oskrfc čitve« jviKk pack' post' odofc' boi1 Ine 1 a bo* jdov« stin5* obctj iši ^ LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE 'j ELAVSKA INOTNOST 14. AVGUSTA 1971 — ŠT. 32 — L. XXVIII >ravi naslov za denarne zadeve jubljanska banka NEKAJ VPRAŠANJ MARJANU ROŽIČU, SEKRETARJU SVETA ZSJ_ SINDIKATI IN SPORAZUMEVANJE V prejšnji številki našega' tednika smo zastavili nekaj vprašanj Marjanu Rožiču, sekretarju Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na temo ..samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov14. Zaprosili smo ga, naj nam pove, kako v Svetu ZSJ gledajo na slovenske izkušnje v samoupravnem sporazumevanju, vprašali smo ga, kakšno vlogo pripisuje sindikatom v sporazumevanju in še marsikaj drugega. Prejšnji teden smo tudi obljubili, da bomo naš razgovor nadaljevali. In ker obljuba dela dolg, nadaljujemo tokrat tam, kjer smo prekinili naš razgovor z Marjanom Rožičem. - Pustiva za trenutek vlogo sindikatov in se vrniva k družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu ‘sporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. ■ Pomen tega sporazumevanja 'vidijo nekateri zlasti v tem, da prepreči ekscese v delitvi. In tvoje mnenje? - Če bi se lotili samoupravnega dogovarjanja o delitvi dohodkj) in osebnih dohodkov samo zato, da bi preprečili ekscese v delitvi, potem mislim, da smo zgrešili osnovni namen. V Zvezi Sindikatov Jugoslavije namreč samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje ves čas razumemo kot eno od možnih in v se- ivieroator prski luki je začela poskusno obratovati popolnoma avtomatizirana žaga podjetja Slovenijales za razrez eksot DE SPET V AKCIJI III. konferenca slovenskih sindikatov je pred vse delovne organizacije postavila zahtevo, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da ob koncu letošnjega leta noben slovenski delavec za normalno delo v rednem delovnem času ne bi prejel manj kot 1000 dinarjev mesečnega zaslužka. Uresničevanje tega stališča naše delovne organizacije postavlja pred nekatere resne probleme, ki jih bodo morale razrešiti, da bi svojim delavcem zagotovile vsaj tak zaslužek, za katerega sindikati menijo, da predstavlja minimum, pod katerim ni več možno niti golo obnavljanje delovne sposobnosti, da o drugem ne govorimo. V seriji sestavnkov na skupno temo:,,Kako do zaslužka 1000 dinarjev,11 ki jo začenjamo v današnji številki na 5. strani, bomo prikazali hotenja in napore naših delovnih organizacij, kako se poskušajo približati navedenemu cilju. LJUBLJANA, 12. avgusta. Predsedstvo RO sindikata ueravcev industrije in rudarstva je danes obravnavalo štiri osnutke samoupravnih sporazumov: za kovinsko in elektroindustrijo, za predilnice, tkalnice in oplemenitilnice, za proizvajalce papirja, celuloze in lesovine ter za industrijo nekovin-umetnih brusov. O vseh teh osnutkih so pred kratkim že razpravljali tudi ustrezni sveti pri tem RO in nanje dali svoje pripombe. Predsedstvo je te pripombe sprejelo kot svoje, dodalo pa je še precej lastnih pripomb na obravnavane osnutke sporazumov. Največ časa je predsedstvo posvetilo razpravi o osnutku sporazuma za kovinsko in elektroindustrijo, kar pa je razum- ljivo, saj bo ta sporazum usmerjal delitev dohodka in osebnih dohodkov kar v 149 delovnih organizacijah, ki skupaj zapo- slujejo več kot 100.000 delavcev. Ena od najbolj značilnih posebnosti tega osnutka je v tem, da kalkulativne osebne dohodke določa za približno 12 % više, kot jih določa splošni družbeni dogovor — na podlagi tega, da III. in IV. skupino delavcev ne razvršča po delovnih mestih, temveč po dejanski kvalifikaciji. Kljub temu pa po zatrdilih predstavnikov komi- (Nadaljevanje na 2. strani) danjem času edino sprejemljivih poti uresničevanja politike dohodka, kot eno od poti za odpiranje vrat samoupravljanju na celotno področje združenega dela in družbeno političnega življenja, saj se dohodek formira v delovni organizaciji in na tržišču, kar pomeni, da morajo o dohodku kot celoti odločati delavci v združenem delu. - Drugo mnenje pa bi lahko strnili v misel, naj bi s sporazumi zaščitili akumulacijo. - Mislim, da s sporazumevanjem ni potrebno jemati v zaščito družbene akumulacije. Upam si trditi in (Nadaljevanje na 4. strani) 1; - VRANDUK - 33 mrtvih; Semizovac - 15 ugaslih življenj šolarjev, ki nikoli več ne bodo sedli v šolske klopi: Vrčin - 30 mrtvih. Ranjenih v tej žalostni statistiki železniških nesreč nismo šteli, toda 86 mrtvih v komaj nekaj več kot sedmih mesecih letošnjega leta napoveduje, IVOga v v *4.*4.* Foto: A. AGNIČ Ob zaključku redakcije Pripombe in predlogi Predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je dalo pripombe na štiri osnutke samoupravnih sporazumov sem i da bomo letos dosegli grozljiv rekord umiranja na železniških progah. Družine umrlih v teh nesrečah so se oblekle v črnino, družine ranjenih so trepetale in trepetajo za življenja in zdravje svojcev. Naša javnost pa se pretreseno sprašuje: Kaj je ž našimi železnicami, kaj je z našimi železničarji, ki so nekoč veljali za najbolj disciplinirane in najboljše organizirane železničarje v Evropi? Kaj je z odgovornostjo - za življenja potnikov, kako je z odgovornostjo za veliko materialno škodo, ki nastaja v železniških nesrečah? Zadnjo, letos najhujšo nesrečo na naših železnicah pri Vrčinu blizu Beograda je po rezultatih preiskave povzročil „člo-veški faktor"; se pravi malomarnost tistih, ki v službi nikoli ne bi smeli biti malomarni. Strojevodja, njegov pomočnik, odpravnik vlakov na postaji Lipe in trije kretničarji na tej postaji, ki so neposredni krivci za tragedijo pri Vrčinu, so v zaporu. Vprašati pa se moramo, če se odgovornost pri njih tudi končuje. Odgovor mora biti negativen: eno je neposredna odgovornost, drugo pa je odgovornost za razmere na železnicah sploh, za nediscipliniranost in malomarnost pri delu v železniškem prometu in odgovornost za sedaj že več kot zaskrbljujočo tehnično opremljenost oziroma neopremljenost naših železnic. Med armado blizu 125.000 ljudi v modrih uniformah, ki skrbijo za železniški promet v Jugoslaviji, očitno ne manjka tudi takšnih, ki to skrb ne jemljejo resno, ki niso disciplinirani, ali pa iz različnih vzrokov enostavno niso sposobni za delo, ki jim je zaupano. Kljub tragičnim posledicam, do katerih zaradi tega lahko pride, pa jih ščiti delovna zakonodaja, za katero železničarji samo pravijo, da je usmerjena narobe: ščiti posameznika — v tem primeru n ed iscipliniranega železničarja - namesto da bi ščitila interese družbe oziroma varnost potnikov. Zato zahtevajo spremembo temeljnega zakona o delovnih raz- (Nadaljevanje na 8. strani) 7 DNI V SINDIKATIH FOTOKRONIK A • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA Ugodna ocena dosedanjih prizadevanj v pripravi* sporazuma trgovskih delavcev V Domu sindikatov je bit 11. avgusta na pobudo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana razgovor predstavnikov osnovnih sindikalnih organizacij o predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ljubljanski sindikati so dali prav sporazumu trgovcev poseben pomen. To da je tudi razumljivo, saj je od 49.000 delavcev v trgovini v Sloveniji v Ljubljani zaposlenih kar 22.000 Dejstvo je, daje od vseh zaposlenih v Ljublani 12,3 % delavcev v trgovini in da ti ustvarjajo kar 36,1 % družbenega proizvoda. Njihovi poprečni mesečni osebni dohodki pa s 1.761. — dinarji niso pretirani, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi panogami in če upoštevamo, da znaša delež trgovine v skupni akumulaciji Ljubljane nad 40 %. Predstavniki organizatorjev in predstavniki 30 trgovskih podjetij iz Ljubljane so ugodno ocenili delo komisije, ki zaključuje delo pri osnutku sporazuma. Tako vsebuje osnutek sporazuma nekaj originalnih in pozitivnih rešitev, med njimi: uvedba enostavnih in učinkovitih kriterijev stimulacije, zaščita družbene akumulacije, ureditev nagrajevanja trgovskih potnikov, določitev enoletnega roka za izdelavo nomenklature poklicev, značilnih za trgovino, in določitev najnižjega osebnega dohodka 900 dinarjev mesečno. Po dmgi strani pa je opaziti tako, kot pri večini drugih samoupravnih sporazumih — da se tudi trgovci niso izognili težnji po zagotovitvi čim višje neobdavčene mase sredstev za osebne dohodke že na račun kalkulativnih osebnih dohodkov. Razgovor je bil uspešen, saj je seznanil predstavnike osnovnih organizacij s predlogom sporazuma, sami pa so dali mnoge konstruktivne pripombe in predloge. VELENJE Obisk iz pokrajine Kent KOPER Izobraževanje sindikalnih delavcev ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ NA LINIJI 323-554 SLOVENJ GRADEC V središču Mislinjske doline bo predvidoma ob koncu avgusta 2. konferenca slovenjgraških sindikatov. Na konferenci bodo podrobno spregovorili o življenjskem standardu zaposlenih v tej koroški občini in o gibanju osebnih dohodkov. V pripravah na 2. konferenco slovenjgraških sindikatov je izvedel tamkajšnji ob-' č inski sindikalni svet anketo med 10 % zaposlenimi, da bi ugotovil podrobnosti o življenjskem standardu zaposlenih. (an) ČZP DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4 razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj: absolventka ekonomske srednje šole z znanjem strojepisja. Lahko je začetnica. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 19. avgusta 1971 LJUBLJANSKI SINDIKATI O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU V KOVINSKI IN ELEKTROINDUSTRIJI IZVIRNE REŠITVE Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana je te dni organiziral razgovor s predstavniki osnovnih organizacij sindikata in predsedniki delavskih svetov podjetij kovinske in elektroindustrije na ljubljanskem območju. Več kot 30 udeležencev razgovora je obravnavalo osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v teh dveh panogah. Namen razgovora pa je bil pravzaprav v tem, da se udeleženci seznanijo z desedanjimi prizadevanji komisije za oblikovanje osnutka samoupravnega sporazuma in da hkrati izmenjajo svoje poglede na ta izredno pomembni dokument. Osnutek samoupravnega sporazuma je po oceni udeležencev ljubljanskega razgovora dober in rezultat zares strokovnega dela komisije. Njegova odlika so predvsem nekatere originalne rešitve, kot denimo uvajanje dveh faktorjev stimulacije, dodatna obračunska skupina za visoko kvalificirane delavce, ovrednotenje racionalizatorstva, izdelana metoda za izračun maksimalnega osebnega dohodka itd. Iz osnutka sporazuma je možno razbrati tudi izredno prizadevno in studiozno delo komisije, saj je pri določanju faktorjev stimulacije upoštevala anahtične podatke kar iz sto delovnih organizacij. Vendar se tako kot večina samoupravnih sporazumov tudi osnutek sporazuma v kovinski in elektroindustriji ni osvobodil težnje, da že s kalkulativnimi asebnimi dohodki zagotovi čim višjo maso neobdavčenega osebnega dohodka, kar je razvidno zlasti iz višjega ovrednotenja kalkulativnih osebnih dohodkov, kot pa jih določa družbeni dogovor za posamezne kategorije. Glede kalkulativnih osebnih dohodkov, ki naj bi bili po sporazumu za nekvalificirane delavce 900 dinarjev in ne 800, kot to določa družbeni dogovor, so bila zato mnenja v razpravi različna. Predstavniki komisije in večina razpravljavcev so se zavzeli, da zneskov ne kaže spreminjati na raven, ki jo določa družbeni dogovor, saj je že doslej ta kategorija delavcev prejemala osebni dohodek v višini 974,- dinarjev. Zagovorniki kalkulativnega osebnega dohodka v višini 800 dinarjev Pripombe in predlogi Teden dni se je mudila v Velenju študijska delegacija nacionalne zveze sindikata rudajev iz pokrajine Kent v Veliki Britaniji, ki jo je vodil generalni sekretar zveze in član nacionalnega komiteja sindikata rudarjev Velike Britanije Jack Dunn. Sindikalni delavci iz Velike Britanije so bili med bivanjem v Šaleški dolini gosti stanovskih tovarišev - rudarjev iz Velenja. Enotedenski obisk 13-članske delegacije, ki so jo sestavljali v pretežni meri slušatelji sindikalne politične šole, je dokaz več za trditve, da vlada v svetu veliko zanimanje, za naš samoupravni sistem. Med bivanjem v središču Šaleške doline - razen Rudnika lignita Velenje so gostje obiskali še TGO Gorenje Velenje, Termoelektrarno Šoštanj, Rudarski šolski center Velenje in Občinski sindikalni svet Velenje - so se podrobno seznanili z našim gospodarskim in samoupravnim sistemom. Zlasti podrobno so se zanimali za gospodarski položaj in perspektivo Rudnika lignita Velenje, za gospodarsko in finančno načrtovanje letnega poslovanja v sistemu samoupravljanja, za politiko izobraževanja in pridobivanja novih kadrov, za samoupravljanje v integrirani delovni organizaciji ter za vlogo sindikata v sistemu samoupravne demokracije. (vš) (Nadaljevanje s 1. strani) sije, ki pripravlja ta sporazum, masa kalkulativnih osebnih dohodkov — po izračunih, ki so jih do sedaj lahko opravili, odstopa le za 3 % navzgor od mase, ki bi jo dobili pri izračunavanju KOD v višini, kot jo predvideva družbeni dogovor. Predsedstvo je menilo, da je vse osnutke — in seveda tudi omenjenega, zelo težko dokončno oziroma pretehtano oceniti, če niso znani kvantitativni podatki o rezultatih, ki bi jih prinesla njihova uveljavitev. Zato je bilo komisiji za pripravo' sporazuma za kovinsko in elektroindustrijo predlagano, da upošteva pripombe sindikatov in da seveda za naslednjo razpravo na predsedstvu tega republiškega odbora pripravi tudi vso potrebno dokumentacijo oziroma argumentacijo, zakaj vztraja pri določilih, ki niso v skladu z določili dmžbenega dogovora. V razpravi o osnutku ^P°f deh zuma za predilnice, tkalnic® f oplemenitilnice je bilo med gim še posebej poudarjeno, j* ne upošteva izhodišč sindika^ ^ glede odpravnin, pa tudi neg' ,t!P0' de socialne varnosti delavcev, m bi ob modernizaciji proizvode}^0 & postali „tehnološki višek11-, f k6, ^ udarjeno je tudi bilo, da °sl\jj a tek ne predvideva minima^'''01! stopnje akumulacije. Pri obravnavanju osnu1^.. dr sporazuma za proizvajalce prija, celuloze in lesovine prJ“^ do, sedstvo ni pristalo na to, da peto skupino KOD vključi,,0 I tudi delavci — v glavnem delL uaai vodje — ki nimajo za to skup>C, predpisane strokovne izobči be. Na osnutek sporazuma industrijo nekovin — umetajjjail/ brusov pa predsedstvo ni intflj °F bistvenih pripomb; izraženojL^11! bilo mnenje, da bo že na P(sJe®a hodnji obravanvi lahko dalo v" k predlogu tega spoC“a Vi glasje zuma. leža tibor, °ža k PODODBOR ZA DEJAVNOST ŽELEZNICE PRI RO Sl^01 ZVEZ O SPORAZC nel V Kopru ugotavljajo, daje za dobro delo sindikata v osnovnih sindikalnih organizacijah odločilnega pomena, kako je vodstvo organizacije usposobljeno za delo. Delavci namreč vedno bolj zahtevajo od svojih vodstev, da se resno posvetijo vsem tistim problemom, ki jih tarejo v vsakdanjem življenju, ter da se bore za konkretne rešitve. To pa pomeni, da morajo člani izvršnih odborov temeljito poznati problematiko druž-beno-ekonomskega razVoja v delovni organizaciji in v širši družbeni skupnosti. Zavedajoč se tega dejstva, bo Obalni sindikalni svet Koper v prihodnjem mesecu organiziral skupaj z delavsko univerzo ,,Ivan Regent11 dvodnevne seminarje za vodstva sindikatov v osnovnih organizacijah. Vsebino teh seminarjev so predlagali izvršni odbori sami, prednost pa so dali obravnavi vprašanj, kot denimo: mesto in položaj sindikalne organizacije, osebni in družbeni standard delavcev, dolgoročni razvoj delovne organizacije in obalnega območja. Na seminarjih se bodo vodstva seznanila tudi z nekaterimi najbolj aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečuje sindikat v sedanjih trenutkih. K. C. DIKATA DELAVCEV PROMETA MU ŽELEZNIČARJEV Jto {- ____ Soliden temeljni kamen } izv 'eni sme 'ori] 'bil «la k a de] "imei Žak .1^ de: V sindikatih so ugodno ocenili delo komisije, Ni? je pripravila osnutek sporazuma tike: vrednotenje vpliva osebne dohodke Han Kamen delovnih razmer nHti ’s Prevladala je ocena, da je osnutek sporazuma dober # Za in proti drugačnim KOD, kot jih določa družbeni dogovor pa so navajali naslednje argumente: iz zakona o družbenem usmerjanju delitve in iz družbenih dogovorov sledi, da naj bodo osebni dohodki predvsem rezultat uspešnosti gospodarjenja, zato je treba dati prednost faktorjem stimulacije, ne pa kalkulativnim osebnim dohodkom, ker so le-ti samo obračunski element. Med pripombami, ki so se izoblikovale v razpravi, naj omenimo tudi pomislek, češ da je formula za izračun faktorja stimulacije precej komplicirana in širšemu krogu delavcev ni razumljiva. Od tod priporočilo komisiji, naj poskuša poenostaviti izračun v prilogi sporazuma pa naj ta izračun tudi obrazloži! (ž) Pododbor za dejavnost železnice pri RO sindikata delavcev prometa in zvez je na svoji razširjeni seji minuli ponedeljek obravnaval osnutek samoupravnega- sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v organizacijah, zavodih in posebnih enotah v sestavi Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana ter v njegovi upravi. Pododbor je ugodno ocenil delo komisije, ki je pripravila osnutek omenjenega sporazuma. V svoji oceni je poudaril, da osnutek zagotavlja solidno osnovo za nadaljnje delo pri oblikovanju dokončnega predloga samoupravnega sporazuma železničarjev, ki so na ta način začeli enotno reševati problematiko delitve dohodka. Prav to pa pomeni velik korak naprej, saj je znano, daje delitev dohodka na železnici izredno zapletena zaradi močno različne in prepletajoče se dejavnosti, s katero se ukvarjajo organizacije v sestavu železnice. Praksa tudi kaže, da je prav zaradi teh objektivnih pogojev z ene strani, sicer pa zaradi neenotnega načina razreševanja delitvenih vprašanj z druge stra-,ni prihajalo do sporov, nasprotij in tudi do težjih ekscesov J vrstah železničarjev. Razumljivo je, da se je pol odbor ob tako ugodni načeir oceni pri konkretnem obravfll vanju določil osnutka sp®! razuma