narodnih, domoljubnih mož, kateri so se po vseh svojih močeh trudili, zboljšati linancijalno stanje našega mesta. Po svojem varčnem in previdnem ravnanji prihranili so že v prvem letu svojega gospodarstva več tisoči goldinarjev, vrhu tega pa so tudi domači besedi v mestnih uradih dali ono mesto, katero bi že davno morala imeti. Narodna večina pa bode izvela še mnogo mestu koristnih naprav, mej katerimi bodi omenjena le mestna hranilnica, — treba tedaj, da tej večini pridružite še tacih mož, ki so po duševnih svojih zmožnostih in po socijalnej veljavi sposobni, delovati v tem smislu in ki so pripravljeni, žrtvovati vse svoje sile materijalnemu in narodnemu napredku bele Ljubljane. Kakor ste lansko leto složno volili in pred vsem slovanskim svetom osvetlili si lice, tako se nadejamo, da tudi letos pridete vsi do poslednjega na volišče ter oddaste glasove kandidatom, katere Vam priporočamo. Izbravši nje, storili boste konec onemu mučnemu stanju, da je nasprotna stranka iz zgolj kljubovanja seje mestnega zbora delala nesklepčne in po svojej odsotnosti ovirala, da se najnujnejše zadeve neso mogle reševati. Čast glavnega mesta in Vaša lastna korist tedaj zahtevate, da pridete v 16., IV. in 19. dail 1. m. vsi na volišče in da kakor jeden mož glasujete za naše kandidate, ki so: V M i M. va&recšu: Gospod dr. Josip Dere, zdravnik. I Gospod Anion 14 le i II, posestnik tiskarne, predsednik obrtnega društva itd. V MM. ra&reftm Gospod Frail Sllklje, c. kr. profesor. Gospod Josip T*Olliek, civ. inženir in graščak. Gospod Frail Žllžek, c. kr. inženir. Gospod dr. II illko DolcilCC, c. kr. sodnijski pristav. Gospod i?liro*lav Križnar, c. kr. profesor. Gospod Alfred. jLedenig, trgovec. Gospod dr. Fran Papež, odvetnik. V M. rasređus Gospod Fran Kolman, hišni posestnik in trgovec. i Gospod Mihael Pakle« hišni posestnik, trgovec itd. Gospod Ivail Ifllirilik, tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice, itd. j Gospod Frail Haviiiliar« deželni blagajnik in hišni posestnik. Narodni centralni volilni odbor. Desetek in pristojbine. x. PostBva in ukazi o desetku (procentih), kolekih in pristojbinah so že zdavnaj potrebovale izdatnih prememb. Kar je v njih nejasnega, so finančni uradi vselej tolmačili erarju na korist, pla-čujočim strankam pa v obteženje. Sedanji državni zbor se je lotil tudi tega težavnega dela ter prena-redil po vladnem predlogu večino postavnih določeb o pristojbinah in desetku. Pri tem je, kakor pri vsem svojem dosedanjem delovanji, držal se načela, da se morajo davkarska bremena olajšati tistim, ki jih najteže plačujejo, to je, manjšim posestnikom, ter jih nakladati tam, kjer se denar lahko in naglo zasluži, n. pr. borsijancem. Najimenitnejšo spremembe pristojbinske postave zadevajo desetek pri zapuščinah in prodajah nepremičnega blaga, pristojbine za dobitke pri loterijah, za kupčije na bo rs i, za korespondence trgovcev, ako se po njih potrdi sprejem kacega pla čila itd. Desetek, ki je dozdaj znašal 3l/a°/o, se bo znižal na 3%; za mala posestva, ki so cenjena do 1000 gld., se bo plačevala le polovica dozdanjega lVt0/« desetka. Te olajšave smejo naši manjši po-Bestniki res veseli biti, kajti s tem jim bodo stroški pri prepisavanji od starišev na otroke zdatno zmanjšani. K temu pride še druga za gruntne in hišne posestnike imenitna določba, da vse te olajšave veljajo tudi v tem slučaji, ako se prepis posestva, užitka itd. godi mej še živimi atariši in njihovimi zakonskimi otroci, če posestvo ne preseza 5000 gld. vrednosti. V koliko se po novem desetku okoristijo gruntni posestniki, kažejo sledeče številke: Leta 1880 je bilo predpisanega desetka 3Va% 0(1 Kapitalne vrednosti 11,895.200 gld. v znesku 520.414 gld., desetka od 1 do 3°/0 v znesku 183 068 gld., tedaj vsega vkupe 608.482 gld. Po novi postavi bi pa le 260.500 gld. znašal ves desetek, tedaj z došteto pe-tinsko prikludo za 411.500 g!d. manj. Pri prepisanji posestev mej živimi bilo bi pa tudi od razmerne vsote za 320 000 gld. manj desetka, nego zdaj, in bodo tedaj gruutni posestniki pri desetku za 731.500 gld. na boljem. Pri prodaji in prepisu nepremičnega posestva, ako se ne vrši mej starici in postavnimi nasledniki, pa odpadejo dozdaj veljavne olajšave, po katerih se za uknjiženje neplačane kupnine (Kaufsehillingsrest) ni plačeval desetek. S to določbo se misli omejiti kupčija z gruntnimi posestvi, katera je le na kvar kmetskemu ljudstvu, Če se zgodi z nedostatnimi fondi. Pri dobitkih v loteriji in od sreček bo znašala pristojbina 20°/0 dobljenega zneska, in sicer pri loterijskih dobitkih, ako 10 gld. presegajo; ako b6 s to določbo doseže, da bi ljudje manj stavili v loterijo, bi to le koristno bilo za ljudstvo. Veliko se je že govorilo