Primorski dnevnik SREDA, 2. MARCA 2016 št. 51 (21.591) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it ITALIJA - Na 2. strani Gospodarska rast 0,8-odstotna Dokončni podatki zavoda Istat TRST - Na 5. strani Kaj se dogaja v Ulici Valdirivo? Multikulturnemu centru preti deložacija GORICA - Na 15. strani V Bruslju predstavljajo skupne projekte EZTS Stalni sekretariat bo v Trgovskem domu TRST-DIVAČA Do leta 2050 bo dovolj obnova obstoječe proge BEGUNCI - Predsednik Sveta EU Tusk v Avstriji in Sloveniji začel svojo balkansko turnejo Poziv k opdrtim mejam BEGUNCI - 9000 ljudi na makedonski meji Unhcr: Evropa povzroča humanitarno katastrofo SKOPJE - Število beguncev na grško-makedonski meji nenehno narašča. Pri grškem kraju Idomeni čaka že skoraj 9000 migrantov. Kljub dežju so morali številni noč preživeti na prostem. Nekateri so včeraj z mirnim sit-inom s cvetjem v roki protestirali in zahtevali odprtje meje. Grške oblasti svarijo pred katastrofo. Atene so Evropsko komisijo včeraj že zaprosile za 480 milijonov evrov za oskrbo in nastanitev 100.000 ljudi. Tudi UNHCR je znova opozoril, da je Evropa na robu humanitarne katastrofe, ki jo je povzročila sama, ter pozval k nujnemu ukrepanju, da se jo prepreči. Na 2. strani BRDO PRI KRANJU - Medtem ko se na grško-makedonski meji razmere zaradi tisočev beguncev zaostrujejo, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk začel turnejo po državah na balkanski begunski poti. V Avstriji in s slovenskim pre-mierjem Mirom Cerarjem se je zavzel za učinkovito izvajanje schengenskega režima in pomoč Grčiji pri varovanju zunanjih schengenskih meja. Slovenija je po Avstriji druga postaja Tuskove turneje, med katero bo pred izrednim vrhom EU in Turčije 7. marca danes obiskal še Hrvaško, Makedonijo in Grčijo, jutri pa Turčijo. Na Dunaju je Tusk pozval k odprtim mejam Avstrije in drugih držav na balkanski poti. »Danes odpiramo novo poglavje v boju v zvezi z begunsko krizo: nazaj k schengnu,« je poudaril Tusk. Poudaril je tudi, da bi izključitev Grčije iz schen-genskega območja še dodatno omajala zaupanje v EU. Na 2. strani TRST - Pokrajinski svet Donald Tusk in Miro Cerar 600 tisoč evrov za kraški rezervoar TRST - Slovenija in Italija sta projekt gradnje hitre železniške proge Trst-Divača premaknili v čas po letu 2050. Kot so za Primorske novice pojasnili na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in so nam včeraj potrdili tudi na deželi FJK, bosta do takrat državi raje obnavljali obstoječo progo Trst-Divača. Postavlja se vprašanje vračanja evropskega denarja, po slovenskih virih skupno 15 milijonov evrov, medtem ko v FJK tega niso uradno potrdili. Na 3. strani Neprevidna peška hudo poškodovana Na 5. strani Začela se je množična 47. Primorska poje Na 11. strani V Ronkah bodo zgradili novo krožišče Na 13. strani Sto dni do nogometnega EP Na 17. strani Mariu Šušteršiču priznanje USSI Na 17. strani GORICA - Od vodstva družbe Eni bodo zahtevali pojasnila Odjemalci na bojni nogi Kamen spotike so stroški, ki so se glede na lansko leto neutemeljeno povečali GORICA - Družba Eni je že spet v središču polemik. Potem ko je med lanskim poletjem sprožila val nelagod-ja med goriškimi odjemalci plina z neutemeljeno zahtevo po katastrskih podatkih, je oktobra številne občane vznemirila z zaračunanjem kavcije, kar je občutno povišalo zneske na jesenskih položnicah. Goriški odjemalci so se znova razjezili konec februarja, ko so na dom prejeli zadnje račune za plin: družbi Eni očitajo, da so se stroški od lanskega leta, ko je od podjetja Est Piu prevzela oskrbo s plinom na Goriškem, neutemeljeno povečali. Na 12. strani NABREŽINA - Preteklo noč gasilci na delu Zgoreli zgradbi Služili sta kot shramba za orodje oz. kot hlev - Nihče se ni poškodoval 9771124666007 2 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / BEGUNSKA KRIZA - Predsednik Sveta EU na obisku v Avstriji in Sloveniji Tusk pred vrhom EU-Turčija pozval k odprtim mejam Izključitev Grčije iz schengenskega območja bi še dodatno omajala zaupanje v EU BEGUNCI - Na grško-makedonski meji 9000 ljudi čaka Grčija prosi pomoč EU za 100.000 ljudi - Unhcr svari pred katastrofo Šotorišče sredi blata pri kraju Idomeni ob grško-makedonski meji ansa SKOPJE - Število beguncev na grško-makedonski meji nenehno narašča. Pri grškem kraju Idomeni čaka že skoraj 9000 migrantov. Kljub dežju so morali številni noč preživeti na prostem. Makedonija je včeraj na mejo napotila dodatnih 700 policistov in vojakov. Begunci, ki niso dobili prostora v migrantskem centru pri Idomeniju, so si postavili šotore na okoliških poljih. Zaradi dežja je voda ponoči poplavila številne manjše šotore. Okoli 250 ljudi je noč kljub mrazu in dežju preživelo na prostem. Poleg šotorov primanjkuje tudi hrane in ustrezne medicinske pomoči. Kot je sporočila agencija ZN za begunce (UNHCR), so se grške oblasti odzvale z vojaško postavitvijo dveh kampov blizu Idomenija s skupno predvideno zmogljivostjo za 12.500 ljudi, v fazi postavitve pa je še tretji center. UNHCR skupaj s partnerji nadaljuje s podporo in dopolnjevanjem grških ukrepov. Zaradi vse bolj napetih razmer je makedonska vlada medtem na mejo z Grčijo včeraj napotila dodatnih 700 policistov in vojakov. Več sto sirskih in iraških beguncev je v ponedeljek skušalo prebiti ograjo na grško-makedonski meji. Makedonska policija je v odgovoru uporabila solzivec in šok granate, begunci pa so se bili nato prisiljeni umakniti nazaj. Makedonski zunanji minister Nikola Poposki je v ponedeljek branil ukrepe policije. Poposki je tudi opozoril, da je treba biti previden, da trenutna situacija ne bi vodila v spore med sosedami. »Slovenija nezakonite migrante vrača Hrvaški, Hrvaška Srbiji in Srbija Makedoniji,« je dejal Poposki. Kot je opozoril, se boji, da bi lahko spori med državami postali realnost, še posebej pri višjem številu migrantov. »Če se obenem pritisk krepi še z juga balkanske poti, potem bi lahko na Balkanu nastala resna konfliktna situacija. Takšni situaciji se je treba izogniti.« Grške oblasti svarijo pred katastrofo, saj da se bo pri njih, če se meje ne bodo znova bolj odprle, nakopičilo 70.000, če ne kar 100.000 ali celo več migrantov. Atene so Evropsko komisijo včeraj že zaprosile za 480 milijonov evrov za oskrbo in nastanitev 100.000 ljudi. Tudi UNHCR je znova opozoril, da je Evropa na robu humanitarne katastrofe, ki jo je povzročila sama, ter pozval k nujnemu ukrepanju, da se jo prepreči - med drugim k boljšemu načrto- vanju nastanitvenih zmogljivosti in ostalih vrst podpore, h krepitvi zmogljivosti za registracijo in procesiranje prosilcev za azil v državah članicah EU, k hitrejšemu izvajanju lani dogovorjene reloka-cije beguncev v EU ter k povečanju možnih legalnih poti za begunce. V Srbiji so medtem razmere "mirne in pod nadzorom", je zatrdil srbski minister Aleksandar Vulin. V Srbijo je minulo noč prišlo 190 migrantov, v makedonskem kraju Tabanovce ob meji s Srbijo pa se nahaja okoli 600 migrantov, ki ne morejo nadaljevati poti. Približno toliko migrantov, ki jih je Hrvaška vrnila Srbiji, je tudi v srbskem Preševu. V Šidu na meji s Hrvaško je okoli 1000 migrantov. BRDO PRI KRANJU - Medtem ko se na grško-makedonski meji razmere zaradi tisočev beguncev zaostrujejo, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk začel turnejo po državah na balkanski migrantski poti. V Avstriji in s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem se je zavzel za učinkovito izvajanje schengenskega režima in pomoč Grčiji pri varovanju zunanjih schengenskih meja. Slovenija je po Avstriji druga postaja Tuskove turneje, med katero bo pred izrednim vrhom EU in Turčije 7. marca danes obiskal še Hrvaško, Makedonijo in Grčijo, jutri pa Turčijo. Na Dunaju je Tusk pozval k odprtim mejam Avstrije in drugih držav na balkanski poti. »Danes odpiramo novo poglavje v boju v zvezi z begunsko krizo: nazaj k schengnu,« je po pogovorih z avstrijskim kanclerjem Wer-nerjem Faymannom poudaril Tusk. »To ni lahka odločitev, a resnica je, da alternative schengnu ni,« je bil jasen. Poudaril je tudi, da bi izključitev Grčije iz schengenskega območja še dodatno omajala zaupanje v EU. »Preizkus evropskega duha po eni strani predstavlja vrnitev k schengnu, po drugi pa podpora Atenam,« je poudaril. Ob tem je menil, da se mora Evropa skupaj spopasti s humanitarnimi posledicam trenutnega dogajanja na balkanski migrantski poti. Posebej je izpostavil velik pomen sodelovanja EU s Turčijo in napovedal, da bo na pogovorih v Ankari zahteval »intenzivnejše ukrepanje« Turčije v migrantski krizi. Faymann se je strinjal, da je ključno vrniti nadzor na zunanje meje EU ter izrazil pripravljenost sodelovati pri oblikovanju alternative ukrepom posameznih držav. »Evropa živi od skupne evropske rešitve,« je dejal. A kot je dodal, je nova omejevalna politika Avstrije trenutno nujno potrebna. »Avstrija ni čakalnica za Nemčijo,« je poudaril in znova spomnil, da so lani sprejeli več prosilcev za azil na prebivalca od Nemčije. »Avstrija se v zadnjih mesecih nahaja v očesu orkana,« je priznal Tusk in dodal, da »ni presenečenje, da se fru-stracija krepi - da se potrpežljivost izteka, medtem v prve vrste prodirajo po-pulistične sile«. Z Dunaja se je Tusk podal v Slovenijo. Po pogovorih na Brdu pri Kranju sta se s premierjem Cerarjem zavzela za učinkovito izvajanje schengen-skega režima in pomoč Grčiji pri varovanju zunanjih schengenskih meja. V izjavi za medije sta oba tudi podprla skupno evropsko rešitev begunske krize. »A dokler te skupne rešitve še nimamo učinkovito izdelane in implementirane, je pomembno, da se pač zatekamo k vsem tistim rešitvam, ki vodijo v to smer,« je poudaril slovenski premier. Kot je dejal, gre v tem smislu tudi njegova pobuda, ki jo je predstavil kolegom v EU, da je treba pomagati Grčiji, da zavaruje zunanjo schengensko mejo, obenem pa okrepiti nadzor na ma-kedonsko-grški meji. Veseli ga, da ta ideja zdaj živi v praksi in da se vse države na balkanski poti zdaj uspešno usklajujejo. Povedal je tudi, da je v pogovoru s Tuskom izpostavil kot ključno, da se učinkovito uresničuje schengen. Tusk se je Cerarju zahvalil za njegovo vlogo. »Vaš angažma je neprecenljiv,« je dejal in se mu zahvalil, da je bil »hkrati tog in obenem odgovoren, primerno razmeram«. Poudaril je še, da je zdaj pomembno, da se bolje in več usklajujemo, da EU okrepi prizadevanja za zmanjšanje humanitarnih posledic svojih odločitev in pomaga Grčiji, ki najbolj potrebuje njeno pomoč. Po njegovih besedah je tudi treba poskrbeti, da bo akcijski načrt s Turčijo deloval in da se bo pritok beguncev preko Turčije zmanjšal. (sta) Nadaljevanje pogajanj o Siriji preložili na 9. marec ŽENEVA - Mirovna pogajanja o Siriji se bodo nadaljevala v Ženevi 9. marca in ne 7. marca, kot je bilo sprva predvideno, so sporočili urada posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staflana de Misture. Pojasnili so, da pa je potrebna manjša preložitev, da »bi omogočili ustrezen čas za naslovitev logističnih in praktičnih vprašanj«. Dodali so, da se de Mistura »veseli resnih pogovorov sirskih udeležencev«. Po ocenah ZN bi daljša zavezanost prekinitvi sovražnosti vseh strani prinesla upanje v uspeh mirovnih pogajanj. Socialist Sanchez pozval španski parlament k podpori MADRID - Mandatar za sestavo nove španske vlade, socialist Pedro Sanchez je včeraj v parlamentu predstavil program svoje vlade in poslance pozval, naj ga podprejo. Poudaril je, da so več kot 200 poslancev izvolili Španci, ki si želijo sprememb. Pri tem je ob svojih socialistih in poslancih stranke Ciudadanos, s katero se je dogovoril za sodelovanje, mislil tudi na levi Podemos, ki mu je zavrnil podporo. Napovedal vrsto novih ukrepov, namenjenih okrevanju po »krutih in neučinkovitih politikah«, ki jih je desna vlada v imenu varčevanja izvajala od leta 2011. Sanchez ima sicer le majhne možnosti. V prvem krogu mora dobiti absolutno večino - najmanj 176 glasov - v 350-članskem parlamentu. Če mu danes ne bo uspelo, pa bo drugo priložnost dobil v petek. Takrat bo za potrditev potreboval le še navadno večino. To bi teoretično lahko zbral, če bi se levi Podemos ali desna Ljudska stranka (PP) odločila, da se vzdržita. Protislovne vesti o Regeniju KAIRO - Iz Egipta prihajajo še vedno protislovne informacije o okoliščinah smrti Giulia Regenija. Agencija Reuters je včeraj iz virov državnega tožilstva v Kairu, ki navajajo pričevanje patologa Hišama Abdela Hamida, poročala, da so Giulia mučili in zasliševali v več presledkih v času enega tedna, preden je podlegel mučenju in nasilju. Kasneje je pravosodno ministrstvo demantiralo te vesti, ki kažejo na odgovornost policijskih organov. ITALIJA - Dokončni podatki statističnega zavoda Istat za leto 2015 Gospodarska rast 0,8 odstotna Javni dolg višji, a manj od pričakovanega, primanjkljaj 2,6 odstotni - Rekorden iztržek davkarije - Stopnja brezposelnosti nespremenjena RIM - Kazalniki državnega statističnega urada Istat zdaj tudi uradno potrjujejo, da italijansko gospodarstvo po več letih stagnacije postopoma okreva. V letu 2015 se je okrepilo za 0,8 odstotka, kar je prva rast po treh letih krčenja in najhitrejša od začetka desetletja. Podatek je včeraj objavil statistični urad Istat in je zdaj dokončen. Vlada je sicer lani predvidela, da bo rast 0,9-odstotna, še pred nekaj tedni pa je kazalo, da ne bo dosegla 0,7 odstotka, tako da zdaj kozarec ni več na pol prazen, temveč na pol poln, posebno še, če upoštevamo, da je bila rast v letu 2014 minus 0,3 odstotka. Kazalec gospodarske rasti pa ni edini spodbuden podatek, s katerim se je včeraj lahko ponašala vlada. Javni dolg, eden največjih na svetu, je lani dosegel 132,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,1 odstotne točke več kot predlani, a vsekakor manj od pričakovanj (132,8). Primanjkljaj znaša 2,6 odstotka BDP, kar je 0,4 odstotka manj kot leta 2014 in je po dveh letih spet pod mejo treh odstotkov (leta 2011 pa je znašal kar 3,5 odstotka), kar je tudi v skladu z evropskimi pogodbenimi obveznostmi. Ob tem so statistiki izračunali, da se je januarja na letni ravni za 1,3 odstotka zvišalo število zaposlenih za nedoločen čas. Davčni pritisk je znašal 43,3 odstotka, to je 0,3 odstotka manj kot v letu 2014. Tu- di poraba se je povečala in sicer za 0,5 odstotka, izvoz se je povečal za 4,3 odstotke (pozitiven je sicer že pet let), poraba javnih uprav pa se je znižala za 0,7 odstotka. Davčna agencija je k temu dodala še podatek, da je »sivi ekonomiji« iztrgala lani za 14,9 milijarde neprijavljenih dohodkov, kar je 700 milijonov več kot leto prej in kar devetkrat več kot pred devetimi leti. »Prijazna davkarija« je botrovala k 159.000 prostovoljnih poravnav, je povedala direktorica agencije Rossella Orlan-di (na sliki). Ni pa vse zlato, kar se sveti, saj se število brezposelnih doslej še ni zmanjšalo (11,5), ocene o obsegu davčne utaje pa so še vedno zelo visoke. Brezposelnost v EU januarja najnižje v skoraj sedmih letih LUXEMBOURG - Sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti je v območju evra januarja znašala 10,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot decembra in najnižje od avgusta 2011. V celi EU se je brezposelnost znižala za prav toliko, na 8,9 odstotka. To je najnižja raven od maja 2009. V državah z evrom je bila brezposelnost januarja lani pri 11,3 odstotka, v celotni EU pa pri 9,8 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Eurostat tako ocenjuje, da je bilo januarja letos brez dela v osemindvajseterici 21,79 milijona oseb, od tega 16,65 v območju evra. Glede na december lani se je število brezposelnih znižalo za 163.000 v EU in 105.000 v državah s skupno evropsko valuto. Glede na januar je bil zabeležen padec za 2,03 milijona oziroma 1,45 milijona oseb. Slovenija je januarja beležila 8,9-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je enako kot decembra lani in 0,3 odstotne točke pod ravnjo iz prvega meseca lani. Med članicami je bila najnižja brezposelnost januarja v Nemčiji (4,3 odstotka), na Češkem (4,5 odstotka) ter na Malti in v Veliki Britaniji (obe 5,1 odstotka; za Veliko Britanijo veljajo novembrski podatki). Najvišja stopnja brezposelnosti pa je težila Grčijo (24,6 odstotka novembra lani) ter Španijo (20,5 odstotka). Na letni ravni se je stopnja brezposelnosti januarja znižala v 24 državah članicah, stagnirala je v Estoniji, povečala pa se je v Latviji (z 9,7 na 10,4 odstotka), Avstriji (s 5,5 na 5,9 odstotka) ter na Finskem (z 9,1 na 9,4 odstotka). Največje padce so zabeležili v Španiji (s 23,4 na 20,5 odstotka), na Slovaškem (z 12,3 na 10,3 odstotka), Irskem (z 10,1 na 8,6 odstotka) ter na Portugalskem (s 13,7 na 12,2 odstotka). Med mlajšimi od 25 let je bilo januarja v osemindvajseterici brez dela 4,43 milijona ljudi, od tega 3,04 milijona v območju evra. Na letni ravni se je brezposelnost v tej starostni skupini znižala za408.000 v EU in za 217.000 v območju evra. Stopnja brezposelnosti med mladimi je s tem januarja znašala 19,7 odstotka v EU in 22 odstotkov v območju evra, medtem ko je januarja lani znašala 21 odstotkov oziroma 22,8 odstotka. / AKTUALNO Sreda, 2. marca 2016 3 ŽELEZNICE - FJK in Slovenija za nadgradnjo zdajšnje proge Trst-Divača Visoko hitrostna povezava bo stvar bodočih generacij Nova proga pride v poštev po letu 2050 - Protislovne informacije o vračanju evropskega denarja TRST - »To ni nič posebno novega, saj smo zadevne odločitve že sprejeli pred časom v dogovoru z direkcijo za prevoze pri Evropski komisiji DG Move.« Tako so včeraj na deželi FJK komentirali objavo Primorskih novic, da sta Slovenija in Italija projekt gradnje hitre železniške proge Trst-Divača premaknili v čas po letu 2050. Kot so za časnik pojasnili na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo, bo obseg železniškega prometa na relaciji Trst-Diva-ča predvidoma šele po letu 2050 upravi-čeval gradnjo nove hitre proge. Do takrat pa bosta državi raje obnavljali obstoječo progo Trst-Divača. To nam je včeraj v Trstu potrdila tudi deželna odbornica za prostorsko načrtovanje Mariagrazia Santoro. Na osnovi predvidevanj o obsegu železniškega prometa, ki izhajajo iz študije italijanske družbe Italferr/RFI in iz slovenskega nacionalnega plana o razvoju železniških povezav, bi bila gradnja visoko hitrostne železniške povezave na relaciji Trst-Divača upravičena šele po letu 2030, pojasnjuje odbornica, in navaja tudi nedavno revizijo študij o prometu, ki sta jo Italija in Slovenija izvedli v okviru Evropskega gospodarskega interesnega združenja. Slednjega, s sedežem v Trstu, sta ustanovili družba italijanskih železnic in slovenska državna DRI, vsaka s polovičnim deležem, da bi pripravilo vse študije za progo in njeno umestitev v prostor ter pridobilo gradbena dovoljenja. Iz študij izhaja, da lahko obstoječa proga - s potrebno modernizacijo - ustreza načrtovani rasti prometa do leta 2050. »To ne pomeni, da bomo dotlej stali križem rok,« pojasnjuje odbornica Santoro. »Že na italijansko-slovenski medvladni konferenci 29. oktobra 2014 smo se dogovorili za razvoj železniške infrastrukture na relaciji Trst - Divača v dveh fazah. Prva naj bi trajala do leta 2030 in predvideva posodobitev obstoječih prog, v drugi pa naj bi do leta 2050 prišla v po- Načrt za novi progi Koper-Divača in Trst-Divača izpred nekaj let. Tako ena kot druga najbrž še dolgo let ne bosta realizirani štev gradnja nove proge«. V okviru prve faze, dodaja odbornica, je za tovorni promet načrtovano oja-čenje interoperabilnosti v okviru evropske mreže železniških koridorjev TEN-T Core Network, za potniški promet pa naj bi z modernizacijo zdajšnje proge do let 2020/2025 zagotovili hitrost vlakov na 100 kilometrov na uro, kar bi občutno izboljšalo stanje v primerjavi z zdajšnjim in ustrezalo potrebam. Po poročanju Primorski novic pa ima obojestranska odločitev, da bosta državi namesto hitre železnice raje obnavljali obstoječo progo Trst-Divača in jo do leta 2030 nadgradili, da bo izpolnjevala kriterije za evropske koridorske proge, kot konkretno posledico vračanje v ta namen dodeljenih evropskih financiranj. Slovenija je zato do sredine februarja že morala vrni- ti šest milijonov evrov evropskega denarja, Italija pa skoraj devet milijonov evrov, so za Primorske novice povedali na infra-strukturnem ministrstvu. Na ministrstvu so za časnik še pojasnili, da so od leta 2013, ko je bilo ustanovljeno Evropsko gospodarsko interesno združenje, za projekte porabili približno 630.000 evrov, evropskih sredstev pa je bilo 7,4 milijona evrov. Približno šest milijonov so jih morali vrniti. Na Deželi FJK nam vračanja evropskega denarja včeraj niso potrdili. Odbornica Santorova nam je povedala, da z vsemi tehničnimi podrobnostmi ni seznanjena in jih bo preverila s tehniki, v kabinetu predsednice Serracchiani pa trdijo, da ni bilo nikakršnega vračanja, saj denar še ni bil izplačan. Za kolikšno vsoto gre, nam tudi tam včeraj niso znali točno povedati. (mm) Središče Planika prejelo priznanje KROPA - V Kropi na Gorenjskem so minulo soboto že šestič zapored podeljevali priznanja Naša Slovenija, to pot za leto 2015. Z njimi gibanje Kultura - Natura Slovenija nagrajuje prizadevanja posameznikov in društev pri ohranjanju slovenske kulturne in naravne dediščine in krajine. Med prejemniki priznanj je bilo tokrat v 3. kategoriji (posamezniki ali organizacije) Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline. Prejemniki priznanj so prejeli likovna dela, ki jih je poklonil koroški slikar - poet Gustav Januš. KOPER - Banke Prodaja Intereurope padla v vodo KOPER - Konzorcij bank, ki je skušal prodati večinski delež koprske družbe Intereuropa, je sklenil ustaviti prodajni postopek. S ponudnikom, družbo Tuffieh Funds, se namreč niso uspele dogovoriti o ključnih pogojih prodaje. Konzorcij bank je dalj časa iskal kupca za večinski delež koprske družbe. Obvestilo o začetku prodajnega postopka Intereurope so banke, lastnice 72,13-odstotnega dežela v In-tereuropi, objavile v začetku decembra 2014. SID banka, ki ima v lasti 18 odstotkov delnic Intereurope, NLB (17,4 odstotka), Gorenjska banka (11,2 odstotka), Raif-feisen banka (10,4 odstotka), SKB (8,2 odstotka) in Banka Koper (2,7 odstotka) so prodajo skupaj 67,8 odstotka delnic Intereurope sicer napovedale že konec januarja 2014. Banke so lastnice Intereurope postale s konverzijo skupaj 18,4 milijona evrov terjatev v lastniški delež, s čimer je bil zaključen proces finančnega prestrukturiranja družbe. Tedaj je 1,2 milijona evrov svojih terjatev do Intereurope pretvorila v lastniški delež tudi Nova Kreditna banka Maribor, ki pa je te delnice konec decembra lani prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank. Slednja se je očitno pridružila konzorciju prodajalcev. Za nakup omenjenega deleža v lasti bank je prispela ena zavezujoča ponudba. Oddala jo je investicijska družba s sedežem na Malti Tuffieh Funds, a so bila razhajanja med zahtevami bank in ponudbo očitno prevelika, tako da je prodaja padla v vodo. Koncern Intereuropa sicer letos načrtuje prihodke od prodaje v višini 137,1 milijona evrov, 13,1 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) ter 6,3 milijona evrov dobička iz poslovanja. Ob tem naj bi načrtovane investicije v prihodnjem letu znašale 4,5 milijona evrov. KOMEN - Posledice krize v gradbeništvu Alukomen v stečaj 25 zaposlenih brez dela KOMEN - Družba Alukomen holding iz Komna je šla v ponedeljek v stečaj, 25 zaposlenih bo tako ostalo brez dela. Predlog za stečaj je dala finančna uprava, ker podjetje že več mesecev ni plačalo davkov in prispevkov iz plač. Stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik se je včeraj že sestala z izvršnim direktorjem Brankom Terčonom. Podjetje zaposlenim - ti bodo sicer odpovedi delovnega razmerja dobili jutri - dolguje le zadnjo plačo, je za STA povedal Terčon. Še pred pol leta pa je bila slika popolnoma drugačna, saj je imelo podjetje precej težav in delavcem izplačevalo plačo z dvo- ali trimesečno zamudo. Terčon, ki je bil med okoli 80 lastniki podjetja tudi sam okrog petodsto-tni lastnik Alukomna holding, upa, da bodo lahko v prihodnje ponovno nadaljevali z delom. Povpraševanja po njihovih izdelkih je dovolj. »Vendar smo sedaj vsi, ki smo do konca vztrajali v podjetju, utrujeni od vsega. Tudi delavci si želijo nadaljevati z delom, vendar bomo o tem razmišljali v prihodnje,« je povedal Terčon. Komenski župan Marko Bandel-li je povedal, da se bo še v tem tednu poskušal sestati z zaposlenimi v Alukomen holdingu. Občina Komen jim je pripravljena pomagati, če bodo želeli ustanoviti kakšno novo podjetje. »Za Komen je 25 brezposelnih precej, zato jim bomo poskušali pomagati. Podjetje je bilo v stiski zaradi starih dolgov, zato se bo zdaj mogoče kaj tudi lažje rešilo,« je dejal Bandelli. Težava je tudi v tem, da so med njimi tudi starejši delavci, ki bodo težko dobili novo zaposlitev, do upokojitve pa imajo še kar nekaj let. Podjetje je imelo velike težave zaradi neplačanih terjatev do propadlih gradbincev. Približno polovico plačila za delo v stanovanjski soseski Dunajski kristali v Ljubljani so dobili poplačano s kompenzacijami v obliki stanovanj, preostalih 2,6 milijona evrov pa ni bilo. »Vse smo poskusili, a na koncu nismo uspeli. Manjša podjetja, ki so sodelovala s temi gradbinci, so to nekako prenesla, nas, ki smo bili večji in močno vpeti v gradbeništvo, pa je to močno udarilo,« je še povedal Terčon. Poskusili so sicer denar pridobiti s kompenzacijami s finančno upravo in ga nameniti za poplačilo zapadlih prispevkov delavcev in davkov, vendar pri tem niso bili uspešni. Sklep o uvedbi stečaja še ni pravnomočen, a se nanj po Terčono-vih besedah ne bodo pritožili. PRISTANIŠČA - V Trstu predstavili evropski projekt NAPA4CORE Krepijo kapacitete V Kopru so z evropskimi sredstvi že financirali naložbi v železniške tire in skladiščne ploščadi KOPER - Včeraj je bila v prostorih Pristaniške uprave v Trstu javna predstavitev projekta NAPA4CORE, ki ga vodi Luka Koper, v njem pa sodelujejo še Pristaniška uprava Trst ter italijansko ministrstvo za infrastrukturo in transport oziroma zanj podjetje Rete Autostrade Mediterranee. Cilj projekta je izboljšati morske in kopenske dostopnosti pristanišč severnega Jadrana z izgradnjo nove infrastrukture za potrebe RO-RO prometa v Trstu ter nove infrastrukture za potrebe kontejnerskega prometa v Kopru: dodatni tiri in skladiščne površine. Projekt NAPA4CORE zajema tudi nov cestni vhod, ki se neposredno navezuje na bertoško vpadnico in bo pripomogel k razbremenitvi primestnega prometa, ter rekonstrukcijo in podaljšanje obale na južnem delu pomola I. Luka Koper bo s tega naslova prejela 6 milijonov evrov oz. 20% vrednosti projekta. Z evropskimi sredstvi projekta NA-PA4CORE (program CEF) so v Kopru že financirali naložbi v železniške tire in dodatne skladiščne kapacitete. Pred kratkim so na kontejnerskem terminalu zaključili z gradnjo dveh novih železniških tirov ter v smeri proti morju podaljšali tri obstoječe tire. Pred tem so na novozgrajenem delu mostu čez preliv v Skoq'anski zatok postavili dodaten tir in s tem odpravili ozko grlo pri dostopu na kon-tejnerski terminal. Po prihodu dveh novih mostnih dvigal na tirih (RMG) v začetku prihodnjega leta bo nakladanje in razkladanje kontejnerjev z vagonov potekalo na petih železniških tirih, vsakem dolžine 700 m. Na kontejnerskem terminalu pa so prejšnji mesec zaključili tudi z urejanjem 9.000 kv. metrov velike površine na severno-zahodnem delu prvega pomola, kjer bodo skladiščili polne kontejnerje. Površino, ki je bila pred tem ob visokih plimah pod gladino morja, so morali ustrezno dvigniti in utrditi, postaviti hidrantno omrežje, osvetliti in zarisati talne oznake. Na novi površini so pridobili 120 skladiščnih pozicij (na sliki), kjer boo kontejnerje zlagali v tri višine. Dodatne skladiščne površine so zagotovili tudi za skladiščenje avtomobilov. Pridobili so dodatnih 16.000 kv. metrov parkirišč, kjer bodo lahko skladiščili naenkrat 780 avtomobilov. Kontejnerji in avtomobili so v Luki Koper strateški tovor, v katerega nameravajo tudi v prihodnje največ vlagati. Lani so pretovorili 790.736 TEU (kontejnerskih enot) in ohranili primat največjega kontejnerskega terminala v Jadranu. Z rekordnim pretovo-rom 607.326 avtomobilov pa so med največjimi avtomobilskimi terminali v Sredozemlju. 