zadržal predvsem °r tistih točkah, ki bodisi usklajene s splošnim družbeni111 ^ dogovorom, ali pa so v sprotju z izhodišči RS ZSS z3!tiiter( dajanje soglasja k osnutkom predlogom samoupravnih sP?j2ulta razumov. Glede tega je mogo^i^ reči, da so se sestavljavci osnUj|Jpra, ka ,spotaknili1 malodane ol![ istih vprašanjih, ki so bila sp01' na tudi v osnutkih drugih sp°' w razumov. Zato je pododb®f med drugim priporočil komisij1, naj v predlog samoupravne? sporazuma vnese vsebino orne' njenih izhodišč slovenskih si®' dikatov, naj prouči faktor stl' mulacije, uskladi višino kalkuk' tivnih osebnih dohodkov z zn®' ski, določenimi s splošnih' ^ družbenim dogovorom ter, sl®®! njič, podrobneje obdela vpli' delovnih razmer, izdela ustr®2' no metodologijo in razvrsti d®' ^ lovna mesta po izdelanih k11' ^ terijih v težavnostne skupine t®1 1^ v absolutnih zneskih o vredno11 ^ delovne razmere za ta delovB® pQsi mesta. -m^ poti Pravna |>»svH»valiiira IH® VPRAŠANJE: Moje delovno mesto je zaradi majhnega obsega dela določeno kot delovno mesto s krajšim delovnim časom. Tako delam le po 5 ur dnevno. Sorazmerno času prejemam osebni dohodek in tudi v delovno dobo mi šteje le čas dejanskega dela. S takšno zaposlitvijo izgubljam tako pri osebnih dohodkih kot tudi pri delovni dobi. Zanima me, ali je takšna zaposlitev po zakonitih predpisih sploh dovoljena, saj nisem kriva, da na tem delovnem mestu ni toliko dela, da bi bila polno zaposlena. Z. D. - NOVA GORICA ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih predvideva možnost zaposlitve delavca z nepolnim delovnim časom, in to na tistili delovnih mestih, ki po obsegu ne zahtevajo polnega delovnega časa. Takšna delovna mesta določi delovna organizacija sama s splošnim aktom. Razlog za takšna delovna mesta je v smotrni organizaciji, ko se ugotovi, da obseg dela ni tolikšen, da bi zahteval delavca s polnim delovnim časom. Nadalje določa zakon, da je obseg pravic, ki jih uveljavlja delavec glede na dolžino delovnega časa oziroma glede na delovni prispevek odvisen od dolžine delovnega časa in doseženih delovnih uspehov in jih delavec uveljavlja po merilih, določenih v splošnem aktu. Torej vam gre osebni dohodek in druge pravice v smislu cit. določila v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Pravice iz dela se vam torej odmerjajo skladno s trajanjem dela, zato ni mogoče trditi, da ste prikrajšani na osebnem dohodku in pokojninski dobi, saj tudi ne delate toliko f0' drugi, zato so tudi vaše pravice sorazmerno manjše. Zakon predvideva možnost, da se lahko delavec, ki dela v delovni org9 nizaciji krajši ali nepolni delovni čas, zaposli tudi v drugi delovni org9 nizaciji, in to na enak način, tako da doseže z delom v dveh delovn1* organizacijah poln delovni čas in s tem tudi ustrezne pravice pokojninske? zavarovanja, se pravi polno delovno dobo. Ker gre za bolj redka delovJ* mesta, kjer ni potrebe po polnem delovnem času, je zakon predvidel mof nost dveh zaposlitev, da bi delavec lahko dosegel poln delovni čas oziroflvj polno pokojninsko dobo. Vaša zaposlitev z nepolnim delovnim časom toC ni nezakonite oziroma je v skladu z zakonitimi predpisi; seveda pa je vprS| šahja, ali imate možnost dobiti še eno takšno zaposlitev, da bi dosegli pol111! pokojninsko dobo. .,/! MIRJANA LIPUZlM . N lase: ■ani "osi ®en svoj bral Po POČ So j j®r Poe 7 DNI V SINDIKATIH ŽIVLJENJA IN DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ biti [Nklo kolo Sf^lu sindikata v industrijskem kombinatu Svit Kamnik pripoveduje Dušan Mesner, predsednik osnovne sindikalne organizacije omenim samo skrb za izobraževanje delavcev. Pri nas dela kakih 900 ljudi. Imamo že precej sodobnih strojev, strokovna izobrazba mnogih delavcev pa ne 9V super baterija Inice j i£d M Rno.fr^. i ne ^ Wovedoval mi je: vceV’Jilt minulih nekaj letih smo ivodjc^0 gradili in premagovali te-k“,. Pj| .i ki jih je povzročala inve-a oscOska gradnja; pri tem pa so limalv1 vodilni ljudje v upravi, v sa-j^Pravnih organih in v vod-isnujC družbenih organizacij po- • ■ lee na delavce. Tako se je ^ e da je bilo samoupravno jjf E ^ ^ M ^ ■ dase,LClltie delavcev, kot temu na- ■ ■ ■■ ■ dju^i) f,no pravimo, le peto kolo.“ ----------------------------- n deit^šan Mesner je „nov“ pred-kup^ki^k; izvolili so ga šele pred ■obr^j jnii sedmimi meseci, ma /L’-Prej sem delal v športnili netflljj Hazacijalr; težave pa so ena-ime|j oprej ^ za kandidirati v novi izvršni i Slf, °r sindikalne organizacije. nekdo že sprejme kandida-To, bi, po mojem, moral tudi Jah. Tako sem mislil, ko so i? izvolili za predsednika. Na f*em sestanku izvršnega odbo-rSrno razdelili dolžnosti. Do-r%ili smo se, da bo vsak na-delovni načrt, program | r*a komisije, ki jo vodi. Zdaj r delata le dva, v najboljšem 1 Keru trije! ^P.ziakaj tolikšno nezanimanje t kitiji?del° v s’ndikalni organiza- Sf^UNajbrž zato, ker ljudje ne .°> kako zelo jim lahko ko-sindikat. In tudi zato, ker danes zelo malo aktivistov, ki denimo v Kamniku, Bakovniku, Šmarci in celo v Križevcih na Hrvaškem — vsak obrat ima svoj delavski svet in samostojno oblikuje in deli osebne do- za transistorje —TU-^TU-^TJ MtnrsT pohištvo poi čel avn^ spe , oi nis'’ ____________________________________ eni1" v na'p. Popravljeni nekaj žrtvovati.. S za| [^adevnost, da bi za-ejesirali ljudi, da bi se delavci i aak v družbi, ki je njihova, re-jočCjpt njihovega boja, da bi se snul ^ljavili kot resnični samo-ot' Pravljavci, pa ni plačana. Naj m ^ sp°' PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE D E PO LAR IZACIJ E V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubljena ustreza novi tehnologiji. V izvršnem odboru sindikata vemo, da bo treba kar precej storiti, če bomo hoteli, da bi delavci izkoristili vse možnosti za večji učinek, ki jili nudijo novi stroji; to vemo, pravega zanimanja za strokovno znanje pa med našim članstvom še nismo zbudili, predvsem zato ne, ker je interes za delo v sindikatu premajhen. Najbrž bo treba zamenjati nekaj ljudi v izvršnem odboru.“ Morebiti pa bodo morali spremeniti tudi organizacijsko strukturo sindikata. Svit je kombinat s številnimi obrati, hodke. Organizacijska struktura sindikata pa ni prilagojena strukturi samouprave.. V obratih, kjer delavci že dokaj samostojno odločajo o proizvodnji, poslovanju in delitvi, ni sindikata. Imajo eno samo osnovno organizacijo in v njenem izvršnem odboru so zastopniki vseh obratov. Gre torej za nekakšen delegatski sistem; in ker se praviloma dogaja, da je v nekem obratu več ljudi, ki bi bili sposobni za delo v sindikatih in bi tudi radi delali, v drugem pa takšne ljudi težko najdeš, so izvoljeni v izvršni odbor tudi taki, ki jim je funkcija pogodu, delo pa ne. „Že večkrat smo se spraševali, kako vzbuditi zanimanje. Skoraj vsi se, denimo, zanimajo za izlet, za veselico, za ozimnico, za kupovanje blaga po znižanih cenah. Na sestanke, kjer se pogovaijamo o samoupravljanju, o proizvodnji in o gospodarjenju, o poslovnem uspehu in o medsebojnih odnosih, pa jih pride le malo. Kot da bi te teme zadevale le upravo, ne pa delavce. Sistem delitve osebnih dohodkov sicer že nekoliko spodbujd interese proizvajalcev za delovni učinek, toda le-ti so slabo organizirani in odnos do samoupravljanja je enak odnosu do plače: uprava podjetja mora pač dati delavcem na plačilni dan toliko, kolikor so zaslužili, ne glede na to, če je bilo njihovo delo prodano ali ne.“ Ob koncu letošnje zime je izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije razobesil na razglasne deske ponudbe za dopuste in povabil vse člane sindikata, naj se prijavijo do 15. marca. Nudil jim je številne možnosti letovanja za ceno od 28 do 50 dinarjev za oskrbni dan v sezoni, toda prijavili so se le trije. Že junija pa. so delavci začeli zahtevati, naj sindikat vendarle nekaj stori za dopust! „Tudi zato tolikanj govorimo o interesu delavca za vse, kar se dogaja v podjetju. Jeseni bomo organizirali skupaj s partijo v vseh obratih razprave o samoupravljanju in upam, da se bomo temeljito pogovorili, kaj storiti, da bo delavec neposredno odločal o sredstvih, ki jih je ustvaril. Hkrati bomo začeli akcijo za strokovno izobraževanje, ker smo sklenili, da mora imeti vsak proizvajalec takšno kvalifikacijo, kot jo zahteva njegovo delovno mesto. Vse to pa bo, upam, spodbudilo tudi zanimanje za dejavnost v sindikatu, ki doslej spričo veljave, kakršno je imel, ni mogel organizirati niti enega poštenega sestanka." JANEZ VOLJČ POGOVOR Z MARJANOM BOLHARJEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V DOMŽALAH Najprej pometajmo pred svojim pragom Kako si občinski sindikalni svet v Domžalah prizadeva, da bi sindikalne organizacije samostojno delovale Marjan Bolhar je predsednik občinskega sindikalnega sveta v Domžalah že dve leti. „ln ves ta čas, kadarkoli smo govorili o metodah sindikalnega delovanja, smo poudarjali, da morajo sindikalne organizacije samostojno delovati. Okvirni program^ dejavnosti sindikatov, ki smo ga zasnovali v občinskem sindikalnem svetu, naj bi bil le spodbuda za izdelavo konkretnih programov v podjetjih. Nekatere organizacije -so to pravibo razumele in sestavile svoje programe dela, ki jili dokaj uspešno uresničujejo. Mnoge pa še čakajo* kaj bo rekel občinski sindikalni svet in se bodo bržčas zdramile šele tedaj, ko jih bomo opozorili na ta ali oni problem. Pa še takrat bi raje videli, da bi občinski sindikalni svet uredil tisto, kar bi morali urediti sami!" So sindikalni odborniki, ki bi se najraje skrili, kadar seje treba upreti samovolji koga izmed tako imenovanih vodibih tovarišev v upravi. Ko jih sprašujem, zakaj so takšni cagavci, mi pravijo, da se bojijo ,.sankcij." Zanimivo pa je da je takšna bojazen vsesplošna in jo je moč najti tudi tam, kjer nikoli niso preganjali človeka, ki je povedal resnico in se uprl krivici. „Naj govoriva konkretno: delavko so nezakonito premestili na slabše plačano delovno mesto. Pritožila se je na občinski sindikalni svet. Mi smo opozorili osnovno sindikalno organizacijo, naj zadevo uredi, pa so tamkajšnji odborniki lepo prosili, naj se kar mi zavzamemo zanjo, ker se lahko zgodi, da bi kakršnokoli njihovo zanimanje za to ‘zadevo sprožilo spor z upravo, čeprav se je delavka upravičeno uprla premestitvi." Poznam nešteto takih primerov hi vem, da ponekod preganjajo ljudi, ki mislijo s svojo glavo, toda večkrat se dogaja, da se ljudje boje povedati svoje mišljenje, ker mislijo, da jih bo kdo kaznoval, če bodo stali na svojih nogah. „Smo za odkrit m pošlem boj proti nepravilnostim,,v katerem naj sodelujejo vsi, ki so se sindikalno organizirali. Zato tako poudarjamo samostojnost osnovih sindikalnih organizacij in zato naš svet in vse naše komisije, se pravi-vsi sbdikalni aktivisti"sku-šamo pomagati delavcem, da bi v sindikatu svobodno uveljavljali svoj prav. Še pa se dogaja, da človek, ki pride k nam po pomoč, ne ve, da bise o svojem problemu lahko pogovoril s sindikalnimi odborniki v kolektivu, v katerem dela, in ko ga vprašamo, kdo je njegov predsednik, molči." Sploh pa gre za družbeno veljavo sindikalne organizacije v podjetju in te ji nihče ne more podariti! „Je veliko primerov, da predstavnikov sindikata ne vabijo na seje delavskili svetov, da sindikat spoh ne ve, o čem bo razpravljal delavski svet. Ali pa drugače: sindikalne predstavnike uporabljajo kot gasilce, ki jih pokličejo na pomoč šele tedaj, ko že gori. Takšnega odnosa do sindikata seveda ni možno spremeniti od danes do jutri. Drži pa, da je sindikat kot organizacija delavcev cenjen le toliko, kolikor družbene veljave si je sposoben sam zagotoviti." JANEZ VOLJČ pol' spe-Ibpf1 isiji-icg3 KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE fjradnja poročila kombinirana ameriško-francoska gradnja Ameriško-francoski način gradnje poročila je v bistvu kompro-ali neke vrste vmesna oblika med že omenjenima francoskim ali °nološkim načinom gradnje poročila in ameriškim ah podatkov-t11 načinom gradnje poročila. Združuje njune dobre lastnosti in P°staja zaradi tega vse bolj uporabljen način gradnje poročila za P°jiebe obveščanja članov delovne skupnosti. ^ : ^3 ameriško-francoski način zgrajeno poročilo poda že v uvodu 1 ^n pregled nad bistvom dogodka, pojava ali problema, v nadalje-i Pa poda njegov razvoj z medsebojno odvisnostjo in vzroč-k° .Ostjo bistvenih sestavin do tiste razvojne stopnje, ki je v dolo-^ern času že znana. To se pravi, da tako grajeno poročilo s tč3' hVQfm uv°dom poda glavne značilnosti poročila in z njimi pritegne n# „ alčevo ali poslušalčevo pozornost. Ko mu pove, kaj je bistveno — ep J'0 2gledu ameriške gradnje poročila — v nadaljevanju predstavi vse rtii p°drobnosii v takšnem zaporedju in medsebojni odvisnosti, kakor ,of o se bile dogodile, se dogajajo ali se utegnejo zgoditi. Se pravi, da rt ' nadaljevanje poročila podobno francoski gradnji, le daje dolžina rt podajanja krajša, itn rt1 Tako grajeno poročilo vsebuje v uvodu predvsem odgovore na že >' P°žnana vprašanja KDO, KAJ, KJE, KDAJ, KAKO in ZAKAJ. ! takšnemu uvodu pravimo tudi vodilo ali lead. Temu pa sledi kro-j P°loško opisovanje dogodka, pojava ali problema od začetka do 1 k?nca, od zapleta do razpleta oziroma do znanega razvojnega stali nj3. Bralec ali poslušalec tako sestavljenega poročila ima zlasti, če ij manj zahteven, manj zainteresiran, možnost že samo iz kratkega Ij ayoda ali vodila zvedeti za bistvo poročila. Če ga podrobnosti za-I' Jmiajo, se lahko sam odloči, koliko napisanega bo še prebral ali j toliko povedanega bo še poslušal. Se pravi, da lahko sam odloči, ali P° še v komunikacijskem stiku z informacijskim virom ali ne. Uvod z odgovori na vprašanja K Z ZE Grafično ponazoritev takšnega načina gradnje poročila kaže kombinirana pokončna piramida, vrh katere je naznačen uvodni odstavek ali vodilo. Tako zgrajenim poročilom pravimo velikokrat tudi kratka zgodbica ali short story. Nanjo opozarjam zato, ker omogoča v razmeroma kratkem besedilu — od 45 do 7 5 tipkanih vrstic posredovati manj zahtevnemu bralcu ah poslušalcu neki problem, pojav ali dogodek na privlačen način in z navedbo vseh bistvenih sestavin. PRIMER: DOGRADITEV NAŠEGA SKLADIŠČA V NEGOTOVOSTI Gradbeno podjetje „Zid“ po ustavilo dela na novem in težko pričakovanem skladišču za gotove izdelke, če ne bomo pristali v povečanje predračunskega zneska za nadaljnjih 900.000 dinarjev. Ker ne moremo dobiti posojila pri občinski kreditni banki, bi kazalo sprejeti ponudbo podjetja „Prevoz“. To bi nam posodilo potrebna dinarska sredstva za eno leto, če bi mu mi posodili za isti čas 50.000 dolarjev. Sami na srečo res sedaj ne potrebujemo vseli razpoložljivih deviz, zato bo direktor podjetja Ogrin predlagal delavskemu svetu, naj odobri sklenitev ustreznega dogovora. (Torej uvodni odstavek po zgledu ameriške gradnje in z odgovori na vprašanja KAJ, KDO, KDAJ, KAKO in ZAKAJ. - Bistvene sestavine poročila so znane in manj zahtevnemu bralcu ali poslušalcu povedo problem ter nakažejo možno rešitev!) Gneča na dvorišču ob novem skladišču za gotove izdelke je vedno večja. Zaboji z njimi so že zaprli pot do skladišča odpadkov, pod nadstrešjem obrata za strojno obdelavo pa ni več prostora za parkiranje tovornjakov. Zato ni čudno, če se člani kolektiva sprašujejo, kdaj bo novo skladišče pod streho. Zlasti negodujete tisti, ki vidite škodo na ometu in ha železni strešni konstrukciji, škodo, ki gre po mnenju vodje vzdrževalne službe inž. Rajglja.v stotisoče.. . Gradbeno podjetje ,Zid’ je povečalo cene svojih storitev in sedaj zahteva od nas dodatnih 900.000 dinarjev za dograditev skladišča . ..!