in pisalo o davku za borsijance. G. poslanec Obreza je pred 3 leti predloži jako temeljito izdelan postaviti načrt, po katerem bi tudi borsijanci s svojimi borsijskimil igrami se pritegnili k davkoplačevanju. Tačas je nastal velik hrup v Izraelu. Vsi židovski listi od „N. IV. Pres8eu do psička „Tagblattovega" kričali so, da bo konec borsi in avstrijskemu kreditu, ako se borsijskim Židom puSča na žili, na kateri so najbolj občutljivi. In g. linunčni minister sam se ni hotel ali ni upal resno poprijeti borsijskega davka. Protivil se je in konečno le udal se odločno izrečeni volji cele avtonomistične stranke. Vender ni dovolil v posebno postavo, ampak v pristojbinsko vzel je do-loftbe o pristojbinah na borsijske kupčije. Kes da pristojbine neso tako visoke, kakor jih je bil nasve-toval g. Obreza, pa zadovoljni smemo biti, da se Bploh jedenkrat sega na borsijance. S časom se bode lehko Se več storilo. Dozdaj borsijanci za svoje velikanske kupčije nobenega *oleka neso potrebovali. Odslej ne bodo smeli nobene kupčije skleniti brez koleka, ki je odmerjen za vsacih 5000 gld. borsijskega sklepa s 5 kr. Dasi je pristojbina na videz nizka, utegne vender na leto 800.000 do 1 milijon gold. donaSati državi. Po predlogu gosp. Obreze bi naj kolek znašal 50 in ne 5 kr. Večina odsekova pa z vlado vred ni hotela določi ti že precej iz početka tako visoke pristojbine. Korespondence trgovcev in obrtnikov, ako je v njih potrjen sprejem denarja ali vrednostnih papirjev, s katerimi se poravna ali pokrije kaka terjatev iz trgovine ali obrta, bodo kolekovane z 1 kraje, Če znesek presega 10^1., pa ne dosega 50 gl., če pa 50 gld. piesega, s 5 krajcarji. Zneski do 10 gld. so koleka prosti. Vlada hotela je v svojem prvem predlogu obdačiti sploh vse korespondence trgovcev in obrtnikov, čeprav le s kolekom od 1/fl krajcarja za polo. Odsek pa je ravno z ozirom na manjše trgovce in obrtnike, ki imajo v razmeri z malim denarnim prometom včasih obširno korespondenco, ovrgel vladni predlog in le dovolil t gori navedeno pristojbino. Prav primerna in pametna je določba nove postave, da mora vsak, kdor prosi za plemstvo, za kak red, za častne naslove, za pravico, da sme nositi kak inozemski red, svojo prošnjo s 100 gld. ko-lekovati. Tudi prošnje v fideikomisnih stvareh podvržene so koleku 100 gld. Postava, s katero se spremene nekatere določbe o kolekih in neposrednih pristojbinah, ima tedaj in bode dosegla dvojni namen: 1. da povikša državne dohodke in 2. da pristojbinsko breme primerneje razdeli mej premožnimi in manj premožnimi, ter da lastnikom malih posestev dovoljuje izredne olajšave. Tudi način pobiranja se ima pri nekaterih pristojbinah tako spremeniti, da se prihrani na upravnih stroških in se odpravijo mnoge nejasnosti stare postave. Pohvalno omeniti nam je pri tej priliki našega poslanca g. Obreze, ki je v pristojbi nskem odseku marljivo sodelaval in se energičuo potezal za olajšave kmetom v prid ter se protivil nakladanju pristojbin na vse trgovinske korespondence. Glavna njegova zasluga pa je in ostane, da bodo borsijanci davek plačevali, katerega do sedaj neso. G. Obreza je vprašanje borsijskega davka temeljito preiskal, da je znal vse ugovore tehtno ovreči in celo nasprotnike borsijskega davku o potrebi in možnosti tacega naklada prepričati. Ljubljansko mestno posojilo. IV. V prvih letih izkazanega dobička, na katerega je pri celej posojilnej aflairi njegova stranka bila najponosuejša, gospod pisatelj nikakor ne more prav zagovarjati, kajti na nekem kraji celo sramežljivo prizna, da bi moj način uknjiževanja utegnil vender le tudi biti pravilen. Nepravilnosti uknjiževauja, kakoršno je upeljala njegova stranka, se ve da neče priznati, ker — no ker mora vse prav biti, kar njegova stranka stori. Opravičuje ta način uknjiževanja s tem, da se je z izkaznim dobičkom hotelo kaj za javne zadeve mesta storiti; izogiba se pa skrbno povedati tudi, kako je naumila njegova stranka oni denar, ki ga je hotela v prvih treh letih posojilnej zakladi odvzeti — in tega je 123.925 gld. — pozneje vrniti. Temeljno pravilo, na katerem sloni nemškutarsko knjigovodstvo o mestnem posojilu, je namreč naslednje: „ako kdo od kacega posojila manje dobi, ko toliko, za kar je dolžni list podpisal, tedaj je ta manje dobljeni znesek profitira!". Kakor absurdno se to tudi glasi, vender je bivša vetrna mestnega zastopa po tem pravilu ravnala; kajti izgubo obresti — katero je sama priznala in izračunila -— izplačala si je od posojilnega kapitala kot dobiček, postavivši dotične zneske na „dispozi-cijski račun". Da bode pa nenaravnost tacega uknjiževanja še bolje jasna, treba pomisliti, da bi bilo mesto od posojilne zaklade, ko bi bila takoj v prvem letu v polnem