4 Sreda, 2. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Pokrajinski svet sprejel sklep za financiranje do leta 2020 Štiri milijone evrov za tržaško kmetijstvo ZGONIK - Občinski odbor Odbornica Štoka odstopila, njeno mesto prevzel Pupulin Odborništvo za šolstvo, šport, kulturo, mladinsko politiko in turizem Tržaško kmetijstvo bo lahko v prihodnjih letih računalo na nova finančna sredstva, namenjena za namakanje kmetijskih površin ter za okrepitev in izdelavo na to povezanih objektov. Pokrajinski svet je namreč na ponedeljkovi seji izglasoval sklep, ki predvideva vrsto javnih del na področju vodnih virov v kmetijske namene. Pokrajinski svet je namenil kmetijstvu v tržaški pokrajini štiri milijone evrov, ki jih je prispevala Dežela Furlanija Julijska krajina na osnovi deželnega zakona št. 1/2007. Med predvidenimi deli izstopa gradnja vodovodnega rezervoarja na kontovelskem bregu, ki mu je pokrajina namenila 600 tisoč evrov. Financiranja bodo zagotovljena do leta 2020 in bodo torej nakazana po kronološkem redu na podlagi programa, ki so ga izdelali pokrajinski uradi v sodelovanju z vsemi krajevnimi upravami. Pokrajinski svet je v bistvu sprejel sklep za reorganizacijo del glede na finančna sredstva, ki jih je dodelila deželna vlada že leta 2007, nakar se je vse ustavilo. Gre za financiranje 4 milijonov evrov za upravljanje vode, pri tem pa so udeležene družbi AcegasApsAmga in Kraški Katrin Štoka fotodamj@n Kontovelski breg vodovod ter vse občine, ki so evidentirale točke, kjer je pomemben vodovod za kmetijsko namakanje. Pokrajinski svet je glede na sodobne potrebe preuredil in prilagodil seznam potrebnih del, ki jih bodo izvajali v prihodnjih letih. Kmetijstvo namreč nujno potrebuje vodovod, kot je to med ostalimi poudarila načelnica sve- fotodamj@n tniške skupine Demokratske stranke v pokrajinskem svetu Nadja Debenjak in dodala, da se s tem nadaljujejo dela, ki jih je že začela pokrajina z Deželo FJK in Občino Trst na kraškem bregu, kjer bo leta 2017 končno nastal rezervoar za namakanje, ki ga vinogradniki in sploh kmetovalci čakajo že dalj časa. (ag) Iz zgoniške občinske uprave so včeraj sporočili, da je med odborniki prišlo do zamenjave: Katrin Štoka je namreč odstopila z mesta občinske od-bornice za šolstvo, šport, kulturo, mladinsko politiko in turizem, njeno mesto pa je od včerajšnjega dne uradno prevzel David Pupulin. »Priznam, da je bila odločitev res težka. Vodenje odborništva, pa čeprav v tako majhni občini kot je zgoniška, zahteva precej energij in časa. Že dalj časa pa sem brezposelna, tako da na koncu ni šlo drugače.« Štokova se je morala namreč odločiti, ali bo nadaljevala z odborniškim delom, ki jo je večkrat zaposlilo zlasti v dopoldanskih urah in ob vikendih, ali pa se bo temeljiteje lotila iskanja službe; stvari se žal ne skladata, je ugotavljala s kančkom resignacije. Ohranila pa bo mesto občinske svetnice, saj čuti odgovornost do vseh, ki so glasovali zanjo. David Pupulin Odborniški »krst« je David Po-pulin iz Saleža doživel že včeraj, ko je tudi uradno zasedel mesto, ki ga je zapustila Štokova. »Ponudbo županje Mo-nice Hrovatin sem sprejel z navdušenjem kot osebni izziv,« je za dnevnik povedal Pupulin, ki je sicer v politiki popoln novinec. Po poklicu je učitelj oz. prvi sodelavec ravnatelja na večstopenjski šoli Opčine. Potrdil je, da bo v glavnem nadaljeval z delom, ki ga je zastavila Štokova. Pupulin je drugače aktiven pri saleškem kulturnem društvu Rdeča zvezda, kjer med drugim poje že dobrih 19 let. Zgoniška županja Monica Hrova-tin je ocenila, da je z večino izbrala primernega odbornika, ki je razgledan in zanesljiv. Seveda je obžalovala odhod Što-kove in si nadejala, da bi se dosedanje uspešno sodelovanje z njo v prihodnje še nadaljevalo. (sas) ZAHODNI KRAS - Pričakovanja rajonskega sveta Na seznamu 77 del Na nekatera javna dela čakajo že več kot desetletje, še iz časov Dipiazzovega županovanja Dopolniti kanalizacijo v vseh vaseh in zaselkih na zahodnem Krasu in dokončati plinsko omrežje v vseh vaseh. To sta prioritetni javni deli, ki bi ju morala tržaška občinska uprava izvesti na Kontovelu, na Proseku, v Križu in Naselju San Nazario. Zahodnokraški rajonski svet ju je postavil na začetek seznama pričakovanih javnih del. Skupaj jih je kar 77. Nekaj jih je povsem novih, velika večina pa se je nahajala že na seznamih iz prejšnjih let. Nekatera, na primer razširitev proseškega pokopališča, »vztrajajo« že skoraj poldrugo desetletje. Na seznam ga je vključil že rajonski svet za časa predsednikovanja Bruna Rupla. Dipiazzova občinska uprava ga je uvrstila v občinski seznam javnih del, potem pa ga je prenašala iz leta v leto, dokler se ni »izgubilo« ... Med drugimi prioritetnimi deli zahteva rajonski svet tlakovanje cest na Kontovelu, in sicer od Do-lanje vasi do kontovelske cerkve in nato do ceste, ki se priključi Furlanski cesti. Na Proseku bi morala občinska uprava poskrbeti za ureditev pločnikov na Krža-di in za zamenjavo vrat in oken na poslopju nižje sred- Cerkev sv. Roka v Križu arhiv nje šole. V Križu bi morali urediti vrt italijanske osnovne šole ter slovenskega in italijanskega vrtca ter prenoviti pročelje šolskega poslopja. Nadalje bi morali - v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino - namestiti novo avtobusno postajališče, urediti ekološki otok in pločnik. V Naselju S. Nazario pa je nujno potrebno asfaltirati istoimensko ulico z ureditvijo novih odtočnih kanalov, na Vejni pa bi morali asfaltirati cesto, ki pelje od križišča za svetišče do pokrajinske ceste Opčine-Prosek. Med drugimi zahtevami izstopa ureditev slovenskih jasli na Proseku (za kar si je svojčas že zaman prizadeval rajonski predsednik Bruno Rupel) in uvedba slovenskega pošolskega središča v poslopju nekdanjega sedeža rajonskega sveta (za kar je dala pobudo rajonska svetnica Marina Grilanc) ali pa v poslopju nekdanjega doma za ostarele don Marzari v Naselju S. Nazario. V Križu bi morali preurediti poslopje, v katerem se nahajata zdravniška ambulanta in poštni urad, pri sedežu civilne zaščite (nekdanjem rekreacijskem središču) pa bi morali urediti opremljeno igrišče za otroke. Pomembna je tudi zahteva o poslopju nekdanjega doma za ostarele. Ko ne bi tu uredili slovenskih jasli, bi lahko prostor izkoristili za ureditev dnevnega centra za ostarele in bolničarsko ambulanto. Rajonski svetniki so bili pozorni tudi do vprašanja parkirišč. Tako so v seznam javnih del vključili dve parkirišči, ki bi ju morala občina urediti v Križu, eno na Dolenji vasi in dve v Naselju S. Nazario. Glede javne razsvetljave so ocenili, da bi morali vse žice namestiti pod zemljo, na Kontovelu pa bi morali namestiti javno razsvetljavo od restavracije Slavko do vasi, ker je ni. Med javnimi deli, ki so postala že »zgodovinska«, ker so na seznamu rajonskega sveta že več kot desetletje, je tudi obnova cerkvice sv. Roka v Križu. Stavba je že več kot desetletje »v kletki« železja, ki ga je dala namestiti Dipiazzova uprava, da bi zavarovala območje pred nevarnostjo krušenja in padanja kamnitih skrl s strehe. Cosolinijeva uprava je pred nekaj meseci najavila, da so bila sredstva za popravilo zagotovljena in da bo delo kmalu steklo. Doslej pa je ostalo vse kot po starem: pri besedah. (mk) TRST - Primarne volitve levosredinske koalicije Kam na volišča Primarne volitve so predstavili na sedežu Demokratske stranke fotodamj@n Primarnih volitev levosredinske koalicije za izvolitev županskega kandidata se bo udeležilo vsaj pet tisoč, morda pa tudi šest ali sedem tisoč ljudi. To je povedal pokrajinski tajnik Demokratske stranke Ne-rio Nesladek na včerajšnji predstavitvi nedeljskih primarnih volitev, ki bodo potekale od 9. do 21. ure na 14 voliščih. Nesladek je poudaril, da so primarne volitve praznik, ker so odraz demokracije in priložnost za občane, da odločajo o lastni prihodnosti, medtem ko v desnosredinskem taboru odločajo o imenih kandidatov v Rimu oz. Arcoreju. Nesladek je na tiskovni konferenci ob udeležbi pokrajinske koordinatorke Svobode, ekologije in levice Sabrine Morena in predstavnika gibanja Trieste Cambia Alexa Kornfeida predstavil potek primarnih volitev. Sodelovali bodo lahko vsi volivci in volivke nad 16. letom starosti s stalnim bivališčem v tržaški občini, ki razpolagajo z veljavnim osebnim dokumentom in imajo pravico do udeležbe na volitvah ter se prepoznavajo v programu levosredin-ske koalicije. Za glasovanje bo potrebno podpisati dokument Progetto Trieste 2016 (Projekt Trst 2016) in odšteti dva evra. Podatki o primarnih so na voljo na spletni strani www.primarietrieste.it (ki bo kmalu tudi v slovenščini, so zagotovili), kjer lahko volivci tudi ugotovijo, kje se nahajajo volišča. Da ne bo čakalna doba na voliščih predolga, bo mogoče na spletni strani do 4. marca ob 20. uri predhodno oddati lastne podatke. Volišča za primarne volitve bodo večinoma ista iz leta 2012 in bodo razporejena po volilnih okrožjih: prebivalci zahodnega Krasa oziroma 1. okrožja bodo lahko oddali svoj glas v telovadnici na Kon-tovelu. Za vzhodni Kras bosta volišči na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Opčinah (Pro-seška ulica št. 109) in v bazoviškem domu (Ul. I. Gruden št. 72/1). Za volivce 3. rajonskega okrožja bosta na razpolago volišči na sedežu stranke SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18 in pod šotorom na Trgu tra i Rivi v Rojanu. Za 4. rajonsko okrožje bosta volišči pri postaji Rogers na tržaškem nabrežju (Gru-mula št. 14) in v jubilejni dvorani Filoxenia na nabrežju 3. novembra št. 9. Za 5. okrožje bodo volišča na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem trgu št. 15, na sedežu družbe Asseconsult v Ul. Silvio Pellico št. 4 in v baru Cristallo v Ul. del Ghirlandaio št. 12. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Melara), na sedežu ACLI pri sv. Alojziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pod utico v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste. (ag) / GORIŠKA Sreda, 2. marca 2016 1 3 TRST - Multikulturni center v Ulici Valdirivo 30 »Deložacija ni nepreklicna, ampak stvar kompromisa« Napovedana deložacija italijan-sko-slovenskega Multikulturnega centra v Ulici Valdirivo 30, kjer ima sedež tudi Italijanski zavod za širjenje slovenskega jezika in kulture, dviga precej prahu. Lastnik nepremičnine je tržaška nepremičninska družba Dom, ki se je za sodno izvršitev odločila zaradi neizpolnjevanja najemniške pogodbe. Na drugem bregu so kulturniki in mirovniki, na čelu katerih je mirovniški delavec in predsednik ter ustanovitelj tega centra Luciano Ferluga. V izjavi, ki jo je podal za naš dnevnik, je opozoril na vlogo, ki jo je center imel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko učenje slovenščine za tujce ni bilo tako samoumevno kot danes, in dodal, da njihova organizacija v vseh teh letih ni zvodenela, saj se še vedno vestno posveča promociji proučevanja in širjenja slovenskega jezika. »Neverjetno, kako naše poslanstvo in kulturno vlogo v mestu nekateri malo spoštujejo. V vseh teh desetletjih smo slovenski jezik pri- Luciano Ferluga bližali več tisoč osebam, občane in občanke smo ozaveščali o pomenu uporniškega gibanja in grozot, ki so jih med vojno doživljale marginalizirane skupine, govorili o integraciji ... « je vodilo svojega centra poskusil strniti Luciano Ferluga, ki je kategorično zanikal neredno (ne)plačevanje najemnine. »Zgodilo se je že, da smo obveznosti poravnali z zamudo, a to bi lastniki nepremičnine morali razumeti, saj se vendarle Dušan Košuta ukvarjamo s kulturno in ne komercialno dejavnostjo,« je pojasnil Ferluga, ki ocenjuje, da je njihovo delo, ki je javno dobro, potrebno braniti. Več o tem, zakaj je družba Dom šla tako daleč, da lahko uporabnikom centra v Ul. Valdirivo 30 z nalogom sodišča vsak čas naroči, naj zapustijo prostore, je povedal predsednik nepremičninske družbe Dušan Košuta, ki je kritičen do izjav Luciana Ferluge, saj naj bi ta medijem podal netočne podatke. »Prva netočnost zadeva velikost stanovanja, ki ne meri 140 kvadratnih metrov, ampak 202 kvadratna metra površine, mesečna najemnina za uporabo teh prostorov pa znaša 400 evrov. V 800 evrov, ki naj bi jih center pavšalno plačeval, je vključeno tudi obročno odplačevanje starega dolga, za katerega smo pred časom sklenili poravnavo,« je zadevo poskusil pojasniti predsednik Košuta, ki je ob tem še dodal, da dolg omenjenega centra presega osem tisoč evrov. V izjavi je Košuta še opomnil, da od najemnika niso prejeli niti enega predloga za ureditev zaostalih zadev in nika- kršne ponudbe za odkup prostorov, ki jih zdaj zasedajo. Zaradi pomanjkanja sodelovanja in ignoriranja opominov je bila družba Dom prisiljena zahtevati nasilno izselitev, je dejal predsednik. Nad to zahtevo je Luciano Ferlu-ga ogorčen. Napovedal je, da se bodo v prihodnjih dneh aktivirali in na različne načine začeli iskati in zbirati sredstva za nakup stanovanja. Vendar pa za vse to potrebujejo čas. In koliko stane takšno stanovanje v središču mesta? Dušan Košuta je povedal, da se tržna cena takšnega stanovanja vrti okrog 270 tisoč evrov. Na vprašanje, ali so pripravljeni prodati to stanovanje in ali najemnika nepreklicno »mečejo na cesto«, je Košuta odgovoril, da je vse stvar dogovora in da nikogar ne mečejo na cesto. Pričakujejo pa, da se bo najemnik pogovarjal z njimi in ne z mediji. »To početje je nekorektno,« meni Košuta in ponavlja, da so pripravljeni na pogovore in dogovore. Sanela Čoralič Januarski pohod za mir v priredbi odbora Danilo Dolci fotodamj@n Nočne kontrole lokalne policije Lokalna policija nadaljuje z nočnimi kontrolami v mestnem središču z namenom zaščite pravice do občanov do mirnega spanja in upoštevanja pravic drugih občanov do zabave. Na osnovi občinskega pravilnika o t.i. movidi so mestni redarji med 22. in 28. februarjem opravili 85 kontrol in ugotovili dve kršitvi. Kontrole so opravili v Ul. delle Beccherie, Ul. Caravaggio, Ul. in Trgu Cavana, Ul. Donadoni, Ul. Marconi, Ul. Paganini, Ul. Pas-coli, Ul. Ponchielli, Ul. Raffineria, na nabrežju, v Ul. Santa Caterina, Ul. Scussa, Ul. Timeus, Ul. Torino, Trgu Unita, Ul. Venezian in v Drevoredu XX. septembra. Najdeni predmeti Tržaška občinska uprava obvešča, da so v občinskih uradih na voljo sledeči predmeti, ki so jih našli na ulici v februarju: mobilni telefon, torbica, ura, zapestnica, iPod, uhan, prstan, očala in razni ključi. Izgubljene predmete je mogoče dvigniti v mestni hiši v sobi. št. 37, vhod na Velikem trgu št. 4. Dodatni najdeni predmeti so na razpolago na sedežu prevoznega podjetja Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori št. 2. TRST - Skuter podrl 74-letno žensko Neprevidno prečkanje in hude poškodbe Vpleteni piaggio beverly na prizorišču nesreče v Ulici Salata, kjer ni prehoda za pešce fotodamj@n Tržačanka je včeraj v Ulici Sala-ta izstopila iz supermarketa in v naglici neprevidno prečkala cesto, čeprav tam ni prehoda za pešce. Skuterist se je znašel pred peško in se ji ni uspel izogniti, podrl jo je. Oba sta se poškodovala, ona huje. V katinarski bolnišnici so si zdravniki pridržali prognozo. Ulica Salata povezuje predor Montebello z Istrsko ulico. Včeraj ob 11.15 dopoldne je 74-letna M.G.K. pred supermarketom prečkala ulico daleč od kakršnegakoli prehoda za pešce. Onstran ulice je avtobusna postaja, pri kateri je bil v tistem trenutku ustavljen mestni avtobus: po navedbah tržaške lokalne policije naj bi ženska pohitela, ker ni hotela zamuditi avtobusa. Pri tem pa je bila neprevidna. V tistem trenutku je iz Istrske ulice pripeljal skuter piaggio beverly 200, ki ga je upravljal 36-letni S.K. Peljal se je proti predoru in Senenemu trgu. Pred sabo je zadnji hip zagledal žensko in jo podrl. Pri tem se je poškodoval tudi sam, najtežje poškodbe pa je utrpela peška. Z rešilnima voziloma so ju oba prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer se je nato izkazalo, da je zdravstveno stanje 74-letne poškodo-vanke kritično. Lokalna policija je še sporočila, da je bil promet zaradi nesreče oviran približno pol ure, in sicer med ulicama Roncheto in Salata. (af) Mobilni urad za stike z javnostmi Tržaška občinska uprava razpolaga od včeraj tudi z mobilnim uradom za stike z javnostmi, ki se bo v informativnem avtodomu premikal po raznih mestnih predelih. Pobudo je predstavila podžupanja Fabiana Martini včeraj dopoldne v Rojanu in povedala, da namerava občinska uprava na ta način čim bolj zbliževati upravo in občane. Predstavitve so se udeležili tudi predsednik 3. rajonskega sosveta Piero Ambroset ter občinske funkcionarke Barbara Borsi, Maria Giovanna Ghirardi in Mariella Maricchiolo. Avtodom »U. R. P. in Piazza« je dodatek k uradu za stike z javnostmi v Ul. della Procureria št. 2/a in bo v poskusni fazi na razpolago za občane v marcu ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure. Po Rojanu bo avtodom jutri na Trgu Hortis, 8. marca bo na Trgu Garibaldi, 10. marca na Trgu De Gasperi. Dalje bo 15. marca v Naselju sv. Sergija na Trgu 25. aprila, 17. marca blizu bara Vatta na Opčinah, 22. marca na parkirišču blizu ljudskega doma v Križu. V avtodomu bodo poleg informacij o delovanju občinske uprave nudili tudi informacije o številnih občinskih storitvah, začenši s spletnimi cer-tifikacijami ter z aplikacijami za pametne telefone oziroma tablične računalnike Easypark in Neospark za plačevanje parkirnin ter Qurami za zmanjšanje čakalne dobe v občinskih izpostavah. NABREŽINA - Preteklo noč ob cesti za Šempolaj Požar uničil kmetijski zgradbi Na srečo ni nihče utrpel poškodb _ POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD Gasilci so v noči na torek prihiteli na območje Nabrežine postaja, kjer se je bil razplamtel požar. Zagorelo je ob cesti, ki vodi v Šempolaj (prve vesti so poročale, da je do požara prišlo v »četrti Šempolaj« v Trstu, kar je morda dalo misliti na naselje Borgo San Pelagio pri Sv. Ivanu ...), kjer se ob stanovanjski hiši nahajata kmetijski zgradbi, ki sta po poročanju agencij služili kot skladišči oz. garaži. Po skopih podatkih, ki smo jih včeraj pridobili pri gasilcih, so v enem od objektov hranili orodje, drugi pa je služil kot hlev. Ogenj, ki se je bil najverjetneje zaradi kratkega stika razplamtel tik ob hiši, kjer stanuje lastnik zgradb, je le-ti dejansko uničil, fotografi in snemalci, ki so na prizorišče prispeli v dopoldanskih urah, pa so lahko posneli le borne ostanke in zoglenele tramove. Kolikšna je gmotna škoda, včeraj ni bilo znano, edina pozitivna stvar celotne zadeve pa je, da v požaru na srečo ni nobena oseba utrpela poškodb. Ostali so le zogleneli tramovi fotodamj@n 6 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / TRST - Predstavitev odprave in knjige Marco Polo Tržaški znanstveniki »vandrali« po svilni poti V deželi izmenjav (tudi genetskih) zbrali podatke o DNK in prehranjevanju Domneve, da ima debelost korenine v genetskem kodu, so že nekaj časa aktualne, unikatna znanstvena odprava Marco Polo, ki je potovala preko dežel, kjer je nekoč potekala legendarna svilena (ali tudi svilna) pot, pa je to tezo potrdila. Ek-spedicijo, ki sta jo vodila strokovnjak za genetiko iz bolnišnice Burlo Garofolo Paolo Gasparini in strokovnjakinja za znanstveno komunikacijo iz visoke šole Sissa Simona Cerrato, sta v štirih letih, kolikor je trajal projekt, po kopnem prepotovala 20 tisoč kilometrov, obiskala 10 držav, zbrala dva milijona genetskih podatkov in izolirala genomski DNK iz sline 1500 prebivalcev 46 različnih skupnosti. Namen odprave je bil dokazati, da nas genetska koda, ki smo jo podedovali, močno opredeljuje tudi pri prehranjevanju. Prav z razvojem genetike je medicina zvišala pričakovanja, kajti boljše razumevanje našega dednega zapisa lahko pomaga pri ugotavljanju nagnjenosti k različnim bolezni, ter, kar je najpomembnejše, njihovemu preprečevanju in zdravljenju. Nove podatke, ki bodo podlaga nove paradigme za potrditev močnega vpli- Simona Cerrato in Paolo Gasparini va genov na prehranske potrebe, sta Paolo Gasparini in Simona Cerrato včeraj predstavila v knjigarni Lovat, kjer sta predstavila tudi rezultat znanstvene ek-spedicije - lično opremljeno in poljudno knjigo Marco Polo. Geni e sapori lun- Šolski objekti bodo kmalu občinski Pokrajinski odbornici Mariella De Francesco in Adele Pino sta v dvorani pokrajinskega sveta včeraj srečali predstavnike dijaške konzulte. Odbornica De Francesco je spomnila, da Pokrajina upravlja 25 šolskih objektov, ki so večinoma stari in zato terjajo veliko investicij. Te nepremičnine bo v skladu z reformo krajevnih uprav prevzela Občina Trst, sestanki med tehničnimi uradi obeh uprav že potekajo. Ob začetku prihodnjega šolskega leta bo nepremičnine še upravljala Pokrajina. Z mladimi gosti sta odbornici obravnavali tudi številne projekte, ki jih pokrajinska uprava vodi v sodelovanju s šolami. TRST - Knjižni festival Triestebookfest Svet novinarstva Med gosti Gad Lerner, Barbara Schiavulli, Toni Capuozzo, Andrea Segre Včeraj danes Po uspešnem vikendu sredi februarja, ki je bil posvečen zlasti najmlajšim bralcem, se ta konec tedna (5. in 6. marca) vrača knjižni sejem Triestebook-fest. Program bo tokrat povsem namenjen novinarstvu, reportažam in preiskovalnemu novinarstvu. V dvorani Piccola Fenice (Ul. sv. Frančiška 5) bo prvi med gosti v soboto ob 10. uri Paolo Rumiz, ki bo govoril o potopisih, ob 11.30 pa bo za mikrofon stopil novinar Giorgio Lauro (Un giorno da pecora), ki bo v pogovoru z domačim igralcem Stefanom Dongettijem posvetil satiri v informativnih oddajah. Popoldanski del bo ob 15. uri uvedla novinarka, posebna poročevalka Barbara Gruden, ki se bo s tržaškim kolegom Pietrom Spiritom poglobila v novinarstvo v prvi liniji, se pravi na terenu, ob 16.30 pa bo založbo Boc-cagiallo, ki se posveča reportaži skozi stripe, predstavil urednik Faderico Zaghis. O večkulturnosti v svetu informacije in o tem, komu lahko zaupamo, bo občinstvo ob 18. uri nagovoril novinar Gad Lerner v družbi kolega Giampaola Maura. Nedeljski program srečanj bo v dvorani Piccola Fenice ob 10. uri uvedel novinar Toni Capuozzo, ki bo v pogovoru s kolegom Faustom Biloslavom analiziral primer italijanskih mornariških podčastnikov v Indiji (mednarodna politika). Novinarka Barbara Schiavulli se bo v pogovoru z Giulio Basso ob 11.30 poglobila v poročanje z vojnih žarišč, ob 15. uri pa bo z novinarjema Alessandrom Mar-zom Magnom in Nicolo Borzijem beseda tekla o izumu denarja. Ob 16.30 se bosta pisatelj Eraldo Affinati in založnik Massimiliano Schiozzi posvetila potopisom, ob 18. uri pa bosta pisatelj Andrea Segre in novinar Giampaolo Mauro ocenjevala, kako se je svet spremenil po milanskem Expu. Danes, SREDA, 2. marca 2016 JANJA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.53 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.14. Jutri, ČETRTEK, 3. marca 2016 MARIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, vlaga 74-odstotna, veter 12 km na uro severnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. [12 Lekarne fotodamj@n go la Via della Seta (Marco Polo. Geni in okusi po svilni poti). Genetik Paolo Gasparini je pojasnil, da izbira svilne poti ni bila naključna: ta je eden od maloštevilnih koridorjev, kjer so se ljudje z vzhoda stoletja združevali z ljudmi z zahoda. Dežela izmenjav, tudi genetskih, je bila postopoma zapuščena do takšne mere, da je nedotaknjena ostala genetska dediščina njenih prebivalcev. Odprava, v kateri je bilo približno dvajset ljudi, je svoje delo uspešno opravila tudi po zaslugi svetovnega združenja za hrano Terra Madre, obiskala pa je dežele, kot so Turčija, Gruzija, Azerbajdžan, Ka-zahstan ... Med prebivalstvom so opravili neinvazivne teste za vonj, okus, sluh in dojemanje barvnih nians. Zbrane podatke so poslali v 40 različnih in mednarodno priznanih centrov, ki preučujejo genetske vzroke za bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost. Naj povemo, da je ekipa tržaških raziskovalcev potrdila, da pitje kave blagodejno vpliva na sluh, ugotovila pa je tudi, da naklonjenost pikantnim jedem ni odvisna od prehranjevalnih navad nekega naroda, ampak od njegovega genetskega zapisa. Zanimiv je tudi podatek, ki je povezan s pitjem alkoholnih pijač - intervjuvani ljudje so sladko povezovali z alkoholom, kar je lahko dobro izhodišče za razumevanje dejavnikov, ki peljejo v alkoholizem. (sč) ložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). S Poslovni oglasi Od ponedeljka, 29. februarja, do nedelje, 6. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Son-nino 4 - 040 660438, Oširek Piave 2 -040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giu-lie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 in 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Giotti 1 - 040 635264. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 9 Šolske vesti POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti pred- PRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC priredi v soboto, 5. marca, večerjo z glasbo ob dnevu žena. Igral bo ansambel »Klapa iz Brega« Za informacije: 040-229168 ali 327-0149957. RESTAVRACIJA KARIŠ - večer s plesom v soboto 5. marca. Zabaval bo ansambel Nebojsega! Prijave na 040-226294. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). [W Osmice IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Loterija 1. marca 2016 Bari 30 47 79 10 67 Cagliari 85 6 48 17 19 Firence 78 50 55 82 87 Genova 83 64 51 57 85 Milan 45 67 62 10 22 Neapelj 79 1 72 52 24 Palermo 45 1 61 26 77 Rim 5 15 71 90 68 Turin 11 57 9 76 6 Benetke 74 69 3 85 67 Nazionale 59 61 47 50 54 Super Enalotto Št. 26 15 20 25 30 45 55 jolly 73 Nagradni sklad 54.778.994,64 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 8.734,82 € 1.249 dobitnikov s 4 točkami 126,91 € 25.160 dobitnikov s 3 točkami 19,09 € 311.125 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 24 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 12.691,00 € 127 dobitnikov s 3 točkami 1.909,00 € 1.626 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.873 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.696 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / GORIŠKA Sreda, 2. marca 2016 1 3 SKD TABOR in KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ in tovariši Prosvetni dom-Opčine vabita na predstavitev CD-ja KAJUH danes, 2. marca, ob 20.30 avtor glasb Aljoša Saksida izvaja skupina Ovce U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Astro-samantha«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.00 »Amore, furti e altri guai«; 16.00, 21.40 »1981 : Indagine a New York«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 21.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 19.50, 21.30 »Anomalisa«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 20.00 »(Ne)Profesionalec«; 16.10, 17.15 »Al-vin in veverički: Velika Alvintura«; 18.30, 20.50 »Ave, Cezar«; 15.30, 18.00, 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.20, 20.30 »Deadpool«; 19.10, 21.15 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 »Misija Arktika«; 21.00 »Razgibano življenje samskih«; 16.20 »Robinson Crusoe«; 15.25 »Robinson Crusoe 3D«; 18.50 »Zoolander 2«; 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 21.20 »Revenant - Re-divivo«; 16.00, 20.00, 22.15 »Human«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Per-fetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Deadpool«; 18.15, 22.10 »Gods of Egypt«; 18.00, 22.10 »Lo chiama-vano Jeeg Robot«; 16.15, 20.30 »Tira-misu«; 16.00, 18.00, 20.00 »God's not dead«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 16.45 »50 sba-vature di nero«; 19.10, 21.35 »Dead-pool«; 18.30, 20.15, 22.00 »Astrosa-mantha«; 16.20, 19.00, 21.40 »Gods of Egypt«; 16.40, 19.05, 21.30 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Tiramisu«; 16.10 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45 »Astrosamantha«; 18.10, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.00, 19.20, 21.40 »Gods of Egypt«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.10 »Tiramisu«; Dvorana 4: 17.15 »Zootropolis«; 20.00 »Astrosamantha«; 22.00 »Perfetti sco-nosciuti«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«. 15 Prireditve HUMANITARNO MEDICINSKA ODPRAVA Papua Nova Gvineja organizira dobrodelni koncert. Nastopajo učenci Glasbene matice. Peterlinova dvorana v Trstu, Ul. Donizetti 3, danes, 2. marca, ob 18. uri. SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita na predstavitev CD-ja Kajuh danes, 2. marca, ob 20.30. Izvaja skupina Ovce. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje župnika in dekana pri Sv. Jakobu msgr. Roberta Rose na temo o družinski sinodi v Rimu, ki bo danes, 2. marca, ob 19.30 v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, vabijo danes, 2. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo Erike Brajnik »Naturopatski priročnik za samopomoč«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četr- tek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35 - Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče. OŠ A. ČERNIGOJA na Proseku vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSMO K. FERLUGA - MILJE vabi soboto, 5. marca, ob 17.30 v miljski muzej Cara, na predstavitev dvojezične antologije Jolke Milič »Poezija« - bla, bla, bla od A do ...? - Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...? in na vodeni obisk razstave »Vloga podob« s slikarjem Aleksandrom Peco. Delo in avtorico, ki praznuje visoki življenjski jubilej, bo predstavil pesnik in časnikar Jurij Paljk z založnico Miriano Antoni. Razstava A. Pece bo v muzeju Cara do 13. marca. Info: www.benvenutia-muggia.eu. OBČINA ZGONIK vabi v soboto, 5. marca, ob 11.00 na županstvo na odprtje fotografske razstave Gianfranca Cerija »Trst med morjem in Krasom«. Razstava bo odprta od 7. do 26. marca, med uradnimi urami. SKD GRAD OD BANOV, v sklopu dneva slovenske kulture, vabi na večer »Od idrijske doline do Krasa in morja«, ki bo v soboto, 5. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih. Gosti večera: s pesmijo Claudia Salamant, Alenka Petaros in Aleksander Furlan, katerega bo predstavil Marij Maver. Večer bo povezoval Matej Emili s svojo diatonično harmoniko. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Blagor ženskam v soboto, 5. marca, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavljajo: Martin Marchesich (brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita), Tjaša Škapin (modna oblikovalka) in Marko Civardi (umetniške fotografije). Uvodna misel dr. Miha Jerešek. Gost večera bo vokalna skupina Karina. Urnik razstave (do 11. marca) 10.00 - 12.00. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: Starši Ensemble-Ronke in ŽePS Stu ledi-Trst v soboto, 5. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu; MoPZ Jezero-Doberdob in MePZ Slovenec-Boršt / Ricmanje v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v osnovni šoli v Podbrdu; MoPZ Vasilij Mirk-Prosek v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v Osnovni šoli v Pivki. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE, odprtje razstave in predstavitev knjige V. Prinčiča V Brucku taborišču bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Razstavo, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ustanova Fundacija miru v Posočju in bo do 18. marca na ogled v Gregorčičevi dvorani, bosta predstavili Marta Verginella in Petra Testen, knjigo pa bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno - zabavni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo ŽVS Barkovlje, »Pupeskrasa«, kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), pevka Laura Budal, ob spremljavi Aljoše Sakside. SKD PRIMOREC, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja večer ob mednarodnem dnevu žena »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu« v torek, 8. marca, ob 20.30 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Besedila bere Elena Husu, glasbena spremljava Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir). SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 12. marca, ob 20. uri v Bazov-skem domu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. Ü3 Obvestila KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanja z Giorgiom Sternom o Palestini: danes, 2. marca, ob 20.00 (19481987) Izrael in intifada; v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 2. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini, bo v četrtek, 3. marca, zaprta. SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo v četrtek, 3. marca, ob 20.00 na Proseku, v knjižnici Borisa Pahorja, kongresna skupščina. Vabljeni! STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo srečanje v četrtek, 3. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iz-tok.spetic@tin.it ali na tel. št.: 3663625523. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. SKUPINA PROSTOVOLJCEV ZA DEVIN - NABREŽINO - KRIŽ, v sodelovanju z občinskimi socialnimi službami in tržaško zdravstveno enoto, prireja v petek, 4. marca, ob 15. uri v Domu ostarelih Bratje Stuparich v Se-sljanu predavanje na temo: »Kako krepimo imunski sistem s prehrano«. Predava naturopatinja, iridologinja in refleksologinja Belinda Magello. AŠD MLADINA organizira v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vabljeni vsi! Vpis na tel. št.: 347-0473606. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR Vse-državnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI prireja 13. Pokrajinski kongres v soboto, 5. marca, ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-2566134, ali 347-3955129. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja ob 140-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer, bral bo Danjel Švab; glasbena kulisa Florjan Suppani - violina. AD FORMANDUM sporoča, da je še možen vpis na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu, ob ponedeljkih in sredah, v večernih urah. Info na www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. št.: 040566360. NA POBUDO VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance bomo v ponedeljek, 7. marca, ob 10.30, počastili spomin na Rozalijo Kos Kocjan -Gulič. Svečanost bo na Opčinah v bližini tramvajske postaje, pred spominsko tablo, ki priča o njeni muče-niški smrti. Nastopili bodo otroci 5. razreda OŠ Franceta Bevka. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi ob priliki 8. marca v občinsko knjižnico v Boljunec v ponedeljek, 7. marca, ob 20. uri na srečanje »Poklon in priznanje ženskam«. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. SKD I. GRUDEN vabi v torek, 8. marca, ob 17. uri na predstavitev tečaja »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna, ki bo potekala v obliki vadbene ure v Nabrežini. Redni tečaj bo pričel v torek, 8. marca, ob 19.30. Urniki: ob torkih, od 17. do 18. ure ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17. do 18. ure. Predvpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek, v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemena Zalarja, bo v sredo, 9. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B2, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgoni-co.ts. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.re-gione.fvg.it, najkasneje do 17. marca. Več informacij o Malem kraškem maratonu na www.kraškimaraton.si ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. Prispevki Namesto cvetja na grob Nele darujejo Ada, Laura, Iole, Sonia, Karmela, Pierina, Sonja, Tončka, Alma, Marica, Amelia in Alenka 220,00 evrov za AIRC. V spomin na Stanota Guština daruje Anica Škabar (Repen 78) 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. t Zapustila nas je Lina Fierro vd. Versa Žalostno vest sporočajo hči Ivana, sorodniki in prijatelji Pogreb bo v petek, 4. marca, ob 12.00 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Trst, 2. marca 2016 Pogrebno podjetje Zimolo t Z bolestjo v srcu naznanjamo, da je preminila naša predraga se-strična in ljubljena teta Viktorija Gerbec vd. Novak Žalujoči sestrična Ani in Slavko Tratnik v Nemčiji, bratranca Paul Krušič in Louise v ZDA, Marjan Krušič in Vera v Sežani, nečak Paul Krusic Jr. v Stockholmu, nečakinje Mara in Sonja v ZDA in vnučki Julian, Calvin, Kane, Jonas in Amarita Od nje se bomo poslovili v rojanski cerkvi v četrtek, 3. marca, ob 11. uri. Rojan, 2. marca 2016 Deželna Kmečka zveza se z žalostjo in hvaležnostjo klanja spominu Giuseppeja Specogne (Beppo), predsedniku Kmečke zveze videmske pokrajine in izreka svojcem občuteno sožalje. 8 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / TRST - Umetniki za Karitas in msgr. Slavko Rebec na večeru DSI Za papeža Frančiška so begunci in migranti kot bratje in sestre Peterlinova dvorana je udeležence ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev sprejela v nekoliko drugačni preobleki: na stenah je visela cela vrsta slik različnih velikosti in barv. Kot je povedala literarna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn, vse slike združuje kažipot dobrodelnosti. Nastale so namreč v sklopu 21. mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki je potekala med 17. in 21. avgustom 2015 na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v organizaciji Škofijske Karitas Koper. Ustvarili so jih akademsko izobraženi in uveljavljeni ustvarjalci tako iz Slovenije kot iz tujine: Barbara Razstavljena dela v Peterlinovi dvorani, literarna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (levo) in škofov vikar za pastoralo v Kopru msgr. Slavko Rebec (desno) fotodamj@n Demšar, Marija Efremova, Črtomir Frelih, Brigitte Kollegger, Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen Smodiš, Lucija Stramec, Tanja Tanevska in Veljko Toman. Svoj doprinos je dala tudi skupina strokovnih sodelavcev. Po likovni koloniji se vsako leto zvrsti niz potujočih prodajnih razstav. Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it fej Avalon Trieste Idejne smernice humanitarne pobude je orisala voditeljica projekta Jožica Ličen: »V času, ko se se vse bolj pozablja na sočloveka, smo za geslo letošnje izvedbe izbrali stavek iz oporoke preminulega sodelavca in psihoterapevta Bogdana Žorža, in sicer "Veselite se življenja". Izkupiček od prodanih likovnih del bo namenjen istoimenskemu skladu za pomoč otrokom, ki smo ga ustanovili njemu v spomin in pomeni hkrati nadaljevanje njegovega dela.« Udejanjanje solidarnosti bi moralo biti pravilo tudi pri soočanju s perečim begunskim vprašanjem. Slikarka Mira Ličen Krmpotic je svoj pogled na to temo izrazila v ciklusu slik z naslovom Za žico je lahko samo jok: »Kot človek in kristjanka sem občutila dolžnost, da povem svoje mnenje. Ko so začeli postavljati žico na Dragonji, se mi je v spomin priklical prizor Auschwitza. Ali je možno, da se res nismo ničesar naučili?« Poudarila je, da Evropo občuti kot vedno bolj izprijeno: »Pozabili smo na vse vrednote. Kar se dogaja okoli nas, je opozorilo, naj spremenimo same sebe in se soočimo z našo vestjo.« Po mnenju škofovega vikarja za pastoralo v Kopru msgr. Slavka Rebca lahko marsikatero smernico o tem, kako se moramo ravnati v dani situaciji, dobimo v poslanici papeža Frančiška Migranti in begunci nas sprašujejo. »Sveti oče pojmuje migrante in begunce za svoje brate in sestre. V prvi vrsti so namreč ljudje, ki jim je bilo odvzeto dostojanstvo,« je razložil. Rebec kot zgled jemlje papeževe besede, da se v obrazu drugega kaže obraz Jezusa Kristusa. Moramo pomagati, ker le tako lahko pridemo do pravičnejše razporeditve dobrin. Kako lahko integracija postane način vzajemne obogatitve? »Evangelij odgovarja z božjim usmiljenjem. Bog nas ima rad in nas sprejema v najtežjih trenutkih. Zelo pomembna je kultura srečanja, torej pripravljenost dajati drugemu in sprejeti od drugega.« Škofov vikar je podčrtal, da je pomembno beguncem predočiti lastna pričakovanja, jih seznaniti z lastno kulturo. Sprejemati namreč zanj ne pomeni servilnosti. Sicer pa so med samimi katoličani prisotna različna, tudi med sabo nasprotujoča si mnenja glede obravnavane problematike, kar je prišlo na dan med ponedeljkovo razpravo. Vesna Pahor Dela Vatroslava Kuliša v Skladišču idej v Trstu V Skladišču idej (Korzo Ca-vour na mestnem nabrežju, vhod z obmorske strani) bo v četrtek ob 18.30 odprtje razstave Centripetalne fuge Vatroslava Kuliša, enega največjih sodobnih hrvaških umetnikov. Razstava je nastala na skupno pobudo Pokrajine Trst, hrvaške skupnosti v Trstu, Občine Zagreb, zagrebškega muzeja umetnosti in obrtništva, Dežele FJK in Generalnega konzulata Republike Hrvaške v Trstu. Navzoč bo tudi zagrebški župan Milan Bandic. Milost in posli V okviru Katedre Sv. Justa bo drevi ob 20.30 v tržaški stolnici tretje srečanje iz niza, ki bo posvečeno temi »Milost in posli: dva ločena svetova. Krščanski predlog«. Predaval bo prof. Stefano Zamagni, profesor politične ekonomije na univerzi v Bologni. Tema je vse bolj aktualna in sam papež Frančišek pogosto poziva h globokemu razmisleku. Masoni in iredentisti V knjigarni Ubik (v Pasaži Ter-gesteo) bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Luce G. Ma-nentija Massoneria e irredentismo (Framasoni in iredentisti), ki je lani izšla pri deželnem institutu za zgodovino odporniškega gibanja v FJK. Z avtorjem se bo pogovarjala Anna Millo z univerze v Bariju. Predavanje o Palestini Društvo Tina Modotti prireja v Ljudskem domu na Pončani (Pončanska ulica 14) niz enour-nih predavanj Giorgia Sterna o Palestini. Drevi ob 20. uri bo govoril o obdobju med letoma 1948 in 1987, naslov večera je »Nakba (katastrofa) - Izrael -Intifada«. / GORIŠKA Sreda, 2. marca 2016 1 3 TRST - Predstavitev knjige Alla gentilezza di chi la raccoglie Raffaelle Cargnelutti »Ko je risal, je bil spet Giulio in ne taboriščnik št. 41840« »Ko sem na januarski predstavitvi knjige Alla gentilezza di chi la raccoglie v Rimu spoznal avtorico Raffaello Cargnelutti, sem takoj pomislil, da druži njenega očeta Giulia, o katerem pripoveduje v knjigi, in pisatelja Borisa Pahorja podobna usoda.« Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je ravno zato v deželno dvorano Tessitori na ponedeljkovo predstavitev knjige povabil tudi daleč najbolj poznanega Slovenca iz Trsta, pisatelja Borisa Pahorja. Giulio Cargnelutti se je rodil leta 1912 v Tolmeču. Ko mu je bilo 32 let, so ga nemški esesovci naložili na vlak in odposlali v nemško koncentracijsko taborišče Buchenwald. Preden bi vlak zapustil postajo mu je čudežno uspelo odvreči kuverto s sporočilom družini, na katero je zapisal »prijaznosti tistega, ki jo bo pobral«. Njegovo sporočilo je prišlo v roke deklici, ki ga je dostavila družini, ki je tako izvedela za njegovo usodo. Knjiga razodeva njegovo življenje v taborišču, ki se srečno konča, saj se Cargnelutti iz taborišča naposled vrne domov. Tako Cargnelutti kot Pahor sta spoznala vojno in doživela taborišče, se rešila, se vrnila domov in znala odpustiti. Nista se poznala, hodila pa sta dejansko po vzporednih si poteh, je uvodoma povedal Gabrovec. Oba sta bila politična jetnika, »na prsih sva nosila rdeči trikotnik,« je svojo pripoved začel Boris Pahor. »Oba sva morala v lager na prisilno de- PADRIČE - VZPI Preureditev K'ptanove pečine Prejšnji petek je v prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi potekal kongres sekcij Padriče, Gropa-da in Bazovica združenja VZPI-AN-PI. Ob analizi politične, a nestrankarske vloge vsedržavnega združenja partizanov so navzoči osredotočili svojo pozornost na pomen prenašanja vrednot narodnoosvobodilnega boja na mlade. Mlade je potrebno podpreti in spodbujati njihove sposobnosti, da bodo lahko ščitili demokracijo in da lahko danes oblikujejo zgodovinsko znanje in ovrednotijo kulturno-poli-tično dediščino antifašizma. Na temeljih te dediščine, ki se je v Italiji udejanjila v ustavi, so člani razpravljali o ciljih, kot so utrjevanje sožitja, uveljavljanje ustave, zaščita slovenske narodnostne skupnosti, gospodarska in socialna enakost ter zakonitost. Na podlagi spoštovanja dostojanstva vsake osebe, solidarnosti in sočutja do trpljenja drugih so se odločili, da bodo na politiko zapiranja meja in bodečih žic odgovorili simbolično, in sicer s preureditvijo padriške K'ptano-ve pečine, zatočišča prebivalstva in partizanskega gledališča med drugo sv. vojno, ki se danes nahaja v begunskem taborišču. Prisotni so se zgražali nad kaznivem dejanjem, kakršno je bilo izpostavljanje zastave s fašističnem simbolom v Bazovici ob dnevu spominjanja in izrekli ogorčenje nad dekretom o poimenovanju koronejskih zaporov po paznikih zaprtih, mučenih in v taboriščih usmrčenih antifašistov slovenske in italijanske narodnosti, ki se leta 1945 niso hoteli predati osvoboditeljem oz. partizanski vojski. Z leve Igor Gabrovec, Boris Pahor in Raffaella Cargnelutti na predstavitvi knjige v dvorani Tessitori fotodamj@n lo, ker sva si prizadevala za svobodno Evropo.« S spominom je preletel življenje v taborišču, v katerem so ljudje hirali zaradi nečloveške lakote in najrazličnejših bolezni - med katerimi je bila najbolj sitna diareja, ki je izčrpavala telo. »Skledica tople juhe, pravzaprav vode s krompirjem za kosilo in košček kruha s koškom margarine pod večer. Včasih pa še tega ni bilo ... « Potožil je, da se je doslej premalo govorilo o taboriščih za politične jetnike in da bi morala Evropa počastiti vse, ki so se postavili proti nacizmu. Pahor je pohvalil knjigo, ker je na- pisana na originalen način, saj ponuja dvojno zgodbo, se pravi tisto od družine, ki je ostala doma, in pa Giuliovo v taborišču. Zaustavil se je pri dejstvu, da je Car-gneluttija ob upanju rešila vera in naposled ugotovil, da je umetnost včasih celo močnejša od vere, saj ohranja človeka pri življenju, aktivnega. Tako je bilo za Gior-gia, ki je risal in se nekako odtujil. Cargneluttijeva hčerka je potrdila, da je oče v taborišču našel odvržene in dotrajane kose papirja, s katerih je sestavil zvezek, v katerega je skrbno risal. »V tistih trenutkih je bil spet Giulio in ne ta- boriščnik št. 41840,« je povedala avtorica. Zvezek je očetu uspelo prinesti domov, družina pa ga je darovala taborišču Buchenwald, vključno z nekaterimi njegovimi risbami. na koncu je prebrala še odlomek iz knjige, ki obravnava ženske in mlada dekleta, ki so na postajah skušale vsaj nekoliko pomagati deportirancem, stlačenim v vagonih. Rokam, ki so se trpeče stegovale iz vagonov, so ponujale vodo, kruh, fige, grozdje ali polento. Da bi vsaj nekoliko potešile strah tisočih, ki so potovali v neznano, največkrat smrti naproti. Sara Sternad TRST - Še o dnevu spomina na fojbe in meddržavnih odnosih S Slovenijo so pogajanja trda, s Hrvaško pa ni bilo doseženo nič Ponedeljkov posvet Unije Istranov v dvorani tržaške Trgovinske zbornice o pomenu dneva spomina na fojbe in eksodus v odnosih med Italijo, Slovenijo in Hrvaško je postregel tudi z nekaterimi zanimivimi podatki, ki so jih na srečanju posredovali nekateri od sodelujočih šestih bivših italijanskih vladnih podtajnikov. Zanimivi pasusi so se dotikali predvsem vprašanja vračanja nepremičnin in odškodnine, ki je po besedah predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote še vedno odprto. Slovenija in Hrvaška do danes nista vrnili niti ene nepremičnine, medtem ko je celo Češka sudetskim Nemcem vrnila kakih pet tisoč nepremičnin, medtem ko so odškodnino prejeli celo italijanski koloni, ki so za časa Gadafijevega režima morali zapustiti Libijo, ne pa ezuli. S svojo izkušnjo pogajanj s slovenskimi in hrvaškimi partnerji je tako postregel Alfredo Mantica, ki je dejal, da so pogajanja s Slovenijo zelo trda (»si fa una fatica ter-ribile«), vendar potem potegneš določene zaključke, medtem ko mu pri pogajanjih s Hrvaško ni nikoli uspelo zaključiti nič. V zvezi z odškodnino v višini 110 milijonov dolarjev, ki bi jo morali na podlagi osimske pogodbe plačati Slovenija in Hrvaška, je leta sicer smešno majhna, ezule pa bi v slučaju končnega izplačila lahko čakalo tudi neljubo presenečenje: del vsote bi lahko zase pridržalo italijansko ministrstvo za finance, ki je bilo svojčas vnaprej izplačalo nekatere odškodnine, je dejal Mantica, ki je glede možnosti, da bi Italija še kaj iztržila, bolj pesimist in je dejal, da bo potrebno nov obračun opraviti čez deset, petnajst ali dvajset let. Tudi Roberto Antonione je po lastnih besedah pri slovenskih in hrvaških sogovornikih, s katerimi je bil tudi v prijateljskih odnosih, naletel na zid, ko je načel vprašanje o vračanju nepremičnin. Antonione se je spomnil predvsem obiska v Ljubljani 11. Posnetek posveta Unije Istranov v dvorani Trgovinske zbornice v Trstu fotodamj@n septembra 2001, ko je spremljal takratnega zunanjega ministra Renata Ruggera na srečanje s slovenskim premierjem Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ko je italijanska stran naletela na zaprtost, medtem ko je pričakovala razpoložljivost v luči slovenskega približevanja EU. Po Antonionejevih besedah je minister Ruggero po tistem obisku hotel, da se Sloveniji na poti v EU vržejo pod noge vsa mogoča polena, vendar Italija ni mogla postaviti veta, ker je proces približevanja šel že predaleč, pozitivno mnenje so bile dale že vse članice EU, v to smer so pritiskale tudi ZDA in Italija bi na mednarodni ravni ostala osamljena. Podobno je bilo s Hrvaško, za katero je bilo vračanje nepremičnin politično vprašanje. Za bivšega podtajnika je zaprtost povezana z dogodki, zaradi katerih se v teh državah na Italijo gleda sicer kot na prijateljsko državo, ki pa je morda nekoliko manj prijateljska od drugih, je zaključil Antonione. Po mnenju Umberta Ranierija si mora italijanska vlada dodatno politično prizadevati za rešitev vprašanja nepremičnin oz. odškodnin, medtem ko je Miloš Budin poudaril, da je potrebno potrpljenje in da se rešitve lahko najdejo s podpiranjem splošnega razvijanja dobrih odnosov. Svojega razočaranja pa ni skrival Roberto Menia, ki je, kot je sam dejal, v dvajsetih letih parlamentarnega dela odkril, da t.i. višji državni interesi večkrat dajejo prednost gospodarskim interesom kot pa vprašanjem moralnega značaja, zato se je nadaljevala šibka politika do Slovenije in Hrvaške: gre za mali, a agresivni državi, za kateri je bilo vprašanje nepremičnin glavno, za Italijo pa samo eno od tolikih vprašanj. Medtem se je število nepremičnin, ki bi bile še na voljo, zmanjšalo, zato je Menia pesimist glede možnosti vračanja, rad pa bi videl, da bi se Italija spomnila na te kraje, da bi le-ti postali mostišče italijanstva v Evropi. Ivan Žerjal FOJBE IN EKSODUS ¡van.zerjal@primorski.eu Kljub vsemu zanimivo Na ponedeljkovem posvetu Unije Istranov o pomenu dneva spomina na fojbe in eksodus v odnosih med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, je bilo prisotnih sicer kar šest bivših vladnih podtajnikov, ki pa so vsi predstavljali italijansko stran, medtem ko ni bilo nobenega slovenskega ali hrvaškega predstavnika. Ne vem, zakaj jih ni bilo oz. če so bili sploh vabljeni, dejstvo je, da se je na nekem posvetu, kjer se je govorilo o odnosih med tremi državami, govorilo dejansko le o stališču in pogledih ene izmed njih. Verjetno je vsakomur jasno, da recimo o občutkih in pogledih Slovenije glede uvedbe dneva spomina na fojbe ne moreš vprašati le Miloša Budina, sklicujoč se na dejstvo, da je viden predstavnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vendar je bilo triurno poslušanje izvajanj gostov za govorniško mizo po svoje tudi zanimivo, saj so nekateri - seveda iz lastnega zornega kota - postregli z anekdotami o pogajanjih Italije s Slovenijo in Hrvaško predvsem glede vračanja nepremičnin in izplačila odškodnine. To vprašanje ostaja za Unijo Istranov odprto, čeprav od bivših podtajnikov ni bilo videti kakih znakov optimizma glede reševanja tega problema in je celo Roberto Menia dal vtis človeka, kije določene stvari že odpisal. Zanimivo je bilo slišati tudi Alfreda Mantico, ki je govoril o ozadjih obiska predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v tržaškem Narodnem domu, glede katerega je imel po Manticovih besedah takratni italijanski predsednik Giorgio Napolitano precejšnje pomisleke. Poslušalcem je s tovrstnimi anekdotami postregel predvsem »desni« pol govornikov, ki so bili - vsaj po mnenju podpisanega - prepričljivejši. »Levemu« polu pa se je ob tem poznala zadrega, zlasti pri Umbertu Ranieriju, medtem ko je bivši podtajnik in sedanji turinski župan Piero Fassino prišel na dan s stališčem o »etničnem čiščenju« Italijanov. Tega si na posvetu - z izjemo Lacote - ni privoščil nihče drug, niti Menia. TRST - Dialoghi EU Krvava Sirija »Islamske vojne« oziroma številne fronte sirske vojne bodo v središču današnjega srečanja, ki ga danes ob 17.30 prireja v dvorani Tessitori (na Trgu Oberdan 5) združenje Dialoghi Europei. Gosta združenja bosta arabist Roberto Iannuzzi ter zdravnik in humanitarni delavec Marzio Babille. Kalifova črna zastava pušča za sabo strah in smrt, v Siriji in Iraku so nezaslišane oblike nasilja žal na dnevnem redu. Marzio Babille, dobitnik zlatega sv. Justa leta 2006, je še pred nekaj meseci vodil ekipo strokovnjakov Združenih narodov, ki so skušali kljubovati tej humanitarni katastrofi. Roberto Iannuzzi pa odlično pozna razmere na Bližnjem vzhodu in sodeluje z institutom Affari Inter-nazionali. 10 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / VALENCIA - Pobuda liceja A. M. Slomška Dijaki na enotedenski jezikovni delavnici v Španiji NABREŽINA - Uspeh v domu Igo Gruden Sveža balada Plesno-glasbena reinterpretacija balade Povodni mož+Urška Pred dvema letoma so na družbe-no-ekonomski smeri humanističnega liceja A. M. Slomška uvedli španščino kot drugi tuj jezik, ki so mu tedensko namenjene tri učne ure. Zakaj so se odločili za španski jezik? Razlogov za to je več: španščina je eden najbolj razširjenih jezikov na svetu, njegov pomen na kulturnem in gospodarskem področju pa se v zadnjih letih veča. Mladim je španščina všeč zaradi njene muzikalnosti in domačnosti. Poleg tega je veliko sodobnih književnikov in Nobelovih nagrajencev ustvarjalo in še vedno ustvarja v španščini: Mario Vargas Llosa, Gabriel Garcia Marquez, Pablo Neruda, Isabel Allende, Ernesto Sabato ... to je le nekaj znanih imen. Letos so na pobudo profesorja španščine Maksa Bandlja sklenili organizirati enotedenski intenzivni tečaj tega jezika za dijake 2. razreda, in sicer v Valencii. Dijaki so z dvema profesorjema odpotovali v nedeljo, vrnili pa se bodo 6. marca. V Valencii obiskujejo v dopoldanskih urah jezikovno šolo Costa de Valencia, kjer je na sporedu tečaj španskega jezika in kulture; popoldne pa ima- Dijaki in profesorja pred odhodom v Španijo jo veliko kulturnih in izobraževalnih ogledov ter dejavnosti, kot so: ogled etnografskega muzeja Museo Fallero, obisk največjega evropskega akvarija, voden ogled starega mestnega jedra, obisk mesta znanosti Ciudad de las artes y las ciencias. Prisostvovali bodo tudi predavanju o katalonščini (ali bolje jeziku valenciano) in spoznali značilnosti tega manjšinskega jezika in kulture. Oder so napolnili mladi nastopajoči iz Komna fotodamj@n Oder kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini je v nedeljo pokal po šivih, toliko je bilo nastopajočih. Recitatorji, mladi glasbeniki, baletke in plesalke hipho-pa iz Komna so namreč zelo številnemu občinstvu postregli s predstavo Povodni TRST - Slovenka Skupina za ovrednotenje slovenskih žensk TRST - Projekt zavoda Stefan o spoznavanju gospodarske stvarnosti Sredozemlje pokaže veliko Lani spoznavali oljkarstvo, vinogradništvo in keramiko v Grčiji - Prihodnje destinacije morda Španija, Hrvaška in Apulija Skupina Slovenka se je spontano rodila jeseni 2015 znotraj spletne socialne skupnosti facebook. Med skupino tržaških Slovenk se je namreč pojavila potreba po tem, da bi prišlo do večjega ovrednotenja dela in dejavnosti slovenskih žensk iz našega, se pravi zamejskega prostora. Ime skupine izhaja iz imena prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Skupina Slovenka si prizadeva, da bi skozi leto priredila več dogodkov tako v mestu kot izven njega, da bi predstavila širši javnosti slovensko žensko ustvarjalnost in sposobnost, zlasti zamejskih rojakinj. Skupina je odprta Slovenkam in Slovencem vseh starosti ter vsem, ki si iz italijanskega okolja prizadevajo za širjenje poznavanja slovenske zamejske ženske ustvarjalnosti. Svoj sedež ima skupina pri Sindikatu italijanskih upokojencev - Spi pri Sv. Ivanu (Ul. San Cilino 40/2), kjer prireja enkrat mesečna srečanja. Pobudnica skupine je Elena Cerkvenič, kateri so se pridružile še Nada Berce, Susanna Gherlani, Ivana Milič, Ester Pacor in člani skupine Mladi za Prihodnost. Kdor bi se želel pridružiti skupini Slovenka, se lahko zglasi na tel. 3290224074 oz. piše na elektronski naslov elenacerkvenic@gmail.com OPČINE - Knjižnica P. Tomažič Ovce uglasbile Kajuhove pesmi V prostorih knjižnice Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah bodo drevi ob 20.30 predstavili zgoščenko Kajuh glasbene skupine Ovce. Gre za cd, ki vključuje nekatere pesnikove poezije, ki jih je uglas-bila skupina Ovce; slednja je nastala pred nekaj leti kot sad sodelovanja med Kraškimi ovčarji (skoraj vse Ovce so tudi članice te skupine) in Tržaškim partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič. Skupino Ovce sestavljajo Aljoša Saksida - glas kitara, Martina Fe-ri - glas, Lucy Passante - violina, Rudi Markuza - bas in Giulio Roselli - bobni. Projekt uglasbitve Kajuhovih pesmi si je zamislil pevec in kitarist Aljoša Saksida ob 70-letnici pesnikove smrti (1944): najprej jih je uglasbil le tri - in sicer Bosa pojdiva, Pesem talcev, Naša pesem - ki so jih Ovce izvedle na raznih koncertih s TPPZ, naposled pa se jih je nabralo kar trinajst, ki so jih nato posneli (nekaj dodatnih še nastaja). Pri zgoščenki sta sodelovala tudi zgodovinar in saksofonist Piero Purini ter komik, ka-baretist (z ustno harmoniko) Stefano Dongetti. Na nocojšnji predstavitvi bodo Ovce zaigrale nekatere od teh tenkočutnih predvojnih poezij, poskrbele pa bodo tudi za kako presenečenje. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana že tri leta poteka projekt »Spoznavanje in vključevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija«, v okviru katerega šola prireja večdnevne strokovne ekskurzije v kako evropsko deželo, pomembno zaradi proizvodnje na področju gospodarstva, obrti in kmetijstva, ob povratku pa poskrbi za poglobljeno obravnavo določenih sektorjev in obisk tukajšnjih proizvajalcev. Tako so prvo leto obiskali Provanso, kjer so se seznanili s tamkajšnjim oljkarstvom, gojenjem sivke ter proizvodnjo eteričnega olja in keramike, drugo leto pa je bila na vrsti Sicilija s svojim oljkarstvom, vinogradništvom in keramiko. Vsakič so po povratku z ekskurzije tudi obiskali domače proizvajalce: prvo leto so bili to proizvajalci sivke, drugo pa oljkarji in vinogradniki iz Goriških Brd, obiskali pa so tudi salon ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale. Oktobra lani pa je bila na sporedu ekskurzija v Grčijo, kjer so se dijaki zavoda Stefan v spremstvu profesorjev Nidie Sivitz, Sare Čok in Paola Magnanija seznanili prav tako s tamkajšnjo proizvodnjo na področju oljkarstva, vinogradništva in keramike (slednjo obravnavajo tudi v okviru rednega kurikularnega pouka kemije in projekta Educhange, kjer je o tem v angleškem jeziku predaval tunizijski inženir Kais Jribi). Ob vsem tem ni izostalo niti spoznavanje bogate grške kulture in zgodovine, ki sega v dobo antike, kar potem na šoli poglabljajo v okviru učnih ur slovenščine, zgodovine, italijanščine, zgodovine umetnosti in tehnik grafičnega upodabljanja. V sklop projekta spada tudi organiziranje predavanja o oljkarstvu in srečanje s tržaškimi oljkarji s pokušnjo proizvodov, ob koncu šolskega leta pa bodo predstavili opravljeno delo in priredili tudi fotografski natečaj. Takrat bodo tudi predstavili projekt za prihodnje šolsko leto, pri čemer na zavodu Stefan v prihodnosti želijo spoznavati še vrste sira in medu ter predelavo mesa, destinacije pa bodo najbrž Španija, Hrvaška in Apulija. Kot pravijo na šoli, ima Sredozemlje še veliko pokazati. (iž) mož + Urška. Besedilo, po katerem je nastala predstava, temelji na dialogu mladih o baladi O povodnem možu, njihovem videnju dogajanja pred davnimi leti in rein-terpretaciji le-tega. Vanj so vključili še glasbo in ples in ... doživeli velik uspeh. BANI - V soboto Ob dnevu kulture poezija Benečije, Krasa in Barkovelj »Od Idrske doline do Krasa in morja«: tako se glasi naslov proslave praznika slovenske kulture, ki ga v Slovenskem kulturnem društvu Grad pri Banih pripravljajo za soboto, 5. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih in bo potekala v znamenju glasbe ter pesniške besede, ki nastaja na različnih območjih ozemlja, kjer živimo Slovenci v Italiji. Kot opozarjata predsednica in podpredsednica SKD Grad Norma Križ-mančič in Neva Husu, bodo v soboto pri Banih gostili tri domače pesnike, ki prihajajo iz Benečije, s Krasa in iz Barkovelj. Prva gostja bo Claudia Salamant, učiteljica na dvojezični šoli v Špetru, ki izhaja iz doline reke Idrije oz. Idrske doline, ki leži na meji s Slovenijo. V začetku leta je izšla njena pesniška zbirka v narečju »De b' mogle besiede«, ki jo je izdalo SKD Ivan Trinko iz Čedada in kjer sta ilustracije in fotografije prispevala avtoričina hčerka Amalia in sin Jan Boscutti. Claudia Sala-mant v svojih pesmih opisuje Idrsko dolino in s svojim delom preprečuje, da bi bogastvo beneškega narečja šlo v pozabo. Kras bo zastopala Alenka Petaros, ki živi na Opčinah, odraščala pa je na Pro-seku in v Borštu, ob pesnjenju pa se ukvarja tudi s fotografijo. Petarosovo je vedno privlačevalo kmečko življenje v stiku z naravo, kjer je delo povezovala z igro, ter se z otožnostjo spominja tistih časov. V svojih pesmih izraža ljubezen do svojih dragih, do zemlje in narave, sedanjost pa prepleta s spomini na preteklost. Njena pesem »Komu naj rečem«, v kateri se spominja matere, je med drugim uglasbil in za zbor priredil Marko Štoka, ki jo je z Ženskim pevskim zborom Prosek-Kon-tovel izvedel na lanski Primorski poje. Tretji gost prihaja iz Barkovelj: gre za tako v domačem kraju kot tudi v širši javnosti znanega Aleksandra Furlana oz. Sandrina, katerega bo predstavil urednik revije Mladika Marij Maver. Sam Furlan večkrat objavlja pesmi in druge prispevke v tej reviji, na banovskem večeru pa bosta na voljo tudi dve Furlanovi pesniški zbirki. Pesniška beseda pa se bo ob tej priložnosti kot že rečeno prepletala z glasbo, za katero bo poskrbel mladi harmonikar Matej Emili, ki je pred nedavnim v Begunjah prejel zlato priznanje na tekmovanju za nagrado Avsenik. (iž) / KULTURA Sreda, 2. marca 2016 1 1 47. PRIMORSKA POJE - Začetek z dvema tržaškima koncertoma Raznolika raven Uvodni koncert je bil v petek v Marijinem domu v Trstu TRST - Za nekaj več kot 200 primorskih pevskih zborov in skupin z obeh strani meje se je v petek s koncertoma na gradu Dobrovo v Brdih in v Marijinem domu v Ulici Risorta v Trstu začela letošnja 47. revija Primorska poje. Gre za dogodek, ki je dragocen zlasti za zbore, ki v glavnem delujejo v domačem okolju, saj pomeni priložnost za gostovanja. Sodelovanje na reviji je za mnoge tudi čas za soočenje z drugimi nastopajočimi, za izmenjavo vtisov in dogovore za sodelovanje. Tokrat so organizatorji, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, revijo posvetili skladatelju Karolu Pahorju, ki se je rodil pred 120 leti pri Sv. Ivanu v Trstu. Na tržaškem otvoritvenem koncertu v Marijinem domu je v imenu organizatorjev ZCPZ Trst spregovoril povezovalec Matej Kos, prisotne pa je nagovoril tudi ravnatelj te pomembne duhovne in kulturne postojanke pod Sv. Justom, msgr. Franc Vončina. Nastopilo je sedem zborov. Zvrstili so se Klapa Planta iz Vipave, ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Oreh-ka na Postojnskem, v Trst so prišli tudi Fan- tje spod velba iz Goč na Vipavskem, iz Barda v Terski dolini pa Barški oktet. Nastopil je še MePZ Zdravko Munih iz Kanala ob Soči, medtem ko sta večer sklenila Moški zbor Razpotje s Cola, ki letos obeležuje 60-letnico delovanje in Moški zbor Lijak 1883 z Vogrskega, ki je nastopil na vseh dosedanjih izvedbah. Z zborovskega vidika je bil to tradicionalno uglašen večer. Sodelujoči zbori so izbrali dokaj tradicionalen spored pesmi, pri njihovih izvedbah pa je publika uživala ob skrbnem izvajanju in prijetnem muziciranju. Peti koncert letošnje zborovske revije Primorska poje in drugi na Tržaškem pa je bil v nedeljo v župnijski cerkvi v Križu. Priredila sta ga tamkajšnja župnijska skupnost in ZCPZ Trst. Prisotne sta zato pozdravila domači župnik, p. Rafael Slejko, in predsednik ZCPZ Marko Tavčar. Kriški koncert je bil izrazito sakralne narave. Štirje sodelujoči zbori so ponudili res bogat izbor liturgičnih pesmi, a tudi zahtevnejših, bolj koncertno uglašenih skladb na liturgično ali duhovno besedilo. Poleg Združenega zbora ZCPZ, ki ga je vodil Edi Race in spremljal kriški organist Tomaž Simčič, so na koncertu, ki ga je povezovala Ksenija Kosmač, nastopili mešani zbor Divača, ki ga vodi Matej Pen- fotodamj@n ko in je ob spremljavi instrumentalne skupine Brkinske godbe 2000 izvedel Misso brevis Jakoba de Haana. Stilno raznolik in učinkovit izbor pesmi je predstavil Mešani zbor Postojna pod vodstvom Mirka Ferlana, ki je med drugim zapel tudi pravoslavni Otče naš, ki ga je v duhu bogate vzhodne zborovske tradicije uglasbil mladi Andrej Makor s Škofij. Ta je uglasbil tudi znano himno sv. Ambroža O lux beata Trinitas, ki jo je zapel Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki je zaključil koncert. Zborovodja Michele Josia je izbral še tri izrazito koncertne skladbe. Med temi je bila tudi zvočno bogata pesem Stars lat-vijskega skladatelja mlajše generacije Ešen-valdsa, ki je očarala poslušalce tudi zaradi svoje bogate in nenavadne zvočnosti, saj pevci alikvotne tone izvabljajo tudi iz različnih, z vodo uglašenih kozarcev. V prihodnjih tednih se bo zvrstilo še 25 koncertov, v našem zamejskem prostoru osem revij, zadnji koncert 47. Primorske poje pa bo 24. aprila v cerkvi sv. Flori-jana v Zavrhu v Terski dolini. Raven sodelujočih zborov je kot običajno zelo različna, množična zborovska manifestacija Primorska poje pa zaradi tega ostaja najbolj natančen pokazatelj stanja zborovske kulture na Primorskem. FESTIVAL FABULA - Zanimiva debata Kjer se postavijo ograje, se znajdejo tudi barbari ... Begunci vseh starosti včeraj na makedonsko-grški meji georgilicovski (ansa) LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je v okviru festivala Literature sveta - Fabula potekala mednarodna okrogla miza Barbari pred vrati, posvečena osrednji festivalski temi - prišlekom. Priznani filozofi, esejisti in poznavalci političnih razmer so mi-grantsko krizo osvetlili z več zornih kotov, tudi z željo po demistifikaciji strahu pred migranti. Kot je uvodoma povedal hrvaški pisatelj bosanskih korenin in strokovnjak na področju političnih znanosti Igor Štiks, ki je vodil pogovor, smo se Evropejci znašli v razmerah, ko se »zgodovina ne piše nekje drugje«. Pojavili so se begunci, streljanje v Parizu, incident v Kolnu. S temi dogodki se je v nekaterih ljudeh vzbudila neracionalna domišljija o nevarnih migran-tih. Kot primer je omenil, da so bili denimo v Kolnu le trije izmed aretiranih moških begunci. Flamski esejist in profesor politologije Peter Vermeersch, ki je za Fabulo napisal Esej o žici, pa je menil, da je težava v pomanjkanju domišljije, sploh na področju iskanja rešitev za tako kompleksno problematiko, in od- MESTNI MUZEJ IDRIJA - Nova stalna razstava Po sledi Merkurja: Idrija - Almadén, dediščina dveh največjih rudnikov IDRIJA - V Mestnem muzeju Idrija je na ogled nova stalna razstava Po sledi Merkurja: Idrija - Almadén. Na razstavi je prikazana dediščina živega srebra dveh največjih tovrstnih rudnikov, ki sta skupaj proizvedla kar 48% vsega živega srebra na svetu in sta od leta 2012 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Prve vezi med sicer konkurenčnima rudnikoma v Idriji in španskem Al-madénu segajo v 16. stoletje, tesnejše sodelovanje pa je doseglo vrhunec v 18. stoletju s podpisom španskih pogodb. Izhodišče razstave temelji na prikazu dediščine živega srebra, ki je s primerjavo obeh rudnikov, zgodovinskih, trgovskih in industrijskih povezav, predstavljena v štirih tematskih sklopih. S pomočjo prvega sklopa Skrivnosti živega srebra se obiskovalec seznani s prisotnostjo živega srebra na Zemlji, prostorsko umesti predstavljeni območji na zemljevid sveta ter se seznani s pestro geološko zgradbo obeh rudišč. Predstavljene so tudi fizikalno-kemijske lastnosti in posebnosti živega srebra, kot tudi simbolne razsežnosti te tekoče kovine v mitologiji, astrologiji in alkimiji. Naj kot zanimivost omenimo, da je med drugim predstavljen tudi alkimistični Nova stalna zbirka je razdeljena na več sklopov recept iz 18. stoletja, katerega ključna sestavina je bilo prav idrijsko živo srebro. V drugem sklopu Zgodovinske vezi je predstavljena zgodovina Idrije in Almadena, kot tudi številna sodelovanja med obema rudnikoma. Poseben poudarek je namenjen življenju rudarjev in družbenim posebnostim v obeh mestih. Pretok znanj in dobrin je vsebi- na tretjega sklopa, ki je namenjen predstavitvi tehnologij pridobivanja živega srebra, s poudarkom na žgalništvu in to-pilništvu. Prikazani so načini uporabe živega srebra v preteklosti in danes. Seznaniti se je mogoče tudi s tako imenovanim amalgamskim postopkom, ki doslej muzeološko še ni bil predstavljen. Sklop Dediščina živega srebra se navezuje na sedanjost in predstavlja usodi rudarskih mest ter rudnikov v Idriji in Almadenu po zaprtju. Predstavljene so usmeritve v raziskovalne dejavnosti in prizadevanja za ohranitev rudarske dediščine. V sklepnem vsebinskem sklopu so prikazane še posledice večstoletnega rudarjenja z živim srebrom in vplivi njegove rabe na okolje in človeka. RoŠa govornosti pri vodenju enotne evropske politike. Opozoril je tudi na metaforiko, ki jo uporabljamo o beguncih, ko govorimo o valu oziroma poplavah migrantov, kot bi šlo za naravne katastrofe. Eden največjih še živečih struk-turalistov Lacanove šole Jean-Claude Milner je pojasnil termin barbari. Kot je dejal, so besedo uporabljali Grki v antiki, s čimer so označili ljudi, ki niso govorili. To so bili zanje vsi, ki niso znali grško. Prav to po filozofovem mnenju počnemo Evropejci danes, ko za barbare označujemo migrante. Po Milnerjevem mnenju se tam, kjer se postavijo ograje, na obeh straneh znajdejo barbari. »Na eni strani imamo ljudi, ki slišijo, a ne poslušajo, na drugi pa ljudi, ki govorijo, a nič ne povedo,« je dejal filozof, čigar teorija je, da s tem, ko nekdo drugega označi za barbara, sam postane barbar. Slovensko filozofinjo ljubljanske psihoanalitske šole Alenko Zupančič skrbi žica, ki naj bi zaradi svoje brutalnosti šokirala, pa vendar se nihče niti pretvarja ne več, da bi vsaj besedno omilil njen obstoj. Obenem meni, da so migranti le izgovor za politično krizo v državah. Ko še ni bilo beguncev, smo se po njenem mnenju spraševali, zakaj bi denar dajali brezposelnim lenuhom, zdaj pa se sprašujemo, zakaj dajemo denar za migrante, ko imamo vendar toliko svojih delovnih državljanov brez službe. Po mnenju hrvaškega filozofa, aktivista in avtorja več knjig Srečka Horvata je t.i. migrantska kriza del večje geopolitične krize. Po njegovih besedah rešitve iščemo v napačni smeri. Kot meni, jih ne bomo našli v multikulturalizmu, kvotah ali izvažanju problemov. Obenem so zaman tudi vsi solidarnostni ukrepi, ki so sicer na videz humani, a krize ne bodo rešili. Ta je namreč posledica interesov Amerike in tistih, ki v državah, iz katerih dobiva Evropa begunce, vidi svoje priložnosti, je menil Horvat. Srbski esejist in novinar Teofil Pančič je predstavil miselnost mi-grantov, ki si po njegovem mnenju želijo iti na Zahod, da bi lahko živeli kot današnji zahodni človek. Nočejo biti drugačni, pač pa v vsem enaki zahodnjaki. Ne želijo si ne islama ne socializma, ampak le službe in možnosti iti v supermarket. S Pančičem se ni povsem strinjal Milner, ki je menil, da bodo nekateri begunci - muslimani, v primeru da bo država Isis preživela, pred težko dilemo. Nekateri se bodo dejavno vključili v njeno delovanje, drugi jo bodo podpirali pasivno, ostali pa bodo veljali za izdajalce. Razmere je primerjal s komunisti v nekdanjih komunističnih državah. (sta) 1 2 Sreda, 2. marca 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Občina in dežela sklicali sestanek, 9. marca javno srečanje Od vodstva družbe Eni bodo zahtevali pojasnila Družba Eni je ponovno v središču polemik. Potem ko je lani poleti val ne-lagodja med goriškimi odjemalci plina sprožila z neutemeljeno zahtevo po katastrskih podatkih, je oktobra številne občane vznemirila z zaračunanjem kavcije, kar je občutno povišalo zneske na jesenskih položnicah. Goričani so se znova razjezili konec februarja, ko so na dom prejeli zadnje račune za plin: družbi Eni očitajo, da so se stroški od lanskega leta, ko je prevzela oskrbo s plinom na Goriškem, neutemeljeno povečali. Jezijo se tudi zaradi težko razumljivih postavk, ki sestavljajo končni račun na položnicah, zaračunavanja pavšalne porabe plina namesto upoštevanja dejanskega stanja števca in pomanjkanja transparentnosti. Številni odjemalci se na spletnih socialnih omrežjih tudi opozorili, da so jih na domu obiskali uslužbenci družbe Eni. Če jih ni bilo doma, so v poštnem nabiralniku našli vabilo, naj se zglasijo na sedežu družbe Eni v Marconijevi ulici. Uslužbenci naj bi jih skušali prepričati, naj podpišejo novo pogodbo za dobavo elektrike, češ da bo podjetje Est Piu prenehalo delovati. Pogodbe z družbo Est Piu, ki jo je sicer lani prevzela družba Eni, pa naj bi v resnici ostale v veljavi do leta 2018, ko bodo ukinili nadzorovani trg plina. »Podpis nove pogodbe za dobavo elektrike z družbo Eni ni obvezen. Občani se lahko za prosti trg odločijo, če to želijo. Kljub temu smo na družbo Eni naslovili zahtevo po pojasnilih: v petek, 11. marca, bodo njeni predstavniki prišli v Gorico na sestanek,« pravi občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki sta mu na zadnji seji občinskega sveta vprašanje na to temo postavila svetnika Fa-bio Gentile (Forza Italia) in Božidar Ta-baj (Slovenska skupnost). »Občina bi morala pomagati občanom. Slediti bi morala zgledu pokrajinske uprave, ki je lani v vili Olivo odprla urad, kjer so odjemalcem nudili nasvete in informacije,« pravi Božidar Tabaj. Še pred sestankom med predstavniki družbe Eni in občinsko upravo pa bo v goriškem Kulturnem domu potekalo javno srečanje, ki ga prireja odbor Bollette pazze - Istruzioni per l'uso. »Z zaračunavanjem pavšalne porabe plina nekaj očitno ni v redu, saj so položnice glede na realno porabo pretirano visoke. Zahte- vamo tudi večjo transparentnost,« pravi pokrajinska odbornica Donatella Giron-coli, ki je med ustanovitelji odbora. Javno srečanje bo v sredo, 9. marca, ob 18. uri. Problematiko ne nazadnje spremlja deželna odbornica Sara Vito, ki je tudi sama zaprosila družbo Eni za čim prejšnje srečanje. »Prisluhniti morajo ljudem in rešiti težave,« poudarja deželna odbornica in pojasnjuje, da se bodo srečanja s predstavniki družbe Eni udeležili tudi pokrajinski upravitelji, ki po njenih besedah že od vsega začetka hvalevredno in povsem upravičeno zagovarjajo pravice goriških odjemalcev plina. Medtem se je senatorka Laura Fasiolo pogovorila s predsednikom oddelka za odnose s strankami družbe Eni Robertom Zucco. »Družba je pripravljena posredovati vsa potrebna pojasnila,« pravi Fasiolova. (ale) Člani odbora Bollette pazze so včeraj v baru Commercio načrtovali srečanje, ki bo v Kulturnem domu v sredo, 9. marca bumbaca GORICA - Župan Romoli o medobčinskih zvezah »Glede slovenskega naziva unije se bomo držali deželnega zakona« »Popravka k deželni reformi še nisem dovolj pozorno preučil, lahko pa povem, da se bomo kot vedno držali zakona,« je dejal župan Ettore Romoli, ki mu je na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta načelnica slovenske skupnosti Marilka Koršič postavila svetniško vprašanje v zvezi z uvedbo večjezičnega naziva medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje. »Znano je, da je bila SSk zelo kritična do reforme krajevnih uprav v FJK. Prepričani smo namreč, da bi odločitve, ki se nanašajo na krajevne uprave, korist teritorija in ljudi, morale ostati v pristojnosti občin. To velja še zlasti za zaščito jezikovnih manjšin. Deželni zakon št. 26/2014 žal tega ne upošteva, a je prav tako res, da ga je deželni zakonodajalec izboljšal. Eden izmed popravkov, ki ga z veseljem pozdravljamo, uvaja večjezične statute in večjezične nazive medobčinskih zvez povsod tam, kjer slednje zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine,« je povedala Marilka Koršič in župana vpra- šala, kako namerava ukrepati. »Župan mi je odvrnil, da zakona ni še preučil. Dejal je, da če bo treba, bo ukrepal v skladu z zakonom. Ironično mi je sicer namignil, da je popravek mogoče interpretirati na različne načine, kar po mojem mnenju ne drži,« pravi Koršičeva. V zvezi s popravkom, ki sta ga predložila deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, je zadovoljstvo izrazil predsednik SKGZ za Goriško David Peterin. »Nesmiselno bi bilo meriti, kdo nosi večje zasluge. Koordinirano nastopanje SSO in SKGZ ter dogovarjanje med slovenskima deželnima svetnikoma je edina možna pot, ko gre za skupna vprašanja,« pravi Peterin, po katerem sta k ustvarjanju pogojev za sprejem amandmaja prispevala tudi pismo pokrajinske konzulte za slovensko jezikovno skupnost ter pritisk Slovencev v DS, LES in SSk. »Gotovo je še kdo, ki je prispeval svoje, a se medijsko ni izpostavljal: tudi njemu gredo čestitke,« pravi Peterin. »Kljub razpletu ne smemo pozabiti, da nas je poleti presenetilo obnaša- nje župana Romolija, ko lepim besedam niso sledila dejanja. Romoli je večkrat poudaril, da moramo premostiti stare zamere in ustvariti mesto v koraku s časom, kjer sta večjezičnost in zgodovina dodana vrednost. Če se Gorica te vloge ne zaveda, se bo ostala ob robu dogajanja. Tudi večkratno sklicevanje na vlogo EZTS-ja kaže na besedno namero, kateri pa ne sledijo dejanja, ko se pojavi potreba po konkretnih potezah, kot je večjezični naziv zveze občin. Tovrsten primer je tudi zavlačevanje s postavljanjem dvojezičnih tabel,« je prepričan Peterin, po katerem si je tudi SKGZ pred leti postavila cilj premostitve starih zamer. »V ta namen se je približala združenjem ezulov in z njimi začela graditi na odnosih med dušami Gorice, ki niso samoumevni. V te stike smo začeli vlagati, ker verjamemo, da je to nujno potrebno za današnji čas, preveč let je bilo že zamujenih. Tak pristop pričakujemo tudi od institucij, posebno v tem kriznem obdobju, ko se spet oglašajo skrajneži vseh vrst,« poudarja Peterin. GORICA - Svetniški vprašanji SSk Občina bo sanirala odlagališče in azbest Problem odlagališča na parkirišču v Ulici Giustiniani v Gorici naj bi bil v kratkem rešen. Na problem je na seji občinskega sveta ponovno opozoril občinski svetnik SSk Božidar Tabaj, po katerem je sramotno, da del parkirne površine že toliko časa zaseda kup odpadkov, ki jih je tam po opustitvi gradnje vzpenjače pustilo podjetje Edilramon. Podjetje je propadlo, po besedah vodje tehničnega urada občine Maura Ussaia pa je občina izdala odredbo, na podlagi katere bi moral stečajni upravitelj poskrbeti za sanacijo. Če do konca marca ne bo odziva, bo za odvoz odpadkov poskrbela občina. Ussai je z dobro novico postregel tudi načelni-ci SSk Marilki Koršič, ki je pred časom GORICA - Ziberna opozarja »Dežela razmišlja o zaprtju Informesta« Deželni svetnik je še zlasti zaskrbljen za zaposlene Smeti v Ulici Giustiniani bumbaca opozorila na problem azbestnih kritin na občinski stavbi, ki se nahaja tik ob goriškem pokopališču. »Ussai je dejal, da je občina že izbrala izvajalca, ki bo izvedel sanacijo,« pravi Marilka Koršič. »Ker niso odgovorili na moje svetniško vprašanje o prihodnosti Informesta, deželni upravitelji dejansko potrjujejo govorice, da naj bi razmišljali o zaprtju ustanove, ki ima izredno pomembno vlogo pri koriščenju evropskih prispevkov.« Deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna ni nikakor zadovoljen z odgovorom, ki mu ga je glede prihodnosti ustanove Informest dal deželni odbornik Francesco Peroni. »V obdobju pomanjkanja finančnih sredstev je koriščenje evropskih prispevkov izrednega pomena, zaradi česar je ustanova Informest predstavljala pomembno dodano vrednost,« pravi Ziberna in pojas- njuje, da je ravno Informest sodeloval tudi pri ustanavljanju goriškega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. »Kljub strateški vlogi deželni odbor še vedno ne pove, kakšna usoda čaka ustanovo Informest, iz katerega bo prihodnje leto izstopila dežela Veneto, kar pomeni, da bo zanjo v celoti odgovorna Furlanija Julijska krajina,« pravi Ziberna, ki je še zlasti zaskrbljen za zaposlene. Po njegovih besedah so nekatere že odslovili, vendar zanje niso uvedli niti mobilnosti, kar se je zgodilo za nekatere druge ustanove in konzorcije; baje naj bi v kratkem prišlo še do nekaterih odslovitev. TRŽIČ - Aretacija Na vlaku s 27 kilogrami osušenega maka Tržiški policisti so aretirali indijskega državljana z bivališčem v kraju Locri v Kalabriji zaradi posedovanja in preprodaje mamil. Moški se je v nedeljo peljal na vlaku proti Firencam, vendar so ga pri Padovi zaprosili za pregled dokumentov tržiški policisti, ki so skrbeli za zagotavljanje varnosti na vlaku. 28-letnega tujega državljana so pospremili na policijsko poveljstvo na bolonjski postaji, kjer so ugotovili, da je v štirih velikih torbah prevažal 281 zavojčkov, v katerih je bil posušen mak, iz katerega se pridobiva prepovedan opij. Policisti so mak zasegli; iz njega bi moški lahko pridobil 3280 odmerkov droge. Policisti so indijskega državljana odpeljali v bolonjski zapor, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. GORICA - Občina Nadgradili bodo aplikacijo Alert System Med zadnjim zasedanjem goriškega občinskega sveta je občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin vložil svetniško vprašanje glede delovanja programske opreme Alert System, ki v primeru potrebe omogoča avtomatsko klicanje na vse fiksne telefone v občini in tudi na mobilne telefone z naloženo aplikacijo. »Mogoče se nekateri spomnijo posnetega pozdrava župana Ettoreja Ro-molija, ki se je oglasil iz telefonske slušalke 22. decembra lanskega leta. To je zelo učinkovit način za neposredno podajanje nujnih informacij in navodil, ko gre za manjšo ali večjo nezgodo ali celo naravno katastrofo, ko je čas pretoka informacij in odziva ključno važen za omejevanje posledic,« poudarja Peterin, ki je prepričan, da bi s sistemom lahko ponujali še celo vrsto koristnih informacij goriškim občanom. »Med koristnimi informacijami so lahko take, ki se običajno ne spreminjajo, kot so na primer urniki občinskih uradov, ali tudi take, ki jih je potrebno stalno ažurirati, kot so dogodki v mestu ali prometne informacije,« pravi Peterin, ki je župana vprašal, kolikšen je strošek za uporabo sistema in kako ga namerava občina nadgraditi. Župan Ettore Romoli je odgovoril, da verjame v možnosti, ki jih ponuja aplikacija Alert System; po njegovih besedah pa bo učinkovita le, če jo bo uporabljalo čim več občanov. Župana je sicer pozitivno presenetilo veliko število uporabnikov, ki so si doslej na mobilni telefon že naložili aplikacijo; Romoli je glede tega pojasnil, da se že dogovarja s civilno zaščito za pripravo brošure z navodili za namestitev aplikacije in za njeno uporabo. Sistem namerava občina promovirati tudi preko medijev. Glede stroškov je občinski odbornik Francesco Del Sordi povedal, da naj bi znašali okrog pet tisoč evrov letno; točen znesek bo preveril v pristojnih uradih in ga zapisal v pisni odgovor, ki ga bo v prihodnjih dneh poslal Davidu Peterinu. / GORIŠKA Sreda, 2. marca 2016 1 3 RONKE - Pred nekdanjo tovarno Detroit bodo zgradili novo krožišče Za večjo varnost Po veliki noči se bo pred nekdanjo tovarno Detroit na območju ronške občine začela gradnja novega krožišča med državno cesto št. 305 in priključkom na avtocesto A4. Goriška pokrajina je z javno dražbo za izvajalca del izbrala ronško gradbeno podjetje Sioss, ki bo za gradnjo novega krožišča imelo na razpolago 600.000 evrov - 300.000 evrov bo prispevala dežela, 200.000 evrov bo pokrajinskega prispevka, 100.000 evrov bo iz svojega proračuna pristavila ronška občina. Včeraj so se gradbena dela uradno začela ob prisotnosti pred- sednika pokrajine Enrica Gherghet-te, pokrajinske odbornice za javna dela Donatelle Gironcoli in ronške-ga župana Roberta Fontanota. Gradbeno podjetje Sioss ima za gradnjo krožišča na voljo dvesto dni, vendar naj bi se gradbena dela zaključila že pred koncem julija. Novo krožišče naj bi povečalo varnost na križišču med dvema cestama, na katerih naj bi se v prihodnosti promet še povečal zaradi gradnje novega intermo-dalnega središča ob ronškem letališču. Krožišče bo v premeru merilo osemnajst metrov, vpadnice bodo široke med 3,5 in 4 metre; ob krožiš- ču bodo zgradili tudi kolesarsko stezo, ki bo v širino merila 2,5 metra in bo kolesarjem zagotavljala varno vožnjo. »Za gradnjo kolesarske steze bomo morali razlastiti manjše zemljišče ob eni izmed sosednjih hiš, pred katero bomo namestili tudi protihrupne pregrade,« pojasnjuje načrtovalec novega krožišča, inženir Maurizio Serafini, medtem ko predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta poudarja, da je gradnja krožišča vključena v širši dogovor med pokrajino in deželo, s katerim ciljajo na povečanje varnosti na vseh Predsednik pokrajine, odbornica in župan na mestu, kjer bo zgrajeno krožišče bonaventura pokrajinskih cestah. »4. aprila bomo predali namenu novo krožišče v San Pieru; zadovoljni smo, da je naša pokrajina ravno pred kratkim prejela priznanje, saj razpolaga z najvarnejšimi pokrajinskimi cestami v Italiji,« je zadovoljen Gherghetta, ki po- udarja, da bodo novo krožišče zgradili v sodelovanju med občino in pokrajino. »Gre za ustanove, ki so v službi občanov, pa naj rečejo, da pokrajine niso koristne,« zaključuje predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. GORICA - Komigo baby v Kulturnem domu Po razposajenem Antontonu za zaključek prihaja Lunožer % % . r t * -■ k. î Prireditelji niza Komigo baby. Mama, očka... Gremo v gledališče so zadovoljni z dosedanjim odzivom, saj po njihovih besedah program privablja malčke iz raznih krajev Goriške. Tako je bilo tudi v nedeljo dopoldne, ko je bila v goriškem Kulturnem domu na sporedu predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice Antonton. Igralec novogoriškega teatra Peter Harl je preko likovno-glasbene uprizoritve nadvse spontano razkril številni mladi publiki lepoto poezije in življenja. Avtor predstave, znani hrvaški pesnik Grigor Vitez, je na področju posredovanja lepot življenja mladim pravi strokovnjak. Pred nedeljsko predstavo se je na odru Kulturnega doma predstavil zborček Mali briški slavčki, ki deluje v okviru števerjan-skega društva briški grič. Niz otroških predstav Komigo baby se bo zaključil v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri s predstavo Bimbo teatra iz Ljubljane Lunožer, v kateri nastopata naši publiki znana igralca, Juš Mil-činski in Urška Mlakar. Pogumni princ Vito bo razvezlal uganko, zakaj nočne živali že tri dni ne morejo spati. 1 i \ ■ „ . i a- ^ £ J t * É'^ F ff 1# r \ Pred začetkom igre so zapeli Mali briški slavčki ŠTANDREŽ - Duhovne vaje s francoskim patrom Pomaga prostitutkam Jean-Philippe Chauveau posredoval izkušnje, ki si jih že dolgo nabira v Parizu v stiku z ljudmi na socialnem robu Napovedno besedilo v vabilu na sobotno srečanje v Štandrežu je bilo nekoliko zavajujoče, sicer pa je dogajanje bilo poučno za vse, ki nismo vajeni duhovnih vaj. Napovedan je bil 64-letni francoski pater Jean-Philippe Chau-veau, ki naj bi posredoval zapletene, trpke in dramatične izkušnje, ki si jih že dolgo nabira v pariškem Bois de Boulogne v stiku s prostitucijo in osebami na robu družbenega življenja, ter opisal svojo kalvarijo, preden je našel pot do Marije Device, evharistije in Cerkve. Na široko je prevladalo to drugo, le zadnjih deset minut je posvetil opisu družbeno koristnega dela. Sicer pa ni večerno srečanje potekalo v društveni dvorani, temveč v cerkvi. Verjetno so se prireditelji tako odločili zaradi predvidenega velikega števila poslušalcev. Morda pa zaradi povsem obrednega pristopa k celotnemu dogajanju. Za kaj gre, je postalo razumljivo, ko je napovedovalka povabila sto dvajset predvsem mladih udeležencev in udeleženk, naj se približajo oltarju, pred katerim je sledilo petje nabožnih pesmi in priprošnja enega izmed patrov iz Mirenskega samostana, ki je pozval prisotne k spovedi in k povezanosti z Očetom, saj si On želi, da smo pri njem. Sledila je prigoda o »izgubljenem sinu«. Na razpolago je bilo nekaj sobratov spovednikov, h katerim so res ves večer pristopali mladi člani združenja Emanuel (Oče v meni). Za obiskovalce so se besedila pesmi prikazovala na ekranu, udeleženci duhovnih val pa so jih že poznali. Postopoma smo namreč neinformirani zvedeli, da gre za več kot petdeset mladih fantov in deklet iz vse Slovenije, ki so se za konec tedna zbrali na Miren-skem gradu na rednih duhovnih vajah ter so sobotni večer posvetili obisku Duhovne vaje (desno); francoski pater (spodaj) bumbaca Štandreža, srečanju s francoskim gostom ter drugim dejavnostim, ki so sodile v tridnevni spored. Patrova življenjska pripoved je bila pretresljiva in naknadno odrešujoča, nekako s srečnim iztekom zanj, ne pa za okolje, ki ga obkroža in se mu on posveča. V družini so ga kot otroka pretepali, vsevprek so kleli in se opijanjali, mama mu ni bila zatočišče in uteha, oče mu je ob neki priliki nastavil nož na vrat, žalili so duhovnike in le-ti so mu v prvem internatu delili klofute ter ga zaradi njegovega zavzemanja za svoj prav pri hrani omejevali z obroki kruha in vode. Leta in leta je čutil potrebo po objemu, pa je dobil mačeho, ki se je zgledovala po očetu. Ko mu je bilo dvanajst let, je srečal prijaznega tujca, ki ga je na svojem domu zlorabil! Zaradi nasilja mu je sodnik še mladoletnemu odredil pripor. Tudi zaporniški duhovnik je bil zloben. Ko je imel štirinajst let, mu je umrla mama in je moral gospodinjiti očetu. Šel je za vajenca k avtomehaniku, ki je bil prijazen in pošten. Spoznal je vrstnike, tudi dekleta, a čutil se je sam, pa je začel moliti in Marija Devica ga je popeljala k Jezusu. V neki cerkvi je začutil potrebo po evharistiji, spoved ga je pomirila, začutil je ljubezen Brezmadežne. Ko je služil vojsko, je veliko molil in bilo je čudovito. Tu je pripovedovalec vprašal poslušalce, če kdo med nami čuti, da ga Jezus vabi k sebi. Nadaljeval je z opisom zbližanja z neko zdravnico, ki se je kasneje poročila in imela pet otrok, on pa je izbral ljubezen do Cerkve. O telesni ljubezni je dejal, da moramo biti odgovorni do telesa druge/ga. Ko je imel petindvajset let, se je posvetil študiju in duhovniškemu poklicu. Našel je uravnovešenost in umirjenost. Psihoanalitično je mogoče reči, da je našel gnezdo, maternico, materin objem, zavetišče, po čemer ljudje stalno težimo. Čustveno in razumsko ga je polnilo darovanje drugim, saj je vedel za njihovo jezo, brezup, pomanjkanje ljubezni. Veliko je potoval - tudi z avtodo-mom, se ukvarjal z mladimi, napisal knjigo, ustanovil človekoljubno društvo, spremljal skupine v Lourd... Pripoved je potekala v francoščini s sprotnim prevajanjem v slovenščino. Izkušnja svetuje, da je v teh primerih opisovanje krajše, sicer se predavalnice postopoma praznijo. Neposredno zainteresirani, za katere je vabilo, naj vsaj nekateri gredo po njegovih stopinjah, bilo očitno, pa so nadaljevali druženje, nakar so se vrnili na Mirenski grad. (ar) Gradbeno dovoljenje za MSF? »Iščemo rešitev, ki bi Zdravnikom brez meja omogočila, da ostanejo v Gorici. Ena izmed hipotez je tudi ta, da bi nadškofi-ja vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje na dvorišču vrtca sv. Jožefa; bivalniki, ki so jih tam postavili, so nam bili v veliko pomoč pri reševanju problema nastanitve prosilcev za azil,« pravi direktor goriške Karitas Paolo Zuttion, po katerem bi odhod humanitarne organizacije 19. marca (takrat bo namreč zapadlo občinsko dovoljenje) pomenilo velik problem. Ponovno na zatožno klop Na zatožno klop novogoriškega okrožnega sodišča je včeraj znova sedel 23-le-tni Jure Mrhar, ki je poleti leta 2014 v prepiru z nožem v Novi Gorici zabodel 33-letnega Roberta Antoniča. Ta je kasneje zaradi poškodb umrl v šempetrski bolnišnici. Sojenje je potekalo že lani, ko je sodnica za Mrharja izrekla ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki sme trajati največ dve leti, kaznivo dejanje pa je iz uboja na mah prekvalificirala v posebno hudo telesno poškodbo. Državno tožilstvo se je na sodbo pritožilo, čemur so višji sodniki tudi ugodili. Novo sojenje se je začelo včeraj. Sodnica je sprejela zahtevo tožilstva, da Mrharja pregleda še izvedenec psihiatrične stroke in poda mnenje ali je bil storilec ob dejanju pri-števen. Moška naj bi se usodnega 13. avgusta na enem od novogoriških parkirišč predlani sprla zaradi manjšega dolga. Od pokojnika je Mrhar kupil 70 gramov ma-rihuane, za kar mu je bil dolžan 300 evrov. Med prerivanjem je žrtev Mrharja stiskala za vrat, ta pa je v obrambi iz žepa potegnil žepni nož metuljček in jo zabodel v hrbet. Na predobravnavnem naroku na sodišču je Mrhar povedal, da se ne spomni, kdaj je zabodel Antoniča. Žrtev se je zgrudila, napadalec pa je sam poklical policijo in ji skušal nuditi prvo pomoč. Antonič je uro zatem podlegel poškodbam. Mrhar je dejanje takoj priznal in ga obžaloval. Naslednja obravnava na novogoriškem okrožnem sodišču bo 14. aprila. (km) 14 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / NOVA GORICA - Niz dogodkov v spomin na Milana Klemenčiča Počastili bodo lutkarja »Da letošnje leto posvetimo Milanu Klemenčiču smo se odločili zato, ker morda niti ni tako splošno znano, da se je rodil v Solkanu. Po poklicu je bil slikar, bil je tudi kostumograf in scenograf. Njegova velika ljubezen pa je bilo lutkarstvo. Klemenčič je ne nazadnje tudi ustanovitelj Lutkovnega gledališča v Ljubljani,« niza koordi-natorka prireditev Mirka Križnič razloge, zakaj novogoriška mestna občina v sodelovanju s številnimi novo-goriškimi institucijami in društvi letošnje leto posveča pionirju slovenskega lutkarstva in njegovi dediščini. Mestna občina Nova Gorica že tradicionalno posamezno leto posveča določenemu področju ustvarjanja ali osebnosti, ki je vidnejše zaznamovala goriški prostor. Novogo-riški župan Matej Arčon je prepričan, da je ravno kultura eden pomembnih stebrov Goriške, zato meni, da posamezna programska leta, s katerimi občina osvetljuje določeno področje ustvarjanja ali delo posameznikov, razkrivajo velik potencial, ki ga ima to območje. K letošnjemu projektu, ki bo v središče postavil lutkarstvo in solkanskega rojaka Milana Klemenčiča, je pristopilo veliko število goriških in-štitucij, društev in posameznikov, kar je presenetilo organizatorje na občini. Skupaj so postavili zasnovo za lutkovni program za vse generacije, ki se bo odvijal skozi vse leto in se bo sproti dopolnjeval. »Posebej se, poleg vseh sodelujočih z Goriške, veselimo tudi sodelovanja z Lutkovnim gledališče Ljubljana in Mini teatrom Ljubljana,« poudarja Križničeva. Prvi iz bogate bere dogodkov bo že v soboto, ko bo v organizaciji no-vogoriške hiše poskusov na sedežu Krajevne skupnosti Prvačina potekalo izdelovanje stožčastih lutk. Kulturno umetniško društvo Krea, Krajevna skupnost Solkan in Gledališče Biči-kleta pa bodo 7. marca v bivši solkanski karavli obeležili Klemenčičev rojstni dan z lutkovnim praznovanjem in torto za vse otroke. Zanimiv dogodek se obeta tudi v počastitev dneva upora proti okupatorju 22. aprila. Na Bevkovem trgu v Novi Gorici bo na ogled lutkovna predstava "Jurček in trije razbojniki". Gre za rekonstrukcijo partizanske lutkovne predstave iz leta 1944 v izvedbi Mini teatra Ljubljana. In če skočimo še čisto na konec programa, ko se obeta pravi biserček iz Klemenčičeve dediščine: v decembru se obeta gostovanje njegove lutkovne predstave "Doktor Faust" z originalnimi, seveda restavriranimi Kle-menčičevimi lutkami iz leta 1938. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so o omenjeni predstavi zapisali: "Za miniaturni lutkovni oder jo je po leipzi-škem zapisu priredil slikar in fotograf Milan Klemenčič - začetnik slovenskega lutkovnega gledališča. Lutkovna predstava je bila uprizorjena leta 1938 in pomeni vrh umetnikovega ustvarjanja." To lutkovno mojstrovino je namreč leta 1982 obudilo prav Lutkovno gledališče Ljubljana. Sicer pa, kot rečeno, v programu sodelujejo tudi novogoriške inštituci-je, kot sta Goriški muzej in Slovensko narodno gledališče. V muzeju so že lani aprila postavili razstavo Klemenči-čevih likovnih del, ki bo na ogled do konca leta. V sklopu muzejskih torkov se v maju obeta predavanje o likovnem opusu in restavriranju slik Milana Klemenčiča, sodelujejo pa tudi pri mednarodnem projektu, ki osvetljuje delo treh evropskih lutkarjev, poleg Klemenčiča še Italijana Vittoria Po-drecco in Španca Hermenegilda Lanza. Lutke bodo vključili še v razstavo Z leve Katarina Brešan, Neda Rusjan Bric in Matej Arčon foto k.m. Igre moje mladosti v solkanski vili Bartolomei. Ker so lutkovne predstave tudi del gledališke umetnosti, jim bodo del programa posvetili tudi v novogori-škem SNG. »Našo lansko predstavo Krvava gora bo spremljala okrogla miza z lutkarji in drugimi ustvarjalci. Go- stili bomo tudi razstavo našega dolgoletnega sodelavca Branka Drekonje, ki je naredil ogromno rekvizitov in mask. Tudi naši stalnici Goriški vrtiljak in Ana desetnica bosta letos lutkovno obarvana,« napoveduje v.d. direktorja novogoriškega SNG Neda Rusjan Bric. (km) Zdenko Vogrič GORICA - Ohranjanje kulturne dediščine V Ljubljani etnografski filmi Jusse in Vogriča V dvorani zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU v Ljubljani bo 8. in 9. marca potekala filmska retrospektiva o videodokumentaciji kulturne dediščine v produkciji ne-profesionalcev. Dogodek prirejajo v okviru prenovljenih Dnevov etnografskega filma. Med izbranimi avtorji sta tudi Hijacint Jussa in pokojni Zdenko Vogrič. V torek, 8. marca, ob 9.30 bo odprtje retrospektive, sledili bosta predavanji Saše Srečkoviča o pomenu in vlogi fotodokumentacije pri pripravi prijave za uvrstitev na nacionalni in Unescov seznam nesnovne dediščine ter Tatjane Rezec Sti-bilj o zgodovini filmske dejavnosti predvojnega obdobja in o pomembnejših ustvarjalcev na Slovenskem. Ob 14. uri bodo predvajali tri eno-grafske filme, ki sta jih posnela Do-brivoj in Dobrila Pantelič v zahodnem delu Srbije; ob 15. uri bodo zavrteli dokumentarec Spomini in pričevanja - Mečana 1945; leta 2005 ga je posnel Hijacint Jussa, ki je sicer Benečan po rodu in že mnoga leta živi v Števerjanu. Ob 15.30 bo na vrsti še dokumentarec De be bla ripa bel debijela... Božana Verbiča. V sredo, 9. marca, ob 9.30 bo Miha Peče spregovoril o mladinski filmski dokumentarni ustvarjalnosti, zatem bo o staroselskih medijih predavala Sarah Lučak. Ob 11.15 bodo predvajali filme Ko se čustva prebudijo (Franc Ko-pič), Maribor in njegova najstarejša trta na svetu (Franc Kopič in Smili-jan Pušenjak) in Bičevnik (Franc Ko-pič). Ob 14. uri bodo na vrsti trije etnografski filmi, ki jih je posnel Go-ričan Zdenko Vogrič, in sicer Šteh-vanje in rej pod lipo v Zahomcu, Lov na brinjevke z laštro in Fulje tete Angele. Zadnji predvajan film bo Od pera do vajkoža Jožice Penič in Davor-ja Lipeja; na ogled bo ob 15.15. Hijacint Jussa v svojem filmu Spomini in pričevanja - Mečana 1945 pripoveduje zgodbo iz druge svetovne vojne. Kozaki, ki so se bojevali z Nemci, so leta 1945 prišli v razne kra- Hijacint Jussa je po Furlaniji in tudi v Mečano, kjer so hoteli posiliti dekle, ki je klicala vaščane na pomoč. Slišali so jo partizani, ki so bili v bližini, in ji priskočili na pomoč. Začeli so streljati v prazno, da bi spravili Kozake v beg in bi se z njimi lahko spopadli izven vasi, da ne bi po nesreči škodili vaš-čanom. Pa ni šlo vse tako, kot so si zamislili... Film Zdenka Vogriča Štehvanje in rej pod lipo v Zahomcu (1982) je nastal med družinskim izletom v Zilj-ski dolini na Koroškem, kjer so si ogledali tradicionalni žegen, štehva-nje in rajanje pod lipo. Lov na brinjevke z laštro (1984) je bil posnet na Vrhu; posvečen je lovu na brinjevke in prikazuje, kako so domačini pripravljali pasti iz kamnitih plošč in vejic. V filmu Fulje tete Angele (1976) je igrala glavno vlogo teta Angela, ki je s sestro vodila goriško gostilno Pavlin. Njene fulje so bile nekaj posebnega; narejene so bile ne briški način in so veljale za njeno kulinarično posebnost. Da recept in postopek ne bi šla v pozabo, se je Zdenko Vogrič odločil, da posname film. MIREN - Stanko Ferfolja 90-letnik Gureš, zadnji Mirenc v posebnih bataljonih Stanko Ferfolja - Gureš Stanko Ferfolja, po domače Gureš iz Mirna, je dopolnil devetdeset let. Izhaja iz kmečke družine, kjer je bilo trinajst otrok, osem fantov in pet deklet in kjer je bilo treba že od mladega trdo delati, od jutra do mraka in še čez. Rodil se je 28. februarja 1926. Upokojil se je, če temu lahko tako rečemo, šele pred dobrim desetletjem, vendar ne povsem. Vrt ga še zmeraj zaposluje, pa nekaj domačih živali je pri hiši, ki stoji v senci visokega zvonika mirenske cerkve. Za veliko stvari poskrbi sam, sicer pa mu veliko pomagajo otroci in vnuki. »Dokler bo šlo, bo šlo«, se Stanko rad pošali. Ob visokem življenjskem jubileju je priložnost, da povem predvsem to, da je Stanko poseben jubilant. Je namreč zadnji Mirenc, ki je okusil delavske bataljone -»battaglioni speciali«. In torej eden redkih še živečih pričevalcev težkih časov, ki so zaznamovali ljudi na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Zadnji in »najmlajši« v domačem kraju. Poznajo pa ga tudi prebivalci sosednjih vasi, kot skromnega, delavnega in skrbnega kmeta, ki je zemlji ostal zavezan celo življenje. Ko so ga karabinjerji v naglici odpeljali, kot toliko drugih moških in fantov, da ne bi šli k partizanom, je bil star komaj sedemnajst let. Iz karabinjerske postaje v Mirnu so jih »pospremili« v Zdrav-ščine. V množici, ki je bila zasilno nastanjena v nekdanji tekstilni tovarni, kjer je bil nekaj časa prej tudi zbirni center za deportirano civilno prebivalstvo, so prevladovali fantje s krajev na Postojnskem. Iz Zdravščin so jih po nekaj tednih premestili v Cuneo (»vadili in mar-širali smo cele dneve«) od tam v La Spezio in z ladjo na Sardinijo. Ol-bia, Cagliari, Palau, Arzachena, Golfo Aranci. »Bivali smo v šotorih, v dopoldanskem času popravljali ceste, po kosilu smo bili prosti.« Po prihodu Američanov so Stankotu ponudili delo v kuhinji, ki ga je rad sprejel. Sledila je premestitev v Marsej. Iz Marseja spet na Korziko, že po koncu vojne prevoz na kopno in premik proti domu. Do Vidma so ga pripeljali Američani, na kamionu. »Na železniški postaji v Vidmu so mi z nakano zamenjali uniformo. Za lahko in lepo ameriško sem dobil angleško,« se spominja dogodkov pred več kakor sedemdesetimi leti. Prav tako s kamionom ameriške vojske se je pripeljal iz Gorice, prav do doma, kjer so ga z veseljem pa tudi začudenjem pričakali. V dveh in pol letih so doma- Pred 71 leti v ameriški uniformi či prejeli le nekaj kratkih pisem, večkrat tudi cenzuriranih. Bilo je jeseni leta 1945. Vojne je bilo že zdavnaj konec, vendar ne za Stankota, ki je že kmalu po vrnitvi prejel vpoklic na služenje vojaškega roka v Ajdovščini. Najprej dva meseca, zatem še dva. »Še danes čakam, da mi ta rok plačajo ali kakorkoli priznajo,« pravi z njemu lastno ironijo, ki pa je tudi sad številnih življenjskih izkušenj. Tudi grenkih. Jubilanta poznam že od otroških let. Zmeraj sem ga z občudovanjem gledal, ko je s parom konj peljal mimo naše hiše, zadnje na Bregu v Mirnu, z vozom na gumijastih kolesih, kar je bilo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja novost. Kot, da bi se danes peljal na najsodobnejšem »šle-perju«. Nekaj let zatem so Gureši, med prvimi v Mirnu, kupili traktor, za razliko od drugih, jugoslovanske znamke. Upravljala ga je gospodinja Jožica, potem otroci, ko so dorasli. Konji pa so kljub traktorju ostali pri hiši. Čudovite živali. Zadnji je služil več kakor dvajset let. »Kupil sem ga v Metliki, tri leta je bil star,« se rad in s ponosom spominja Stanko. Domov sta ga prignala z Jo-bom Mozetičem (po domače Job s Konca).Vodila sta vsak svojega konja. Prvi dan iz Metlike do Kočevja, drugi dan do doma. Peš, da ne bo pomote. Sicer pa je ob delu s »konja-mi« Stanka doletela neobičajna nesreča. Med osipavanjem koruze v bližini električniga voda, ki je stal sredi njive, je konj naenkrat od-skočil in zdivjal več metrov daleč. Žival je Stanko z veliko težavo ukrotil in pomiril in odpeljal domov ter pripeljal drugega konja. Tudi ta je v bližini nosilca naenkrat prestrašeno odskočil in zbezljal. Verjetno je bilo nekaj narobe z ozemljitvijo. Železne podkove so delovale kot odličen prevodnik elektrike. Udarilo je najprej žival. Stanko, obut v gumijaste škornje, tega sploh ni občutil. Ali pa je imel srečo. Da, veliko srečo. Ob koncu zanimivega pogovora sem vprašal, zakaj se družini pravi Pri Gurežu. »Morda zato, ker smo bili vseskozi primorani dirjati - gurati po domače. Postali smo gureži.« To velja tudi za Stankota, ki pa je kljub guranju (garanju) dočakal devetdeset let. Ni pa najstarejši pri hiši. Sestra Mila, ki živi v sosednji hiši, jih ima še nekaj več. Kaj naj rečem? Čestitke in najboljše želje. Vlado Klemše / GORIŠKA Sreda, 2. marca 2016 1 3 GORICA - Župani in vodstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje V Bruselj z vizijo in projekti Na včerajšnji seji skupščine EZTS GO so člani soglasno podaljšali dvoletni mandat podpredsedniku Pierluigiju Me-deotu, izvolili nove tri predstavnike nadzornega sveta, se opredelili glede načina izvajanja celostnih teritorialnih naložb ter sklenili sporazum o stalnem sekretariatu s sedežem v goriškem Trgovskem domu. Člani so se seznanili tudi z današnjim odhodom županov občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba v Bruselj, kjer bodo z vodstvom EZTS GO nekaterim tamkajšnjim inštitucijam predstavili svojo vizijo in delovanje. Kot je znano, je septembra 2014 delovna skupina Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija v Operativni program Slovenija-Italija 2014-2020 dodala t.i. celostne teritorialne naložbe, ter tako omogočila izvedbo dveh od treh predstavljenih pilotnih projektov, ki naj bi se financirali prek EZTS GO. Za projekta Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev in Čezmejni naravni park Isonzo-Soča so bila dodeljena sredstva v višini 10 milijonov evrov. Način izvajanja teh dveh projektov so omenjene celostne teritorialne naložbe. Izvede se jih lahko na dva načina: v prvem primeru bi bil EZTS glavni partner in bi imel več projektnih partnerjev, drugi koncept pa predvideva EZTS kot edinega upravičenca, ki izvede projekte v celoti. »Gre za višjo, bolj intenzivno obliko sodelovanja, ki bolj integrira celotno območje. Skupščina EZTS se je odločila, da podpre oz. predlaga takšen način izvedbe teh dveh projektov, se pravi da je EZTS kot edini upravičenec, ki ju izvede,« je včeraj po končani seji skupščine EZTS GO za Primorski dnevnik pojasnil Tomaž Konrad, višji svetovalec za evropske in druge projekte na novo-goriški mestni občini. Člani skupščine EZTS so včeraj soglasno sklenili sporazum o stalnem sekretariatu s sedežem v goriškem Trgovskem domu Skupščina bo torej tako obliko izvajanja projekta na podlagi včerajšnje odločitve sporočila nadzornemu odboru programa Slovenija-Italija, ki projekte tudi potrjuje. Nadzorni odbor se bo sicer sestal že 7. in 8. marca. Ali se bo takrat o zadevi tudi že izjasnil, je v tem trenutku po Konradovih besedah še težko napovedati, saj bo šlo za konstitutivno sejo, na kateri bodo po vsej verjetnosti odločitev skupščine vzeli na znanje, a o njej še ne bodo odločali. »Od koncepta, ki bo izbran, zavisi nadaljnji potek in način izvedbe projektov,« pojasnjuje sogovornik. Če bi se v nadaljevanju omenjeni koncept potrdil, bi to po pričakovanjih članov skupščine EZTS GO pospešilo in poenostavilo izvajanje omenjenih dveh projektov. »Na projektu čezmejnega naravnega parka ob Soči bi se torej lahko začela faza priprave dokumentacije za začetek prostorskega načrtovanja, pri projektu glede čezmejnega zdravstva pa bi se lahko začele priprave dokumentacije za javno naročanje. Oba se seveda že pripravljata, potrebujemo pa potrditev koncepta, da vemo, na kakšen način se bosta izvedla,« pojasnjuje Tomaž Konrad. Člani skupščine so včeraj imenovali tri člane nadzornega sveta oz. revizorskega organa: Vesno Mikuž, Fabrizia Russa in Claudia Polverinija. Obravnavali so tudi sporazum med vsemi tremi občinami, ustanoviteljicami EZTS GO glede stalnega sekretariata. Gre za sporazum, ki ureja način, na katerega bodo občine vključevale svoje zaposlene v strukture EZTS GO, ki bodo Trgovski dom bumbaca delali na obeh omenjenih projektih. »Vključevali se bodo v izvajanje in projektiranje teh dveh projektov. EZTS bo v ta namen zaposlil tudi svoje ljudi. Imajo pa tudi občine interes, da sodelujejo njihovi zaposleni, saj bo še zlasti pri projektu Soča veliko stvari vezanih na razne upravne postopke občin,« pojasnjuje Konrad. Stalni sekretariat bo imel sedež v Gorici, v Trgovskem domu. Včeraj so se udeleženci skupščine seznanili še z odhodom županov vseh treh občin, ustanoviteljic EZTS GO, Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorice, na konferenco s področja logistike in transporta v Bruselj, ki jo organizira Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje. Na dogodku bodo sodelovali pomembni deležniki odločanja s področja transporta in logistike v EU oz. Evropski komisiji, nekateri transportni ministri iz naše regije ter drugi pomembni igralci v EU s tega področja. Župani in direktorica EZTS Sandra Sodini bodo predstavili EZTS GO, poleg tega pa še projekt bivšega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba oz. ureditev logističnega centra in drugih projektov, ki se oblikujejo na območju teh treh občin. »V okviru tega obiska se bodo predstavili še na različnih inštitucijah tako na evropski komisiji kot na odboru regij.« Kaj si od tega obetajo? »Predvsem gre za predstavitev in umeščanje na zemljevid, obetamo pa si tudi podporo in razumevanje ter usmeritve, kako naprej, v kolikor jih bomo posredovali,« zaključuje Tomaž Konrad. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 3. marca, ob 20.30 komedija za stare in mlade »Staro za novo« (produkcija, scenarij, igra in režija Boris Kobal, Tin Vodopivec); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut na ogled gledališke predstave »Po babje« (Ana Facchini), v priredbi dramske skupine Kulturno turističnega društva Zarja Bilje. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 3. leta starosti: v soboto, 5. marca, ob 16.30 »La bella addormentata nel bos-co« (Gino Balestrino); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zootro-polis«; 19.50 »Il caso Spotlight«; 22.10 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 »The Danish Girl«; 21.45 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 18.00 - 22.00 - 22.00 »Fuo-coammare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.45 »Astrosa-mantha«; 18.10 - 20.10 - 22.15 »Dead-pool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.20 - 21.40 »Gods of Egypt«. Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.10 »Ti-ramisu«. Dvorana 4: 17.15 »Zootropolis«; 20.00 »Astrosamantha«; 22.00 »Perfetti sco-nosciuti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. fi Razstave V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, v torek, 8. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Ženski obrazi in izrazi«. Spregovoril bo Jurij Paljk. Razstava bo na ogled do sobote, 30. aprila, od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah ali po domeni. M Izleti PD ŠTAN DREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Go-riščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Ja-melj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na kor-zu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal-kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. H Čestitke Naša KATARINA rada poje in klavir igra, danes pa rojstni dan ima. Veliko zdravja in sreče ji želijo nona, nono in stric Marko. □ Obvestila SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat, vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave; informacije www.sdgz.it,www.ures.it. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, ob 15.30 zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta). SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it. V FARI: astronomski observatorij (Strada Colombara, 11) bo, kot vsak prvi četrtek v mesecu, odprt v četrtek, 3. marca, od 21. ure; možen bo ogled planeta Jupiter s teleskopi, vstop samo za člane observatorija (letna članarina za obiskovalce je 10 evrov, za študente 5 evrov); več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540. 0 Prireditve LEKCIJE AVTONOMIJE V ŠLOVREN- CU: danes, 2. marca, ob 18.30 v občinski sejni dvorani bosta Fulvio Mat-tioni in Roberto Muradore govorila na temo »Caro modello Friuli«. Povezovala bosta župan Šlovrenca Bruno Razza in Renzo Medeossi. Niz srečanj prireja 18 občin dežele FJK. SKRD JEZERO vabi na veselo družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Polajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi. S Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki: H, E, A po 1200 evrov in B, ES, AS po 1000 evrov. Tel. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Carlo Crisci v kapeli bolnišnice Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.00, Carmela Di Nuzzo vd. Nazzaro (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Pija 10. in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.00, Davide Ca-sciello (iz goriške splošne bolnišnice ob 8.50) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Enzo Ze-roni (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.40) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Mariarosa Tognon (s pokopališča ob 10.50) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Sgarbi o Caravaggiu Letošnjo sezono Verdijevega gledališča bodo še dodatno obogatili. V soboto, 16. aprila, bo na odru goriškega teatra nastopil umetnostni kritik Vittorio Sgarbi s spektaklom o baročnem slikarju Caravaggiu. Izvena-bonmajsko predstavo je umetniški vodja Verdijevega gledališča Walter Mramor v program vključil na željo občinske uprave. Predprodaja vstopnic se začne danes. Mamma mia še enkrat V dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici bodo v soboto, 12. marca, ob 18. uri še enkrat uprizorili muzikal »Mamma mia«, ki je nastal v produkciji skupine Prospot iz Radovljice in oživlja glasbeno zapuščino legendarne švedske skupine Abba. Predprodaja vstopnic poteka preko spletne mreže Eventim oz. na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji. Grease razprodan V goriškem Verdiju bo jutri ob 20.45 muzikal »Grease«, ki ga na oder postavlja Compagnia della Rancia. Dvorana je sicer v celoti razprodana. Velike Žablje V galeriji Ars na goriškem Travniku bodo jutri, 3. marca, ob 17.30 odprli razstavo z naslovom »Velike Ža-blje.« Na ogled bodo postavili fotografije, ki so jih udeleženci tečaja fotografije in člani Skupine 75 posneli med lanskim izletom v Velikih Ža-bljah v Vipavski dolini. V objemu svojih najdražjih je zaspal Joško Rebula (star 68 let) Žalostno vest sporočajo brat, sestri in nečaki Pogreb bo v četrtek, 3. marca, ob 13.00 v cerkvi v Doberdobu, kjer bo pokojnik ležal od 12.00 dalje. Doberdob, 2. marca 2016 16 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI O NAŠEM TRENUTKU Moja prva in poznejša srečanja z Umbertom Ecom Ace Mermolja / Odločil sem se, da zapišem nekaj besed o svojih bralnih srečanjih z Umbertom Ecom, ker je v določenem trenuku postal eden izmed mojih »modelov», čeprav se nanj ne morem sklicevati kot »učenec» ali kaj podobnega. Sodi pa med like »intelektualca«, ki so mi najbližji. Zapis bo torej bolj anekdotičen kot pa strokoven, saj je konec koncev sam Eco združeval znanstvene raziskave z ironičnimi in bistro lahkotnimi zapisi. Prvo Ecovo knjigo sem si nabavil v prvi polovici sedemdesetih let v majhni a dragoceni goriški knjigarni Incontro/Sre-čanje. Takrat sem še študiral v Ljubljani, kjer Umberto Eco ni bil poznan. Prva Eco-va knjiga, ki sem jo prebral, je bila Opera aperta (Odprto delo), ki je izšla že leta 1962 in je pomenila nekak kažipot italijanske neoavantgarde. Skupina neoavantgarde ali druge avantgarde se je zbirala v skupini Grup-po 63. Šlo je za neformalno literarno omizje, ki ni imelo svojega manifesta. Najpomembnejša imena skupine ostajajo prav, takratni semiotik Umberto Eco, pisatelj in kritik Alberto Arbasino, likovni kritik Achille Bonito Oliva, pesnika Edoardo Sanguinetti in Nanni Balestri-ni ter pisatelja, novinarja in pomembna oblikovalca italijanske televizije RAI Fu-rio Colombo in Angelo Guglielmi. Sledijo drugi, a že omenjene osebnosti dokazujejo, da so se zbirali mladi z različnih področji umetnosti in komunikacije (tisk, televizija). Najprodornejša med njimi sta bila prav Umberto Eco in Roberto Arbasino. Eco je bil svojstven»polihistor«, vsekakor velik teoretik semiotike, analitik pojavov iz visoke literature do banalnih dogodkov in predmetov. V svojh poznejših in znamenitih Bustine di Minerva je v reviji Espresso tedensko spremljal italijansko politično, kulturno in siceršnje življenje s prodornostjo in ironijo, ki sta bili zanj značilni. Posebno bi naglasil, da je Eco pisal nehermetično in »razumljivo« ter je vrtal v sodobno človeško zgodbo z izrazito vsebinskim in komunikativnim pristopom. Drugače se je obnašal Alberto Arbasino, ki je ubiral podobna pota, vendar znotraj pretežno jezikovne delavnice. Eco je pisal komunikativno, Arbasino hermetično. Slovenskemu pisanju je v tem smislu bližji Arbasino. Vsi omenjeni in drugi pisci so seveda lahko računali na bistvena učitelja, kot sta bila pisatelja Italo Calvino in Carlo Emilio Gadda. Seznam imen ni slučajen. Ker je Eco vezan na semiotiko in še prej na strukturalizem (slednjega je ločeval od semiotike), bi omenil francoskega velikana Rolanda Barthesa, ki je bil v Jugoslaviji, ko sem tam študiral, veliko bolj poznan od Eca in je beograjska založba No-lit izdajala njegova dela. Naštevam imena, ker sta bili v socilizmu tako jugoslovanska kot slovenska kulturna scena manj zamudniški od tega, kar bi se lahko neukemu tujcu zdelo. V Ljubljano sem prišel študirat leta 1970, a sem že prej iz umetniško in drugače revne Gorice sam izbrskal nekaj podatkov in branj, ki so prihajala iz Slovenije in iz širše Evrope. Ko sem se torej čez še kako občuteno mejo (vsakič so me pregledali) odpravil na študij v Ljubljano, je bila tamkaj med mladimi prevladujoča neoavantgarda, ki je seveda navdušila še mene, čeprav s kakim pridržkom oziroma s kako varianto. Pozneje je marsikaj od takratnega gibanja tonilo v pozabo, bilo kakovostno šibko ali pa le mladostna poza. Če sem skrajno sintetičen, sta nedvomno zarisali pot poznejšega ustvarjanja poezija starejšega Daneta Zajca in mlajšega Tomaža Šalamuna. Šlo je za dva dokaj različna pesniška pristopa, saj je bil Zajc temačno eksistencilističen, Šlamun pa je podiral oltarčke poezije z bitniško provo- kacijo (Poker, 1966). Tokova sta se pozneje prepletala. Če sta bila pesniški modernizem (npr. Veno Taufer) in nato avantgarda s svojimi različicami (reizem, ludizem, konkretna poezija itd.) plodna v pesništvu, je eksperimentiranje vsaj delno zamorilo prozo in ne le na slovenskem. Grilletov francoski »novi roman« ni koristil francoski literarni sceni in njenemu uveljavljanju. Kdo naj bere neberljive zgodbe? Slovenski Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga je bil kratek roman primernejši za teoretiziranje kot za branje. Proza Lojzeta Kovačiča predpostavlja glodanje kamenja. Vsekakor so tako modernizem kot neoavantgarde »stisnile« slovenski jezik v besedni hermetizem, ki ni koristil branju izven specializiranih krogov. Danes ubirajo pisci, predvsem prozni, veliko bolj »bralne« smeri (seveda ne vsi). Na teoretski ravni Slovenija in širša Jugoslavija torej nista bili revni. Strukturalizem je bil poznan tako v jezikoslovju kot v literarni kritiki. Mnoga literarna razmišljanja so se navezovala