“ je odgovoril inž. Rajgelj, ko smo vprašali po vzrokih. Potem je še dodal: „Ker sami nimamo toliko denarja, si bomo morali pomagati, kakor vemo in znamo. Prav bi bilo, da se obrnete na direktorja Ogrina, ki bo povedal, kako bi se problem dalo rešiti!" Direktor Ogrin je potrdil Rajglovo oceno in povedal, da na bančno posojilo ne moremo računati. Vidi pa izid iz sile, če posodimo 50.000 dolarjev podjetju „Prevoz“, kajti to nam ponuja za protiuslugo posojilo potrebnih 900.000 dinarjev. Zato se bo naš vodja finančne službe Rakovec sporazumel s predstavniki podjetja ,———-—-——-------------—. prevoz’ o vsem tem. Seveda pa se bomo odločili za tako rešitev / 1 a;|va "Razplet°rmac \ samo v primeru, če se bodo zbori delavcev po delovnih enotah ter delavski svet podjetja s tem strinjali...!" je poudaril direktor Ogrin. (Nadaljevanje poročila po zgledu za francosko gradnjo. Nadrobnost opisa samega problema in možne rešitve je seveda odvisna od števila in medsebojne povezanosti najvažnejših sestavin informacije in seveda od razpoložljivega prostora za objavo na oglasnih deskah, v internem biltenu ali glasilu ali po internem razglasnem sistemu z zvočniki!) Dodatne informacije \ nove informacije \ Gradnja kratkih zgodbic je zlasti primerna za oblikovanje takih informacij, ki so človeško tople in s katerimi poskušamo bralca ali poslušalca pridobiti za podano tematiko, da se ob zaznani vsebini zamisli, opredeli in zavzame določeno stališče. Zato naj v besedilu ne manjka tako imenovanih „človeških“ besed, kot so, denimo, osebna in lastna imena, osebni zaimki ter besede: sodelavec, prijatelj, znanec, tovariš, svetovalec in druge. DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: GRADNJA POROČILA - BLOČNI NAČIN TOKOVI GOSPODARJENJA ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE? Na rob izhodiščem sindikatov za dajanje soglasij k samoupravnim sporazumom Priprave za podpis samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov potekajo s tako rekoč nezmanjšano prizadevnostjo kljub temu, da smo na višku sezone dopustov. To je tudi razumljivo, saj se približujejo roki, ko bi sporazumi morali biti podpisani. Za gospodarske organizacije je ta rok 8. oktobra; do takrat mora imeti vsak predlagani sporazum podpis večine delovnih organizacij, ki so izjavile, da pristopajo k sporazumevanju, hkrati pa tudi soglaje republiških odborov sindikatov posameznih dejavnosti. V postopku samoupravnega sporazumevanja morajo seveda sindikati pri dajanju svojih pripomb in soglasja K osnutkom oziroma predlogom sporazumov spoštovati določila zakona in družbenega dogovora usmerjanju dohodka in osebnih dohodkov. Zaradi tega sicer še vedno prihaja do občasnih nesporazumov med njimi in komisijami za pripravo sporazumov, vendar pa so sedaj takšni ne- sporazumi že precej- bolj redki, kot ga'so bili ob začetku priprav za . Se vedno pa je marsikateri ko- podpis samoupravnih sporazumov, misiji za pripravo samoupravnega sporazuma težko dopovedati da mora mimo določil zakona in splošnih družbenih dogovorov upoštevati tudi izhodišča, s katerih sindikati izhajajo pri dajanju svojih pripomb in soglasij k osnutkom in predlogom samoupravnih sporazumov. Takrat je večkrat slišati vprašanja, zakaj mora biti prav tako, ne pa tudi drugače, zakaj je, če že moramo upoštevati zakonska določila, nujno upoštevati tudi izhodišča sindikatov, za katerimi ne stoji državna prisila? O tem, ah naj pri samoupravnem sporazumevanju, ki ni „držav-na“ stvar, upoštevamo samo „državna“ določila in predpise, bi seveda lahko marsikaj povedah, vendar pa naj na tem mestu poudarimo samo to, da so sindikati eden izmed treh podpisnikov splošnih družbenih dogovorov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in daje zato upoštevanje njihovih stališč s tem v zvezi za podpisnike samoupravnih sporazumov prav tako obvezno, kot so različna „državna“ določila. Sindikati vedo, zakaj vztrajajo pri svojih stališčih in če ta stališča ne bodo upoštevana, potem pač ne bodo dah svojega soglaja k sporazumom, to pa bi povzročilo njihovo neveljavnost. Komisije za pripravo samoupravnih sporazumov so točno seznanjene z izhodišči sindikatov glede dajanja pripomb in soglasij k tem sporazumom, ne bo pa odveč, če vsaj nekatera od teh izhodišč ponovimo. To bo verjetno prav sedaj koristno tudi zato, ker smo v času, ko morajo svoje mnenje o osnutkih in predlogih sporazumov povedati tudi samoupravljavci, šaj gre za akte, ki morajo biti sprejeti po istem postopku kot interni akti delovnih organizacij. Sindikati vztrajajo: da mora biti delo v podaljšanjem delovnem času (nadurno delo) — plačano najmanj 50%, nočno delo pa najmanj 25 % več kot delo v rednem delovnem času; da mora biti delo ob nedeljah in praznikih plačano najmanj 30 % več kot delo v normalnih delovnih dnevih; da mora dodatek za težo dela - izražen v denarnem znesku, ali pa v točkah — biti enak za vse delavce, ki opravljajo delo v enakih delovnih razmerah, ne pa odvisen od posameznega delavca; da mora nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znašati najmanj 80% od osnove oziroma od povprečja osebnega dohodka delavca v minulem letu; da mora najnižji obseg sredstev z1 regresiranje letnih dopustov znašati 300 dinarjev neto na zaposlenega; da se podpisnice sporazumov obvežejo, da bodo ob modernizaciji programirale in namenile določena sredstva za odpiranje potrebnih novih delovnih mest in za prekvalicikacijo delavcev, da le-ti ne bi bili socialno ogroženi, če se pojavi presežek delovne sile; da morajo delovne organizacije nameniti za stanovanjsko gradnjo najmanj 4%, za izobraževanje delavcev pa najmanj l % od bruto osebneh dohodkov; da morajo delovne organizacije zagotoviti sredstva za plačevanje odškodnin novatorjem, racionalizatorjem in avtorjem tehničnih izboljšav; da naj odškodnina ob odhodu delavca v pokoj oziroma v primeru smrti delavca ne presega dveh mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Predstavniki marsikatere komisije za pripravo samoupravnega sporazuma so v dosedanjih razpravah s-sindikati večkrat protestirali zaradi navedenih izhodišč sindikatov, češ, kaj nas silite, da sedaj plačujemo več, ko pa so bili naši delavci doslej zadovoljni tudi z manjšimi izplačili. To velja, denimo, za nadurno delo, za katerega sindikati — kot rečeno - zahtevajo najmanj 50% večje izplačilo kot za delo v rednem delovnem času. Jasno pa je, da so to bila nižja izplačila v škodo delavcev, ki so v podaljšanem delovnem času največkrat morali opravljati delo, ki bi ga ob bolje organiziranem delovnem procesu lahko opravili v normalnem delovnem času. S tem da vztrajajo pri najmanj 50 % višjih izplačilih za delo v podaljšanem delovnem času, želijo sindikati to delo tako podražiti, da se ga bodo organizatorji dela izogibali — predvsem s tem, da bodo dobro plačevali dobro delo v normalnem delovnem času. Navedena stališča sindikatov izhajajo iz zaključkov njihove II. in III. konference, ki obvezujejo vse sindikalne forume in ki nedvomno pomenijo pomembne pridobitve za veliko večino delavcev. Stvar medsebojnega dogovora... ,Moraš me razumeti, “ je pojasnjeval direktor Francelj po telefonu sobesedniku na drugem koncu žice, „da pomeni za naše podjetje odšteti 2.000 dinarjev za osnutek samoupravnega sporazuma le previsok znesek. . .! Saj vem, da je treba kriti izdatke za razmnoževanje, poštnino in podobno, toda zdi se mi, da boste s tako ceno zbrali veliko več denarja, kot so dejanski stroški za delo komisije in vse tehnične ter administrativne posle.../“ ,,Kaj morem jaz za to!" je odgovoril odločno glas onstran telefonskega kabla. „Tako ste se dogovorili...!" „Jaaa! Pa ne za dva nova tisočaka na delovno organizacijo ...! Dogovorili smo se le za porazdelitev' vseh stroškov. Ti pa prav gotovo niso takšni, saj boste s tako ceno iztržili nič manj kot dvajset starih milijonov...!“ Rekli boste, le čemu taka zgodbica. Veste, pa ni zgod- bica! Nekaj podobnega se dogaja sedaj pri nas na Slovenskem, kjer prav sedaj na veliko snujejo in pripravljajo samoupravne sporazume o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. In pri tem - kot kaže - si nekateri dovoljujejo tudi pri samoupravnem sporazumevanju kanček „ko-mercializma. “ Prav gotovo ni moč oporekati trditvi, da pripravljanje osnutkov samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov terja nekatere denarne izdatke. Treba je plačati razmnoževanje osnutkov, njihovo pošiljanje po pošti, treba pa je tudi kriti dnevnice in potne stroške članom komisij, ki Sp jih izbrak same delovne organizacije. Vprašanje pa je, ali so izdatki za vse našteto res tolikšni, da sedaj posameznim delovnim oraganizaci-jam - podpisnicam določenega samoupravnega sporazuma zaračunavajo organi- zatorji po 2.0f)0 dinarjev ali celo več za osnutek...? Vprašanje, ki ga je treba zastaviti tudi zato, ker padajo na račun takega, sicer „dogovorjenega “ ravnanja, kritike na napačen naslov. Sindikatom namreč sedaj nekateri pripisujejo tako početje ...! Zatorej bodimo nedvoumni in jasni! O višini prispevka ali tako imenovane participacije posamezne delovne organizacije - podpisnice določenega samoupravnega sporazuma — so se in naj se dogovarjajo prizadete delovne organizacije na pobudo komisij, ki so jih same izbrale. To je povsem stvar njihovega medsebojnega dogovora! Če pristajajo na visoke ali celo previsoke prispevke, je to njihova stvar. Prav gotovo-so jih ali pa jih še bodo morale utemeljiti pred organi samoupravljanja. Nikakor pa ni prav, da ponekod - ker bi se radi izognili kakršnim koli očitkom - kažejo s prstom na sindikate! češ, saj so tam določili tako ceno in oni ■zaračunavajo stroške za pripravo osnutkov...! Bodimo natančni! Sindikati nepripravl ja jo osnutkov samoupravnih sporazumov. Republiški odbori sindikatov posameznih dejavnosti ob pomoči svojih strokovnih skupin in komisij svetujejo in predlagajo komisijam, kaj naj osnutki sporazumov vsebujejo, da bodo skladni z zakonom in z družbenim dogovorom o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, saj sicer ne bodo doboli nujnega soglasja. Vse stroške, ki nastanejo pri svetovanju in predlaganju pripomb, ki nastanejo z razmnoževanjem in pošiljanjem osnutkov in pripomb osnovnim organizacijam sindikata, članom komisij in drugo, krijejo posamezni republiški odbori iz svojih rednih proračunskih sredstev, ki se torej stekajo iz sindikalne članarine. D.R. i “Hol 'odru CRAl o Nika ^ len Oesečr ftm dl obsi 'hipn , Vik feve): l red! bolj r I1ienej # H k Sindikati in sporazumevanji M. P. (Nadaljevanje s 1. strani) tudi dokazati, da je predvsem v interesu delavcev samih zaščititi akumulacijo in učinkovito gospodariti z njo ter da tako tudi v večini primerov ravnajo. Ge že gre za kakšno zaščito, potem bi si veljalo zastaviti vprašanje, kako zaščititi delavce pred tistimi, ki jim odtujujejo to akumulacijo. To pa so, denimo, družbeno politične skupnosti, banke in drugi dejavniki. Zastaviti bi si tudi veljalo vprašanje, kako jih zaščititi pred investicijomanijo, pred ekstenzivnim gospodarjenjem. Podatek, da 80 % delavcev v 80 % delovnih organizacij povsem normalno ravna in ukrepa na področju delitve, je več kot zgovoren dokaz, da družbena zaščita v tem primeru ni potrebna. Edina zaščita akumulacije je torej v tem, da delavci razpolagajo s celotnim dohodkom in da o njem odločajo - tudi preko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. - V čem je potemtakem smisel družbenega dogovarjanja in sporazumevanje o delitvi? - Smisel vidim v tem, da logiko dobrega gospodarjenja vnesemo tudi v sporazume in dogovore. In narobe, da tudi po tej poti prispevamo k intenziviranju gospodarjenja. V interesu delovnih organizacij v združenem delu je namreč, da se dogovarjajo o nadaljnjem razvoju in sporazumevanju za tako razvojno politiko in za take ekonomske in ‘ socialne ukrepe, ki bodo zagotavljali čim višji dohodek. Z drugimi besedami povedano, to pomeni boriti za tako politiko in za tako objektivizirane pogoje gospodarjenja, ki bodo spodbujah visoko' stopnjo integracije, delitve dela, vključevanja v mednarodno delitev dela in drugo. Ne nazadnje gre za to, da si tudi s pomočjo sporazumevanja prizadevamo za drugačno izločanje sredstev za družbene potrebe, torej za to, da, bi delavec v združenem delu samostojno razpolagal s celotnim ustvarjenim dohodkom, se o njegovem formiranju in delitvi samo-. stojno sporazumeval na podlagi ekonomskih in socialnih interesov z drugimi proizvajalci. - O kalkulativnih osebnih dohodkih. kot eni od temeljnih kate- gorij v samoupravnem in družbenem dogovarjanju o delitvi je tudi nekaj različnih mnenj. Nekateri celo ugotavljajo, da kalkulativnih osebnih dohodkov ni mogoče združevati z dohodkovnimi odnosi. Kaj v Svetu ZSJ sodite o tem vprašanju? - Ni dvoma, da so kalkulativni osebni dohodki del dohodkovnega sistema povsod tam, kjer jih jemljejo kot kalkulativno predvidevanje, kjer jih ocenjujejo kot tisti minimum vrednotenja živega dela, pod katerega nihče ne bi smel zdrsniti, ko načrtuje svojo tekočo in razvojno politiko. Gre pa še za nekaj več -da v bodoče z dogovori poskušamo opredeliti osnovne kriterije poslovnega uspeha, ki so še spremenljivi na sedanji ravni družbeno-ekonomskih odnosov. Moram namreč reči, da ponekod bistveno drugače gledajo na kalkulativne osebne dohodke. Marsikje jih namreč pojmujejo kot fiksne tarifne Dostavke, na katerih naj bi bila zgrajena celotna konstrukcija delitve dohodka in davčnega sistema pod varuštvom etatizma. V Zvezi sindikatov Jugoslavije zato odločno nasprotujemo sleherni rešitvi, ki bi poskušala kategorijo kalkulativnega osebnega dohodka opredeliti kot fiksno tarifo dela, saj bi to mimo drugega vodilo k oluanjevanju mezdnih odnosov, po drug; strani pa bi na ta način zanesljivo zabredli v etatistično odtujevanje dohodka. K sporazumevanju, kot ga pojmujemo v Zvezi sindikatov Jugoslavije, nas zatorej spodbujajo tako ekonomski kot socialni razlogi. - Vsaj tega sindikatom ne more nihče očitati, da si ne bi prizadevali realno ovrednotiti živega dela! S tega stališča kaže ocenjevati tudi kategorijo kalkulativnih osebnih dohodkov v sporazumevanju o delitvi pri nas na Slovenskem. - Točno. Že na Vi. kongresu ZSJ smo si v delovni program zapisali, da si bomo prizadevali realno ovrednotiti živo delo. Vendar mislim. da bi le kazalo storiti korak aalj od kalkulativnin osebnih do-rodkov in izhajati predvsem iz dohodka kot celote. K temu nas silijo zlasti spoznanja in sklepi sarajevskega kongresa. In prav v tem mislim, da druge republike, čeprav sprva v časovnem zaostanku, prehi-. tevajo Slovenijo. V tem sicer ne vidim nip nenormalnega, saj je v Sloveniji sprejeto načelo, da se bodo dogovori dopolnjevali; različne rešitve pa bodo zanesljivo samo oplajale druga drugo. Gre pa za to, kot sem že rekel - in to naj vnovič poudarim - da se proizvajalci v združenem delu. sporazumejo o tem, kakšen naj bo dohodek, da bi z njim dosegli določeno stopnjo proizvodnje, družbenega standarda, osebnih dohodkov, družbene produktivnosti dela - gre torej za programirani dohodek. Za tako dogovarjanje pa so po mojem prepričanju proizvajalci v združenem 'delu kar najbolj zainteresirani. Zato bi morah naša prizadevanja povezovati z uresničevanjem pred časom sprejetih ustavnih amandmajev in s spremembami v družbeno pohtičnem življenju, ki so pred nami in ki bodo omogočile, da bo vpliv delovnih ljudi na vsa družbena dogajanja čedalje odločilnejši. nega amandmaja v drugih reput1 kah? Nekajkrat sem ipiel priložil videti, kako so slovenski goSh darstveniki mahali s povabilom | Šim delavcem, ki ga je objavil m „Torpedo“ v naših časnikih. *;j „lorpedo v naših casmKin. *i bližno takole bi lahko strnil njih0. razmišljanje: mi se sporazumevanj i HriipnH nn Ho.liin Kai nraVIŠ i drugod pa delijo. Kaj pra' temu? i ITU - Rekel sem že, da v drugml ^ publikah sicer časovno zaostajaj0] W Slovenijo pri uresničevanju dol°’ 23. ustavnega amandmaja, d0, ***" pa sem tudi, da sedanja priza< - vanja — zlasti v Srbiji, Makedoniji, na Hrvaškem - pričajo, da gred°i samoupravnem sporazumevanju j Pot nekaterih vprašanjih celo dalj. D® tem smislu, da v teh republik^ sporazumevanju bolj upoštevajo"' fcaj. l kor spr Vse leti hodek kot celoto in ne samo oseh dohodke, da je torej spot^ mevanje vedno bolj odraz potreb želja delavcev v združenem delu> se dogovore o bodočem razvoj0 , svojem družbenem položaju. IA “k* tudi mislim, da je lahko 23. ustn Ca: amandma spodbuda slovenskim lavcem in slovenskim sindikatom.. nadaljujejo z bitko na tem P°J ročju. Tako kot je bil začetni Slovenije spodbuda drugim teT ‘ blikam, pa bodo lahko sedaj m’ _ Sar tere drugačne rešitve v drugih f de delih države spodbuda za izpof Soj njevanje sporazumevanja na Slo'1, up _ ailju apvziaz.miiv, vujijtt nci , mi skem. Na neposredno vprašanj0 i : V Zvezi sindikatov Jugosimj vztrajamo, da se v vseh rcpublnk tok: intenzivno lotijo problemov d0?.] ■C ii co hn takn mnŽflO ^ •; VELEBLAGOVNICA St MHHM Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO • priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom In za gospodinjstvo 0 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce je v hiši menjalnica OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 LJUBLJANA KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje - Tako si bržčas tudi velja razložiti vztrajno prizadevanje jugoslovanskih sindikatov, da bi samoupravno sporazumevanje opredelili kot ustavno kategorijo? - Natanko tako! Izkušnje nam razkrivajo, da ne moremo pričakovati dejanske afirmacije načela dohodka in stabilizacije, če ne uveljavimo instituta družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Brez tega tudi ni osnove za nadaljnji razvoj samoupravljanja. V naših dosedanjih prizadevanjih so nas zlasti hrabrile izkušnje Slovenije in tudi nekaterih drugih republik, njihov epilog pa pomeni 23. ustavni amandma, ki uzakonjuje samoupravno dogovarjanje kot ustavno kategorijo in s tem kot elementarni del razvoja samoupravnih odnosov. - Nekaj sva o tem že govorila, vendar nič ne de: kakšna so prizadevanja za uresničevanje tega ustav- varjanja, saj se bo je tako možno . -ogniti deformacijam, o katerih r J voriva J — Očitno je, da smo se znašli različnih točkah pri uveljavlja® načela o družbenem dogovarjanju' samoupravnem sporazumevanju, ti ne zdi, da bi veljalo usklajevati a' katera prizadevanja in rešitve? - Dogovarjanje čedalje bolj P0 staja odraz potreb razvoja v p05* meznih republikah, zato so pač13 like v rešitvah nujne. Seveda pa j potrebna tudi demokratična iZII’j njava pogledov in izkušenj, dogov0; med republikami in znotraj ženega dela o vseh tistih vprašanj.1 politike dohodka, ki jih je tr° širše razreševati. V Svetu ZSJ s®: zato že organizirali nekaj me®' publiških razgovorov - ne zato,0 bi prepisovali zakone in sporazui”1 temveč da bi izmenjali izkušnje’1 poglede. S tem moramo še bolj ® tenzivno nadaljevati, saj je to tn zahteva nekaterih republiških in P° krajinskih organizacij Zveze sl® dikatov, po drugi strani pa tu1 zahteva nekaterih delovnih or?11; nizacij. Pred Svetom ZSJ je torej n", loga, da repubhške in pokrajinsk organizacije ter posebni sindik111 opredelijo vsa tista skupna vprašanj na področju dohodka, kjer je P° trebno usklajevati prizadevanja, ^ bi tudi sporazumi zagotavljali eno1 no jugoslovansko tržišče, ne pa bi ga razbijali. O vsem tem bo steki* razprava že na jesen, pustih. takoj po d° S. 8' DE spet v akciji: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV? Govorijo delavci kombinata Agraria Koper . delavce poslovne enote „Brez-^°holne pijače" v kmetijskem pro-Jpdno predelovalnem kombinatu l^RARIA iz Kopra smo vprašali, po ocenjujejo pobudo slovenskih ^dikatov, da naj bi znašali ob kon-teta najnižji zaslužki 1000 din ^čno za normalno delo v red-, to delovnem času, ter kje po nji-vem v mnenju delovni organizaciji °bstajajo možnosti, da bi ta cilj ^•toprej dosegli. Odgovorili so: Viktor BRŽAN, vratar (prvi z Ve): „Pobuda sindikatov je povsem I todu, samo prepozno je prišla. Še ^ °°lj nerodno pa se je sindikat lotil lenega uresničevanja. Bom pove-H kaj s tenvmislim! Poglejte: obal-r sindikati so zahtevo po zaslužku