znesku 1,500.000 gold. upla-čana in bi se bila obrestovala s 5°/o» imelo dobička le 10.000 gld.; a zato, ker je prvo leto upla-čanega bilo kapitala le 792,43 7 gld. 87*/« kr., izračunili so ti gospodje dobička 2 4.9 4 4 gld. 19Va kr. Ni-li tedaj opravičeno, če sem trdil, da je ta način knjigovodstva bil upeljan le za strankarake namene? Ko je tako gospod pisatelj sijajno dokazal, kako slabo se da zagovarjati zgubljena stvar, prestopu k mojemu računu, pri katerem mu neso ušeč visoke številke. Da je g. Jos. Lukman, čegar avtoriteto on prizuava, prišel po drugem načinu raču-nenja do približno istega rezultata ko jaz, to ga čisto nič no ženira; temveč kljubu temu proglaša moj račun za nepravilen in nerazumljiv, češ, da se je vsakdo že v normalnih razredih mogel naučiti, v koliko letih se na 41/a°/o'ne obresti naloženi denar pomnoži in da se v 49 letih na tak znesek, kakor sem jaz izračuni!, pomnožiti ne more. Ne bom se pri tem mudil, je-li gospod pisatelj račun o množenji na obresti naloženega kapitala prinesel s seboj iz normalnih razredov, ali ga je kar prosto vzel iz kake hranilnične knjižice; a povedati mu hočem, po katerih pravilih sem jaz prišel do onih visokih Šte vilk in, če se mu ljubi za mano računiti, prepričal se bode, da je moj račun kljubu visokih številk ven der-le pravilen. Da dobi vrednost b 45 °/0 obrestovanega posojilnega kapitala koncem 49. leta, računi naj po naslednjej formuli: nost njena spozna se vender le na prvi vid, če se pomisli, da ima vsaka bilancija z dnem, katerega je bila zaključena, izkazati pravo stanje premoženja. Da je pa to nemogoče, ako se vrednostni papirji stavljajo vanjo z manjšo ali večo vrednostjo, ko jo imajo po kursu, pritrdil bode gotovo tudi gospod pisatelj sam. Konečno skuša gospod pisatelj prav na isti način, katerega sem že večkrat omenil, namreč z zavijanjem resnice, dokazati, da izgube, katero sem izračunil, v resnici ni, in ako je, da obstoji v zne-■kih, kateri so se posodili amortizacij s kej zakladi in jih bode ta tekom let zopet vrnila. To je čisto neresnično, kajti znesek 59 038 gl. 25 kr., ki se je posodil amortizacij skej zakladi, vzel sem jaz že v račun kot aktivum in brez tega zneska ostaja — po odbitku 27.000 gld., za katere sem se pri naglem prepisovanji številk res zmotil — izguba 92.640 gld. 53 kr. Tako sem v kratkem zavrnil neopravičene ugovore „Laib. Wochenblattau proti mojemu ekapo-zeju. V daljše polemike z njim se ne bodem spuščal, kajti listu, čegar sodelavcem je tako malo do ozbiljnosti, da resnico nalašč zamolčujejo ali spo-tvarjajo, ne zdi se mi častno odgovarjati. Da pa ta svoj odgovor isto tako, ko gosp. pisatelj „Wochen-blattovih" člankov, zaključim s pesniškim citatom, dovikujem nemškutarskej stranki ljubljanskej sPre-širnom : „Sem videl čislati lc to med vami, Kar um slepi z golfijami, lažami." Iv. Hribar. K = k. v' (v = 1 + p 1 100 (K je tu kapital, ki naraste, ako se k goldinarjev n let na /;°/0-ne obresti naloži.) Da dobi skupno vrednost vseh anuitet, pa naj računi po naslednje]' formuli: {Z je tu kouečni znesek, ki naraste, če se k j goldinarjev n let koncem vsacega leta na p^U-ne ' obrestne obresti naloži.) Gospodu pisatelju omenjenih člankov tudi ne ' ugaja trditev, da bi se vrednostni papirji imeli v \ bilancijo stavljati po kurznej vrednosti, češ, da kurzi ' vedno variirajo in da se prava vrednost tacih papirjev spozna še le tedaj, kedar so se prodali. To je sicer zopet nekako zapeljiva trditev, a nepravil- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. aprila. V včeraišnjej seji državnega zbora bila je na mesto šolske novele vsled jednodnevne levičarske večine in nje nagajivosti na dnevnem redu predloga o mora vb k o-češke j transverzal-nej železnici, katere debata bode trajala nekaj dnij. V generalni debati bode iz desnice govoril samo referent Hladik, iz levice pa Fiirth in Herbst, v specijalni debati pa še Schaup, NitBche, Tomaszczuk in Weitlof. — Proti šolski noveli so se že upisali ti-le govorniki: Hallvvich, Tilšer, Rechbauer, Tomaszczuk, Proniber, Carnen, VVeitlof, Sturm, Stiebitz, Lustkandl, Russ, Heilsberg, Dumba, Haase, Kopp, Stourzh, Miiller, Bareuther, Herbst, Roser, Fr. Suess, Nitsche, Chlu-metzkv, Dobler, Ehrlich, Wickhofl, Reschauer in Ed. Suess. Obrtni odsek imel je v ponedeljek svojo prvo sejo po praznikih. Obravnaval je 6. poglavje obrtue novele, nadevajoče pomočnike in obitne učence. S to predlogo se imajo prenarediti posebno §§. 89. 94. 95. in 96. sedanje obrtne postave iz 1. 