na širše evropske tokove. Naj navedem vsaj Dušana Pirjevca z njegovo heideggrov-sko-fenomenološko analizo romana, Tarasa Kermaunerja in njegovo teoretsko spremljanje neoavantgarde in na svoj način tudi Borisa Paternuja, ki je kodifici-ral povojno obdobje slovenskega pesništva (do leta 1965) in kot zadnjega uvrstil v dogajanje (lahko bi ga izpustil, saj je Poker izšel leta 1966) prav Tomaža Šalamuna. Paternu je temeljito in na nov način obdelal strukture Prešernovega pesništva in še marsikaj. Ob zapisanem bi se povrnil k Um-bertu Ecu. Kljub vsemu je bil to »drugi svet«. Filozof znakov je znal biti privlačen, ironičen in pozoren na bralca. Ni ga bremenila slovenska teža. Kot eklektik in vsestranski avtor je leta 1980 Eco presenetil prijatelje in svet s svojim romanom Il nome della rosa (Ime rože). Filozof, teoretik, semiolog je napisal roman! Delo je bilo zahtevno in hkrati izjemno vabljivo za bralce. Ime rože je postala svetovna uspešnica. Eco je knjigo prodal v približno 50 milijonih izvodov. Poznejši film je privabil v kinodvorane na milijone gledalcev. Dejansko je obogatel. Za nekim omizjem je Claudio Magris glede svojh knjig zabrundal, da pač ni Umberto Eco. Mislil je na prodane izvode in zaslužke... Eco, ki je nato napisal več romanov, je umestil zgodbo v obdobje, ki ga je študiral in poznal: v srednji vek in v čas inkvizicije. Srce zgodbe pa je misel, da vsaka diktatura želi najprej ubiti smeh. Inkvizicija namreč zasleduje domnevno Aristotelovo Komedijo. Komedija in smeh sta bila bistvena elementa Ecovega življenja in dela. Najprej sem se torej srečal z Ecom - teoretikom, nato pa z Ecom-pisateljem. Filozofje s svojim romanom napravil pomemben preobrat. Iz kompleksnosti se-miološke analize in iz teorije informacije je ustvaril delo, ki po eni strani obravnava pomembna vprašanja sodobnosti pod srednjeveškim plaščem, obenem pa bralcu ponuja branje, ki ni trivialno, a ga je možno dojemati na različnih ravneh. Ustvaril je intelektualno prodorno uspešnico in se »povlekel« iz hermetičnih neoavandgardnih delavnic, novih romanov in podobnega v svet uspešnic in tržnega, ki pa ne postane nikoli banalno. V opisanem smislu je bila Ecova pot edinstvena, srečanje z njim nekaj posebnega, predvsem pa mi je imponiral človek z nepreglednim znanjem, s smehom na obrazu, s pronicljivo inteligentnostjo, ki ni bila nikoli monotematska ter se je vodila človeka v kaleidoskopu filozofije, umetnosti, stripov, televizije, politike in zgodovine z globino in lahkotnostjo, ki ostajata edinstveni. Tega bi se morali Slovenci naučiti: svet je dramatičen a obenem smešen. »ITALICUM« - Gabrovec odgovarja Spetiču Slovenska skupnost že dalj časa snuje pritožbo na Ustavno sodišče »Nekdanji senator Stojan Spetič, ki še vedno zasedana ključne politične odgovornosti v levičarskih strankah tudi na deželni ravni, je javno predlagal skupno pritožbo na Ustavno sodišče proti volilnemu zakonu »Italicum«, ki (ponovno) ne jamči in niti ne olajša izvolitve slovenskega predstavnika v Poslansko zbornico. Slovenska skupnost kot zbirna stranka Slovencev v Italiji si je po svojih močeh in političnih navezah vseskozi prizadevala, da bi parlament v nov volilni zakon vključil konkretne olajševalne pogoje za slovensko narodno skupnost v FJk. Zal smo naleteli na gluha ušesa in rezultat je na dlani« na Spetičevo »odprto tribuno« za Primorski dnevnik odgovarja deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. Nezadovoljstvo nad novimi volilnimi pravili je sicer precej razširjeno na vsedržavni ravni, kar je že privedlo do številni pritožb in prva je v teh dneh pristala na mizo rimskih ustavnih sodnikov. Še vedno je aktualna tudi zahteva po referendumu, v tiskovnem sporočilu ugotavlja tajnik SSk. »Italicum« nas ne zadovoljuje, ker slovenska manjšina v Italiji bo na osnovi novega volilnega zakona imela svojega morebitnega kandidata za parlament samo in izključno v kolikor se bo za to odlo- Igor Gabrovec čilo rimsko vodstvo katere izmed državnih strank. Ne samo: slovensko ime bo moralo zasesti mesto nosilca liste v okrožju, ki šteje približno pol milijona volivcev, saj bi drugače slovenski kandidat potreboval nedosegljivo število prefe-renčnih glasov. »Alternativa je oblikovanje skupne liste s furlansko in nemško manjšino, ki naj poskusi doseči izredno visok 20 odstotni vstopni prag na deželni ravni. Prag je kot običajno pisan na koži večjih manjšin, gotovo ne naše...« poudarja Gabrovec kot vodja stranke, ki se že pogovarja tudi s furlanskimi avtonomisti. Možnost medmanjšinske povezave vsekakor ne izniči osnovnega dejstva, da je rimski zakonodajalec tako za senat kot za poslansko zbornico dejansko gladko prezrl določila zaščitnega zakona. Vse to še najbolj bode v oči, če upoštevamo, da so bile tako francoski kot nemško govoreči skupnosti v ostalih dveh avtonomnih Deželah priznana odstopanja in pogoji, ki ščitijo in potrdijo pravico do zastopanosti v Rimu, piše še v sporočilu. »Italicum« je torej neustrezen in krivičen, saj odkrito prezira vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki določa, da »volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini«. Če k temu dodamo še na novo zamišljeno sestavo bodočega senata je negativna slika popolna. »To je huda pomanjkljivost, ki krši pravice narodne manjšine, zaščitene z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, Ustavo ter državnimi in deželnimi zakoni. V tem smislu tudi naši odvetniki konkretno že več mesecev sodelujejo pri pobudah za preverjanje ustavne ustreznosti zakona, v stiku z priznanim strokovnjakom Besostrijem in drugimi izvedenci na področju zaščite narodnih manjšin. Vsaka pomoč in podpora sta seveda še kako dobrodošli,« zaključuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. Zakaj Kurdi ne bežijo? Te dni sem brskal po starejših izvodih Dnevnika in naletel na kolumno Marka Marinčiča o stanju nesrečnežev, ki silijo v Evropo v iskanju boljšega in varnejšega življenja. Z njegovimi ugotovitvami se stoodstotno strinjam: časopisi so se o tem problemu razpisali, na televiziji sledimo vsak dan bolj ali manj jokavim komentarjem raznih vsevedcev (politikov in novinarjev) , ki o beguncih vedo povedati to in ono, marsikaj pravilnega, mnogo pa povsem demago- škega. Koga ne presunejo posnetki otrok, ki se prebijajo skozi žične ograje, ali posnetek umrlega otroka na neki grški plaži, posnetek, ki se je pojavil na vseh svetovnih televizijskih omrežjih, še zlasti na italijanskih, ki se vedno raznežijo pred prizori, na katerih so otroci ali mame? Vse res, vsa zadeva je dramatična in nihče ne vidi konca temu biblijskemu preseljevanju in tudi nihče ni dal pametnega in predvsem izvedljivega predloga, kako se s tem pojavom spopasti. Dejstvo je, da Evropa vseh beguncev ne more sprejeti, pa četudi je celina, ki ima kakih 500 milijonov prebivalcev, beguncev pa naj bi bilo milijon. Dublinski sporazum, po katerem morajo begunci ostati v tisti evropski državi, v katero so najprej prišli in ki ga je podpisal takratni italijanski notranji minister Maroni, ki mu sedaj nasprotuje, nalaga odločno preveliko breme predvsem na Italijo in Grčijo, ki se že itak spopadata z nemajhnimi gospodarskimi problemi. Torej? Slediti zgledu baltskih in višegrajskih držav in jim kar za- preti vrata? Streljati na tiste, ki prečkajo Sredozemsko morje kar s topovi, kot da jih ne bi še preveč umiralo v valovih morja, ki zaliva obale dežel, kjer se je razvila zahodna civilizacija? Gospodarsko pomagati državam, iz katerih prehajajo nesrečneži in jim tako omogočiti boljše življenje doma? Preprečiti z vojaškimi ladjami, da dotrajana plovila, s katerimi sodobni trgovci s sužnji prevažajo te nesrečnike, sploh zapustijo afriške ali sirske obale? Skratka nobeden od teh »predlogov« ni izvedljiv in se torej ta pojav (označiti kot »pojav« ta biblijski ek-zodus me ne malo moti, ampak ne najdem drugega izraza) v prihodnjih letih ali desetletjih ne bo zmanjšal. Nekaj pa je v meni zbudilo pozornost: med begunci so Libijci, Egipčani, prebivalci številnih subsaharijanskih držav, Iračani, Afganistansci, Pakistanci, ni pa Kurdov, naroda, ki ga zatirajo turški, iraški in sirski režimi: Kurdi so edini, ki se za svojo svobodo in za svojo zemljo vztrajno in trdovratno borijo, tako moški kot ženske in ne bežijo. ISTRA - Podaljšan rok za konec del Mejni prehod Sočerga bo zaprt do 20. marca Na Hrvaškem so se dela na cesti zavlekla zaradi slabega vremena ' .'nu*—"-BH i'f^ - c. Ü KOPER - Zaradi slabega vremena so dela na hrvaški strani mejnega prehoda So-čerga podaljšali do 20. marca, kar posledično pomeni tudi zamik odprtja samega mejnega prehoda, ki je bil sprva predviden za 24. februar, so v Sloveniji uradno potrdili na direkciji za infrastrukturo.O podaljšanju del so že prejšnji teden poročali nekateri mediji, a pristojni na slovenski strani uradnih informacij o tem še niso imeli. Na Direkciji RS za infrastrukturo so od hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo uradno pisno informacijo o podaljšanju del na cesti med Buzetom in Po-žanami do nedelje, 20. marca, pri čemer kot razlog navajajo slabo vreme, prejeli šele v ponedeljek. Zaradi obnove ceste na hrvaški strani je omenjeni mejni prehod zaprt že od 11. januarja, obvoz pa je urejen prek mejnega prehoda Dragonja. Mejni prehod Sočerga v koprskem zaledju je sicer zlasti med poletno sezono priljubljena alternativa mnogo bolj obremenjenima mejnima prehodoma Sečovlje in Dragonja. Podaljšan rok za podpore za nakup lesenih sodov Kmečka zveza obvešča, da je bil podaljšan termin za predstavitev vlog na Deželo za podporo pri nakupu lesenih sodov namenjenim zorenju in staranju vin (tudi barriques). Prvotni termin 29. februarja je bil namreč predstavljen na torek, 29. marca 2016. Povzetek vsebin in pogoji za podpore: najnižja vrednost nakupa znaša 5.000,00 €, za podjetja s sedežem v tržaški pokrajini pa 3.000,00 €; pomoč v višini 40% predvidenega stroška; prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter tehnično ekonomsko poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami (preventivi); prosilci podpore morajo biti vpisani v seznam podjetji pri Trgovinski zbornici, prednost pa imajo tisti, ki so vpisani v pokojninski sklad INPS (ex Scau). Kmečka zveza je na razpolago za podrobnejše informacije in izpolne-vanje vlog v uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. @primorskiD ^ fcuuîtfcer Milanič v Mariboru MARIBOR - Krunoslav Jurčič ni več trener nogometnega kluba Maribor. »Kmalu bo sprejet tudi sklep o imenovanju novega stratega, ki bo prevzel vodenje ekipe. Prvi in edini kandidat je Darko Milanič,« so še pojasnili Mariborčani. Izolan, ki je nazadnje vodil Leeds United, je včeraj s tribune spremljal trening tekmo med Mariborom in mariborsko B-ekipo. V prihodnjem krogu se bodo Mariborčani v soboto doma pomerili z Olimpijo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Mercedes najhitrejši BARCELONA - Na dirkališču Montmelo so se včeraj začela druga predsezonska testiranja v Formuli 1. Potem ko se je prejšnji teden osredotočil na zanesljivost dirkalnika, je Mercedes tokrat dokazal, da je tudi hiter. Najboljši čas je včeraj vpisal Nico Rosberg (1:23.022), sledila pa sta mu Bottas in Alonso. Mer-cedesova dirkača Rosberg in Hamilton sta skupno prevozila 217 krogov, medtem ko je Ferrari Kimija Raikkonena dve uri miroval zaradi tehničnih težav. Finec je nato dosegel četrti čas. NOGOMET - Še sto dni do začetka evropskega prvenstva v Franciji Pričakovanja in skrbi PARIZ - Danes je natančno sto dni do začetka letošnjega nogometnega evropskega prvenstva v Franciji. Čeprav Slovenije, ki je v dodatnih kvalifikacijah izgubila z Ukrajino, ne bo na turnirju, bo ta tudi v deželi »na sončni strani Alp« požel veliko pozornosti. V Italiji še toliko bolj, saj naj bi Conteje-vi »azzurri« odigrali pomembno vlogo, čeprav naj ne bi bili favoriti. V Franciji pa se že pripravljajo na prihod številnih navijačev. Prostovoljci se prijavljajo za delo in dobrodošlico obiskovalcev v južnem pristaniškem mestu Marseillu, maskota Super Victor se je že pojavila na dogodkih v Nici, v Tou-lousu pa so že izbrali prostor za tako imenovano navijaško cono. Vsa tri omenjena mesta so med desetimi, ki bodo gostila skupno 51 tekem evropskega prvenstva, ki bo trajalo od 10. junija do 10. julija. EP bo po napovedih privabilo 2,5 milijona navijačev na stadione, milijon naj bi jih bilo iz tujine. Organizatorji predvidevajo, da bodo tako prehiteli EP 2012 na Poljskem in v Ukrajini, ki je «zbralo» 1,4 milijona navijačev. Študija, ki jo je nadzorovalo francosko ministrstvo za šport, kaže, da bo EP prineslo 1,2 milijarde evrov v ekonomskih aktivnostih, vključno z 800 milijonov evrov na stadionih in v navijaških conah. Obnove stadionov so že odslej prinesle 20.000 služb, 94.000 ljudi pa naj bi skupno sodelovalo pri organizaciji tega nogometnega dogodka. Čeprav priprave potekajo dobro, pa se prireditelji in francoska vlada zavedajo, da bo treba veliko pozornosti nameniti varnosti, posebej po nizu terorističnih napadov v Parizu in njegovi okolici, ki so zahtevali 130 smrtnih žrtev. Delna tarča napada je bil tudi stadion Stade de France, kjer bo tudi finale EP. »Delamo vse, kar lahko, da zagotovimo najboljše pogoje za izvedbo tega prvenstva,« je že novembra dejal Ca-zeneuve in obelodanil, da bodo za tekme veljali dodatni varnostni ukrepi, vključno z video nadzorom in zasebnimi varnostnimi agenti. Vse to ob že 120.000 policistih in vojakih, ki bodo vključeni v dogajanje na EP. Kljub skrbem, da bo najtežje zavarovati navijaške cone, torej območja, kjer bodo množice gledale tekme na velikih zaslonih, pa so se številne lokalne oblasti odločile, da jih bodo uvedle. Zupan Toulousa Jean-Luc Mou-denc je dejal, da bo tudi pri njih navijaška cona, saj bo država zagotovila dodatno varnost. Tekme EP 2016 bodo v Bordeau-xu, Lensu, Lillu, Lyonu, Marseillu, Ni-ci, Parizu, Saint-Denisu, Saint-Etiennu in Toulousu. Francija bo EP gostila tretjič po letu 1960 in 1984. V skupini A bodo igrale Francija, Romunija, Albanija in Švica, v skupini B Anglija, Rusija, Wales in Slovaška, v skupini C Nemčija, Ukrajina, Poljska in Severna Irska, v skupini D Španija, Češka, Turčija in Hrvaška, v skupini E Belgija, Italija, Irska in Švedska, v skupini F pa Portugalska, Islandija, Avstrija in Madžarska. (sta, jng) Milan (brez težav) prvi finalist MILAN - Milan trenerja Siniše Mihajlovica je prvi finalist državnega nogometnega pokala. Rdeče-črni so na domačem San Siru brez večjih težav premagali tretjeligaša Alessandrio. Končni rezultat je bil 5:0. Že po prvem polčasu so gostitelji vodili s 3:0. Med strelce so se vpisali: Menez (dva gola), Romagnoli, avtogol Sabata in Balotelli. Drevi bo na sporedu še povratna tekma med Interjem in Juventusom. Stara dama je na prvi tekmi zmagala s 3:0. Priznanje za življenjsko delo Mariu Šušteršiču Na občnem zboru deželnega združenja športnih novinarjev (USSI FVG Marco Lucchetta) v Trstu so v ponedeljek zvečer podelili priznanja najbolj zaslužnim mladim sodelavcem Prejemniki priznanj deželnega združenja športnih novinarjev USSI. Prvi od leve Mario Šušteršič in priznanja za življenjsko delo. Prvo priznanje, v spomin za novinarja Ezia Lipotta, je prejela Valeria Degano. Podžupanja Občine Trst Fabiana Martini in odbornik za šport Pokrajine Trst Igor Dolenc sta podelila priznanja novinarjem za življenjsko delo. Poleg Pina Bollisa in Arriga Riccija je priznanje dvignil tudi nekdanji član kolektiva Deželnega sedeža Rai (slovenski oddelek) Mario Šušteršič. KOLESARSTVO - Uvertura v novo sezono Izola ni Lonjer Organizatorji VN Izola so čakali le tri izvedbe za prvo slovensko zmago, v Lonjerju kar 34. Organizatorji Velike Nagrade Izola so čakali le tri izvedbe za prvo slovensko slavje. V nedeljo je namreč na 156 kilometrov dolgi progi zmagal osemintride-setletni slovenski kolesar Jure Golčer iz ekipe Adria Mobil, h kateri je prestopil letos po štirih letih kolesarjenja v avstrijskih klubih. Še prej je Golčer nastopil v raznih moštvih, tudi italijanskih. Kariero je začel pri slovenski ekipi Perutnina Ptuj. Izkušeni Golčer je dvakrat osvojil dirko po Sloveniji, leta 2006 (po diskvalifikaciji Tomaža Noseta) in leta 2008. Leta 2006 je bil tudi slovenski prvak. Izolska dirka, ki je na koledarju zamenjala lonjersko dirko ZSŠDI, je potekala pod spreminjajočim vremenom. Kolesarje so stalno spremljali sivi oblaki, občasno je tudi deževalo. Na srečo pa ni prišlo do hujših padcev. Dirka ni bila zelo živahna. Novomeška ekipa Adria Mobil je takoj prevzela nadzor in postavila svoje tekmovalce v ospredje. Trideset kilometrov pred ciljem so se znašli v begu štirje kolesarji. Dva iz ekipe Adria Mobil, Jure Golčer in Hrvat Radoslav Rogina, ter dva Avstrijca Markus Eibegger (ekipa Team Felbermayr Simplon Weis) in Markus Freiberger (ekipa Tirol Cycling Team). Četverica je dobro sodelovala in se ni pustila ujeti. Kolesarji so prišli do cilja precej utrujeni, tako da je zmagal, kdor je imel še kakšno kapljico energije v sebi. Največ jih je obdržal Golčer, ki je sto metrov pred ciljem pospešil in brez težav pustil za seboj ostale tri ubežnike. Izolska dirka je tako na najboljši način odprla slovensko kolesarsko sezono. Naslednja dirka bo v nedeljo, 3. aprila, v slovenski prestolnici kolesarstva, Novem Mestu, in sicer GP Adria Mobil. Od 16. do 19. junija pa bo na sporedu dirka po Sloveniji. Prva etapa je že znana. Kolesarji bodo startali v slovenski prestolnici. Cilj pa bo na Primorskem in sicer v Kopru. V kategoriji UCI 1.2 bosta na slovenskih tleh še dve dirki. 31. julija bo na sporedu Velika Nagrada Kranj, 28. avgusta pa Hrvaška - Slovenija. Kot so predstavniki Kolesarske Zveze Slovenije podčrtali, bo letošnje leto zelo pestro. Poleg običajnih dirk bodo kolesarji nastopali avgusta na olimpijskih igrah v Riu de Janeiro, septembra na ev- Sreda, 2. marca 2016 1 7 APrimorski ~ dnevnik Ali je Infantino kupil glasove? MILAN - Zloglasni predsednik italijanskega nogometnega prvoligaša Pa-lerma Maurizio Zamparini je znova dvignil veliko prahu z izjavo, da si je Gianni Infantino, novi predsednik Mednarodne nogometne zveze, kupil glasove in na ta način premagal tekmece. Infantino je v uvodnem nagovoru obljubil, da bo Fifi povrnil načeti ugled, njegovo izvolitev so pozdravili številni nogometni funkcionarji in tudi nogometaši, a s tem ni prepričal Zamparinija. Ta je prepričan, da volilni proces ni bil transparenten. »Če je bil izvoljen, je bil izvoljen zgolj zato, ker je kupil več glasov kot šejk,« je dejal Zamparini in dodal: »Upam, da me bodo suspendirali zaradi teh besed. Zame bi bila to čast.« Miami odslovil Bena Udriha MIAMI - Vodstvo kluba Miami Heat je odpustilo Bena Udriha, ki je po poškodbi desnega stopala že končal sezono. Za Slovenca zlato in bron SOČI - Slovenski alpski smučar Štefan Hadalin je na mladinskem svetovnem prvenstvu v ruskem Sočiju osvojil zlato odličje v kombinaciji, njegova reprezentančna sotekmovalka Saša Brezov-nik pa je v tej disciplini osvojila bronasto kolajno. Rodriguez ob 10.400 evrov MADRID - Zvezdnik španskega nogometnega velikana Reala iz Madrida James Rodriguez bo moral plačati 10.400 evrov kazni, ker je z avtomobilom bežal policiji, ki ga je ujela pri hitrosti 200 kilometrov na uro. Evroliga ali liga prvakov? BEOGRAD - Skupščina regionalne košarkarske lige Aba v Beogradu še ni dala odgovora na vprašanje, v katerih evropskih tekmovanjih bodo v prihodnji sezoni igrali najboljši klubi iz lige Aba. Na skupščini so predstavili ponudbe evrolige in Fibe, a odločitev bo padla po dodatnih pogovorih. KOŠARKA - Evropski pokal, osmina finala (povratna tekma). Trento - Zaragoza 79:65 (Trento gre v četrtfinale). ODBOJKA - Superlega: Padova - Milano 1:3. Zmagovalnl oder v Izoli ropskemu prvenstvu na Azurni obali in na svetovnem prvenstvu oktobra v Katarju. Prav v teh dneh je bil v Riu Gorazd Štan-gelj. Zgleda, da je proga zelo zahtevna in bolj primerna za hribolazce. Sprinterji pa naj bi prišli na svoj račun v Katarju, kjer bo glavni nasprotnik vročina. Edvin Bevk 7 ekip je bilo avstrijskih. Največ. Na startu je bilo 196 kolesarjev iz 21 držav in iz 27 ekip. Iz Slovenije so bile štiri ekipe (Adria Mobil, Radenska, KK Sava in KK Grega Bole Bled), medtem ko sta pod italijansko registracijo nastopili le dve (GM europa Ovini in ASD Cycling Team Friuli). V štirih slovenskih klubih so nastopili skoraj izključno slovenski kolesarji. Šest Slovencev pa je dirkalo za druga moštva. Zanimiv je podatek, da so kar štirje ekipe imele slovenskega tehničnega vodjo: Luka Zele, avstrijska ekipa Amplatz, Vinko Polončič, hrvaška ekipa Meridiana Kamen Team, Andrej Hauptman, azerbajdžanska ekipa Synergy Baku Cycling Project in Srečko Glivar, avstrijska ekipa Tirol Cycling Team. Na cilj je prispelo 114 kolesarjev. Nekateri so imeli težave že v prvih kilometrih, saj se je proga takoj povzpela. Kolesarja ekipe Sava pa so kmalu prijeli krči in je nemočen ostal ob robu dirke. Žal je treba omeniti neljub dogodek. V noči med soboto in nedeljo so neznanci pokradli v obalnih hotelih več dirkalnih koles ruski in italijanski ekipi. Nič novega. Podobno se je zgodilo že na dirki ZSŠDI. (eb) 18 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / JADRANJE - Selekcijske regate za SP in EP v Sanremu Začele so odlično Vseh pet jadralk Sirene v boju za svetovno prvenstvo - Solidno tudi jadralci Čupe V jadralnem neolimpijskem razredu 420 so jadralci sesljanske Čupe in barkovljanske Sirene od petka do nedelje tekmovali v Sanremu na prvi državni selekciji za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Svetovno prvenstvo bo letos ravno v Sanremu. V petek so opravili tri plove z odličnimi jadralnimi pogoji, v soboto niso jadrali zaradi premočnega vetra, v nedeljo dva plova. Jadralce je po zaključku drugega plova na morju presenetila nevihta. Nastopilo je 124 posadk med katerimi so bile tudi nekatere posadke iz Španije, Avstrije, Portugalske, Francije in Nemčije. V ženski konkurenci so tri jadralke (Carlotta Omari, Jana Germani, Sara Zuppin) nastopale v Sirenini ekipi pod vodstvom trenerja Karla Hmelja-ka, dve jadralki (Cecila Fedel, Petra Gre-gori) pa v sklopu skupne ekipe TPK Sirena - SVBG pod vodstvom trenerja Matjaža Antonaza. Na 10. mesto (3. v ženski razvrstitvi) se je uvrstila Cecilia Fedel v posadki z Mario Vittorio Marc-hesini (SVBG), na zelo dobro 14. mesto (2. under 19 ženske) Sirenina posadka Jana Germani in Sara Zuppin, na 15. mesto Sirenina jadralka Carlotta Omari s flokistko Matildo Di Stefano (STV), na 66. mesto (3. under 17 ženske) pa novinka Petra Gregori v posadki s Stefanio Padoan (YC Adriaco). V moški konkurenci sta se Luca Carciotti in Nicolas Starc (Čupa-SVBG) uvrstila na 45. mesto, jadralca Čupe Sebastjan Cettul in Giulio Michelus pa sta bila 62. Za jadralke Sirene predstavlja prva selekcijska regata odličen začetek, saj trenutno uvršča vseh pet jadralk na mesta, ki zagotavljajo nastop na svetovnem prvenstvu, saj bo letos gostiteljem na voljo podvojeno število razpoložljivih mest. V Sanremu je bilo vreme zelo spremenljivo JADRANJE - Razred optimist: regata v Pulju Jan Pernarčič (Čupa) 2., Tinej Sterni (Sirena) 7. V Pulju na Hrvaškem so konec tedna speljali do konca mednarodno regato 10. Memorial Zlatana Pečenkovica, na katerem je nastopilo 130 optimistov iz Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije. Tekmovali sta tudi ekipi obeh naših klubov, Čupe in Sirene. V dveh dneh so odjadrali le tri plove, saj so regato v nedeljo odpovedali zaradi premočnega juga in napovedi neviht. Jadralec Ču-pe Jan Pernarčič je bil tokrat med boljšimi, saj je v skupni razvrstitvi zasedel 2. mesto za Saro Muješic (JK Vega). Med najboljši deset se je prebil tudi optimist Sirene Tinej Sterni, ki je bil sedmi. Tudi drugi optimisti Čupe so se dobro odrezali, saj je bila Giorgia Sinigoi 14., Rok Golemac 83., Francesco Allegretti 84., Alessandro Mangione 112. Solidno sta se odrezala tudi mlada kadeta Sirene Luca Centazzo (61. mesto - 10. kadet) in Iztok Kalc (62. mesto - 11. kadet). Drugi jadralci Sirene pa so se uvrstili: 54. Marko Sancin, 59. Jan Zuppin, 75. Stephan Njemčevič in 79. Rene Popovič. Mladince čaka že naslednji teden nastop na prvi slovenski selekcijski regati za nastop na SP in EP v Piranu. NOGOMET - Državni pokal: danes ob 14.30 v Bocnu Virtus - Vesna Četrtfinale ali izločitev? Na Južno Tirolsko odpotovali že včeraj - Danes odpeljal še avtobus z navijači - Po našem spletu v »živo« Nogometaše kriške Vesne čaka danes odločilna tekma v boju za uvrstitev v četrtfinale državnega pokala elitne lige. Ob 14.30 se bodo na stadionu Druso v Bocnu pomerili proti domači ekipi Virtus Don Bosco, ki je proti ekipi Lia Piave igrala v gosteh neodločeno 2:2. Vesna pa je ekipo iz Veneta v domačem Križu premagala z 2:0. Na današnji tekmi bo sodil sodnik Scarpa iz Collegna. Trener Luigi-no Sandrin, ki bo srečanje zaradi kazni vodil zunaj igrišča, ne bo imel na razpolago Avdica in Alberta Kerpana. Za Vesno prideta v poštev dva rezultata: plavi se bodo uvrstili v četrtfinale, če bodo zmagali pa pa če bodo igrali neodločeno. Če bodo izgubili, bo napredoval Virtus. Prva četrtfinalna tekma bo na sporedu že v sredo, 9. marca, povratna pa 16. tega meseca. Nogometaši Vesne so v Bocen odpotovali včeraj popoldne. Zvečer jih je v hotelu v kraju Leifers (6 km južno od Bocna) čakala večerja in nato počitek. Danes zjutraj so si budilko nastavili ob 8. uri. Pol ure kasneje jih čaka zajtrk. Nato prosto do 10. ure, ko bo trener Sandrin vodil tehnični sestanek. Ob 11. uri bo na vrsti kosilo in nato odhod do stadiona. »En dan se bomo preizkusili kot profesionalci. Dali bomo vse od sebe, da se uvrstimo v četrtfinale,« je sinoči de- jal zvezni igralec Vesne Nace Kosmač. Danes zjutraj so v Bocen odpotovali še navijači Vesne. Kdor pa je Nogometaši Vesne so včeraj popoldne odpotovali v Bocen z novim avtobusom ZSŠDI (podjetja Edo Tours iz Postojne) fotodamj@n ostal doma, bo lahko tekmo spremljal po naši spletni strani www.pri-morski.eu od 14.30 dalje. (jng) NOGOMET - 1. AL Zarja: odstopil trener Vitulič, prihaja ... Bazovska Zarja, ki je v prvenstvu nogometne 1. amaterske lige zaseda 5. mesto na lestvici, ima novega trenerja. »Davor Vituličje pravzaprav ponudil odstop po sobotni tekmi v Sovodnjah (1:1). Vodstvo kluba se je sestalo v ponedeljek zvečer in sprejelo odstop ter imenovalo novega trenerja. Očitno so se odnosi v slačilni-ci skrhali. Nekateri igralci niso več zaupali trenerju,« je dogajanje v bazovskem taboru strnil športni vodja Zarje Robert Kalc. Zarjo je že na sinočnjem treningu vodil Sergio Marassi (letnik 1961), ki je nazadnje sedel na klopi ekipe državnih mladincev Triestine. Marassi je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja igral tudi pri Zarji (skupaj z Robertom Kalcem) v 1. AL. Marassi, bil je branilec, je igral tudi v D- (Pro Gorizia) in nekdanji C2-ligi (Barletta). »Ne bom komentiral. Želim le, da bi Zarja uspešno zaključila letošnjo sezono,« je bil redkobeseden že nekdanji trener Davor Vitulič. Kras 9. marca? Repenski Kras bo zaostalo tekmo proti Cjarlinsu skoraj gotovo igral v sredo, 9. marca, ob 20.30 v Repnu. Rdeče-bele čaka v nedeljo pomembna preizkušnja v Gradišču. DANES V REPNU - Deželni mladinci: 18.30 Kras Repen - Marti-gnacco; jutri: 19.00 v Križu: Vesna - Ol3. D-liga: Triestina, Milanese, Slovenca in Fantina Milanesejevo delo se počasi obrestuje. Bivši nogometaš Interja je v tem trenutku le svetovalec stečajnega upravitelja Vernija, vendar si nadeja, da bi v kratkem postal tudi predsednik kluba. Tega trenutka - do dražbe za prevzem kluba bo prišlo čez okrog deset dni - pa ne čaka križem rok, saj si mora Triestina zagotoviti obstanek v D-ligi tudi (posebno) na igrišču. Zadnji nastopi tržaških nogometašev so dokaj uspešni. Po dolgem času bi bila Triestina v tem trenutku rešena. Tretja zaporedna domača zmaga, na Roccu je v nedeljo padel visoko postavljeni Belluno, in ugodni razpleti na ostalih igriščih so Triestini omogočili pravi vzpon na lestvici. Dohiteli so Dro in Liventino in za sabo pustili kar šest ekip. Tržačani so tudi vse bolj slovensko obarvani. Po branilcu Milanu Andželkoviču, ki je postal steber tržaške obrambe, se je ekipi pridružil še en Slovenec, mladi napadalec Davor Škerjanc, ki je nase opozoril tudi v nedeljo, ko je zapečatil usodo Belluna z golom za končni 2:0 v sodnikovem podaljšku. Gol je bil sicer v veliki meri zasluga še enega nakupa zadnjih dni, 37-let-nega Christiana Fantine. Tega igralca v svetu tržaškega amaterskega nogometa odlično poznajo, saj je v nižjih ligah vsa ta leta tresel gole kot za stavo. O njem vsak športni delavec zatrjuje, da bi lahko v nogometu dosegel veliko več, a iz raznoraznih razlogov so zanj ostala vrata profesionalnega nogometa vselej zaprta. Prihod Fantine pa je še ena uspešna marketinška poteza Maura Milaneseja, saj gre za Tržačana, ki je tudi strasten navijač Triestine. Vse bolj številni gledalci na tribunah pa so le znak ponovnega približevanja navijačev ekipi, ki jo znova čutijo za svojo. Vendar morajo v taboru Triestine na nedeljsko zmago takoj pozabiti. Že danes ob 14.30 bodo namreč Tržačani v Montebelluni igrali tekmo 30. rednega kroga C skupine D-lige. Domača ekipa ima trenutno na lestvici točko manj od Tržačanov, gre torej za dvoboj ekip, ki se borijo za obstanek. In zgodba se bo za Triestino ponovila tudi v nedeljo, ko bo na Roccu igrala z Unio-nom Ripo La Fenadora, ki ima na lestvici dve točki prednosti nad Tržačani. Ko bi varovancem trenerja Doarda uspelo v teh dveh nastopih iztržiti vsaj štiri točke, bi se lahko na zadnji del prvenstva gledalo s tistim optimizmom, ki ga zadnje čase pri Triestini res ni bilo na spregled. Za zadnje uspehe pa gre velika zasluga tudi trenerju Doardu, ki je s svojo umirjenostjo in vselej pozitivnim pristopom uspel strniti vrste. Danes bo morda še bolj odločilno za tržiški UFM, ki bo ob 14.30 gostoval v Fontanafreddi. Z zmago bi Go-deas in soigralci dokončno odpisali iz boja za obstanek neposrednega tekmeca in se gotovo povzpeli na lestvici, saj bo danes na sporedu nekaj dvobojev med ekipami, ki se borijo za obstanek. (if) MASSIMO VRSE Zabija(l je) gole, peče kruh in navija za Juve Za Massima Vrseta (letnik 1974), za prijatelje Maxa, lahko mirne duše napišemo, da se mu po žilah pretaka kri rumeno-ze-lene barve. 42-letni Gropajec je zaljubljen v domače društvo Gajo, pri kateri je igral dobršen del svoje dolge nogometne kariere. Gaja je bila zanj pravzaprav neke vrste odskočna deska po hujši poškodbi ramena. Pred tem je Max igral tudi mladinske ekipe Triestine. Kot naraščajnik je redno dopolnjeval vrste mladinske ekipe primavera. Bil je talentiran napadalec. »Po nesreči pa sem dejansko moral začeti z nova. Najprej sem igral za mladince in tudi člansko ekipo Zarje. Nato sem prvič igral za domačo Gajo. Svojo nogometno pot nisem začel na Padričah, ampak pri dolinskem Bregu, pri katerem sva igrala s so-vaščanom in prijateljem Michele-jem Calzijem. K Bregu sem se vrnil kot član. Nekaj sezon sem igral tudi pri repenskem Krasu,« se svoje dolge nogometne kariere spominja Vrse, ki je zadnjo sezono igral pred dvema letoma pri domači Gaji, ko je dopolnil štirideseto leto starosti. Vrse, ki je pri gropajsko-padriški Gaji športni vodja in spremljevalec, je še aktiven nogometaš. Igra za ekipo Nabrežine (Bar al Viale), v kateri so v glavnem slovenski nogometaši, v veteranskem prvenstvu over 35. Kot napadalec še ni izgubil strelske žilice. Max živi sicer v Sesljanu, toda se redno vrača v domače kraje. »Treningi Gaje so na Padričah, tako da se pač večkrat tedensko pripeljem v padriški športni center. Odborniško delo je namreč zahtevno in treba je posvetiti precej prostega časa. Rade volje pa pomagam domačemu klubu. Nekako se čutim dolžan. Klubskim tovarišem pa sem postavil en sam pogoj. Ko igra Juventus, me ni na treningu, saj moram obvezno sedeti pred ekranom in gledati tekmo. To se bo zgodilo že jutri (danes op. av.), ko bo Juve igral povratni polfinale proti Interju,« je dodal Max, ki je po poklicu pek. Zaposlen je v proseški pekarni. Čeprav je v svoji dolgi nogometni karieri neštetokrat zatresel nasprotnikove mreže, je - kot pravi - spekel več kruha za Prosečane (in prebivalce okoliških vasi) kot zadel golov«. Kot pek je zaposlen od leta 1993. Nočna služba mu ne povzroča težav. »Le privaditi se je treba.« (jng) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. marca 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? RAI4 RAI5 RAI MOVIE 13.40 Film: Il giorno dei lunghi fucili (ve-stern, '71) 15.35 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., '88, i. D. Hoffman, T. Cruise) 17.50 Novice 17.55 Film: There Be Dragons - Un salto nella tempesta (dram., '10) 19.40 Film: Mio figlio Nerone (kom., '56, i. A. Sordi) RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, Inter - Juventus 23.10 Porta a porta 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Attacco - Piattaforma Jennifer (pust., '79) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Il fuggitivo (akc., '93, i. H. Ford, T. L. Jones) CANALES 6.00 14.00 Detto fatto 7.05 Serija: Il toc-co di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 The Voice of Italy 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 12.45 Heroes 14.05 Fairy Tail 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Streghe 17.35 Novice 17.40 Reign 18.55 Teen Wolf 19.35 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 22.50 L'attac-co dei Giganti 14.15 Capolavori della natura 15.15 Peru estremo 16.15 Wild Arabia 18.00 Novice 18.05 20.45 Passepartout 18.40 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Art of... Russia 21.15 Strinarte 22.05 Simon Shama e il potere dell'arte 23.00 Lo stato dell'arte 21.10 Film: Storia di una ladra di libri (dram., '13, i. S. Nélisse) 0.00 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Serija: Due uomini e \\u00BD 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Un'estate al mare (kom., It., '08, r. C. Vanzina, i. L. Banfi) 23.40 Film: Shriek - Hai impegni per ve-nerdi 17? (kom.) _IRS_ 13.10 Film: Adulterio all'italiana (kom., It., '66) 15.20 Film: Il generale dorme in piedi (kom., It., '72) 17.15 Film: Hollywood, Vermont (kom., '00, i. A. Baldwin) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ray (biogr., '04, i. J. Foxx) 23.55 Note da Oscar 2016 _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: La libreria del mistero 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia LAZD 21.15 Film: Il giorno in piu (kom., It., '11, i. F. Volo 23.10 Movie.Mag 23.40 Film: Limitless (triler, '11, i. B. Cooper, R. De Niro) RAI PREMIUM 12.35 Nad.: Un posto al sole 13.25 Gran-Premium 13.40 Serija: Il maresciallo Roc-ca 14.35 Serija: Nero Wolfe 15.30 0.30 Serija: Squadra Speciale Vienna 16.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.20 Nad.: Cuori rubati 16.50 Nad.: Un medico in famiglia 18.50 Novice 18.55 Nad.: Il commissario Rex 19.50 Nad.: Pasión prohibida 20.35 Nad.: Terra nostra 21.25 Nad.: Un caso di coscienza 22.20 Amore criminale SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (1. marca 2016) Vodoravno: pokora, Kras, Delon, enosmernost, Atena, kasta, Namor, Lokar, Orna, Palatin, G. A., Soavi, O. K., nahod, lev, Pablo Neruda, Ora, ura, planet, astra, evr., Rio, tal, Tai, PRAE, osla, Nace, Lar, L. N., stoenaintrideset, Ta, D. L., Knin, Amici; na sliki: Paolo Soavi. CIELO DMAX 22.55 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 20.20 Banco dei pugni 21.10 Come e fatto il cibo SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Umetni raj 12.25 Oskarji: dan potem 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: The Sapphires (biogr.) 22.00 Odmevi 23.05 Film: Ameriška pisma (biogr.) SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.40 10 domačih 10.45 eRTeVe 11.00 17.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.40 Vikend paket 15.35 Zakulisje Eme 16.05 Dober dan 18.00 Nad.: Zavod za zaposlovanje 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.10 Dok.: V spomin Tomažu Lorenzu 21.55 Odd.: Bleščica 22.30 Aritmija 23.00 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Kraški kamnolomi 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.15 Dok.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.55, 12.05 TV prodaja 8.30 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.55 16.50 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.3018.55, 22.45 Novice in vreme 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Dick & Jane -Operazione furto (kom.) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra 21.00 Film: In prišla je Polly (kom., '04, i. B. Stiller, J. Aniston) 23.20 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 18.00 Svet 7.55 11.55 Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 8.50 Risanke 9.40 15.20 Nan.: Blažen med ženami 10.05 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.3011.40, 13.50 Tv prodaja 10.45 14.20 Serija: Puščica 12.5518.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Ameriška pita 4 (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: Desperado (akc., '95, i. A. Banderas) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 12.55 Nad.: Talenti v belem 13.50 Ellen 14.50 Nad.: Esperanza 15.50 21.30 Bilo je IRIS Sreda, 2. marca Iris, ob 21. uri Ray ZDA 2004 Režija: Taylor Hackford Igrata: Jamie Foxx in Kerry hington VREDNO OGLEDA Was- Življenja velikih glasbenih genijev že dolgo privlačujejo številne režiserje. V nedeljo ponoči je tudi eden prestižnih Oskarjevih kipcev, tisti za najboljši dokumentarec šel filmu Amy, ki ga je režiser Asif Kapadia posvetil Amy Winehouse. Taylor Hackford pa se je pred dvanajstimi leti lotil filmskega življenjepisa Raya Charlesa, ki si ga sicer veliki umetnik ni uspel ogledati, ker je umrl par mesecev pred njegovim izidom v dvoranah. Pot izrednega temnopoltega glasbenika spremljamo od trenutka, ko se je rodil leta 1930 v Kaliforniji in kmalu nato oslepel, ko je bil star samo sedem let. Film obnavlja čase njegovega trdega začetka, a tudi pomembne dosežke in velike uspehe. Hackford se zaustavi tudi pri Charlesovi odvisnosti od heroina in kasnejši ozdravitvi. Predvsem pa v filmu spoznamo pogum in zavzetost Raya Charle-sa v boju zoper rasistične zakone. Protagonist Jamie Foxx je za interpretacijo prejel oskarja. nekoč 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 18.05 Glej, kdo kuha 19.00 21.00 Danes 19.25 22.40 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 23.15 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin -Postaje mojega popotovanja; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 7. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Live; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Android Cop (zf) 12.30 Affari in valigia 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Affare fatto! 1S.0S 19.30, DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 12.00 bomo s prof. Marinko Pertot odkrivali Soško pot, speljano po mirnih in manj znanih predelih doline Trente in Soče. Tema tokratne oddaje Iz domače zakladnice ob 13.20 bodo mesta Slovenije v besedilih narodno - zabavne glasbe. V Mladem valu po 15.00 bodo med drugim predstavili razstavo »Blagor ženskam«, ki bo na ogled na Opčinah v Bambičevi galeriji od 5. marca dalje. Glasbeni magazin ob 18.00 se bo začel s poslušanjem utrinkov s četrte Glasbene matineje v Slovenskem stalnem gledališču in koncerta dekliške vokalne skupine Bodeča neža v okviru koncertne sezone tržiškega občinskega gledališča, nadalje o koncertu tržaškega Koncertnega društva, ki je tokrat povabilo najbolj priznanega izvajalca Schubertovih samospevov, bari-tonista Matthiasa Goerneja. Sledil bo pogovor s pevcem Davidom Calabrese-jem, članom vokalne skupine Oblivion, zaključek pa bo v znamenju rojstnega dneva Gioachina Rossinija, ki se je rodil 29. februarja prestopnega leta 1792. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 2. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ciklon nad severnim Sredozemljem se počasi polni. Nad Alpami se od zahoda krepi območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi severnimi vetrovi doteka k nam v višinah bolj suh zrak. Ponoči bo ponekod lahko megleno. Čez dan bo v Alpah spremenljivo vreme, drugod pa bolj oblačno. Zvečer se bo oblačnost zgostila in se bodo v Predalpah, Karniji in na območju Porde-nona začele pojavljati rahle padavine. Sprva bo meja sneženja na okoli 800-1000 m nato se bo hitro spuščala do okrog 300 m. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, predvsem v južnem predgorju Julijskih Alp. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodnik. V zgornjem Posočju se bodo začele proti večeru pojavljati rahle padavine. V noči in zjutraj bo močno deževalo; v nižini pasu in ob morju bodo možne plohe, lahko tudi zagrmi. V notranjosti in ponekod na Kraški planoti bo močno snežilo nad okoli 300 m. Ob morju bo ponoči sprva pihal zmeren jugo, nato okrepljena burja. Od popoldneva bodo padavine slabele. Padavine se bodo do jutra razširile nad vso Slovenijo. Ob morju se bo krepil jugo. Meja sneženja se bo jutri dopoldne v večjem delu notranjosti spustila do nižin. V bližini morja bo tudi zagrmelo. Zapihala bo zmerna burja. Popoldne bodo padavine od severozahoda slabele in najkasneje v noči ponehale. Irúrjríñl^ 'uuS'uuá TOLMEČ O 1/6 VIDEMO 3/8 p-v^n^i TRBIŽ O -3/0 Sk&JB ČEDADo* 4/7 CELOVEC °0/3 KRANJSKA G. O 0/1 S. GRADEC O 3/3 O TRŽIČ 2/3 KRANJO CELJE 2/4 O GORICA 6/8 O N. GORICA O 7/7 A LJUBLJANA O 2/3 N. MESTO 3/3 O I ä Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.53 § Dolžina dneva 11.13 Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.14 =j 1947 - Notranjost Slove-Š nije je prekrivala debela snežna odeja. V Kranjski Gori je bilo 149 cm, v Stari Fužini v Bohinju 122 cm, v Žireh in na Bledu 85 cm, v Murski Soboti 56 cm in v Celju ter Ljubljani 50 cm snega. Danes: ob 1.57 najvišje 17 cm, ob 9.56 naj-S| nižje -17 cm, ob 19.03 najvišje 8 cm, § ob 22.55 najnižje 4 cm. 1 Jutri: ob 4.14 najvišje 14 cm, ob 12.05 naj-čl nižje -25 cm, ob 19.24 najvišje 17 cm. POSTOJNA O 2/2 > KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O Kanin - Na Žlebeh......x Piancavallo.............x Vogel ...................x Forni di Sopra..........x Kranjska Gora ..........x Zoncolan...............x Krvavec.................x Trbiž....................x Cerkno..................x Osojščica...............x Rogla...................x Mokrine................x Kovanec s Petrom Zajcem LONDON - V Veliki Britaniji bodo 150. obletnico rojstva Beatrix Potter, avtorice kultnega lika Petra Zajca, zaznamovali z izdajo kovanca za 50 penijev.To bo prvi otroški literarni junak, ovekovečen na katerem izmed britanskih novcev. Barvnemu kovancu z zajčkom bodo sledili še trije kovanci z avtoričinimi pravljičnimi liki. Posrebreni kovanci bodo upodabljali Petra Zajca v njegovi znameniti modri jakni. Poleg posebne izdaje barvnih kovancev bodo v obtoku tudi navadni kovanci za 50 penijev. Potterjeva je zaslovela prav s Povestjo o Petru Zajcu, kije bila prevedena v 36 jezikov in po vsem svetu prodana v 45 milijonih izvodov. Idejo za lik Petra Zajca je Potterjeva, rojena leta 1866 premožnim londonskim staršem, dobila že kot deklica, prvo slikanico z likom zajčka pa je izdala leta 1902. Nemci z rekordnimi donacijami BERLIN - Nemci so lani v dobrodelne namene prispevali okoli 5,5 milijarde evrov. Gre za najvišjo vrednost donacij v zgodovini države, glavni razlog za to pa sta begunska kriza in potresa v Nepalu. Raziskava, ki jo je na 10.000 ljudeh opravila skupina za tržne raziskave GfK, je pokazala, da je bilo donacij dobrodelnim in cerkvenim organizacijam v letu 2015 za za 500 milijonov evrov oz. 12 odstotkov več kot leto poprej. Nemčija je lani sprejela več kot milijon prosilcev za azil. Javno mnenje je bilo beguncem sprva v veliki meri naklonjeno, a ob množičnem navalu in po silvestrskih izgredih v Kolnu se je začelo obračati proti njim. MILIJARDERJI - Lestvica revije Forbes o velebogataših po svetu Prvi še vedno Bill Gates Na Kitajskem lani kar 70 novih milijarderjev - S tržnim nihanjem delnic zadnje čase nekoliko izgubili NEW YORK - Soustanovitelj Microsofta Bill Gates ostaja najbogatejši človek na svetu, vendar pa se mu približujeta dva druga tehnološka milijarderja, kaže včeraj objavljena lestvica ameriške revije Forbes za leto 2016. Na svetu je 1810 milijarderjev, ki imajo skupaj premoženje v vrednosti 6480 milijard dolarjev. Šestdesetletni Gates ima premoženje v vrednosti 75 milijard ameriških dolarjev, kar je 4,2 milijarde manj kot lani, ko je bil prav tako najbogatejši človek na svetu. Bivši vodja Microsofta je bil v zadnjih 22 letih sicer na vrhu lestvice že 17-krat, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na drugem mestu je 79-letni Španec Amancio Ortega, ki je obogatel v modni industriji. Kot ustanovitelj tekstilnega velikana Inditex ima med drugim v lasti blagovno znamko Zara. Njegovo premoženje je ocenjeno na 67 milijard dolarjev, kar je 2,5 milijarde več kot lani, ko se je na lestvici najbogatejših na svetu uvrstil na četrto mesto. Na tretjem mestu je znova ameriški finančni vlagatelj Warren Buffett (85 let) s 60,8 milijarde dolarjev. Četrti je mehiški telekomunikacijski tajkun Carlos Slim (76) s 50 milijardami dolarjev. Premoženje obeh se je zmanjšalo glede na lani. Premoženje Slima se je zmanjšalo kar za 27,1 milijarde dolarjev, kar je največ med vsemi "Forbso-vimi" milijarderji. Najbolj sta se na lestvici povzpela 31-letni izvršni direktor družbenega omrežja Facebook Mark Zuckerberg in 52-letni izvršni direktor spletnega velikana Amazon Jeff Bezos, ki sta se tokrat prvič uvrstila med deset najbogatejših. Bezos se je uvrstil na peto mesto s premoženjem v vrednosti 45,2 milijarde do- Bill Gates, že sedemnajstič v zadnjih 22 letih najbogatejši človek na svetu arhiv larjev, potem ko je bil lani na 15. mestu. Zuckerberg pa ima po poročanju revije Forbes premoženje v vrednosti 44,6 milijarde dolarjev, kar je 11,2 milijarde več kot lani, ko je bil na 16. mestu. Po podatkih revije je na svetu 1810 milijarderjev, kar je malenkost manj kot lani, ko jih je bilo 1826. Vsi skupaj imajo premoženje v vrednosti 6480 milijard dolarjev, medtem ko so bili lani vredni 7050 milijard. Revija to pripisuje nestanovitnosti globalnih trgov, kjer je v zadnjih mesecih prišlo do občutnega znižanja delniških tečajev na domala vseh pomembnejših borzah po svetu. Na letošnjem seznamu je 198 novincev, od tega kar 70 s Kitajske, ki je država z največ novimi milijarderji. Največ milijarderjev - 540 - je sicer v ZDA, sledijo Kitajska z 251 milijarderji, Nemčija s 120, Indija s 84 ter Rusija s 77. Na seznamu je tudi 190 žensk, kar je manj kot lani, ko jih je bilo 197. Najbogatejša je Francozinja Liliane Bettencourt, ki se je uvrstila na enajsto mesto s 36,1 milijarde dolarjev premoženja, ki jih je pridobila s kozmetično znamko L'Oreal. Najmlajši milijarderki na svetu sta Norvežanki, 19-letna Alexandra Andresen in njena 20-letna sestra Katharina Andresen, in sicer zahvaljujoč deležu v tobačnem imperiju svojega očeta. Revija Forbes objavi seznam vsako leto v svoji tiskani izdaji, na svoji spletni strani pa ima seznam, ki ga redno aktualizira. Ocene oblikuje na podlagi sledenja lastništva delnic in nepremičnin ter luksuznih predmetov, kot so jahte in umetniška dela. Seznam večinoma temelji na javno objavljenih informacijah in tako ni nujno točen. (sta) MILANO - Kmalu prvi Starbucksov lokal? S svojo ameriško kavo »ponižno« v Italijo MILANO - Znamenita ameriška veriga kavarn Starbucks namerava po večletnem odlašanju poskusiti prodreti tudi na italijanski trg, kjer doslej še ni prisotna. »V deželo kave vstopamo ponižno in spoštljivo. Svetovni uspeh ne pomeni, da se nam lahko zdi samoumevno, da bomo to uspeli ponoviti v Italiji,« je ob tem dejal izvršni direktor in predsednik verige Howard Schultz. Odpiranje kavarne v Italiji je po navedbah britanske televizije BBC "najdrznejši korak" doslej za uspešno verigo. Starbucks naj bi svoj prvi lokal na italijanskem trgu odprl v Milanu konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Veriga Starbucks v Italijo prihaja po sklenitvi franšiznega dogovora s podjetnikom Antoniom Per-cassijem, ki se sicer ukvarja s trgovskimi centri. »Vemo, da se bomo ob odpiranju prve kavarne Starbucks v Italiji srečevali s posebnimi izzivi,« je dejal Percassi. Italijani so namreč znani po tem, da kavo uživajo močno, v majhnih skodelicah, ugotavljajo odgovorni pri Starbucksu, ki pa po drugi strani streže kavo po okusu Američanov, v velikih skodelicah, šibkejšo in z različnimi dodatki. S kavarno v Milanu se Starbucks sicer na nek način vrača h koreninam. Prav potovanje v Milano leta 1983 je namreč Howarda Schult-za navdihnilo za vzpostavitev verige kavarn v ZDA. Danes ima Starbucks več kot 22.000 lokalov v 67 državah po svetu. »Sanje podjetja so vedno bile nekega dne zaključiti krog in priti v Italijo, vendar nismo bili pripra- vljeni,« je dejal Schultz. »Sedaj smo pripravljeni vložiti milijone dolarjev v vašo državo. Ustvariti želimo delovna mesta,« je povedal v pogovoru z novinarji. Obljubil je, da bodo kavarno v Milanu opremili s »skrbno pozornostjo do detajlov«, s čimer bodo »počastili Italijane in njihovo kulturo pitja kave«. »Vizualno mora biti prostor, kjer bo zaživel Starbucks, zelo zapeljiv,« je še dejal prvi mož verige. Starbucks je sicer eno od tistih multinacionalnih podjetij, ki je v Evropi na udaru zaradi izogibanja plačevanja davkom. Bruselj je lani odločil, da je podjetju preveč davčnih ugodnosti odobrila Nizozemska, razliko pa naj bi država zato morala izterjati naknadno.