pltnanj 1000 din postavili že ob f ncu lanskega leta, republiški siniti pa so jo potrdili nekaj mese- cev kasneje, ko se je začela akcija družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Če pa eden govori tako, drugi drugače, tretji pa spet po svoje, vsi pa se potegujejo za delavce, slednji navadno nimajo prave koristi, ker pač pomenijo drobiž v sporazumevanju in usklajevanju različnih žalitev in interesov, za katerimi stojijo različne številke. Mislim, da bi se sindikat med drugim moral zavzeti za to, naj bodo najmanjši zaslužki različni po posameznih območjih naše repub-like, ker so tudi življenjske razmere različne, potem pa naj se tudi zavzame za uresničevanje takih sklepov. Žal ne vem, kako bi praktično to lahko tudi storil, ker v našem sistemu sindikat nima v rokah sredstev, s katerimi bi lahko uveljavljal svoje zahteve, zahteva delavcev. Sicer pa bi rekel samo še tole: če ne bomo modernizirali naših naprav in strojev, ne bomo prišli nikamor. Rezerve so v boljši tehnologiji, ki bi omogočila tudi višjo produktivnost. Precej drugače pa bi bilo, če bi osrednji samouprani organi temeljiteje prisluhnili predlogom obratnih svetov, če nas ne bi vselej odpravili s pripombo: ne gre, ne moremo, počakajte itd. Skratka: tako kot republiki ne moremo uskladiti interesov in obvelja beseda najvišjih organov, tudi v naših osrednjih samoupravnih prganih najraje preslišijo zahteve in predloge, ki prihajajo iz enot!" Graciela JERMAN, pomočnik strojnika v polnilnici (druga z leve): ,,Prav je, če je sindikat postavil tako zahtevo, samo prepozno ji je dal tudi republiško avtoriteto. Kaj pomaga, če se obalni sindikat poteguje za 1000 din zaslužka, če pa se v republiki še kar naprej tolčejo le za 800 din in jih naraščanje draginje šele kasneje prisili k temu, da pritrdijo zahtevam, ki so prišle s terena. Največjo rezervo v našem obratu pa po mojem predstavlja tehnologija, hočem reči nova oprema! Če pol ure delaš, dve uri pa nato popravljaš stroj, potem ne more biti učinka, denarja tudi ne, delavec pa je vsega tega še najmanj kriv!" Silva ŠKERL1Č, delavka v polnilnici (tretja z leve): ..Seveda je prav, če se je sindikat potegnil za delavce, ampak kaj pomaga, če njegova zahteva ni bila uresničena, draginja pa je zdaj še večja kot takrat, ko so naši obalni sindikati prišli na dan s takim predlogom! Kako bomo pri nas to zadevo rešili, ne vem. Če bi imeli boljše stroje, bi šlo, tako pa . . Viktor ŠONC, vodja polnilnice (desno): ..Pobuda sindikatov se mi zdi v redu, ampak kaj pomagajo še tako lepi sklepi in zahteve, če delavec ob mesecu vedno znova ugotovi, da zasluži komaj toliko, kot zadošča za obnavljanje njegove delovne moči, namesto da bi se - skladno z rezultati njegovega dela, izboljševal njegov standard. Naš obrat sodi med boljše v kombinatu, pa vseeno prejemamo fiksne zaslužke. Če dosegaš rezultate, stimulacije pa ni, to v ljudeh ubija voljo do dela, čeprav so zdaj osnove višje, kot so bile pred meseci. Po drugi strani pa na delovno vnemo močno vpliva tudi dejstvo, da menda že tir leta pripravljamo elaborate, načrte, kreditne zahtevke in kaj vem še vse za novo polnilnico, pa se zadeva nikamor ne premakne. Naši stroji pa so taki, da je pravi čudež, če še niso razpadli. Pa izkoriščaj rezerve ob takem vzdušju in takih razmerah!" Nalomljena tradicija koprskem kmetijsko-proizvodno-predelovalnem kombinatu Agraria je 70 ljudi v aprilu še prejelo manj kot 950 dinarjev J Mesečnega zaslužka, ugodni poslovni uspehi pa obetajo, da ob koncu leta ne bo nihče več prejemal manj kot 1000 dinarjev Z uresničevanjem priporočila sindikatov o najnižjem zaslužku 1000 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času w .... . ......... 0$ m** (ji J« začenjajo tudi z decentralizacijo delitve osebnih dohodkov Letošnji prvi april je skoraj 700-članskemu kolektivu kmetijsko proizvodno predelovalnega ^mbinata AGRARIA iz Kopra prinesel povečanje (prej nizkih) osnov osebnega dohodka za 23 %, kar Ppmeni zagotovilo, da bo najmanj 950 dinaijev mesečno zaslužil vsak član njihove delovne skupnosti, je delal poln delovni čas in ki je izpolnil svojo delovno dolžnost. Manj kot toliko je ob uveljavitvi sPrenlemb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov prejemalo kakih 70 delavcev, torej desetina *aposlenih. Sodeč po ugodnih poslovnih uspehih, doseženih v prvem polletju letos, najkasneje v decembru med zaposlenimi, ki delajo poln delovni čas bo nikogar, ki bi zaslužil manj kot 1000 dinarjev v *etnem povprečju. V koprskem kombinatu AGRARIA torej uspešno uresničujejo priporočilo III. konference slovenskih sindikatov o najmanjšem zaslužku 1000 din mesečno za normalno delo v rednem delovnem Času. tako razlago ni strinjal, saj je dejal: „Drži, da spremembe v našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov spominjajo na enostavno računsko operacijo. Resnica pa je drugačna! Da bi jo DECEMBRA „NA TISOČAKU' P' . Zanimiv je odgovor na vpra-^nje, kakšno pot so izbrali v tej P .J) « J w J A AVk 01 1 V/ VZ C O X Z CZ X CXX X v c i klovni skupnosti, da so lahko v f krazmerono kratkem času že (i ^csničili precejšen del tistega, ij; kar predlagajo in tudi zahtevajo a Movenski sindikati. Pripoveduje 'f .°že ROK, pomočnik direktor-‘‘ [a za ekonomiko in finance v ■ k°mbinatu AGRARIA: ( .. »Izkušnje nam kažejo, da i ludje delajo z večjim zado-I v0ljstvom in da je tudi fluktua-J ClJa manjša, če je stalni del °sebnega dohodka višji. V na- I kiti podjetju smo lani na račun J P°slovnega uspeha razdelili pov-, Ptečno po dve „plači“ na f ZaPoslenega, vendar so ljudje ^eeno govorili o slabih zasluž-| *jlt, kajti osnove so bile res-[Pčno nizke. Zaradi tega smo Zgubili precej dobrih kadrov, ki 50 Pač odšli tja, kjer so jim bili Pripravljeni ponuditi višji stalni Zaslužek, višjo osnovo. , Ko smo razmišljali o tem, ^ko naj bi razrešili ta problem, prišli koprski sindikati na 'kn s svojim predlogom glede naJ manj šega zaslužka 1000 din mesečno za normalno delo v rednem delovnem času. Tako ^0 tudi v sindikalnem priporočilu videli napotek, daje Pač ljudem treba zagotoviti vsaj Isk osnovni zaslužek, da bi bil Ugotovljen minimum njihovih Potreb, skratka, da moramo Poskrbeti za višji stalni in ^gotovljen dohodek naših ‘Judi. Tako smo s 1. aprilom sPremenili pravilnik o delitvi Nebnega dohodka, ki je v povprečju prinesel 23 % zvišanje osnov in ki zagotavlja slehernemu zaposlenemu, za poln delovni čas in za izpolnjeno delovno dolžnost zaslužek najmanj 950 dinaijev na mesec. Za to spremembo nam ni bilo treba poseči po dodatnih sredstvih, ampak smo k prejšnjim osnovam enostavno prišteli pripadajoči odstotek pribitka, hočem reči poslovnega uspeha iz minulega leta. Ker doslej še nismo izplačali niti dinaija na račun letošnjega poslovnega uspeha, to pomeni, da imamo zdaj v nekem smislu fiksne zaslužke. Polletni obračun gospodarjenja pa kaže lepe rezultate, ki obetajo, da bomo do konca leta odpravili zaslužke, ki bi bili v letnem povprečju manjši kot 1000 dinaijev. Ko smo spreminjali pravilnik, je manj kot 950 din prejemalo kakih 70 delavcev ali desetina zaposlenih, približno dvakrat toliko pa je bilo takih, ki so prejemali manj kot 100 dinarjev. Na račun izplačil za poslovni uspeh bo naš kolektiv torej najkasneje v decembru odpravil zaslužke pod 1000 din.“ „VEČ KOT SAMO RAČUNSKA OPERACIJA!" Pripoved bi lahko razumeli tudi tako, da so pač z opisano in nedvomno enostavno računsko operacijo .likvidirali' zaslužke pod 950 din, razliko do tisočaka pa bodo pokrili na račun poslovnega ušpeha in — ustreženo bo zahtevi sindikatov! Vendar se Jože Rok s razumeli, moram poseči malce v zgodovino. Po neki stari tradiciji je bilo pri nas v navadi, da so bile startne osnove osebnega dohodka za enaka ali podobna delovna mesta enake, medtem ko je na konkretne zaslužke delavcev na takih delovnih mestih vplival poslovni uspeh enot. Čas je pokazal, da nismo ravnali prav, kajti očitno je, da dve enaki delovni mesti niti objektivno niti subjektivno nista povsem enaki in da morajo tudi v ,ceni' delovnega mesta obstajati razlike. Zato smo takrat, ko smo spreminjali pravilnik, v nekem smislu odstopili od naše prejšnje prakse. Sprejeli smo namreč sklep, da delovne enote samostojno razpolagajo s 3 % osebnega dohodka, kot jim gre po veljavnem pravilniku, s temi sredstvi pa lahko pravičneje ovrednotijo posamezna delovna mesta, oziroma vsem zaposlenim zagotovijo minimum 950 dinarjev mesečno. S tem pa so naše enote prvič dobile pristojnost, da povsem samostojno odločajo o delitvi dela osebnega dohodka. Začetek decentralizacije na tem področju pa prav gotovo ne pomeni samo računske operacije, temveč veliko več!" MILAN GOVEKAR TOKOVI GOSPODARJENJA | Razvijati, | ne | omejevati H Svet za gostinstvo in turi-g zem republiške gospodarske gj zbornice sodi, da predstavlja p gostinstvo posebno dejav-H nost, ki se v mnogočem g razlikuje od obrtnih storitve-H nih dejavnosti, zato ga je H potrebno posebej obravna-ij vati. g Tako je na primer obrato-H valni čas v gostinskih obra-H tih daljši od delovnega časa, Ij določenega z 42-urnim de-H lovnim tednom, poleg tega H pa dela gostinstvo praviloma š 7 dni v tednu. M Sedanjega minimalnega H števila zaposlenih naj bi zato g ne zniževali, ker bi to H vzbudilo dodatno nezaupa-H nje prizadetih v realnoi š predvidene pravne ureditve, š Pri določanju števila zapo-§j slenih pa naj bi bili predpisi H bolj prožni, vendar naj bi za g vsakršno prekoračenje do-H voljenega števila zaposlenih s predvidevali ostre kazenske H sankcije, g I Cene so ( hitrejše gl V obdobju od januaija do H konca maja letos se je po s statističnih podatkih obseg g proizvodnje v tekstilni indu-š striji v primerjavi z enakim H obdobjem leta 1970 povečal §§ za 6 9,', obseg proizvodnje H celotne slovenske industrije = pa za 10 %. g Podjetja tekstilne indu- = strije so v prvih petih g mesecih letos ustvarila pro-=§ izvodnjo v vrednosti g 1.475.600.000 din, v ena-g kem obdobju minulega leta g pa 1.271.900.000 din. Do H konca maja je tekstilna indu-H strija ustvarila izvoz v vred-g nosti 11,813.757 dolaijev. §= V obdobju januar-maj so = se v primerjavi z enakim g obdobjem leta 1970 pove-g čale cene proizvajalcem v H celotni industriji SRS v g povprečju zn 14,9%, v tek-g stilni industriji pa za 12,8%. g V trgovini na debelo so se g cene tekstilnim izdelkom g povečale za 7,0%, v prodaji g na drobno pa za 9 %. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiip TISKOVNA KONFERENCA MORALI SE BOMO ODLOČITI ZA DOSLEDNO VARČEVANJE Na zadnji tiskovni konferenci pri Leopoldu Kresetu, predsedniku republiške gospodarske zbornice, smo najprej slišali za stališča zbornice do najnovejših stabilizavijskih ukrepov zveznega izvršnega sveta, nato pa so novinaije seznanili s težavami in problemi ljubljanske trgovsko-proizvodne hiše ,.Slovenijales". ..SOGLAŠAMO Z UKREPI ...“ „V Sloveniji soglašamo z ukrepi, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet, pa čeprav bodo nekatere delovne organizacije prizadete," je dejal Leopold Krese. ,,To so pač omejiteni ukrepi, ki naj vrnejo gospodarstvo v urejen in likviden -položaj ter omejijo predvsem družbeno in osebno porabo. Seveda bomo morali budno spremljati razvoj in učinkovanje ukrepov, da ne bi morda kateri izmed njih začel vplivati proti temeljni stabilizacijski usmeritvi. Prav zaradi tega lahko v prihodnosti pričakujemo še dopolnilne tovrstne ukrepe." Po besedah predsednika gospodarske zbornice ukrepi vlade še ne zadostujejo. Potrebno bo pripraviti nacionalni načrt za dosledno varčevanje na vseh področjih in pri vseh stroških. Tudi omejitev investicij se ne bi smela ustaviti pri nepokritih naložbah, marveč bi morali vsaj odložiti tudi vsa tista vlaganja, ki niso ekonomska oziroma trenutno preveč obremenjujejo razpoložljivi kapital. DVA PROBLEMA SLOVENIJALESA Ljubljanska trgovsko-pro-izvodna hiša se je znašla pred dvema skoraj nerešljivima problemoma. Prvi je ta, da pripojene proizvodne delovne organizacije, k Slovenijalesu zgubljajo status pretežnih izvoznikov, s tem pa seveda vse tiste ugodnosti, ki iz takšnega statusa izvirajo. To povzroča dezintegracij-ske težnje. In prav lahko se zgodi, da se bodo hotele posamezne tovarne pohištva ali drugih lesnih izdelkov odcepiti od Slovenijalesa, če se ne bo v kratkem z ustreznim predpisom uredilo, da ostanejo tudi te tovarne še naprej pretežni izvozniki, pa čeprav poslujejo v okviru Slovenijalesa. Drug problem pa se je za Slovenijales pojavil na ameriškem trgu, kamor to podjetje veliko izvaža. Pristaniški delavci v Združenih državah Amerike napovedujejo nekajmesečno stavko, kar pomeni, da se bo ameriško tržišče za Slovenijales za nekaj časa zaprlo. To pa je lahko usodno, če ne bomo vsem lesnoindustrijskim podjetjem, ki izvažajo na ameriški trg, za ta čas kreditirali zaloge. Velika napaka bi namreč bila, če bi zdaj v tovarnah nehali proizvajati izdelke za ZDA. Potem ko se bo ta trg odprl, bo namreč povpraševanje po teh izdelkih toliko večje in kaj slabo uslugo bi si naredili, če temu trgu ne bi mogli takoj ponuditi izdelkov iz naših skladišč. w - M. Z. IZ ŠESTIH REPUBLIK EKCORRADO Kakšne kompenzacije? Drugačna delitev jugoslovanskega družbenega proizvoda ne bo lahka naloga, terjala bo veliko strpnosti, dogovarjanja in usklajevanja interesov. Tonic Water : v jugoslovanskih sindikatih I I KRITIČNO O DAVČNEM SISTEMU BOSNA IN HERCEGOVINA I i I I I Komisija za družbeno-ekonomske odnose Konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine ocenjuje, da novi davčni sistem, ki ga predlaga delovna skupina zveznega izvršnega sveta, ne odraža povsem interesov delovnih ljudi, ki so jih izpovedali na II. kongresu samo-upravljalcev in jih uzakonili v kongresnih resolucijah. Tako med drugim iz predloga ni možno razbrati, v kolkišni meri zagotavljajo spremembe v davčni politiki delovnemu človeku, da bo neposredno kontroliral del presežka dohodka, ki ga izloča za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Po mnenju komisije je razbremenitev osebnih dohodkov za nekatere prispevke pomembna in pozitivna novost, ki jo prinaša novi predlog, vendar pa ni predvidena tudi razbremenitev združenega dela oziroma delovne organizacije. Prav slednje pa omogoča državi, da z omejevanjem rasti osebnih dohodkov v bistvu povečuje osnovo za obdavčevanje. Člani komisije so tudi poudarili, da progresivno obdavčevanje poudarja posebno vlogo davčnega sistema na področju socialne politike in razreševanja neupravičenih in socialnih razlik med ljudmi, vendar pa bi bilo po mnenju komisije potrebno uveljaviti tudi nekatere druge instrumente, s katerimi bi zajemali tisti del dohodka delovnih organizacij ter del dohodka občanov, ki je posledica različnih ugodnosti pri poslovanju. V novi koncept davčnega sistema bi bilo potrebno vnesti tudi načelo, da nobena družbeno-politična skupnost ne more porabiti več, kot pa ji dovoljujejo realne možnosti njenega gospodarstva. Nujno potrebno je slednjič ustreznejše obdav- I I I I I čevanje vseh dohodkov izven delovnega razmerja, ki pa so eden najpomembnejših vzrokov za socialno diferenciacijo in bogatenje. I Odkar smo se v javni razpravi o spremembah zvezne ustave odločili za uvedbo kompenzacij, se je načelna razprava med zagovorniki in nasprotniki tega administrativnega pretaknaja denarja med republikami sicer polegla, zato pa se toliko bolj razplamteva ob vprašanju, kakšne kompenzacije! Nerazvita območja še naprej zahtevajo, naj bi v gospodarski sistem vgradili instrument kompenzacij, in to ne samo konpenzacij za panoge, ampak tudi za ekonomsko oškodovana področja. S tem žele poudariti, da je tudi različnost gospodarske strukture po področjih v ve-liki meri rezultat vnaprej dogovrojene delitve dela, ko je nekaterim pripadla perspektiva, drugim pa dolžnost, da jih podpirajo, čeprav v svojo škodo. Razvita področja pa teritorialno načelo kompenzacije zavračajo in sprejemajo samo kompenzacije po panogah. Pravijo, da teritorialne kompenzacije pri nas že na veliko uporabljamo in da jih zato ni treba še podvojiti. Instrument teh kompenzacij naj bi bil že sklad za razvoj premalo razvitih omočij in institut posebnih proračunskih dotacij iz zveznega proračuna proračunom nerazvitih republik in pokrajini Kosovo. Za teritorialne kompenzacije se je vse do nedavnega do javne razprave o ustavnih spremembah najbolj zavzemala republika Bosna in Hercegovina. V zadnjem času pa njeni politični predstavniki sodijo, da gospodarska struktura BiH ni tako neugodna, kot nekateri trdijo, ampak da gre dejansko za pomanjkljive instrumente ekonomske politike, ki ugodno gospodarsko strukturno zadržujejo in jo ovirajo v raz-, voju V neugodnem položaju da je BiH zaradi tega, ker ima energetske vire, ker je bogata s surovinami in ker je njena industrija zasnovana na domačih surovinah. Ne glede na to, kakšne kompenzacije bodo sprejete, ostaja namreč dejstvo, da razlike cen med surovinskimi in predelovalnimi področji in politika večje carinske zaščite predelovalne industrije deli ta področja na privilegitana ter na regije, ki jih taka politika ovira in jim preprečuje hitrejši razvoj. Analiza ekonomskega inštituta iz Beograda je pokazala, da je samo zaradi razlik med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov 1968. leta izgubila BiH 570 milijonov din, Črna gora 80, Srbija pa skoraj 100 milijonov. Glavni dobitniki tega računa pa da so Slovenija s 380 in Hrvaška s 270 milijoni din. Seveda pa teče preko instrumentov delitve in intervencij denar tudi v obratno smer. Preko te drugotne delitve se povečuje dohodek BiH za približno 6 %, Črne gore za 8 %, Makedonije pa za 3 %>; hkrati pa se zmanjšuje dohodek Hrvaške za3%, Slovenije za 4,5 %, Srbije za 2,5 %. V teh računih pa še nismo upoštevali učinka carin, kreditno-monetame politike, dela promemega davka ter sklad za kreditiranje izvoza ladija in opreme, čeprav so imele