1859. Pri generalni debati zahtevali so levičarski udje odseka, da ima biti poleg trgovinskega ministra tudi prvosednik miuisterski pri teh obravnavanjih navzočem Matscheko izjavil se je odločno proti prikrajšanju delalne dobe; Moro je tudi proti LISTEK. Asja. (Povest. Kuski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) (Konec.) XXI. Ko sem šel drugo jutro k znanej hišici, po-trlo mi ie nekaj srce: vse šaluzije bile so zaprte in duri tudi ; nekaki papirčki ležali so pred pragom; dekla prišla je z metlo iz hiše. Približal sem se k njej . . . — Odpotovali so! zavpila je še prej, nego sem utegnil uprašati: ali je Gagin doma V — Odpotovali so danes zjutraj ob šestih, pa neso povedali kam. Počakajte, kaj ne, vi ste gospod N.? — Jaz sem. — Gospodinja ima pismo na vas. Dekla tekla je k gospodinji in prinesla pismo. — Tu je, izvolite. .— Oh ni mogoče . . . Kako se je to zgodilo V . .. spregovoril sem. Dekla me je pa neumna pogledala in začela pometati. Odprl sem pismo. Pisal mi je Gagin, od A3je ni bilo nobene vrstice. V začetku me je prosil, da naj nikar ne zamerim, da tako hitro odpotujeta; bil je prepričan, da bom tudi jaz, ko dobro premislim, odobril njijiu sklep. On ni našel drugega izhoda iz tega položaja, ki bi bil utegnil postati težaven in nevaren. — „Včeraj zvečer, pisal je, ko sva oba pričakovala Asjo, sem se prepričal, da morava vsakako odpotovati. So presodki, katere jaz čislam. Jaz dobro vem, da vi ne morete vzeti Asje. Ona mi je vse povedala, radi njenega miru moral sem se udati njenim zopetnim in silnim prošnjam.u — Konci pisma objavil je svoje obžalovanje, da se je naše znanje tako hitro končalo, želel mi je sreče, prijazno me pozdravil, in prosil me, da naj ju ne iščem. „Kakšni predsodki?" zaklical sem, kakor da bi me on čul: — kakšna neumnost! Kdo je vam dal pravico upleniti jo meni . . . ." Prijel sem se ?a glavo. Dekla začela je klicati gospodinjo : njen strah bil bi me kmalu spravi! ob zavednost. Jedna, misel uskipela je v meni: poiskati jo; poiskati, naj stoji, kar hoče. Kar tako sprejeti ta udarec, kar tako za dovoljiti se s takim koncem se nesem mogel. Zvedel sem od gospodinje, da sta se usedla ob šestih na parobrod, in odpeljala se doli po Reni. Hitel sem v pisarno in tam so mi povedali, da sta vzela vozna lista do (Kolonja) Koln-a. Hitel sem domov, da se brž odpravim in odplujem za njima. Šel sem mimo hišo gospe Lojze . . . Kar zaslišim, da me kliče nekdo. Povzdignim glavo, in zagledam v oknu one sobe, kjer sva se prejšnji večer videla z Asjo, županovo udovo. Zasmejala se je in poklicala me. Obrnil sem se proč in hitel mimo; ona pa je vpila za menoj, da ima nekaj za me. Te besede so me ustavile, in šel sem v njeno hišo. Kako hočem popisati, kaj sem čutil, ko sem zopet videl to sobo . . . — Kakor mi je naročeno, rekla je starka in pokazala mi majhno pisemce: — morala bi vam dati to pismice pri priložnosti, ko bi vi sami prišli k meni, a vi ste tako lep mlad človek. Nate. Vzel sem pismice. Na malem kosku papirja stale so sledeče besede, naglo napisane s svinčnikom. „Z Bogom, mi dva se ne vidiva nikdar več. — Jaz ne odpotujem iz prevzetnosti — ne, pa ne morem drugače. Včeraj, ko sem plakala pred vami, določenemu delavskemu času ter vpraša poročevalca, ako se ima to obračati tudi na dogovorjeno delo. Na pritrditev referenta grofa Belcredija, toži poslanec Moro, da se bode s to doiočbo močno oškodovala železna industrija. V prihodnji seji predložila bode vlada načrt postave o rabi sr bs k o - h r v a t sk e ga uradnega jezika v Dalmaciji. Ta predloga namerava, po zahtevi dr. Bulata, jednakopravnost srbsko hrvatskega in italijanskega jezika pri sodnijah in davkarijah ter priporoča v to svrho novo tekstiranje §. 16. zapad-nogališkega sodnega reda. V motivih se poudarja, da se je po izpeljavi §. 19. državne osnovne postave to vprašanje stavilo na postavna tla, da bi se tolmačenje obstoječih naredeb odmaknilo vsakokratnemu političnemu gibanju. Vnaitfe države. Prav odločno se trdi, da bosta ruski car in kakor onega, komur je bil namenjen. Zdi se nam, da so pri občinski volitvi taisti popolnem svojo krinko raz obraz vrgli, tako jih saj hudobni svet sodi, nam pa vest pravi: „Ne sodite, da ne boste sojeni", saj vsi oni še vedno in odločno trdijo, da so Slovenci in da to ostanejo do črnega groba, naše prepričanje je pa to, da jim moramo biti že hvaležni, ker so jim je Se celo posrečilo, vse nekdanje narodne nasprotnike za nas pridobiti, kar tudi gotovo ni bilo prav lahko delo. Potrpimo le še malo in videli bodemo, vsaj 16. aprila bode že volitev župana. Jaz bi stavil ves rudnik, ako bi bil moj, da bodo vsi odločno in jednoglasno volili onega moža za župana, katerega si vse prebivalstvo želi, moža, katerega misli in srce je vedno za blagor ljudstva uneto, moža, katerega tudi mi poznamo, da bode carica, predno prihajata v slovesnem sprevodu v | nam vsem vselej in povsod le Čast delal. Ako to Moskvo, potovala po deželi okolu. Veliki knez Nikolajev i č se bode vzlic vsem nasprotnim trditvam udeležil slavnostij kronanja. V Petrogradu verujejo za trdno, da bode h kronanju odposlan iz Prusije princ Albert na čelu vojaške deputacije. Varšavski mestni odbor določil je program svečanostim, ki se bodo ob času kronanja ondu vršile, ter ga je že predložil v odobrenje. — Zadnji čas šla je bila v Bolgarijo trgovska deputacija, da bi delovala za povzdigo rusko bolgarske trgovine. Tej deputaciji se je posrečilo dognati prav izdatne uspehe. Mej drugim je tudi na škodo avstrijske) konkurenci pridobila oskrbo bolgarske milice s suknom. V aiifflcšltej zbornici poslancev predložil je minister notranjih stvarij Harcourt posebno postavo o razstrelivnih tvarinah ter omenjal, da se mora z možmi, proti katerim je namer jena rečena postava, ravnati kakor s pomorskimi tolovaji, bi ne pripadajo k nobenej narodnosti; sedanja nevarnost je iako velika, torej prosi za hitro rešitev Cross in Salisburv pritrdita v imenu konservativne stranke obeh zbornic izrecno predlaganej postavi in pohvalno omenjata izredno delovanje policije. Glede na resolucijo, katero je fenijska bratovščina v Novem Yorku v pouedeljek sklenila, da se sme namreč v prihodnje proti Angliji izključno le dvnamit uporabljati, da je politika Parnellova za zavreči, in glede na poročilo, da bode konvencija v Philadelphiji tudi vzprejela politiko dvnamita, iz javljajo vsi veliki časniki amerikanski, z irskimi vred, da bode moral Frelinghuvsen odločno po stopati, kajti nobena dežela ne sme biti zavetišče onim, ki se dejansko bore le z dinamitom. Dopisi. Iz Idrije 10. aprila. |I/.v. dop.) Tiho m mirno smo že dolgo dolgo časa skrito pred svetom živeli, kakor da bi se nikdar nič novega, kar bi svet zanimalo, ne bi bilo pripetilo, in mislili smo, da so vsi nekdanji dopisniki že izumrli, povpraševali smo se, kaj ta molčečnost pomeni in reklo se nam je, da so neki odločni Slovenci vedno temu bih nasproti, pa njih imena so nam bila vedno prikrita, a zdaj smo še le gotovi, kdo so oni, katere je vsak še tako pošten dopis v »Slovenskem Narodu" bolj bolel store, bodo s tem dejanjem odločno pokazali, da im je mir čez vse, in tako bode vseg* prepira in vseh razprtij konec, ljudstvo sploh vam bode pa zopet prijateljsko roko podalo, dvorni svetnik in vitez gospod Lipold, ako mu ljubi Bog zopet zJravje podeli, vas bo spoštoval kot značajne može. Torej na ogenj z vašo zaroto in brat naj bratu prijateljsko roko poda, in dopisniki bodo pa zopet gotovo radi od veselja, da dobi Idrija, prvo mesto za Ljubljano, zopet značajnega Slovenca za župana, svoja preresu rujoveti pustili in to precej po tem, kakor hitro bo dete pohvaljeni, da ste kot sinovi slovenskih in značajnih mater svojo dolžnost storili, in s tem lepim dejanjem ne samo idrijskemn prebivalstvu, temveč tudi sploh širnemu slovenskemu svetu popolnim ustregli. (Mi bi tudi prav srčno želeli, da se Idrij-čanje, ki so se vsekdar skazali kot inteligeutne in odločne narodnjake, mej seboj poravnajo, da bode „domačega prepira" konec, ki nikomur ni ljub. Kakor mi razmere v Idriji poznamo, smo preverjeni, da je to prav lahko izvedljivo, treba le prav malo resne volje, in nekoliko manj občutljivosti. V tej nadi da se gospodje prijateljski pobotajo, — da imajo Obravnavo bode vodil zato od višje sodnije odredjeoi c. kr. sodnijski pristav mestne delegirane sodnije jubljanske gosp. Fran Čuček, zapisnikar pa bode kr. avskultant Ravni bar. C. kr. notar v Kamniku g. dr. Scmidinger toži po svojem zastopniku, advokatu dr. Suppan u iz Ljubljane, kamniškega advokata g. dr. Pirnata zaradi razžaljenja časti. Zaslišalo se bode 45 prič in obravnava utegne trajati tri dni. — (Post ojinska jama) razsvetlila Be bode o Binkoštnih praznikih električno. — (V Celji) napravili so uemškemu „Sebul-vereinu" na korist gledališko predstavo. A gledališče bilo je prazno in čisti dobiček iznašal je — sedemnajst goldi nar j ev izgube. — (Ponehala je goveja kuga) sedaj )0 vsem Kranjskem, kajti, kakor c. kr. deželna vlada v dena4njej številki uradnega lista naznanja, je goveja kuga ponehala tudi v kraji Padova, občine Kostelske v kočevskem okraji. — (Volk) v Trnovskem gozdu, o katerem smo nedavno poročali, še ni zapal zasluženoj usodi. Da bi ga prav gotovo pokončali, uporabili ho že poznato sredstvo, zastrupili pol srne in to vabo položili na kraj, kjer volk navadno prehaja. A glej ! drugo jutro ni bilo tolste srne več, bila je ukradena. Kolikor možno obznanila se je po vsej okolici sva-ritev in k sreči ta tatvina ni imela nikakih žalostnih nasledkov. — (Posredovalni zavod za zasobna opravila in za oznanila) ustanovil je z dovoljenjem slav. deželne vlade g. Florijan Rogl. Posredoval