in imajo tudi te oblike dosedanjih zveznih intervencij pomembne teritorialne učinke. Vse te račune bi morali torej ponovno proučiti in ugotoviti, pri čem dejansko smo. To ne bo lahka naloga, posebno še, ker bo delitev jugoslovanskega družbenega proizvoda v prihodnje drugačna, kot je bila doslej. Terjala bo veliko strpnega dogovarjanja in usklajevanja delnih interesov v skupni jugoslovanski program ekonomske politike in družbenega razvoja. Opraviti pa jo bo treba natančno in uspešno, če se želimo izogniti nadaljevanju nestrpne medrepubliške polemike na teme: kdo več da in kdo več dobiva. V.B. Brez kadrov V Srbiji je bilo lani na področju kulture zaposlenih kakih 14.000 delavcev, kar pomeni 1,67 kulturnih delavcev na 1.000 prebivalcev. Spodnja meja profesionalnih kulturnih delavcev na 1.000 prebivalcev pa znaša v srednje razvitih državah vsaj 3 kulturne delavce. Nič manj alarmantne niso razmere pri kvalifikacijski strukturi kulturnih delavcev: 44,8 % jih ima največ 8 razredov osnovne šole, višjo in visoko šolo pa le 15 %. V kulturnih domovih je bilo leta 1968 samo 29 % upravnikov z višjo ali visoko šolo. Ob fem pa je zanimivo, da je v istem času prek posredovalnic za delo iskalo zaposlitev 6 diplomantov umetniških akademij, 30 umetnikov, 170 diplomantov filozofske fakultete, 30 kandidatov z dokončano srednjo bibliotekarsko šolo in 24 z dokončano umetniško šolo. PRVO DEJANJE Pripravljen je prvi osnutek družbenega plana razvoja Jugoslavije Zvezni zavod za družbeno planiranje je v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi zavodi za planiranje že pripravil prvi osnutek družbenega plana razvoja Jugoslavije od 1971. do 1975. leta. Osnutek vsebuje osnovne cilje in naloge razvoja oziroma osnovne smeri akcije Jugoslavije v naslednjem petletnem obdobju ne glede na to, da velik del ciljev in nalog ni več v neposredni pristojnosti in ne predstavlja neposredne odgovornosti federacije, temveč samoupravnega gospodarstva, republik in pokrajin. Tako so v tem prvem osnutku opisane osnove splošne razvojne politike jugoslovanske Na čigavih plečih? Vse več gospodarstvenikov si zastavlja vprašanje, ali je prav, da plačujejo podjetja z velikim številom delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in z minimalno akumulacijo za družbeno nadstavbo mnogo več kot sodobna, visoko avtomatizirana podjetja z majhnim številom zaposlenih. Če si bomo hoteli zagotoviti enakomernejši razvoj, bi morali vsaj del prispevkov prenesti iz osebnega dohodka na dohodek podjetja. Danes znašajo prispevki za vsakega zaposlenega delavca že 37,8% sredstev, ki jih delavec dobi izplačanih; to pa pove, da največ plačujejo tista podjetja, ki imajo zaposlenih mnogo delavcev. skupnosti in osnovne smeri akcij vseh nosilcev družbeno-ekonomske aktivnosti v naslednjem obdobju, ki se določajo v postopku poprejšnjega samoupravnega in družbenega dogovarjanja in konkretnega načrtovanja asociacij delovnih organizacij, socialističnih republik in socialističnih avtomnomnih pokrajin. Navedeni so tudi pogoji, v katerih bi se moral gibati družbeno-ekonomski razvoj skupnosti, gospodarske in družbene razmere, ki jih je treba skupno ustvarjati, kakor tudi predvideno ravnanje in učinki delovanja nosilcev samoupravne aktivnosti. Odjuga nal Hrvaškem I Hrvaški sabor je sprejel i predlog svojega izvršnega sveta o začasnem zakonskem usmerjanju delitve dohodka v delovnih orga- I nizacijah. Po tem zakonskem tekstu bo zamrzni- | tev osebnih dohodkov od 1. avgusta letos dalje, za- J de vala samo organizacije, j katerih lanski osebni dohodek na zaposlenega je dosegel 1.630 dinarjev oziroma je bil za 30 % nad povprečjem osebnega dohodka v repub-liki. Omejitev vključuje delovne organizacije, ki zaposlujejo skupaj 20 % zaposlenih na HrvaškemJJ KREDIT ZA 15.000 ŠTUDENTOV Na Hrvaškem povečujejo obseg kreditiranja študentov in dijakov Si ga že videl? Že, v časopisu. Pa tudi imel bi ga lahko. Celo dva, a kaj, ko bi celo plačo zapravil zanju . Hrvaški republiški sklad za kreditiranje študentov bo v novem šolskem letu podelil 7.500 kreditov več kot doslej. Od tega bo 4.000 kreditov razdeljenih med študente, dijaki srednjih šol pa bodo prejeli 3.500 kreditov. Povprečna višina študentskega kredita bo znašala 450 dinarjev, srednješolci pa bodo prejemali povprečno 380 dinarjev, ali za dobrih 20 % več kot v minulem šolskem letu. Republiški sklad uvaja nov način podeljevanja kreditov z Predsednik Gospod zbornice SRS Leopold na tiskovni konferenci: „V Sloveniji soglašal"0, .ukrepi, ki jih je sprejel , četudi bodo nekatere gosp0* ske organizacije z njim'j zadete. Seveda pa bomo i". budno spremljati razvoj in kovanje teh ukrepov, da "8 morda kateri izmed njih " vplivati proti temeljni stal" Pri ^eh l °no j z1 ‘ niti, ki imajo višje dohodi Izdelati moramo takšno da"0; Se politiko v naši republiki, 5 i V tero bomo podprli dohode", rj olxlavčili vse U-. namenom, da bi dosedanji proračunski sistem nadomestih z novim samoupravnim dogovorom sklada, zainteresiranimi delovnimi organizacijami in občinami. Sklad je doslej podpisal ustrezne pogodbe o vzajemnem financiranju s 50 večjimi podjetji in skoraj z vsemi občinskimi skupščinami. Sklad med drugim zagotavlja, da bo na vsak dinar delovnih organizacij dodal še. en svoj dinar, pri dijakih pa 2 dinarja. i dela, bolj pa >— ., ^ dohodke, ki niso pridoblj01"] j[ delom, ter zagotoviti učinke" j-i šneknlaciii in d*" akcijo proti špekulaciji in J nim utajam." pohištna TOVARNA OBUTVE MARIBOR INDUSTRIJSKA ULICA 5 IZDELUJEMO MODNO ŽENSKO OBUTEV PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI PRODAJALNAMI V MARIBORU, ŽALCU, REKI, SISKU, BEOGRADU IN KIKINDI V l PODOBE NAŠEGA Časa Pri nas ne odlikujemo t:>eh ljudi, ki zaslužijo to ali °Ko medaljo. Kdo bi vedel, ^kaj ne!? Eno pa je jasno: Pogosto ni pri roki pravih Predlogov. In to vrzel si bom zdaj prizadeval odstraniti z °Pisom ene izmed značilnih Se/ v avgustu za eno izmed značilnih akcij v avgustu, ^aj se ve, kdo je vzdržal na ironti aktualnega dela in lndi, kdo je vrgel puško v koruzo in se šel namakat na Kor j e ali lenarit v hribe. ~ Poklicati sem vas dal. Začne sekretar, da bi se prebeli. In ker ni direktorja. Nekdo blekne: - Popis f Prebivalstva! - Če mačke ni... ~ Prosim lepo! Izredno Ki je bilo tudi rečeno, ali ne Lenka, naj se kdaj pa kdaj ugotovi, kaj kdo počne? Tajnica Lenka si neprizadeto manikira nohte. - Ne pretiravaj! - Če že nočete zlepa, bomo šli po vrsti, kakor kdo sedi. Lenka, ti pa steno-grafiraj. Štefan, prosim! Zdolgočasene obraze končno oblije val ustvarjalnega razmišljanja. nahajam v fazi intenzivnega razmišljanja o umestnosti ali neumestnosti naših prihodnjih poslovnih potez, pove preudarno tovariš Jože, šef komerciale. Dognal sem, da bo treba poslovne prijeme razdeliti na tri faze: prvič na fazo proučevanja potreb trga, drugič na fazo opre- vrsti. Boš tudi za partijo povedal ali samo za sindikat? - Pa bom tudi za partijo, če je treba. Kot veste, je Miha na rednem in študijskem dopustu in me je zato prosil, naj hodim zraven, če bo za partijo kaj prišlo od zgoraj ali od zunaj in da lahko govorim tudi v imenu - Jaz, kot veš, že ves čas, od zadnje seje sem, delam na koncipiranju nalog na osnovi dveh zapisnikov, reče Štefan, tajnik samoupravnih organov. Izkristalizirane predloge iz razprave je treba ustrezno osmisliti, predno jih bomo predložili direktorju in kolegiju. Zadnje dni pa delam tudi na koncipiranju posebnega dopisa za obratne delavske svete. Ko bodo ljudje prišli z dopusta, ga mislim predložiti direktorju, nakar bi lahko šel na teren. — Dobro! Jože? - Jaz se pa že dlje časa deljevanja naših možnosti za kritje teh potreb in tretjič na fazo realizacije trenutnega akicijskega programa komercialnega sektorja. Še naprej pa ostaja odprto pereče vprašanje nerealiziranih zalog v naših skladiščih. - Je prišlo kaj o teh zalogah v javnost? - Kolikor vem, ne! - Naj tudi ne gre! Direktor je še posebej naročil, ali ne Lenka, da so zaloge naša interna stvar in da je treba inventurne podatke obravnavati kot poslovno skrivnost. Naprej! ' Janez, še ti si na partije. Kar se torej tiče partije, mislim, da je treba, tako kot je že bilo zgoraj rečeno, okrepitev osebno odgovornost za stvari, ki se delajo ali pa se ne delajo, ali pa je treba iti ven. A kar se tiče sindikata gredo stvari dokaj v redu in se pravkar podpisujejo samoupravni dogovori. Kot veste smo regres pravočasno razdelili in je lahko šla večina kolektiva na dopust, zato kakšne posebne aktivnosti ni mogoče organizirati pa naj se človek še tako napenja. Mislim, da bo veliko bolje, ko se bo malo ohla- dilo. To je, mislim, vse, jutri pa grem tudi jaz pa dopust. - A kdo bo mene nadomeščal, se sekretar vznemiri. - Jaz imam avionsko že v žepu, pove komercialni. — Jaz bom tu! reče tajnica Lenka. Z zaročencem greva v hribe šele septembra, ko bo naj hujše mimo. - Misliš, da bi šlo, vpraša sekretar šefa komerciale. — Mislim, da bi! Dve leti je' že pri direktorju; ve, kaj je treba ob takšnih situacijah kateremu reči. - Kaj pa poslovnim strankam? vpraša Lenka za vsak primer, čeprav ve. - Na poslovnem potovanju! - Pa prijateljem? - Na žalost: šele sep-temba bo tu. - Potem res lahko gremo, vpraša komercialni veselo. - Ja, kar! Glavno, da ostane nekdo pri telefonu. Naše naslove v avgustu pa, če bi se zgodilo kaj posebnega, ima Lenka v svoji bele Zki. Ali ne Lenka! - Ja, tovariš sekretar. VINKO BLATNIK Prizadevanja, ki bi jih veljalo bolj podpreti, kot pa smo jih doslej KAJ NAS VČASIH MOTI Najprej smo opazili v nekaterih boljših trgovinah, pravzaprav v njihovih lepih izložbah: ob razstavljenem blagu ni bilo cen. Slišali smo tudi pojasnila: označene cene bi pokvarile estetski videz izložbe. Najbrž ni nihče interveniral, zato so cene opustili tudi pri naslednjem urejanju izložbe. In [»tem, kar pač velja za enega, naj velja za drugega, tako so ravnali v sosednji trgovini, nato pri konkurenci. Zdaj že marsikje mislijo, da označevanje cen pri blagu v izložbi sploh ni važno, da je nepotrebno, saj ponudba deluje tudi brez Huje [Ki je, če cen ni na blagu v trgovini. Kupec vpraša prodajalko, ki potem poskuša najti listek s ceno, a zaman, ker ga pač ni. Zanimivo pa je, da ponavadi njena kolegica vselej ve za ceno na pamet in jo takoj strese iz rokava. „Bo že držalo," se mora sprijazniti kupec in odšteti zahtevani znesek. 3Obiskali smo prvi in edini družabno-rekreativni klub v Sloveniji • Klub Slovan je v nekaj mesecih potrdil upravičenost obstoja # Bodo prizadevanja podprli tudi tisti, ki bi jih najprej morali? 'j Družabno rekreativni klub ! ^Ovan v Ljubljani je pravzaprav nižini te vrste v Sloveniji. Če-prav se je rodil šele lani v no-Vernbru, združuje v svojih Vr$tah že dvanajst delovnih 0rganizacij in blizu štiristo po-^meznikov .. . Od kod pravzaprav zamisel o Ustanovitvi družabno rekreativ-^ga kluba? Od kod potreba ?° neki posebni športno-dru-^bni dejavnosti, ko pa imamo ^ndar že toliko športnih društev? VSAKOMUR PO NJEGOVI ŽELJI ..Kodeljevo, kjer domuje Slo-di šteje med naše še vedno J re(ike urejene športne parke. In J v želji, da bi vse to, kar je bilo ,1 Vajeno s pomočjo delovnih ‘ 0rganizacij. približali tudi za-i P°slenim, to je tistim, ki so n ako rekoč vse financirah iz Sv°jega žepa, smo lani usta-°j fj°vili družabno rekreativni , fi ^'ub . nam pripoveduje j t Matjan Rožanc, edini usluž-idl rnec kluba. „Seveda je re-otj ^ativni klub povsem odprtega P1 Značaja in temelji na svobodni iH *žbiri dejavnosti. Nekateri so pri ^szato, ker radi plavajo, drugi, y ^er radi igrajo tenis, tretji, ker d ^ navdušujejo za smučanje. "sak se pač ukvarja s tem, kar listi j!ju je najbolj pri srcu. Razumni i Wo vse v okviru možnosti, ki vi!] Mi nudi športni park Kode-jii Ijevo Osnovna misel, ki je vodila ustanovitelje kluba, je torej bila: park z vsemi svojimi napravami, objekti in možnostmi za oddih in rekracijo približati delovnim ljudem. Cernu bi dragi športni objekti služili le peščici izbrancev, peščici ljudi, ki se ukvarjajo s športom le zaradi rezultatov? „Letna članarina znaša tristo novih dinarjev. To je na videz kar dosti, dejansko pa malo . . razlaga Marjan Rožanc. „Če rečem, da s članarino ne moremo kriti dejanskih stroškov, ki jih ima klub, sem po- ' "'71 POHIŠTVO vedal veliko. Članom kluba so na voljo vsa igrišča, in teh ni malo, pokrit plavalni bazen, velika telovadnica na Visoki šoli za telesno kulturo, atletski stadion in še marsikaj. Prirejamo tudi različne tečaje, za katere vlada med ljudmi presenetljivo velik interes . ..“ „In kateri objekti so najbolj zasedeni, za katere športe se člani družabno rekreativnega kluba Slovan najbolj navdušujejo? “ „Zanimivo in obenem presenetljivo je, da so želje delavcev po športni rekreaciji presenetljivo velike. Veliko večje, kot si marsikdo izmed nas pred- stavlja. Že danes, ko smo pravzaprav z vsem skupaj šele začeli, ugotavljamo, da so naše, sicer ne preveč skromne kapacitete, manjše od povpraševanja. Imamo, denimo, le tri igrišča za tenis. Če bi jih imeli dvajset, bi jih imeli po vsej verjetnosti še vedno premalo. Podobno je s pokritim plavalnim bazenom. Zares škoda, da so za zdaj naše možnosti še vedno tako zelo omejene in da ljudem ne moremo nuditi vsega tistega, kar bi si želeli in kar bi potrebovali . ..“ Kljub temu upravičuje svoj obstoj. Uspelo nam je vzpostaviti neposreden stik z delovnimi ljudmi in kolektivi. Klub je uspel v tem, da nudi ljudem tisto, kar so doslej zastonj iskali pri različnih športnih organizacijah, pri Partizanu, pri športnih klubih, ki žal, še vedno kažejo interes le za mlade ..perspektivne^ ljudi. ZAKAJ NEKATERI STOJE OB STRANI? „Škoda, da ne najdemo skupnega jezika s sindikalnimi organizacijami...,“ nam potoži Rožanc. „Prepričan sem, da bi morale prav sindikalne organizacije, od tistih v delovnih kolektivih pa tja do republiškega sindikalnega sveta, pokazati kar največ interesa in razumevanja za dejavnosti, ki jih goji naš klub. Drugače rečeno: v naših prizadevanjih ostajamo nekako osamljeni in nismo deležni podpore tistih, ki bi jo nam bili v prvi vrsti dolžni ponuditi. Radi bi se namreč lotili novih akcij, radi bi preizkusili še druge mikavne prijeme, ki so povsod v svetu naleteli na plodna tla, pa si ne moremo pomagati. Še enega samega strokovnega sodelavca si ne moremo privoščiti . ..“ Ne glede na težave, v katerih živi in dela družabno rekreativni klub Slovan, gleda vodstvo te edinstvene organizacije pri nas z optimizmom na prihodnost. Načrti so veliki. In veljalo bi jih posnemati, predvsem pa podpreti. „Morali bomo prerasti v servis. ki bo sposoben ustreči željam delovnih organizacij oziroma posameznikov, naš dokončen cilj pa ne bi smel biti le v solidnem nudenju vsako-vrstnih uslug, temveč tudi v tem. da bi našel vsak človek v našem parku košček svojega doma. Več bi morali ustvariti za družabno življenje, še bolj bomo morali poskrbeti za poglabljanje medsebojnih odnosov vseh, ki so že oziroma še bodo postali naši gostje. Tudi to je namen našega kluba . . .“ razmišlja in kuje načrte Marjan Rožanc. ANDREJ ULAGA Šc huje pa jc v zasebnih trgovinah. V tistih na Starem trgu v Ljubljani namreč, kjer obrtniki prodajajo svoje izdelke. Ogledate si blago v izložbi, pas, torbico ali kaj podobnega, blago vam ustreza - cene pa spet ni v izložbi. Stopite v trgovino. Mladi mož ali dekle vam pove ceno za izdelek: denimo 45 dinarjev. Malo še premišljujete, mladi mož ali dekle streže medtem drugim kupcem, ko se [»javi starejši možakar, bržas lastnik, oče mladega moža ali dekleta ali pa delodajalec. Nekako iz navade ponovite: Koliko ste že rekli? Mož pogleda, potipa svoj izdelek, malo pomisli in pove: 37 dinarjev. Cena je padla s 45 na 37 dinarjev. Nakup bo torej uspešen! Ko pa odhajate iz trgovine, vas nekaj vseeno grize. Kot da nekaj ni v redu. Ali res ni? ! D. D. Pogled na del objektov družabno-rekreacijskega kluba Slovan NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO tl V založbi CZP »Delavska enotnost« Je Izšla knjiga: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga obsega dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni In sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev Dušana Pe-troviča-Saneta, Mllentija Popoviča, Klra Gligorova In dr. Vladimira Bakarlča • poročila o delu komisij • izvlečke Iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu iz SR Slovenije CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 36 DINARJEV. Nepreklicno naročam pri CZP -»DELAVSKA ENOTNOST*1, Ljubljana, Dalmatinova 4 izvodov knjige -II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE- po ceni 36.— dinarjev in ...................... izvodov glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.— dinarjev. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. dne 1971 Podpis in žig (za pravne osebe) OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON O AON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON NOVA POT DO NOVIH STANOVANJ V V republiški skupščini že pripravljajo zakon o programiranju in fina# ranju graditve stanovanj in o družbeni pomoči v stanovanjskem gospf darstvu Nič več zajcev v Zajčji Dobravi V Polju pri Ljubljani raste novo stanovanjsko naselje MS-10. Sto pedeset vrstnih hiš bo zraslo v No- vem Polju. V organizaciji „Soseske“, podjetja za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste, ki je pripravilo Koga ščititi? (Nadaljevanje s 1. str.) merjih oziroma uveljavitev izjem, ki že veljajo za rudarstvo in cestni promet. Rudar, ki kadi v jami, in šofer, ki pijan sede za volan, sta lahko takoj odstranjena z delovnega mesta. Železničarji zahtevajo, da to v bodoče velja tudi za pijanega strojevodjo, odpravnika vlakov in druge. Tisti, ki so odgovorni za varnost železniškega prometa, bi po njihovem mnenju morali dobiti možnost izrekanja mandatnih kazni oziroma uveljavljanja takojšnjih disciplinskih ukrepov proti vsem tistim, ki samoupravni sistem razumejo kot anarhijo, ki menijo, da jih samouprav-Ijavske pravice odvezujejo od nujnega spoštovanja prometno tehničnih predpisov. Upajmo, da bodo pristojni dejavniki učinkovito ukrepali in železničarjem omogočili da vprašanje odgovornosti za varnost prometa zaostrijo tako, kot je potrebno. O tehnični opremljenosti naših železnic skoraj ni vredno izgubljati besed, saj je splošno znano, da zaostaja za nami v Evropi samo še Albanija. Manj kot deset odstotkov naših prog dovoljuje hitrost prometa nad 100 km, dve tretjini prog pa samo do 80 km. Dve tretjini tovornih vagonov je starih več kot 40 let in bi jih morali pravzaprav izločiti iz prometa, kar pa bi seveda pomenilo strašen udarec za gospodarstvo. Remont starih kapacitet na železnicah stane skoraj polovico toliko, kolikor bi stala nabava novih zmogljivosti, za katero pa železnice niso sposobne. Samo še nekaj: na jugoslovanskih progah je kakih 1500 mest, kjer se križajo vlaki, kjer na-tovarjajo in iztovarjajo blago, samo na 123 takšnih mestih pa imamo relejne signalno-varnostne naprave, ki zagotavljajo varnost prometa . . . Iz tega bi najbrž lahko zaključili, da je ogromna večina železničarjev več kot prizadevna in disciplinirana, saj bi sicer bilo še več tragedij, kot jih je bilo do zdaj. Prav gotovo pa lahko iz navedenih dejstev o obupni zastarelosti naših železnic zaključimo, da dosedanje prazne obljube o njihovi pospešeni modernizaciji med drugim vse bolj in vse hitreje porajajo tudi tragedije, za katere bi bilo nepravično obsojati samo železničarje. MILAN POGAČNIK $ 0 * * 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 *4 4 5 5 4 4 4 4 *4 4 *4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 načrte in bo naselje tudi komunalno uredilo, izvajajo gradbena podjetja Zidar Kočevje, Agroobnova Ljubljana in Megrad Ljubljana. Hiše bodo v glavnem četverčki in osmerčkl Vsaka bo imela približno 150 kv. metrov stanovanjske površine. Zgrajena do tretje faze stane blizu 180.000 dinarjev. Za marsikoga je praktična stran nakup take na pol dograjene hiše prav gotovo v tem, da jo lahko dograjuje postopoma, po svojih finančnih možnostih. Gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja je lani zgradilo 22 takih hiš, letos pa jih gradi 32. „Letos smo začeli z gradnjo meseca maja," je povedala Jelka Far-tek, gradbeni tehnik in vodja delovišča. ..Sedemdeset nas je od Zidarja in do konca leta moramo končati. No,... V enem mesecu smo jih dvignili šestnajst in če ne bo večjih težav z nabavo, predvsem cementa, nekatere opeke in železa, bomo dokončali ... Pa o tem ne pišite, saj tako rado pride kaj vmes." Sto petdeset bo novih hiš in toliko družin bo rešilo svoj stanovanjski problem v novem na*,. ,„.,Ji gozdička ob železniški progi. V naselju, ki ga imenujejo MS-10 - Zajčja Dobrava. A. AGNIC Kot je znano, so delovni ljudje v celoti podprli izhodišča za sestavo resolucije o nadaljnjem. razvoju našega stanovanjskega gospodarstva, ki jo je v javno razpravo posredovala republiška skupščina. Ta podpora je prišla prav zlasti sestavljavcem predlogov novih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva, ki jih mora v predpisanem roku sprejeti vsaka republika. Tako v republiški skupščini zdaj že pripravljajo zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj in zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Osnutek zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj se opira na načelo temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stano- vanjsko gradnjo, ki so usklajena tako z izhodišči za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva Slovenije, kakor tudi z načeli o financiranju stanovanjske graditve, opredeljenimi v teh izhodiščih. Osnova za usmerjeno financiranje in graditev stanovanj je občinski srednjeročni program stanovanjske graditve. V osnutku zakona je predpisano, da morajo ta program obravnavati zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti, prav tako pa so v njem našteti obvezni elementi srednjeročnega programa, z določbo, naj republiški sekretar za urbanizem s svojimi predpisi izda metodologijo za njegovo izdelavo. Temeljni cilj novega zakona bo, da bo iz različnih virov zbrani stanovanjski ka- DOPISNIKI POROČAJO pital usmeril in namenil za ničitev občinskega srednje' nega programa stanovanj, graditve. Pomembnejši kot omenj1! pa bo bržčas zakon o družin pomoči v stanovanjskem gos| darstvu. Po predlogu tega J kona naj bi bil sistem družin pomoči celovit in naj ne bi ji boval samodelne nadomestitf stanovanjske najenmine za j čane z nizkimi dohodki Zas® van naj bi bil tako, da bo tem občanom tudi organizif^ pomoč pri odplačevanju stali “re* vanjskih posojil, pri kreditirafjja r; graditve najemnih stanovanjci : pri namenskem varčevanju^ 1 d( tako bo mogoče v največji #5 so ni meri vključiti v vlaganja fai i; odpravo stanovanjskega PTSo manjkljaja tudi zasebna sre^s1^!® in še uspešneje uveljaviti ,r')U| čelo, da je rešitev stano''3! skega vprašanja predvsem občanov, razumljivo, ob srn0^ no organiziranem družben^ TAM ZA ZDRAVJE SVOJIH DELAVCEV Predstavniki mariborske Tovarne avtomobilov^ in motorjev so se dogovorili z Zdravstvenim domom Maribor, da bo podjetje prispevalo svoja sredstva za preureditev obratne ambulante v tej delovni organizaciji. Denar je že zagotovljen, kar kaže, da se tovarna avtomobilov zavzema za čimprejšnje izboljšanje delovnih razmer v obratni ambulanti. Preurejena ambulanta bo imela v prihodnje štiri-sobne urejene ordinacijske sobe z ustreznimi čakalnicami. Uredili bodo tudi posebne prostore za fizikalno terapijo, prevezoval-nico, prostor za elektrokardiogram in avdiografiranje. D. P. usmerjanju in pomoči. Vse oblike družbene poni°| pri gradnji stanovanj bodo toij temeljile rta sistemu ferenciranja občanov glede g njihovo premoženjske taztneif kar bo nedvomno zagotovi smotrno uporabo v ta nan^ zbranih sredstev in s tem 0P] malni materialni ter družbeit politični učinek. * v.1 j V sredo, 1 L t. m., je bilo pristaniško poslopje na letališču Brnik > tako kot že velikokrat v tem letu - spet premajhno. Z boeingoin 7 07 družbe Pan American je pri; šlo na obisk v svoj „stari kraj1 kar 173 ameriških Slovencev. Kompas, kije organiziral njihov prihod, bo rojakom že v nedeljo pripravil izseljeniški piknik v Ra- ^ domljah pri Kamniku, nakar J bodo odšli rojaki iz Amerike na r potovanje s Kompasom po Jugoslaviji in tujini. Pred odhodom domov jim bodo pripravili še _:i,_:i. .. pmnem pri Bledu. ^ 0 piknik v Kompasovem angažmaju bo letos obiskalo domovino 2000 ameriških rojakov. In še ena zanimivost: tokrat so izseljenci prispeli z letalom, ki mu je ameriška družba dala ime Jet Clipper Slovenia! * * 0 00 S' Status temeljne organizacije združenega dela meljne organizacije združenega dela ne terja kot pogoj za ustanovitev tem6!* ne organizacije združenega dela, da bi se rezultati skupnega dela v um Minula praksa statutarnega urejanja samoupravnega položaja delovnih enot v sestavu delovne organizacije je bila pogosto nezakonita in celo protiustavna. Tudi na straneh našega tednika so bile objavljene kritike , komercialnega mešetarjenja" s statusom organizacijskih delov, zlasti tistih v sestavu večjih gospodarskih organizacij. Odločujoč dejavnik pri opredeljevanju samoupravnega položaja organizacijskega dela podjetja je bil v preteklosti delavski svet podjetja. Dejanski vpliv oziroma uveljavljanje interesov delavcev v enoti glede njenega samoupravnega statusa pa je bil močno okrnjen. Razlog za to je bil v tem, daje ustava pred uveljavitvijo XXI. in XXII. amandmaja dopuščala široke možnosti pri urejanju samoupravne organizacije v podjetju. Uresničevanje skoraj vseh samoupravnih pravic je bilo možno poveriti izvoljenim organom podjetja, tudi če je v podjetju združevalo svoje delo več tisoč delavcev. ..Manipuliranje" s statusom organizacijskih delov podjetja je tako praktično marsikje pomenilo protiustavno odtujevanje pravice neposredno odločati o delitvi dohodka, onemogočalo je dejanski vpliv na urejanje delovnih razmerij v enoti in drugo. Raven podjetja, ki je bila po ustavnih določilih temeljna raven za določanje celotne samoupravne zgradbe v podjetju, pa je pogosto z namišljenimi „skupnipi interesi podjetja" onemogočila večjo samoupravno, s tem pa tudi gospodarsko uveljavitev posameznega organizacijskega dela v sestavu delovne organizacije — delovne enote. Ob takšnih pojavih minule prakse se kajpak zastavlja vprašanje, v čem ustavni amandmaji take negativne pojave omejujejo ah celo preprečujejo. Kakšen je vpliv delovcev, ki združujejo svoje delo v delu delovne organizacije na urejanje njenega samoupravnega položaja? Ustavni amandma XXI. zlasti v prvem odstavku druge točke v načelu enotno opredeljuje statustni položaj vseh tistih organizacij, ki bodo v skladu s temi določili ustanovljene kot temeljne organizacije združenega dela. Enotna opredelitev statusnega položaja temeljnih organizacij združenega dela se izraža v naslednjih ustavnih organizacijskih in vsebinskih temeljih: 1. Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela - torej temeljna oblika združevanja dela v naši družbi nasploh. 2. V temeljni organizaciji združenega dela delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo — medsebojna razmerja pri delu, — upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, — odločajo o dohodku in — odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Urejanja medsebojnih odnosov pri delu, upravljanje zadev in sredstev družbene reprodukcije ter odločanje o dohodku so torej nespremenljive sestavine statusa vsake temeljne organizacije združenega dela. Spremembe temeljnega zakona o podjetjih v letu 1958 pa so vnesle novost v notranjo organizacijo delovne organizacije. Organizacijski del delovne organizacije je na temelju teh zakonskih določil lahko ob določenih pogojih pridobil tudi lastnost pravne osebe - samostojna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje pravne lastnosti kot sestavine statusa temeljne organizacije združenega dela. Sprva - ob predlogu besedila ustavnih dopolnil - smo menili, da ustavna intencija sloni na nerazdružljivosti temeljne organizacije združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Temeljna organizacija združenega dela, ki samostojno stopa v poslovno-pravne odnose, mora biti tudi nosilec pravic in obveznosti, ki iz teh razmerij izvirajo. Samostojnost pri vstopanju v poslov-no-pravna razmerja (potrjevanje uspeha skupnega dela kot vrednost na trgu) je pogojena torej z lastnostjo pravne osebe. Dokončno besedilo druge točke . XXI. ustavnega amandmaja pa ne opredeljuje pravne osebnosti kot ene obveznih značilnosti temeljne organizacije združenega dela. Po določilih temeljnega zakona o podjetjih, ki so skladno z ustavnim zakonom za uveljavitev ustavnih amandmajev ostala v veljavi, ter po dokončnem besedilu sprejetih amandmajev (glej drugi odstavek druge.točke XXI. amandmaja) pa lahko sklepamo, da je pravna oseba možna, ne pa tudi nujna ali celo obvezna sestavina statusa temeljne organizacije združenega dela. Določilo ustavnega amandmaja, ki govori o pogojili za ustanovitev te- organizacijskem delu potrjevali kot vrednost le na trgu (v primeru rezultati potrjujejo le na trgu je pravna oseba nujna sestavina stati J temeljne organizacije združenega dela). Amandma dopušča, da se % temeljna organizacija združenega dela ustanovi tudi tisti del delovne ofi 0 nizacije, v katerem se uspeh skupnega dela lahko potrdi kot vrednost zn0*3 J lj delovne organizacije in je lahko na tej podlagi samostojno izražen; v *** # F primeru ni nujna pravna osebnost temeljne organizacije združenega 0 v temeljna organizacija združenega delaje le del pravnega subjekta, ki ne stttjj^ j, samostojno v poslovno-pravna razmerja. .0 S Razmišljanje o tem vprašanju lahko zaokrožimo v ugotovitev, da lastn0i J r oziroma sposobnost pravne osebe - personalni in stvarni pogoji za P'jj| t dobitev lastnosti pravne osebe kažejo, da je velikokrat učinkovitejše delo',3i^ k kot del širšega pravnega subjekta kot pa se preoblikovati V samostojen PrJ'j J s subjekt ni obvezna sestavina statusa temeljne organizacije združenega 0 oziroma status temeljne organizacije združenega dela ni pogoj z lastno** 0 pravne osebe. S sprejemom ustavnega amandmaja se bistveno spreminja tudi polo’; ^ 1 delavcev v delu delovne organizacije glede določanja njihovega samoupdj: J t nega položaja. Oblikovati temeljno organizacijo združenega dela, dolo£l # njene okvire, določati razen z ustavo opredeljenih bistvenih sestavin stat* 0 temeljne organizacije združenega dela tudi druge sestavine tega statusa, J 1 čati razmerja do drugih temeljnih organizacij združenega dela, do druf? t družbenoekonomskih subjektov v procesu družbenih reprodukcije in drfn 0 1 - vse to je po določilih XXI.. in XXII. amandmaja ustavno neodtujiva sa!00^ 1 upravna pravica delavcev v delu delovne organizacije. Ta pravica pa ni ^'0 j kateremukoli delu delovne organizacije, marveč le tistemu, ki pomeni “ J lovno celoto in v katerem se rezultati skupnega dela lahko potrdijo 1 vrednost. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, lahko delavci V delu delotf1# organizacije uveljavijo svoje hotenje ustanoviti temeljno organizacijo zdrui1 J nega dela; če pa hotenju delavcev nasprotuje delovna organizacija kot ceW 0 ali deli delovne organizacije, je to pravico mogoče uresničiti z ustavni J sporom. Na tej podlagi temelji ugotovitev, da se možnost za uveljavljal 0 interesa delavcev pri določanju samoupravnega položaja organizacijski 0 dela delovne organizacije, v katerem združujejo svoje delo in sredstva dr11, J bene reprodukcije s sprejemom ustavnih amandmajev bistveno razšitF^ Lahko rečemo, da je z ustavnimi dopolnili samoupravni status združeni’J dela postal ne le „papirnata“, marveč dejanska in neposredna samouprav0;^ pravica delavcev v združenem delu. PETER TOj STRAN 8 'K predvidevanja uresničiti JSJ, Mežiški dolini so skrbno pretresli predlog srednjeročnega načrta razvoja tik. kulture v Sloveniji m Medlogu srednjeročnega na-razvoja kulture v naši repu-njfaki so v Mežiški dolini posve-i-r1 dokajšnjo pozornost. Pred-[flrS so podrobno proučili ter pri 3p' izrekli več pripomb. Te dni PT so ocenili javno razpravo in br^fli pripombe, predloge in ifbude. H VVX'W'%.'VWV'VX'VVVV'V>1»' * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * + * * A - * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 70 let % Jubilej Prosvetnega društva Stari trg V Starem trgu pri Slednjem Gradcu ima amater-- t ska kulturno-prosvetna de-* javnost že dokajšnjo tra-dicijo. Tako slavi letos Pro-» svetno društva Stari trg že [ 70. obletnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je društvu slovenjgraška občinska skupščina podelila posebno občinsko priznanje. Najprizadevnejša skupina v okviru Prosvetnega društva Stari trg pri Slovenjem Grad-cu je prav gotovo dramska skupina, ki že dolga leta pripravlja uprizoritve na prostem. V počastitev visokega ibbileja društva so tokrat pripravili Mikelnovo dramati-^cijo Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem"., v kateri nastopa več kot 70 Igralcev in igralk. Prva predstava dela je bila sredi minu-kga meseca, združena pa je Pila s prisrčno uvodno slo-dsnostjo ob 70-letnici Prosvetnega društva Stari trg pri Slovenj Gradcu. ^ Dokaj razgibana dejavnost 1‘rosvetnega društva Stari trg ,, * Pri Slovenj Gradcu kaže, da Jj J arnaterska kulturno pro-t svetna dejavnost pri nas še ni * »V OV X A IXXX O XXX '} * Zamrla. Še zmeraj se najdejo ,, f ljubitelji lepe besede ali ‘j * Pesmi, ki jim ni žal časa za vsje in nastope. Zato tudi ni t naključje, da stari in mladi iz * Starega trga radi priskočijo 00 na pomoč prizadevnim kul- turno-prosvetnim delavcem, * kadar je to potrebno. Ko so j * se letos odločili, da bodo Jt uredili prireditveni prostor, " J skorajda ni bilo občana iz ^ 0 Starega trga in bližnje oko-' t Uce, ki ne bi prišel na prosto- voljno delo. 5 0 Dramska skupina Prosvet-j t nega društva Stari trg pri Slo-1 J venjem Gradcu bo uprizorila ? t dramatizacijo Finžgarjevega tj romana „Pod svobodnim s°ncem“ najmanj še petkrat, ■! t letošnje starotrške poletne 0’J Prireditve, ki so jih pripravili v počastitev 70Tetnice društva in 30. obletnice vstaje Pa bodo sklenili 15. agusta, ko bo zaključna prireditev, na kateri bodo nastopili člani še drugih skupin, ki de-■ J lujejo v tem prosvetnem dru-štvu. U i* (AN) S predlogom srednjeročnega načrta razvoja kulture v Sloveniji v Mežiški dolini soglašajo, zlasti zato, ker dokaj dokumentirano prikazuje sedanje razmere na področju kulture in nakazuje tudi nekatere rešitve. Manjka pa, kot poudarjajjo v ravenski občini, konkretnejši akcijski del programa. Treba bi bilo namreč izoblikovati konkretne oblike akcije. Sicer pa na Ravnah na Koroškem prevladuje mnenje, da nikakor ne bi smeli širiti dejavnosti na posameznih področjih — vsaj v tem trenutku ne — pač pa najprej organizacijsko in kadrovsko okrepiti delo v sedanjih oblikah. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Da bi lahko kar najbolj dosledno uresničevali načelo o skladnem in celovitem kulturnem razvoju vse Slovenije, bi morali, kot poudarjajo v Mežiški dolini, kar najbolj podpreti tiste organizacijske oblike, ki to načelo najlaže uresničujejo. Pri tem mislijo zlasti na manjše, bodisi profesionalne, bodisi kvalitetne amaterske dramske, operne in glasbene ansamble, na potujoče razstave itd. Ravenčani tudi opozarjajo na potrebo, da bi morale v prihodnje družbeno-politične organizacije bolj podpreti kulturne dejavnosti nasploh, zlasti pa tiste, ki si prizadevajo približati kulturo mladini, občanom in delovnim ljudem. Ravenčani tudi menijo, da bi bilo treba na šolah v prihodnje še bolj razvijati šolske knjižnice, republiška izobraževalna skupnost pa bi morala v prihodnje bolj podpreti dejavnost teh ustanov. V manjših krajih oziroma vaseh bi bile šolske knjižnice- tudi kulturna središča kraja. Ena od možnih poti približevanja kulture mlademu rodu, ki bi ji bilo treba posvetiti več pozornosti, so tekmovanja za bralno značko, ki jih prirejamo v Sloveniji že enajsto leto. In še na nekaj opozarjajo v Mežiški dolini: v predlogu srednjeročnega programa razvoja kulture v Sloveniji je precej govora o kulturni izmenjavi s tujino, nikjer pa ni v gradivu zaslediti, kakšna naj bo konkretna kulturna pomoč našim rojakom v sosednjih državah. Opredeliti bi se bilo treba, ali je krepitev sodelovanja in pomoč naloga obmejnih občin, ali pa je to v širšem slovenskem interesu in zato tudi vsesplošna slovenska obveznost! (ma) V ZAGORJU OB SAVI SE LOTEVAJO URESNIČEVANJA PROGRAMA GRADNJE NOVIH UČILNIC IN TELOVADNIC SPREMENJENI NAČRTI V zagorski občini so sprva predvidevali gradnjo nove, sodobne osemletke. Ker pa so ugotavljali, da bi morali zanjo zbrati več kot 13 milijonov din, so opustili prvotni program in izdelali novega, po katerem bodo samo adaptirali sedanjo osnovno šolo v Toplicah, zgradili ob njej štiri večje učilnice s telovadnico, v Kisovcu pri Zagorju pa nameravajo sezidati manjše šolsko poslopje, pri zagorski osemletki pa novo telovadnico. Za bistveno spremenjen načrt so se v Zagorju ob Savi odločili po temeljiti presoji. Spremembo so narekovale predvsem podražitve in potrebe po novih učnih prostorih ter telovadnicah. Razmere na osemletki Toplice so namreč iz leta v leto slabše, pomanjkanje ustreznih telovadnic na obeh zagorskih osnovnih šolah pa občutno vpliva na telesni razvoj mladine. Kljub temu bodo morali v Zagorju ob Savi vložiti za te na- mene nekaj več kot 9 milijonov din. S krajevnim samoprispevkom občanov in delovnih organizacij so doslej zbrali 3 milijone dinarjev. Naložili so jih v banki, za kar bodo prejeli 600.000 din kredita, republiška izobraževalna skupnost pa je že prispevala 2 milijona 700.000 din posojila. Do konca letošnjega leta bodo s samoprispevkom zbrali še kakih 600.000 din, prihodnje leto pa še milijon din. Že zdaj pa v Zagorju ob Savi ugotavljajo, da bodo morali ponovno razpisati referendum za podaljšanje samoprispevka ali pa preučiti druge možnosti za financiranje novih šolskih prostorov. Z deli pri adaptaciji tdpliške osemletke so že začeli. Zastavili so tudi gradnjo štirih večjih učilnic za kabinetni pouk. Kasneje bosta prišli na vrsto telovadnici, prihodnje leto pa tudi gradnja manjše šole v Kisovcu. Kasneje čaka upravni odbor sklada še preurejanje nekaterih vaških šol, za katere bo prav tako treba zbrati nekaj milijonov din. —m— ☆ pripravlja II. IZDAJO V18 KNJIGAH Umetnost v slikah Posamezne knjige: PRAZGODOVINA EVROPE ROJSTVO EVROPE VISOKI SREDNJI VEK POZNI SREDNJI VEK .ROJSTVO NOVEGA ČASA (renesansa) BAROK IN ROKOKO DEVERNAJSTO STOLETJE NAŠA DOBA STARI EGIPT ZBIRKA UMETNOST V SLIKAH je prvi sistematični prikaz svetovne umetnosti, ki namesto teoretične razlage prepušča besedo sami umetnosti. Vsako sliko spremlje kratko in strnjeno pojasnilo, ki nazorno in tudi za laika razumljivo osvetljuje posamezno delo v njegovem zgodovinskem, kontekstu. Ta prikaz dopolnjujejo še nadrobni podatki o posameznih ustvarjalcih, o nastanku posameznega dela, o materialu in velikosti posameznih umetnin, podatki o muzejih, kjer so dela shranjena, in o krajih, kjer so jih našli, itd. UMETNOST V SLIKAH je namenjena vsem, ki žele odkriti čudežni svet človekovega tisočletnega ustvarjanja in si pridobiti zaokrožen vpogled v zgodovino umetnosti. Posamezna.dela -'sestavili so jih avtorji svetovnega slovesa -vsebujejo razlage in informacije, ki se dobe sicer samo v strogo znanstvenih in strokovnih publikacijah, hkrati pa s pomočjo ponazoritvene metode omogočajo na lahek način spoznavanje umetnostne zgodovine, vso lepoto in umetniška bogastva vseh časov in narodov. LJUDSTVA STAREGA VZHODA DALJNI VZHOD-BIZANC IN NJEGOV SVET ATENE IN RIM KRETA IN HELADA ISLAMSKI SVET STARA MEHIKA INDIJA AFRIKA IN OCEANIJA UMETNOST V SLIKAH je zbirka 18 knjig, ki imajo skupno 4800 strani in 5000 večinoma barvnih slik; v njih so predstavljena najslavnejša dela svetovnega stavbarstva, kiparstva, slikarstva, grafike in uporabne umetnosti. Vsaka knjiga ima 264 strani republiki Nemčiji, hkrati pa tudi v Veliki Britaniji. Združenih državah Amerike, Holandiji, polusnju z barvno reprodukcijo na ovitku. PRVA IZDAJA ZBIRKE UMETNOST V SLIKAH je na slovenskem knjižnem trgu zbudila tolikšno pozornost, daje bila razprodana, predno je v celoti izšla. Zato se je založba odločila za DRUGO IZDAJO v upanju, da bo s tem ustregla vsem, ki si žele to enciklopedično zasnovano zbirko v osemnajstih knjigah Zbirka izhaja pri založbi Holc Verlag, Baden-Baden, v Zvezni republiki Nemčiji, hkrati pa tudi v Veliki Britaniji. Združenih državah Amerike, Holandiji, Franciji in Italiji. Že ta podatek je priporočilo za zbirko. UGODNOSTI ZA NAROČNIKE: Prednaročniška cena za vseh 18 knjigje 2700 din. Celotni znesek lahko naročniki poravnajo v mesečnih obrokilt po 60 din. V prosti prodaji bo zbirka znatno dražja. Vseh 18 knjig bo izšlo do konca 1973. leta b Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in tudi uprava založbe, če ji pošljete priloženo naročilnico v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Oddelek ..Knjižne zbirke", 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 25. Naročite se že danes na UMETNOST V SLIKAH, zbirko, ki bo obogatila vašo knjižnico z izjemnimi deli kulturnega bogastva, saj gre za NOVO ZGODOVINO UMETNOSTI, KI JO BO VSAKDO Z NAVDUŠENJEM SPREJEL! | NAROČILNICA Obvezno naročam celotno zbirko UMETNOST V SLIKAH v 18 T knjigah, vezanih v polusnje. Cena celotne zbirke je 2700 din. X Naročnino bom poravnal: - takoj - v mesečnih obrokih po 60 X din. ♦ Knjige mi pošljite na naslov: - stalnega bivališča - na kraj zapo-T slitve. T (Neustrezno, prosimo prečrtajte!) ♦ Kraj in datum: Podpis naročnika: ♦ .......................................................... ♦ ■U O M < s Z ..g > o >-) C/5 ■< z •n D. 'S a s s t s s IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ZNATNO POVEČANJE PROIZVODNJE Glavni problem slovenjgraškega gospodarstva je v tem trenutku nelikvidnost, saj so terjatve gospodarskih organizacij skoraj za enkrat večje, kot pa same dolgujejo Delovne organizacije v občini Slovenj Gradec so dosegle v prvih šestih mesecih letos dokaj zadovoljive poslovne rezultate. V primerjavi s prvim polletjem leta 1970 je gospodarstvo Mislinjske doline pri povečanju števila zaposlenih za 9 % povečalo družbeni proizvod za 32 %, za prav toliko je povečalo narodni dohodek, amortizacija je večja za 29 % ostanek dohodka pa kar za 53 %. Ob tem velja poudariti tudi to, da so se osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu — le-ti so znašali ob koncu junija v-povprečju 1.292 dinarjev na mesec — v primerjavi s prvim poletjem 1970 povečali za 10 %. Ugotavljati je mogoče, da se v precejšnjem številu delovnih organizacij na področju občine Slovenj Gradec odločajo za obračunavanje funkcionalne amortizacije, saj je treba vedeti, da je strojna oprema v pretežni meri že močno zastarela in jo bo treba zamenjati. Pa tudi delitev dohodka vselej ne označu- jejo težnje, da bi najprej zvišali osebne dohodke, kar pa bi ostalo, bi namenili za sklade. Ostanek dohodka slovenjegraškega gospodarstva se je namreč povečal v primerjavi z lanskim letom za več kot polovico, osebni dohodki pa le za 10 %! Delovne organizacije v Slovenjem Gradcu skrbno zbirajo sredstva za financiranje programov preusmerjanja proizvodnje oziroma modernizacijo tehnoloških postopkov in naprav. Seveda tudi gospodarstvu občine Slovenj Gradec ni prizanesla nelikvidnost. Občutijo jo še toliko bolj, ker v tem delu Slovenije prevladuje predelovalna industrija. Ob koncu junija letos so znašale obveznosti slovenjegraškega gospodarstva do dobaviteljev 18 milijonov dinarjev, terjatve do kupcev pa so bile skoraj za enkrat večje, saj so presegale 33 milijonov dinarjev. Stanje za zdaj po poldrugem mesecu skorajda ni spremenjeno! S KAMERO NAOKROG Prejšnji petek je z Brnika odletelo letalo Inex-Adria-Avio prometa v Split. Kdo bi si mislil, toda v njem se je peljala tudi Jana Zgombal, ki so jo v Splitu spoznali kot milijonto potnico tega pred šestimi leti zgrajenega letovišča. Prav te dni pa smo zvedeli, da bodo pri AA imeli majhno slovesnost. Previdoma v petek bo namreč iz Beograda na Brnik priletel milijonti potnik lnex-Adria-Avioprometa. Podjetje AA so ustanovili leta 1960 s sedežem v Ljubljani. Začeli so z dvema štirimotornima letaloma DC-6, od katerih vsak lahko sprejme 96 potnikov. Naslednje leto so kupili še dva enaka. S temi štirimi so potem vozili vseh osem oziroma devet let. V letih 1969 do 1971 pa so kupili štiri modema reaktivna letala DC-9, od katerih vsako lahko sprejme 115 potnikov. Sedaj pa se pogajajo za nakup zračnega velikana DC-8, ki v različnih izvedbah sprejme tudi preko 300 potnikov. AA je začel kot chartersko podjetje. Danes ima že sezonske linije in tudi redno linijo Ljubljana-Beograd. Pa še nekaj zgovornih številk o prevoženih potnikih. Prvo leto so jih prepeljali 385, šest let kasneje 122.000, lani 212.000, za letos pa predvidevajo več kot 300.000 potnikov. V OBJEKTIVU Motiv iz enega od jugoslovanskih paviljonov na celovškem sejmu Taki reveži pa le nismo! Na letošnjem sejmu v Celovcu sodeluje blizu 1600 razstavljavcev z vsega sveta — med njimi jel 24 podjetij iz Jugoslavije i0vad Letošnji tradicionalni lesni sejem v Celovcu, na katerem sodeluje blizu 1.600 razstavljavcev z vsega sveta, je še bolj kot lani prikazal vse novosti na področju strojne opreme Ln končnih izdelkov v lesni proizvodnji in predelavi lesa. Že lani smo tudi ugotavljali, da smo se Jugoslovani — čeprav imamo na sejmu svoj paviljon, na tej manifestaciji kaj slabo odrezali. Letos pa je še slabše! Nekaj raz stavljenih konzerv, izdelkov iz usnja in tekstila ter lesa.prav gotovo ne more biti pravo spričevalo prizadevanj slovenskega, da ne govorimo o jugoslovanskem gospodarstvu. Ali je za naša podjetja avstrijski trg res tako •nezanimiv? Na sejmu smo bili minulo sredo, ko je bil tu jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti so se zbrali številni predstavniki slo-, venskega, hrvaškega in koroškega gospodarskega in političnega življenja, 'med njimi predsednika obeh republiških gospodar-skih zbornic dr. Vito Gašparovič in Leopold Krese, naš veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak, generalni konzul v Celovcu inž. Karmelo Budihna in drugi. V jugoslovanskem paviljonu pa smo opazili tudi deželnega glavarja Koroške Hansa Simo, predsednika koroške gospodarske zbornice dipl. ing. Wernerja Pfrimerja in druge goste. Tiskovna konferenca, ki jo je ob tej priložnosti organizirala slovenska gospodarska zbornica, je bila pravzaprav priložnost za kratek pregled tega, do kam se je razvilo sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo, med Slovenijo in Koroško. Leopold Krese, predsednik go- spodarske zbornice, je prvi povzel besedo: „Blagovna menjava med Jugoslavijo in Avstrijo sicer stalno narašča, hkrati pa tudi neravnovesje v trgovinski bilanci, kajpak na škodo Jugoslavije oziroma Slovenije. O tem zgovorno povedo naslednji podatki: negativni saldo blagovne menjave med Slovenijo in Avstrijo je znašal pred štirimi leti 90 milijonov dinarjev, leto dni pozneje 126 milijonov, predlani 188 milijonov in lani že 486 milijonov dinarjev. Za Jugoslavijo pa so podatki o negativnem saldu v istem obdobju naslednji: pred štirimi leti je negativni saldo znašal več kot 128 milijonov dinarjev, lani pa že dobrih 1.255 milijonov dinarjev." „Morali bomo ukrepati, da se to razmerje spremeni, bodisi s povečanjem izvoza v Avstrijo ali pa z omejevanjem uvoza v Jugoslavijo," je Leopolda Kre-seta dopolnil predsednik Hrvaške gospodarske zbornice dr. Vito Gašparovič. „Sicer bi se prav lahko zgodilo, da bi zaradi preveč neuravnovešene trgovinske bilance prišlo do zmanjševanja ravni blagovne menjave, kar pa bi nedvomno škodovalo obema gospodarstvoma." ni republiki Nemčiji, narejeni pa so bili v Velenju, v Železnikih, v Zagrebu ali kjerkoli drugje pri nas. Odkod torej ta pojav? Predsednik koroške gospodarske zbornice gospod, dipl. ing. Werner Pfrimer je bil zelo jasen, ko je skušal izluščiti odgovor na to dilemo: „Kupca, niti vašega niti našega — ne more prisihti, kje naj kupuje. Povem lahko le neizpodbitno dejstvo, da slovenska in jugoslovanska podjetja še vse premalo raziskujejo avstrijsko tržišče, posvečajo mu premalo pozornosti. . “ Lep dokaz za to je tudi skromna udeležba slovenskihin jugoslovanskih podjetij na avstrijskem lesnem sejmu, kjer jih je med blizu 1.600 razstavljalo le 24. področju turizma. Posebno Sjl Po venija in Hrvatska ter Koro!'tr n; in Tirolska bi lahko uspešneje k delovale v gorskem in ob#!^; skem turizmu. ti za Turistični odnosi med Avs^droj jo in Jugoslavijo oziroma Slo'11 bes nijo so zelo dobri, saj skupi10 fe(j Slovenijo' obe mejni dežel.1 'eatb Avstriji, to je Koroška in Štajflni. ] ska, predstavljajo širše, zafNndic čeno turistično območje ;Hnj inozemsko tržišče, vse tri jNcrt žele pa imajo izredno d0l,|iher pogoje, da lahko opravljajo t0« j izmenjavo domačih in tujih iblnij stov. J Dosedanje akcije in sodelov| nje so vsekakor že obrodile ''Ko pozitivne rezultate: tako je ‘ r že izdan skupni koledar prl!ji ^ ditev v štirih jezikih: Furlajjj obiji in Julijske Benečije, Koroni tJe Hrvaške in Slovenije. Okrep se je medsebojna izmenjava p1 ^ SODELOVANJE NA PODROČJU TURIZMA Na tiskovni konferenci je bilo izrečeno prepričanje, da so velike možnosti za sodelovanje med obema državama tudi na pagandnega gradiva in splošj1,^ tekočih informacijskih pod'^, kov po radiu .in tisku. Še zla|^e' pa je pozitivno dejstvo, izšli na Koroškem in na ^tajiiač] skem prospekti teh dežel tud' jn slovenskem jeziku. , v, M. ŽIVKOVI^ :dc PREMALO OBDELUJEMO AVSTRIJSKO TRŽIŠČE MONTAŽNI STROP NORMA Povedati pa je treba, da tudi avstrijski trg še nima pravega „posluha“ za jugoslovanske izdelke, v zadnjem času tudi ne več za prehrambene artikle, ki so šli na tem trgu vedno zelo dobro v prodajo. Vendar ne zato, ker bi bili naši izdelki slabši od nemških, italijanskih, francoskih, saj Avstrijci kupujejo gospodinjske stroje v Zvez- S poročamo graditeljem, da proizvajamo polmon-tažne strope sistema NORMA tudi v zimskem času, tako da omogočimo pravočasno dobavo. at n Psar fodb pik pm M Dajemo tehnična navodila in nasvete. Priporoča se Pc hte ! OPEKARNA RADVANJE, MARIBOR z montažnimi obrati v Mariboru in Gornji Radgoni iv> '\S\S'S\/\S\S\/\/\S\S stoletju. V začetku in še dolgo potem so bile pivovarne le 600.000 hektolitrov ali 120 milijonov steklenic. Pa še z majhne. Še v prejšnjem stoletju je skoro vsak gostilničar nečim se lahko pohvalijo v Unionu. Na enega zaposlenega, tudi sam varil pivo. vseh je 385, proizvedejo 252.000 steklenic letno, jugoslo- Danes je v Jugoslaviji 30 pivovarn. Ljubljanska pivo- vansko poprečje pa je kakih 120.000. varna Union je ena naj starejših, saj obstaja že 105 let. Recept za pivo ni nobena skrivnost. Vsi ga delajo na Lahko pa se tudi pohvali, da je bilo njeno pivo leta 1968 način. Ni pa vseeno, kako se recepta držiš in tudi tretje najboljše na svetu. Bolj po naključju kot hote so voda ni dobra. V Unionu imajo svoje vodnjake. In še poslali vzorec na takratno svetovno razstavo m degustacijo recept, če vas zanima? Iz ječmena z delnim kaljenjem piva v Londonu. Med 2000 vzorci so dobili priznanje za dotujo slad, ki ga zmeljejo, potem pride v oslajevanje, tretje najboljše. maso razredčijo z vodo na 12% sladovine, dodajo hmelj, Poraba piva iz leta v leto raste. Posebno v zadnjem času, kuhajo, hladijo, dodajo kvasovke. Najprej vre hitro, potem Pivo so poznali in ga tudi pili že stari Kelti. Način, kako in to kar za 10% do 15% letno. Tudi proizvodnja se ga ohladijo in vre še zelo počasi, kot pravijo, zori. Za sp ga delali, je bil bržčas zelo preprost, v bistvu pa prav povečuje. Samo podatek za Union: leta 1945 so pro- konec ga še prefiltrirajo in natočijo v steklenice — do tak kot danes. Le hmelj so začeli dodajati šele v osmem izvodli 45.000 hektolitrov, letos pa računajo na približno milijon na dan. A. AGNIČ Na industrijski način pogašena žeja V novi moderni polnilnici piva imajo sedaj kar dva stroja. Prvi lahko napolni 30.000, V ogromnih bazenih pivo še dodatno vre, kar mu daje boljšo aromo in okus. V teh drugi pa kar 45.000 steklenic na uro. bazenih, kot pravijo, pivo zori. ŠPORT IN REKREACIJA POZNATE KONDICIJSKO PIRALO TRIM? Iportni klubi vse pogosteje ‘JUčujejo iz svoje dejavnosti ženske, starejše in šib-ajr®- Zato so potrebne s strani “ 'Sliokulturnih delavcev nove pUie, nove akcije, tna takih akcij se imenuje | Začela se je na Norve-L.1'1 in prav kmalu so jih pri-j!. Posnemati Nizozemci, Svi-l P1« Nemci in drugi evropski F^di. Izdali so stotisoče pro-»'ktov s pozivom, da bi ljudje 0 F .n)al° hodili, smučaH, pla-Jjt igrali nogomet in odbojko, sf -.TRIM“ tudi pri nas izkušnjah v zamejstvu, na področju telesne kul-iIe krepko prednjačijo pred 1 Pn, smo se tU(ii pri nas odlo-.r za akcijo, ki pomeni na Ptfočju množičnosti prehod 1 p besed k dejanjem. spirale (T — tek, PL — plavanje, NT - namizni tenis itd.). Od vas oziroma vaše telesne sposobnosti je odvisno, koliko polj hkrati boste izpolnili. Za eno polje velja na primer deset minut plavanja ali recimo petnajst minut kolesarjenja ali uro dela na vrtu. Izpolnjevanje kondicijske spi- KAKO PREJMETE ZNAČKO? Če še niste član Družabno rekreativnega kluba Slovan, si morate pri klubu najprej oskrbeti karton s kondicijsko spiralo. Ko izpolnite vsa polja pošljite čitljivo izpolnjen karton in potrdilo o vplačilu 5 din v za- ‘71 ' [--edino je zoral Družabno re-- Rtivni klub Slovan v Ljub-Jjif11- Izdal je rdeč kartonček s r^dicijsko spiralo in vsemi po-jij ,nimi napotki. Poleg tega je tpkrbel za Učne značke, ki so i.Cenjene vsem onim, ki opra- J? .predpisane naloge in iz-1 -Pilijo spiralo. Kaj JE KONDICIJSKA SPIRALA? ril Kondicijska spirala je v okvi-jiiir.