bode pri dobivanji nosojil, pri prodajah in pri kupovanji, preskrboval poslom službe in oskrboval naznanila za časnike. Razne vesti. * (II kronanju carja v Moskvi.) Kakor poroča „Ruskij Kurjer", dobilo je 30 nemških, angleških in francoskih žurnalistov dovoljenje, da se smejo Udeležiti slavnosti kronanju. Imeli bodo po-prvej vrsti koristi mesta in dežele pred očmi, ne|sebna znamenja, namreč male srebrne tablice na pa osobne interese, da Be pokažejo možake, kaker-šni so bili do zdaj še pri vsakej priliki, pričakujemo, da bode novo izvoljeni župan dostojen narodnega mesta Idrije, prvega za Ljubljano. Uredn.) Domače stvari. — (Presvitli cesar) daroval je občini pri sv. Duhu v Ljutomerskem okraji 100 gl. za zgradbo šole. — (Umrla) je danes zjutraj gospa Marija M osebe, udova c. kr. finančnega tajnika in mati g. dr. Alfonza Mosche-ta, v 69. letu. Pogreb bode jutri ob 5. uri popoludne. Blag jej spomin! — (Obširna sodni j sk a obravnava) zaradi razžalenja časti po §. 499. k. z. prične se 26. t. m. pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku. prsih z napisom: Korespondent" v ruskem in francoskem jeziku. * ^PoRorel) je 8. t. m. v Moskvi lansko leto sezidani cirkus Salamonski. Izmej ljudij se ni nihče ponesrečil. Rešili so tudi vse konje. Zahvala. Za nagrado dveh spisov: „Slomšek kot pedagog" so ptujskemu učiteljskemu društvu darovali: Čč. «g. Martin Koleuko 1 gold. 50 kr., M. Panla 2 gold., J. Muršec 2 gold , Auton Gselman 1 gld., vsi pri sv. Martinu; v Mariboru: dr. Lavo Gregorec 2 gold., dr. Glančnik 3 gold., J. Itupoc 1 gld, Mikiosich 1 gld., stolni prost Sorčič 2 gld., dr. Jože Pajek H gld., dr. Fran Feuš 3 gld., dr. Su-hač 1 gld.; v 11 orah: dekan StrajiHuk 2 gld., Pignar 1 gld., Pajtler 1 gld.; v Ptuji: dr. Čuček 2 gld., dr. Ploi 2 gld., Kukovec, posestnik in deželni po slauee v Ljutomeru 1 gld, učitelj Kun kler 1 gld., ko bi bili vi rekli le jedno samo besedo — pa bi bila obstala. A neste je rekli. Mora že biti tako bolje ... Z Bogom, za vselej." Jeduo samo besedo . . . Ob, kakšen neumnež sem ! To besedo . . . ponavljal sem še včeraj s solzami, razsipal sem jo po vetru, ponavljal sredi praznega polja ... a nesem jo povedal njej; nesem po vedal njej, da jo ljubim. Takrat še nesem mogel spregovoriti te besede. Ko sem se sešel v tej osode-polnej sobi ž njo, takrat še nesem tako čutil svoje ljubezni, tudi takrat še ne, ko sva zamišljena molče sedela z njenim bratom . . . Razplamtela je še le nekaj trenutkov pozneje z vso silo, ko sem jo prestrašen, da se mi izmuzne sreča, iskal in jo klical, pa že takrat bilo je pozno. „To ni mogoče!" porečete mi; ne vem ali je mogoče — to pa vem, da je res. Asja bi ne bila odpotovala, ko bi na njej bila le senca koketnosti, ko bi njen položaj ne bil tako lažnjiv. Oua ni mogla prenesti, kar bi prenesla vsaka druga; jaz tega nesem razumel. Sama hudoba zadržala je moje priznanje na jeziku, ko sem poslednji pot govoril z Gaginom pod oknom, in poslednja nit, za katero bi se bil mogel prijeti — izmuznila mi je iz rok. Še ta dan vrnil sem bo z naloženim kovčegom v L. in odplul proti Kolnu Še dobro pomnim; parobrod je odrinil in jaz sem se poslavljal od vseh ulic in mest, katerih nikdar ne pozabim, kar zagledam na bregu Ivanko. Sedela je na skali. Njen obraz bil je bled, a ne žalosten, lep mlad fant stal je zraven nje, smejal se in pripovedoval jej nekaj; na drugej strani je pa majhna podoba Matere Božje še vedno žalostno gledala izmej temno^elenih vej starega jasena. XXII. V Kblnu prišel sem Gaginu in ujegovej sestri na sled; zvedel sem, da sta se odpeljala v London Odpotoval sem za njima, a v Londonu bilo je vse moje iskanje zaman. Dolgo nesem hotel mirovati, trdovratno sem ju iskal, nazadnje sem se pa moral odreči upanju, da bi jih še dobil kje. Čez nekaj let videl sem v inostranstvu v vagonu na železnici žensko, katere obraz me je živo spominjal na uepo-zabljive črte ... pa najbrž me je le slepila slučajna podobnost. Asja ostala je v mojem spominu ravno taka deklica, kakoršno sem videl v najlepše) dobi svojega življenja, kakoršno sem videl poslednjikrat naslonjeno na nizki leseni stol. Povedati pa moram, da nesem predolgo žaloval po njej: celo spoznal sem, da je prav storila usoda, da me ni združila z Asjo; tolažil sem se z mislijo, da bi ne bil srečen s tako ženo. Takrat bil sem še mlad, in prihodnjost, ta kratka in hitro bežeča prihodnjost zdela se mi je neomejena. Ali bi «e ne moglo ponoviti vse to, kakor je bilo, mislil sem si, še lepše, še boljše . . . Seznanil sem ae z drugimi ženskami — pa čuvstvo, ki ga je vzbudila Asja v meni, to pekoče, uežuo, globoko čuvstvo se ni več povrnilo. Ne, nobene oči neso mogle zaineniti teh, nekdaj z ljubeznijo v me obrnenih oči j, in nobenemu Brcu, ki se je kedaj pritisnilo na moje prsi, ni odgovarjalo moje srce s tako sladkim m veselim omaui-Ijenjem! Obsojen na samsko življenje brez družine, živim dolgočasna leta; a hranim kot svetinjo njeno pismo in suhi krvomolčev cvet, tisti cvet, ki mi ga je bila vrgla nekdaj ona iz okna. Še sedaj ta cvet širi slub duh, in roka, ki mi ga je dala, katero sem samo jedenkrat pritisnil na moja ustna, morda že trohui v gomili ... In jaz — kaj se je zgodilo z menoj? Kaj mi je ostalo od teh blaženih in burnih dnij, od teh vzvišenih upov in hrepenenj V Tako se lahna vonjava malenkostne trave ohrani dalje, nego vse žalosti in veselja človeka, — da celo dalje, nego človek sam. dr. Žižek 2 gld., dr. FerjanCiC 2 gld., Sovič 2 gld., dr. Jurtela 3 gld., dr. Gregorič 2 g!d., Miki, trgovec pri sv. Marjeti 1 gld., Jurca 2 gld., Klobučar 1 gld., dr. Groa 1 gld. — Gosp. Lapajne, ravnatelj na Krškem, je poslal 250 pisank in 5 komadov „Praktične metodike", k«tero blago naj se v to svrho proda. Vsem blagim darovateljem izreka iskreno M« hval° Franjo Žiher, predsednik ptujskega učiteljskega društva. Tržne cene v Ijiiltljani dne 11. aprila t. I. Pšenica, hektoliter . • . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, , ... Koruza, „ ... Leča „ . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Spe h frišcn , . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo „ „ Svinjsko , . Kottrnnovo „ „ Kokoš...... . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, . . . . gld. kr. 7 80 5 20 4 39 2 92 4 23 4 71 5 20 8 — 8 — 9 — 8 21 — 98 — 88 — 70 — 75 — 85 — la/s -- 8 — 56 — 48 — 64 — 30 — 40 — 17 2 77 1 96 5 80 4 — dne 11. aprila. Papirna renta.......... 78 gld. 40 kr. Srebrna renta .... ..... 79 „ — H Zlata renta.......... 98 . 15 „ 5*/0 marčna renta......... 93 , 15 „ Akcije narodne banke....... 832 , — „ Kreditne akcije...... . . 316 „ 40 „ London . ....... 119 , 60 , Srebro ... ....... — „ — „ Napol............ 9 „ 48«/. n C. kr. cekini. ...... 5 „ 64 „ Nemške marke ..... 58 , 50 „ 4°/i dižavne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 . 75 „ Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 „ 50 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 98 „ — „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 » 35 , n 4°/0 ...... 90 „ 05 „ „ papirna renta 5°/0 ..... 88 , 05 n 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig, . . 103 „ — , Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. 113 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4'/.,•/„ »hiti zast. listi . 117 „ 25 „ Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice lOti „30 „ Pror. ohlig. Ferdinandovo sev. železnico 105 „ 25 „ Kreditne srećke......100 gld. 170 „ 75 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ — Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 116 „ 50 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 227 „ 40 Bogu vsegamogočnemu je dopalo našo iskreno ljubljeno mater, oziroma taščo in babico, gospo Marijo Mosche, udovo po c. kr. finančnem tajniku, po dolgej bolezni in prejemšo tolažila našo sv. vere poklicati v dan 11. aprila 1883 v 69. letu njene starosti na oni boljši svet. Pogreb bode iz hišo št. 16 v frančifikanskej ulici na mirodvor k sv. Krištofu v dan 12. aprila 1883 po poludne ob petih. Zadušne sv. maše se bodo služilo v sredo dne 18. aprila ob devetih dopoludne v farnej cerkvi č. oo. frančiškanov. Prosi se tihega Bočutja! V Ljubljani v dan 11. aprila 1883. Klemens Mosche, — dr. Alfons Mosche, c. kr. okr. sodnik, odvetnik, sinova. Jovana Mosche, — Terezina Mosche, sinahi. Alfonz, Vito in Valeska Mosche; Egon Vjera in Erik Mosche, vnuki. (223) Skladbe Avgusta Armina Lebana, (porojenega v dan 5. sept. 1847, umršega v dan 30. maja 1879). Uredil Janko Le ban, učitelj v Lokvi. I- zvezelf. Obueg: 1. ,,Na boj", moški zbor, (besede Boris Miranove). — 2. „Slovo od domovine", mešani zbor, (besede Janko Lebanove). — 3. „Balkan, tužni velikan",, (besede Simon Gregorčičeve). — 4. „Vse to", moški zbor, (besede Boris Miranove). 5. ,.Prevara", mešani zbor, (besede Ratko Brusove). — 6. „V tihi noči", moški čve-terospev, (besede Simon Jenkove). Cena S£f> ltr., po pošti ZJO Ici-. (220—1) J. Giontini v Ljubljani. Prodajalnica št. 30 Slono-7-ili vilicGctL v Xj5-u.To1 jani, pripravna za različna podjetja, se pod ugodnimi pogoji takoj produ in izroči dotičnomu kupcu. Natančneje »e izve pri posestnici v istej prodajalnici. (184—3) liče službo. — Naslov venskega Naroda". S. it. 12 na upravništvo „S1<>-(216—1) Poslano. Le nekoliko dnij še in za zelo znižano ustopnino je na ogled velikanska izložba voščenih kipov v dvoranah prejšnjega strelišča. Ustopnina zdaj samo 10 kr., za vojake na pol. ,224—1) T^i- Veltče. Janez Majdič, žitni kupec v Kranji. (218—n ae priporoča za naročbo izvrstnega dovškega mavca (Lengenfeldergips), s katerim je za več let preskrbljen. 7oo uietricnlh »lotu v lanenejra semena ozimeca in pa 200 veder izvrstnega vina z leta 1879. prodaje prav po eeni (203—5) S. F. Schalk v Sevnici na Sp. Štajerskem. otvorenja koncesijoniranega posredovalnega zavoda za zasebna opravila in naznanila v Ljubljani. Podpisani naznanja, da otvori z denašnjitn dnom „Koncesijoniran posredovalen zavod za zasebna opravila in naznanila" v Gosposkih ulicah št. 7 (pritlično) v Ljubljani, katerega ustanovitev mu je si. c. kr. deželna vlada z odlokom dnč 31. marca 1883 št. 2925 dovoliti blagovolila. 01» jednom, ko podpisani naznanja otvorenje svojega zavoda, usoja su navajati, da ima vsled visokega uradnega do\oljenja naročito pravico posredovati za občinstvo pri sledečih opravilih, namreč: Posredovanje, da dobe stranke posojila, kakor tudi, da se že uinestona posojila po oesijl prevzorno; posredovanje nakupa in prodaje premakljivega m nepremakljivega poseBtva; natančna naznanila za vse tiste, L.trn službo iščejo - * i t oddajajo; isto tako za stanovanja, katera ni; oddade, ali pa, ako se stanovanja iščejo: tudi preskrbovauje naznanil v slovenskih in nemških časnikih, za razne ndnošaje. Podpisani, o krajnih razmerah ljubljanskega mesta in kranjsko dežele, kakor tudi o osebstvu jako dobro poučen, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi po polnem zmožen, priporoča so kot domačin al. občinstvu za mnogobrojna naročila za vae navedeno stroke ter zatnuje, da bode vsa naročila točno izvršil. Provizija zaračunila se bodo prav oeno. Pismenim vprašanjem su ustreže brz o z odgovorom; pismena naročila z dežele rešijo se točno z vso vestnostjo. Pisarna zavoda je v Gosposkih ulicah št. 7, pritlično, na desno. Splošnemu zaupanju hI. občinstva in za mnogobrojna naročila so priporoča Florijan Rogl, Loiiresijoiiirun posredovalen zavod za zasebni opravila in naznanila, v Ljubljani, v (Jnsposkej ulici ši. T, [iritlično. I *° a V Ljubljani, dno 11. aprila 1883. (217—1) 3. 1 C S s 2 r B a < c 5>i rt o mi h —. I b N ~• N lir w S I i B -A Ef 2. a iS ts D S* tč rt s° I* ** a um lf r' I o -i ca »S N ». HH ° S* -i z. I 8 v S* O oo —. a — Velikansk dobiček obeta najnovejša, po državi jamčena, velika denarna loterija, 46.60O dobitkov in Jedno premijo, znadajočih 8,552.300 -c-do^rls: in v najsrečnejšem slučaji 500-000 :rr-va,xl^ kot glavni dobitek. Sestuva: :'i 300.000 mark = a 200.000 „ = premija dobitek dobitka dobitek 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 8 dobitkov 21 dobitka dobitek f)6 106 223 6 616 8(59 t>5 63 26820 17837 a 1O0.000 a 90.000 80 000 70.000 60.000 50 000 40.000 30 000 15.000 10.000 5.000 3.000 2.000 1.600 1.000 600 200 160 145 .'100.000 200.000 200.000 90.000 80.000 70.000 60.000 100.000 40.000 30.000 120.000 210.000 280.000 318.000 446.000 9.000 515.000 434.5«'0 13.000 9.450 3,888.900 mark. 124, 100, 94, 67, 40, 20 mark. To najnovejšo denarno zrelmnjo, od bambur-ike državne vlade dovoljeno in garantirano, ima 02.500 sreček in 4G.O0O dobitkov in premijo, kakor je zgoraj oddelkih in sieer: označeno, kateri se i/žrebajo v 7 4000 dob 4000 „ 4000 „ 3500 „ 2500 „ 1500 „ 27100 „ 1. reda znašajo m. (Utoni dobibk 157.000, m. 50.000 246 000, „ 50.000 3. „ „ „ 362.800, „ 70.000 4. „ „ „ 452.800, „ 80.000 5. „ „ „ 443.800, „ 90.000 6. „ „ „ 360.525, „ 100 000 7. „ in premija „ 6,529.375, ev. „ 500.000 K prvemu redu velja oela originalna srečka O mark ali 3 gl. 50 kr., polovloa 1 gl. 75 kr. in nje četrt 00 kr. Ono se pošiljajo takoj po sprejemu dinarja in pa tudi po poštnem povzetji naravnost po pošti v zaprtih zavitkih in v boli4] razvid pridonojo se vsakemu naročilu gratH uradni izkazi O srečkanji, kakor se tudi vsakemu iuiatelju loza 1.1koi pn vsakem srečkanji pošlje uradni izkaz o dobitkih. Naročila prihajajo podpisanemu tako obilo, da se naj pošljejo kmalu kmalu, najpozneje pa do 1©. aprila. 1883. in sicer direktuo do Hermana Schwarzschild-a Haupt-Lotterie-Bureau (197-3) Hamburg;. KntrfNft-ova VELIKA MENAŽERIJA v Lattermanovem drevoredu videti jo od danes naprej za nekoliko časa vnuki dun o«l o. zjutraj «1» o. zyecer. Ona obsega krasne eksemplare levov, tigrov, jaguarjev, panterjev, leopardov, mnogovrstnih hijen, volkov, medvedov, opic, tičev in kač. Vsaki dan se živali po dvakrat krmijo, prvič ob 3., drugič ob 6. zvočer. — Ustopnina I. reda »O l*r., II. reda pa *0 kr. — Za mnogobrojno obiskovanje priporoča se naj- udaneje njo lnatnik (209—3) NB. Opice in tiči so tudi na prodaj. io.ouuin.. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in ii.sk „Narodne tiskarne".