^hna pripomoček za izpo-^jPuijevanje telesne sposobnosti, .pl temelji na volji in samo-pirjiplini. Uporablja jo lahko šri^do. In vsakdo, ki opravi 'dfteme vaje ih izpolni z njimi St0 Polh d0fr °d Družabno a kreativnega kluba Slovan v aji lak priznanja posebno idi fko. m kaj vse morate opraviti? /ifVseh sto polj morate izpol-k* v petmesečnem časovnem j dobju, pri čemer panoge iz-kate sami. V poštev pridejo ;°rU kot so: tek, plavanje, ko-P^jenje, gimnastika, telo-i aba, smučanje, nogomet, od-f°lka, badminton, tenis, ro-r*ijet, ples, smuški teki, spre-p1®, kegljanje, vrtno delo itd. PROVOKATIVNA MOČ „TRIMA“ Kondicijska spirala „trim“ je le ena izmed mnogih dejavnosti, ki se jih je lotil rekreacijski klub Slovan. In kaj so pokazale dosedanje izkušnje-v zvezi z akcijo „trim“ pri nas? Na vprašanje odgovarja Marjan Rožanc, organizacijski sekretar kluba: „Žal, še vedno nimamo na voljo dovolj telovadnic, bazenov in drugih športnih objektov za vse tiste, ki bi se radi redno ukvarjali s športno rekreacijo. Ker se zavedamo potreb ljudi, kar nam dokazuje zanimanje za naš klub, smo začeh razmišljati o obUkah rekreacije, ki niso vezane na materialno bazo kluba, so pa privlačne in imajo provokativno moč. Trim — kondi- cijska spirala, je le ena izpred teh akcij. Podatki o izvajanju nalog kondicijske spirale, potem ko smo jih razposlali vsem našim članom in meščanskim delovnim kolektivom, so več kot presenetljivi. Vemo že za primere, da so se celo petdesetletne ženske odločile za petminutni tek in vestno izpolnjujejo karton. Sami se sprašujemo o tem presenetljivem učinku, ker domnevamo, daje ta provokativna moč v igrivosti spirale in času samodiscipline in samokritike. Izkušnje so že tudi pokazale, da nekaterih nalog nismo najbolje formulirali in da smo nekatere panoge, ki so zelo razširjene, izpustili. Vse to velja v prihodnje pošteno premisliti, tem nam bodo najbolje po- magale ljudi. . izkušnje in pripombe Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v žela majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK S * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * * + V PRVEM DELU ŠPORTNIH IGER OSS CELJE JE NASTOPILO 1543 TEKMOVALCEV Železarna in Ingrad Popoldne na Podpeškem jezeru rale je torej zelo preprosto. Merila seveda niso znanstveno natančna, saj gre predvsem za to, da bi dobili ljudje aktiven odnos do športa, da ne bi bili samo gledalci. Kontrola je potrebna. Kdor pri zapisovanju aktivnosti ne bi bil pošten, bi varal sam sebe. Kako izpolnjujete SPIRALO? P° vsaki opravljeni vaji vpi-i e ustrezno okrajšavo v polja JVvVxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%xxxxxxxxxxxxxxxxx^ J Krajevna skupnost Kidričevo si je v letošnjem programu £ J uela zastavila med drugim tudi veliko in odgovorno nalogo, * N je ne bi mogla realizirati v letošnjem ampak postopoma v P ? Uekai letih 7elia nrehivMrev industrmkeea naseli a Kiitrinevn ^ J S * * 4 * * * * 4 4 4 *4 4 4 4 4 *4 4 *4 4 '4 4 4 4 '4 *4 '4 4 4 4 \ \ prti ovojnici na naslov DRK SLOVAN, Ljubljana, Koblarjeva 34. (Tekoči račun: DRK Slovan 501-8-684/1). Značko vam bo poslal klub z obratno pošto. Značko pa lahko z izpolnjenim kartonom in vplačilom 5 din dobite tudi neposredno v pisarni DRK SLOVAN v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Že po prvem delu letošnjih sindikalnih športnih iger v Celju lahko zapišemo, da je letošnje tekmovanje zasenčilo v množičnosti vsa dosedanja. V prvem delu iger je namreč sodelovalo kar 53 sindikalnih organizacij, kar je za devet več kot lani. Če pa upoštevamo, da nastopajo nekatere organizacije združeno, sodeluje na igrah kar 80 sindikalnih organizacij . . . Moških ekip je bilo lani 244, letos pa že po prvem delu 239, ženskih pa je letos 9 več kot lani. Tudi tekmovalcev, ki so sodelovali vsaj v eni panogi je letos že več. Lani je sodelovalo 1291 moških in 140 žensk, letos pa že 1401 moški in 142 žensk — skupaj 1543 tekmovalcev in tekmovalk. Pri podatkih moramo upoštevati, da še precej panog ni bilo na programu in se bodo številke zato še precej povečale. Pri članicah in članih je bilo v vseh panogah več ekip kot lani. Pri starejših članih pa je bilo nekoliko manj ekip v malem nogometu in namiznem tenisu. Največ tekmovalcev je bilo pri malem nogometu (484). Največ ekip pa v smučanju (66), keglja nju (56) in namiznem tenisu (55). Prvaki oziroma trenutno vodeči po prvem delu sindikalnih športnih iger so: ČLANI: smučanje — Libela, namizni tenis - Ingrad, šah — Ingrad, kegljanje - Elektro, nogomet — Železnica, mali nogomet — Žična, kolesarjenje — Cinkarna. STAREJŠI ČLANI: smučanje — Zavod za napredek gospodarstva, namizni tenis - Kovinotehna, mali nogomet — Cinkarna, kolesarjenje - Cinkarna. V jeseni bodo še enkrat tekmovali v malem nogometu in namiznem tenisu, poleg tega pa še v odobjki in streljanju. ČLANICE: smučanje — To-per, namizni tenis — Emo, kegljanje — Železarna, kolesarjenje — Cinkarna, odbojka — Prosveta. Tekmovale bodo ponovno y odbojki in kegljanju ter še v streljanju. Sindikalne organizacije tekmujejo tudi za čimboljšo skupno uvrstitev v posameznih kategorijah. Skupni plasma se določi tako, da se seštejejo uspehi v posameznih panogah. Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu, ki vodi in orga- nizira to tekmovanje, je objavila trenutni skupni plasma v posa-meznih kategorijah, ki je naslednji: ČLANI: 1. Železarna 211 točk, 2. Emo 205, 3. Cinkarna 201, 4. Ingrad 199,5, 5. Aero 197, 6. Klima 192, 7. Libela 185, 8. Cetis 182, 9. Kovinotehna 162, 10. Železnica 140, 11. Žična, 12. 13. Toper in Prosveta, 14. Avto Celje, 15. Zlatarna, 16. Obnova, 17, Teh-nomercator, 18, PTT, 19. Elektro, 20. Merx itd. — sodelovalo je skupno 50 sindikalnih organizacij. STAREJŠI ČLANI: 1. Železarna 50,5, 2. Emo 50, 3. Cinkarna 47, 4. Klima 34, 5. Aero 32, Kovinotehna 28, 7. Ingrad 26, 8. Zavod za napredek gospodarstva 24, 9. Prosveta 21, 10. Nivo 20, II. Občina 19,12. Cetis 18, 13. Elektro 17, 14. Etol itd. Nastopilo je 22 sindikalnih organizacij. ČLANICE: 1. Ingrad 65. 2. Toper 59, 3. Prosveta 56, 4. — 5. Cinkarna in Savinja 50, 6. Železarna 46, 7. Kovinotehna 43, 8. Cetis 38 itd. Nastopilo je 26 sindikalnih organizacij. T. GORŠIČ nekaj letih. Želja prebivalcev industrijskega naselja Kidričevo Je namreč, da bi čimprej uredili rekreacijski center, kajti Možnosti za to so več kot idealne. Pereče je le vprašanje sredstev. Pod „idealne možnosti11 računajo toplo vodo, ki Prihaja iz tovarne ter lepo okolico gozdov. Dosedanji kopalni bazen je namreč že mnogo premajhen, kajti kopalci prihajajo tedi iz Ptuja in Maribora ter celo iz sosednega Gradca. Zato Izgradnja | rekreacijskega centra si krajevna skupnost tudi na vse načine prizadeva, da bi zgrabila še en večji bazen. Medtem ko je s strani urbanistov že vse urejeno za gradnjo ^čjega bazena, pa je še vedno odprto vprašanje, kje dobiti teliko sredstev, predvsem v trenutni situaciji, ko tudi tovarna ne more zagotoviti potrebne dotacije. Kreditna banka Ptuj Pa bi menda dala posojilo le pod pogojem, da bi bil ta bazen olimpijski. Sam bazen bi po predvidenih predračunih veljal 100 milijonov din brez priprav. Člani sveta KS so najbolj navdušeni Oad aluminijasto izvedbo bazena, kot jih imajo v Avstriji. 2ato je bil sprejet sklep, da se tovarne aluminija zaprosi za posojilo s tem, da da krajevni skupnosti aluminij. Pomagale oaj bi seveda tudi vse ostale delovne organizacije v občini. M. F. Vsak začetek je težak. Tudi prvi sprehodi v svet brez sonca, ki ga je narava obdarila s tako bujnim življenjem, niso tako zelo preprosti. Nagaja nam maska, vanjo sili voda, steklo se nenehno rosi in sape nimamo nikoli dovolj. Kot pri drugih športih velja tudi pri potapljanju in vseh podvodnih športih sploh načelo postopnosti: ko se naučimo uporabljati masko, ko spoznamo vse njene skrivnosti, se naučimo uporabljati še plavuti. In ko so za nami osnove plavanja in dihanja, pričnemo s prvimi vajami potapljanja. Istočasno lahko začnemo že loviti. Seveda, za začetek le na površini. . . POVRŠINSKI IN GLOBINSKI LOV Površinski podvodni ribolov je torej nadvse primeren za začetnike in tudi vse tiste, ki se iz kakršnegakoli razloga ne morejo potapljati. Ribam sledimo in jih lovimo s površine. To je izvrstna vaja za veliko zahtevnejši globinski lov, ko moramo imeti vse osnove prostega potapljanja tako rekoč že v malem prstu. Za površinski lov ne potrebujemo kondicije. Kot šport ni nevaren in je nasploh razmeroma nezahteven. Kljub temu nudi začetnikom pri- jetno, včasih celo sila razburljivo razvedrilo. In če še enkrat poudarimo, da je površinski lov najboljša vaja za poznejše sprehode v deset, petnajst in več metrov globoke podvodne kotičke, potlej tudi površinskega podvodnega ribolova ne bomo podcenjevali. Dejstvo pa je, da predstavlja ta šport precej skromnejšo obhko pravega, to je globinskega podvodnega ribolova Tudi lov je precej skromnejši. Če imamo dober dan, bomo pri površinskem lovu ujeli nekaj ciplov in morda tudi kakega brancina. Globinski podvodni ribolov je naporen in zahteven šport. Posebno za lovce, ki so v vodi dnevno po pet, šest ur in se nenehno potapljajo petnajst, dvajset metrov globoko. Ribe iščemo in lovimo predvsem v skalnih razpokah, špiljah, pod kamni in velikimi skalnatimi bloki. Ribe namreč najreje domujejo v temnih, za podvodnega lovca težko dostopnih razpokah. Zato jih ni lahko najti, še težje pa jih je seveda ustreliti. Običajno so namreč ribe zelo plašne in se ob znaku nevarnosti nemudoma zatečejo v svoja skrivališča. Rib torej ne lovimo na prostem! Lovimo jih pod skalami, med velikimi kosi kamenja, v razpokah ..., na prostem pa le izjemoma. Zato potrebujejo podvodni lovci veliko izkušenj, dobro kondicijo in ne na- vsezadnje tudi strah jih ne sine biti! Zato tudi pravimo, da je podvodni ribolov šport pogumnih in vzdržljivih ljudi. VRANA - RIBA ZA ZAČETNIKE Življenje v deset, dvajset in več metrov globoki vodi je izredno pestro, zato je tudi ulov pri globinskem podvodnem ribolovu običajno dokaj raznolik. V globoki vodi naletimo namreč v skalnih razpokah tako na vrane, konje in šarge kot tudi na mačke, murene, ugoje, orade, kirnje in včasih tudi zobatce. Medtem ko štejejo kirnje za največje lovske trofeje na našem Jadranu, pa najpogosteje naletimo pri naših sprehodih v svetu tišine na vrane, konje in šarge. Pravimo, da je vrana ustvarjena za začetnike. Kaj lahko ji namreč pridemo „na sled" in običajno jo tudi laže ulovimo kot druge ribe. Lepe primerke najdemo rnko v dokaj plitki vodi kot tudi petindvajset in več metrov globoko. Vrane najraje plavajo same. Običajno so temnozelene barve in jih po lenobnem in počasnem plavanju spoznamo že na daleč. Če vrano preplašimo se zateče pod skalo. Ker pa se vrane zelo rade zadržujejo v neposredni bližini vhoda svojega skrivališča in sodijo vrhu tega tudi med dokaj radovedne ribe, jih razmeroma ni težko ujeti. Zelo privlačen je lov na konja. Konj je opreznejša riba od vrane, obenem pa tudi veliko lepša. Zato je lov na konje vedno mikaven in poln doživetij. Konj zraste do 70 cm in doseže v izjemnih primerih celo štiri do pet kilogramov. Je temnorjave barve, razen po trebuhu in po robovih prsnih in repne plavuti, kjer je belo srebrne barve. Zato ga tudi v zelo mračnih luknjah precej dobro vidimo. Tudi konj se čuti pod skalo varnega, zato ga tu kaj lahko ulovimo Običajno živi v jatah in le redkokdaj naletimo na eno samo ribo. Pod eno skalo lahko včasih ulovimo brez posebnega napora po več deset konj. Tudi lov na šarga je privlačen in zanimiv. Morda še bolj kot na konja, saj nudijo celo majni šargi razmeroma dobro tarčo. Sarg ima namreč obliko ovalnega krožnika in je sive barve, zato ga tudi v večjih globinah kaj hitro odkrijemo. Na šarga naletimo v večjih skupinah ali posamično. Na odprtem šarga praktično izredno težko ujamemo, mnogo laže pa v luknji. Na velike primerke, težke tudi do dva kilograma, naletimo tako v plitki kot tudi v zelo globoki A. UL. (Konec prihodnjič) SEJEM BIL JE ZIV... Na letošnjem XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu sodeluje 407 razstavljavcev, od tega 115 iz tujine # Največ tuiih razstavljavcev je iz Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije Enaindvajseti tradicionalni Gorenjski sejem v Kranju, ki so ga odprli minuli teden, se nam tokrat predstavlja v novi luči. Ta vsakoletna avgustovska prireditev, ki sije pridobila mnogo privržencev tudi izven Gorenjske in izven državnih meja, postaja manifestacija slovenskega, jugoslovanskega in mednarodnega gospodarstva, kot smo jih vajeni v mnogo večjih sejemskih središčih, kot pa je Kranj. Res je, Kranj se zdaj brez hrupa in pompa sili v mednarodno sejemsko druščino. Novi sejemski prostori v Savskem logu — čeprav še ne povsem dograjeni, že dajejo prve obrise, da se kranjski sejem spreminja v manifestacijo gospodarskih dosežkov, v poslovni sejem in da tako izgublja značilnosti kramarskega sejma. Sejem, ki je letos organiziran prvič v novih prostorih, ima več prednosti od dosedanjih sejemskih prireditev. Je v središču mesta in funkcionalno povezuje levi in desni breg mesta. Najpomembneje pa je, da bo v prihodnje celotna razstavna dejavnost združena na enem prostoru. Letos so namreč zadnjič razstavni prostori še v osnovni šoli „Simon Jenko“ in v Delavskem domu. Ko pa bodo sejemski prostori v Savskem logu povsem dograjeni, bo mogoče organizirati tudi različne zabavne in športne prireditve, za katere je v Kranju že nekaj let manjkalo pravega prostora. Kranjski župan Slavko Zalokar, ki je sejem tudi uradno odprl, takole ocenjuje pomen sejma: ,,Menim, da morajo novi se-lemski prostori dobiti poleg re-"ionalnega tudi republiški in jugoslovanski pomen. Ta sejem naj postane kraj, kjer se bodo manifestirale vse proizvodne in storitvene strukture gorenjskega gospodarstva. To naj bo kraj za slik s tujimi proizvajalci in tržišči. Prav gotovo pa bo sejem v prihodnje prerasel iz industrij-sko-trgovskega tudi v turistično atrakcijo ter skušal vključiti še gozdarstvo in kmetijstvo, ki sta /a Gorenjsko prav tako značilna. V okviru sejma bi morali . prihodnje še bolj sodelovati uidi razstavljavci, ki načrtujejo ■ospodarski in družbeni razvoj 'lorenjske. Prepričan sem, da ao tako,- zato menim, da se z iovo lokacijo odpirajo sejmu in ■ospodarstvu nove perspektive.'1 Na 20.500 kvadratnih metrih 'dprtega in pokritega razstav-iega prostora sodeluje letos J.upaj 407 razstavljavcev, od ega 1 15 iz tujine. Pozornost ./tnija vsekakor veliko število •idi razstavljavcev, saj se je iiihovo štc\iio v primerjavi z ■uskim letom podvojilo. Naj-tujih razstavljavcev je iz Av-i je. Italije, Zvezne republike 'cmcije. Švice, Francije, opa-pa smo jih tudi iz daljne Ja-meke in iz Združenih držav Vnerikc. Kratek sprehod po sejmu je >rava paša za oči, saj najdete na .iniscu vse, če lahko tako re-io, od igle do najbolj kom-• : -m: mh gradbenih in drugih : >jev Najbolj „resno“ pa so m vzeli proizvajalci po- hištva. Pod okriljem trgovske hiše „Slovenijales“ in trgovskega podjetja „Murka“ iz Lesc so v lepo urejenih paviljonih predstavljeni najnovejši izdelki slovenskih proizvajalcev pohištva in stavbnega pohištva. Slabši odnos do sejma pa so pokazale domače delovne organizacije — izjema je le Iskra, ki se tudi tokrat vedejo tako, kot da bi bil sejem organiziran le za proizvajalce izven Gorenjske in iz tujine. Pa še ena stvar je zbodla v oči: kot da sejem ni organiziran v turistično najbolj razvitem predelu naše ožje domovine! Le 'ž-tg ■ - Z/. 1 . s J > :r> ■ ^ P m*. A * •V'-. K 1 . m *•/ j •;/ \ 11 ’ - >. « Na odprtem razstavnem prostoru so prišli na račun tisti obiskovalci, ki so se zanimali za kmetijske in gradbene stroje in pa za avtomobile. .4 ><•' Z T i 1 "V-h ^ t, ; H&S&iŽSniiSi&M. ,1 #1 4* m t 1 ■.. - - si ■v . fi®- "'il 1 -"L, fev. 1 4 41 ‘.4 Čestitke ob otvoritvi letošnjega Gorenjskega sejma in obenem novih razstavnih prostorov. Levo: Slavko Zalokar, predsednik občinske skupščine Kranj in desno Alojz Okorn, direktor Gorenjskega sejma. Tudi temu možu z veliko trobento je očitno všeč, ali pa si morda misli, daj v taki kuhinji še sam poizkusil. . . tudi posodo pomiti . . . brez trobelj Kuhinja Vega je nov izdelek „Bresta“ iz Cerknice, oziroma njegove tovafl „Gaber“ iz Starega trga. gorenjska turistična zveza se je potrudila in prikazala, daje Gorenjska tudi turistično zanimiva. Za vse druge organizacije — in na Gorenjskem jih je še precej, ki se ukvarjajo s turističnim gospodarstvom — pa bi kaj lahko rekli, da jim je turizem deveta skrb. Ali pa se ne zavedajo, kaj je turistična propaganda. To kljub dejstvu, da bo letošnji sejem obiskalo več kot 200.000 domačih in tujih gostov in da bodo na sejmu naredili več kot za 100 milijonov dinarjev prometa. M. Ž. * IRK m I 4 |?2. "C r it n Jugotehnika iz Ljubljane je med drugim razstavila tudi kopalne kadi in umivalnike. Trgovsko podjetje „Murka" je s simpatičnim paviljonom in kupi bonbbnl felsi® m pri vhodu poskrbelo za slajši obisk obiskovalcev. Težko seje odločiti le. L naj bi se posladkali pri vstopu ali izhodu, pa še to: na velikem plakatu pij 1 kg - 13 dinarjev, pol kg - 6,50 dinarja. Popolnoma točno! / .J - -j H M r 1 M: m iWl i < s 1:1 ' Gorenjski sejem je bil odprt že nekaj ur in na prazne prostore razastave so še vedno vozili eksponate. Točnost pa taka!! Se malo, pa bo hrustal pod zobmi obiskovalcev sejma. Odojek namreč. Znano gostišče Blažuf iz Kranja je — kakor mnogo drugih postavil svojo „depandanso“ na razstaviščnem prostoru. | J POGACNIK^Naslov^u^edništv^ h? enc^no*t Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA^