keto 1887.
361
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 17. junija 1887.
90.
Postava od 3. junija 1887,
o dobi, potrebni xa vzprijetje v gimnazij.
y privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§. 1.
Kdor hoče biti vzprijet v prvi razred gimnazija, temu je potrebno, da je do-_ deseto leto svoje dobe, predno se začenja šolsko leto, v katerem ima biti VzPrijet, ali da ga dovrši v koledarskem letu, v katerem se začenja šolsko leto.
Po ti meji določa se tudi najmanja doba, ki je potrebna za vzprijetje v vse aslednje razrede gimnazijske.
§. 2.
Ta postava pride v moč o začetku šolskega leta 1887/8, in njena zvršitev je r°čena Mojemu ministru za bogočastje in uk.
Na Dunaji, dne 3. junija 1887.
Franc Jožef s. r.
s. r.	Gantneh s. r.
91.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 5. junija 1887,
da ae ustanavlja okrajno sodišče v Marijanskih Lažnih na češkem.
v , podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) ustanavlja se Hebskega okrožnega sodišča za občine: 1. Zavošin, 2. Uševice in Sta-8ce> 3. mesto Muihov (Einsiedl), 4. Gabrove Kladrobe in Milgostov, 5. Zadob, (8i0T"““M	68
6.	mesto Marijanske Lažni (kopeli), 7. Pistov in Dolnji Kramolin, Golobin, Ho-tenov in Martinov, 8. Rauschenbach, 9. Rajev. 10. Volkovice, 11. mesto Sanger-berg okrajno sodišče, katerega uradni sedež bode v Marijanskih Lažnih.
Kadar začne uradovati to sodišče, — kar se pozneje določi in na znanje dâ, — odločijo se gori imenovane občine 1 do 10 iz okoliša Tepelskega okrajnega sodišča a mesto Sangerberg iz okoliša Bečovskega okrajnega sodišča.
Praž&k s. r.
72.
Postava od 6. junija 1887,
o tem, kako moč imajo in kdaj se dado izpodbijati razsodila gledé povračil, ki so jih na uprav
nem poti izrekla oblastva stoječega vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§. 1.
Določila te postave so merodajna za moč in izpodbitnost razsodil, ki jih j0 katero oblastvo stoječega vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe na upravnem poti izreklo in s katerimi je osoba bivajoča v službeni zavezi stoječega vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe bila obsojena povrniti škodo s prelomom službene dolžnosti storjeno.
§• 2.
Kadar škoda, ki jo je povrniti po razsodilu, omenjenem v §. 1, biva v tein» da nedostaje (manka) kaj novcev, vrednotnih papirjev ali zalog, za katere je listi' noma dotrjeno, da jih je bilo, in če je v povračilo obsojena taka osoba, o kateri se je razločajoče oblastvo, skrbno preiskavši vso stvar, uverilo, da se je ista zakrivila djanja po kazenski postavi kaznjevanega, ali preloma onih službenih dolžnosti, katere je imela v oziru na uporabljanje, prejemanje, izdajanje, pobi' ranje, odpravljanje ali prevažanje pogrešanih predmetov, sme v povračilo obsojeni, izporabivši vsa na upravnem poti dopuščena izpodbojna sredstva, poprijel se tožbe, da dožene celo ali delovito razkrepo upravnega razsodila.
Napeti je to tožbo v treh mesecih od tega dne, katerega se je komu končno' veljavno upravno razsodilo vročilo.
Pristojen (oblasten) za tožbo je oni sodni dvor prve stopinje, pri katerem v katerega okoliši je obsojenec o času vročbe, omenjene v poprejšnjem odstavka imel svojo občno osobno podsodnost.
Zgornja določila ne dotikajo se učinkov kazensko-sodnega razsodila, s katerim je obsojencu pravokrepno naloženo, kako škodo povrniti.
§• B.
Kadar gre za povračilo kake druge škode nego je omenjena v §. 2, ali ß0 Je škode kriva osoba bila obsojena zarad drugih djanj nego so omenjena v §• 2)
tedaj sme v povračilo obsojeni v dveh tednih od dne, katerega mu je razsodilo VrPCeno, vzdigniti vgovor pri onem oblastvu, katero je razsodilo izreklo.
tudi tedaj, kadar razsodilo podleži se kakemu
, Vsled vgovora zavrača se povračilna iskovina, prirečena z razsodilom dosega oblastva stoječega vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe, na redno pravdno pot.
■ ^a vgovor pripušča s Dljanju na upravnem poti
§• 4.
Rokova, določena v §§ih 2 in 3, moči je samo sè sopernikovim privoljenjem
Podaljšati.
Vzpostava na poprejšnji stan proti posledicam njijne zamude sme se podeliti P° splošnih civilno-pravdnih določilih.
§• 5.
Sodišče, kateremu pristoji razloka tožbe po §. 2 ali 3 vpodane, sme zarad raz,ja8njenja stvari na predlog ali uradoma zahtevati, da mu se priobčijo spisi o razpravah, ki so bile pri dotičnem oblastvu stoječega vojstva, vojnega pomorstva ail deželne brambe v kazenskem, disciplinarnem ali upravnem postopku, ter Zaukazati, da se zaslišijo osobe, mogoče dati dopoved o službenih razmerih, ki se J* prepir tiče.
V razločanji djanstvenih vprašanj sodišča ne vežejo zakonita pravila do-Kazna; ono naj vestno pretehta dokazila, kar jih je, ter razsoja po svojem odtod ^dobljenem svobodnem uverjenji (prepričanji).
§. 6.
Ako v pravdi, napoteni po §. 3, dokazovanje o škodi, kolika da je, ali o tonb kolik delež škode da gre tožencu v dolg pripisati, celo ni mogoče ali če je 8amo 1 nesorazmernimi troški mogoče, tedaj sme sodišče, kadar se uveri, da je toženec svoje službene dolžnosti takö prelomil, da je odtod morala biti neka .da, p0 svojem izprevidenji — skrbno pretehtavsi vse okolnosti — škodo, katera naj se povrne, določiti takö, da bode na obé strani prav (prilično).
§• 7.
Na podlogi razsodila, omenjenega v §* 1, moči je zvršilo (eksekucijo) do zavajanja pri pristojnem sodišči zadobiti Še v tem času, dokler je pripuŠčeno, to razsodilo bodi po upravnem ali po sodnem poti izpodbijati.
, Ako v slučaji §* 3 uprava vojstvena, odnosno vojnega pomorstva ali deželne rambe v treh mesecih po onem dnevi, katerega je bil vzdignen vgovor, ne vpodâ ^ zbe pri pristojnem sodišči, ne more se na podlogi razsodila z vgovorom izpod-Manega več poganjati 'zvršilo do zavarovanja ter je razkrepiti nže dovoljeno zvrŠil0 v zavarovanje, kadar dolžnik takö zahteva.
§• 8.
Razsodilo, katerega ni moči izpodbijati ni po upravnem poti ni s tožbo p° §. 2 pripuščeno, odnosno z vgovorom po §. 3 pripuščenim, naj se v oziru na njegovo zvršnost smatra za enako pravokrepni sodni sodbi.
§• 9.
Določila §§" 2 in 3 uporabljajo se tudi na one uže tekoče slučaje upravnega postopka, v katerih ta čas, ko je ta postava začela veljati, končnoveljavno razsodilo obsojencu še ni bilo vročeno.
Določila §§0T 5 in 6 te postave je tedaj uporabljati tudi na one pravde, v katerih se uprava vojstva, odnosno vojnega pomorstva ali deželne brambe po uka-zilih doslej bivših poteguje za prirečeno ji z upravnim razsodilom iskovino (terjatev) povračila, kadar ta čas, ko je ta postava veljati začela, ni uže bil na prvl stopinji završen (sklenen) postopek mereči v to, da se razloka v glavni stvari stori) ali pa, da se kako dokazilo pripusti.
§. io.
Zvršiti to postavo je naročeno Mojemu ministru za pravosodje, kateri naj pri tem postopa v porazumu z Mojim državnim vojnim ministrom in z Moji® ministrom za deželno bran.
N a Dunaji, dne 6. junija 1887.
Franc Jožef s. r.
Ta a lie s. r.	1'ražak s. r.	WelserMheimb s. r.
93.
Postava od 7. junija 1887,
o nadaljšnjem časnem nstavljenji porot za oboliš Kotorskega okrožnega sodišča
Dalmatinskem.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
* • *
Djalnost porot po celem okoliši okrožnega sodišča Kotorskega v Dalmacijj gledé vseh njihovemu sodstvu odkazanih, v členu VI postave kazensko-pravdni red vvajajoče od 23. maja 1873 (Drž. zak. Št. 119) navedenih hudodelstev pregreskov ustavlja se Še dalje na eno leto od 24. junija 1887.
§. 2.
Zaukazano ustavljenje djalnosti porot ima učinek, povedan v §. 3 postave od 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 120), o začasnem ustavljenji porot.
§■ 3.
Vladi se daje oblast, to postavo razkrepiti se predno poteče v §. 1 postav-6®ai rok.
§• 4.
ïa postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi, in nje zvršitev je 0ar°čena Mojemu ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 7. junija 1887.
Prane Jožef s. r.
Taaffe s. r.
Pražil k s. r.
9l
N
Postava od 10. junija 1887,
8 katero se nekatera določila zvršilnega postopka v poterjevanje novenih iskovin (terjavščin)
izpreminjajo, odnosno dopolnjujejo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Na predmete, ki se uporabljajo na opravilo božje službe kake zakonito pri-Zllane cerkve ali verske družbe, ne more se sezati z zvrsilom (eksekucijo).
^ Ni dopuščeno jemati v zvrsilo koščekov sv. križa in svetinj (moči); a nji-. °va oprava mu je podvržena, vendar takö, da se ne pokvari authenthica, ki J® na nji.
§. 2.
. Nazven onih stvari, katere so po veljajočih popisih izjete od zvršila, odteci6.)0 sc mu na dalje:
1-	oblačila, postelje, robje (perilo), pohišna in kuhinjska oprava, sosebno ^ s katerimi se kuri ali v katerih se kuha, kolikor dolžnik in njegovi v vkup-
01 gospodarstvu z njim živeči rodovinci in posli (družina) brez teh reči ne morejo biti;
2-	hranivo (živež) in kurivo, kar ga je dolžniku in njegovim v vkupnem §°8podarstvu z njim živečim rodovincem in poslom na dva tedna potreba;
. 3. ena molzna krava ali po dolžnikovem izboru dve kozi ali tri ovce, sč lik:	°	in stelje, potrebovano za-nje na dva tedna v vzdržbo in nastilo, ko-
so omenjene živali neogibno potrebne za prehrano dolžnika in njegovih Kupnem gospodarstvu z njim živečih rodovincev in poslov; bi pri oficirjih, uradnikih, duhovnikih, učiteljih, odvetnikih (advokatih), 6 ežnikih (notarjih), zdravnikih in umetnikih, kakor tudi pri drugih osobah, ki
vršijo znanstveno zvanje (znanstven poklic), predmeti potrebni za opravljanje službe ali vršenje zvanja, in pa pristojna obleka;
5.	pri rokodelcih, težakih in tvorniških (fabriških) delavcih, kakor tudi babicah, predmeti potrebni za osobno zvrševanje dela, s katerim se bavijo;
6.	pri onih osobah, katerih prejemki so po veljajočih zakonitih določilih po vsem ali deloma umakneni zvršilu, toliko novcev (denarjev), kolikor od prejemka zvršilu ne podvrženega prihaja na dobo od zvršila do prvega izmed bodočih plačilnih rokov tega prejemka;
7.	za vršbo lekarnice (apoteke) neogibno potrebno orodje, posodje in blago, kar pa ne brani sekvestracije te vršbe in predmetov, spadajočih k nji;
8.	knjige, ki so dolžniku in njegovim v vkupnem gospodarstvu z njim živečim rodovincem določene za porabo v cerkvi ali učilnici (šoli) ;
9.	dolžnikov zakonski prstan (vernik), po tem listi, pisma in rodovinske podobščine (obrazi) razven okvirjev;
10.	redi in častna (odlikovalna) znamenja.
§. 3.
Pristojstvo kake nepremičnine, kar ga biva na nji (§§. 294 do 297 občnega grajanskega zakonika), sme se samb s to nepremičnino vred podvreči zvršilu ter naj se privzema v njeno zvršilno cenitev. V onih slučajih, v katerih zvršilna dražba kake nepremičnine ima mesto brez poprejšnje zvršilne cenitve, treba je, predno se dovoli dražba, uradoma to pristojstvo popisati ter privzeti v dražbo-
§• 4.
Zvršila na premične stvari ne bodi, in za zvršilne korake, ako bi kateri bil storjen, proglasi naj se, da nimajo moči (kreposti), čim se dd pričakovati, da izku-pilo za reči, ki se prodadč, ne donese prebitka čez troškove tega zvršila.
§• 5.
V	slučaji prepira naj sodišče, zvanö za opravo zvršila, o tem, so li propi01 §§0T 1 do 4 uporabni, razsoja po svojem svobodnem izprevidenji z razlokom, ter daje na znanje razloge svoje razloke. Proti taki razloki dopuščen je utečaj (rekurs).
§- 6.
Kolikor po določilih §§“” 1 do 3 zvršilo celö ni dopuščeno ali je dopuščeno samö pod nekimi stanovitimi predpologami, dotičnih predmetov tudi s kakija zavarovalnim sredstvom zadeti celö ni moči ali je moči samö pod rečenimi predpologami.
§• 7.
S prošnjo za rubilo premičnih stvari sme se vselej zediniti zahtev za nji*1 cenitev.
§• 8.
V	dražbo premičnih, kakor tudi nepremičnih stvari postavljati je samö dva rokova, na katerih poslednjem naj se te stvari, ako ni dobiti cenilne vrednosti,
Pr°dadö tudi pod njo. Z zgornjim določilom razkrepljajo se po imenu §§. 148 ° *n 433 zahodno-galiŠkega sodnega reda (§§. 147 do 151 in 432 na Tirol-em §§• 140 do 143 in 422 v Istri in Dalmaciji veljajočega sodnega reda), P° tem dvorni dekret od 25. junija 1824, Št. 2017 zbirke pravosodnih postav.
§• 9.
, Cenitveni in dražbeni troski ne uživajo pri razdeljevanji največega ponudka l razbene kupnine) zvršilno prodane nepremičnine nikake prednostne pravice pred vsemi hipotekarnimi upniki (verovniki), nego zadovoljevati jih je samo prednosti one iskovine, zarad katere je bila dražba.
§. io.
Kadar pri zvršeni posilni prodaji kake nepremičnine cena, ki jo je ponudil °stalec (dražbeni kupec), ne doseza dveh tretjin cenilne vrednosti ali, če ni bilo Cemtve, dveh tretjin izklicne cene, moči je storjeno prodajo razkropiti z nadpo-nudo, merečo na to, da se zaukaže nova dražba. A na takšno nadponudo ozirati ®e Je samo tedaj, kadar nadponudniku ni na poti nikak zadržek, in če izreče, da Je voljan opraviti ceno, katera prejšnji naj večji ponudek preseza najmanj za Petino, izpolniti dražbene uvete, kakor tudi plačati ves trošelc nove dražbe, ter Petino ponujene vsote zavaruje s tem, da pri sodišči ali beležniku položi novcev a 1 Vrednotnih papirjev.
§. 11.
Nadponudo je v nepreložnem roku 14 dni od dne, katerega je bila dražbena Prodaja sklenena, pismeno vpodati sodišču, ki je zvršilo dražbo, ter naj se prošnjo izkaže, da je položen iznos, katerega je zavarovati po §. 10.
§• 12.
, Med več nadponudniki pripušča se, kdor je ponudil največjo ceno; kadar So si nadponude enake, razloča prehitenje.
Nadponuda se ne more nazaj vzeti.
§• 13.
. Kadar poteče za izrekanje nadponud določeni rok štirnajstih dni (§§. 11)> na> 8odišče z odlokom razsodi o njih vzprijetji. Proti tej razloki dopuščen je 'ltefa.) prejšnjemu dostalcu in vsem onim, kateri so vpodali nadponude, a proti zi°ki, 8 katero je nadponuda zavrnena, tudi zvršencu (eksekutu).
§• 14.
Kadar se vzprijetje kake nadponude upravokrepi, izgubi s tem prejšnja j °daja svojo moč. Novci in vrednotni papirji, ki sojih položili prejšnji dostalec ne pripuščeni nadponudniki, naj se dadd nazaj.
§• 15.
čim vzprijetje nadponude postane pravokrepno, naj sodišče odredi nov draž-beni dan, ter to priznani razven nadponudnikov in prejšnjega dostalca vsem onim, katerim je po dotičnih propisih dražbo priznanjati. Ako je bila prejšnja dražba izpodbijana z utečajem, čakati je s to odredbo dotle, dekler se utečaj pravokrepno ne reši.
Proti odredbi novega dražbenega dneva utečaj ni dopuščen.
Y	dražbenem izroku (ediktu) naj se pové cena, katero je ponudil nadpo-nudnik, ter pristavi opomnja, da se na dražbi vzprejme samo tak ponudek, kateri bode presezal ta iznos.
Ako se v vnovični dražbeni dan ne dobode ponudek, ki preseza ta iznos, do-makniti je nepremičnino pripusčenemu naponudniku, tudi če ga ni k dražbi, ceno, katero je on ponudil.
Proti temu domaknenju ne pripušča se nadaljšnja nadponuda.
§. 16.
Uveti, ustanovljeni za prvo dražbo, ostanejo merodavni tudi pri vnovični dražbi, ako niso bili promenjeni vsled utečaja, vpodanega proti storjeni prodaji.
Pravico in dolžnosti, ki so nastale za ponudnika s tem, da je bil vzprijet, prestajajo, ako so dražbeni uveti bili premenjeni s pravokrepnim rešenjem utečaja proti domaku, ki je bil komu dodeljen pred nadponudo.
Razven tega slučaja veže nadponudnika, tudi Če ne postane dostalec, njegova ponuda dotle, dokler vnovična največa ponuda gledč prodane neprimičnin0 ne bode pravokrepna, ako ni zvršilo na to nepremičnino v nekem poprejšnjem času bilo razkrepljeno.
§• 17.
Po opravljeni dražbi sme, če dražbeni uveti ne ustanavljajo nič drugega; proti dolžniku — razven stvarnih upnikov — tudi dostalec in pripuščeni nadpo-nudnik zahtevati zvršilno sekvestracijo kake nepremičnine.
Tudi proti dostalcu, ki je bil v posed dostane nepremičnine uže upoten, a je mudljiv, sme se naperiti zahtev za zavarovalno sekvestracijo nepremičnin0) dokler mu ta nepremičnina ni preoddana v last.
V	vseh slučajih naj sodišče postavlja sekvestra ne oziraje se na predloge strank.
§• 18.
Kadar pri zvršeni posilni prodaji kake nepremičnine cena, ki jo je ponudil dostalec, ne doseza niti tretjine cenilne vrednosti ali, kjer nf cenitve, niti tretjin0 izklicne cene, ter bi iz izvedeuja te prodajo morala izvirati dolžnikova gospo-darstvena poguba, tedaj ima dolžnik' pravico, od sodišča, ki je opravilo dražbo, zahtevati proglašenje, da storjena posilna prodaja nima moči.
§• 19.
Ta zahtev naj dolžnik v nepreložnem roku 14 dni pismeno vpodâ ali na zapisnik pové. Rok teče, ako v roku postavljenem v §. 11 ni storjena nikaka
f^Ponuda, od dne po iztečaji poslednjič v misel vzetega roka, a če je nadponuda la pravočasno storjena, od dne po vnovični dražbi, opravljeni po §. 15, odnosno casa, ko je nadponuda bila pravokrepno zavrnena (§. 13).
Na takšen dolžnikov zahtev, ako ni očitno brez podloge, naj sodišče odredi ,an na kar je moči kratek rok ter na-nj uradoma pozove dolžnika, zvršitelja in Ç8talca, kakor tudi one osobe, katerim je po dotičnih veljavnih propisih prizna-D.)ati dražbo. Dalje naj se sodišče še predno pride ta dan, obrne uradoma na bcino ali na politično oblastvo za kako dopoved o dolžnikovih gospodarstvenih izmerah, ako bi jo potrebovalo.
§. 20.
DovpraŠavši pozvane, in, ako ti ne dojdejo, tudi brez njih, zadobi si sodišče z tega, kar so povedali oni, ki so došli, in iz drugih — brez pravega dokazo-Vanja dobavljenih — pojasnil zanesljiv razpregled o stvari, kakč stoji, ter naj po pohodnem izprevidenji z odlokom razsodi o dolžnikovem zahtevu, ter na znanje ^ rozloge svoje razloke.
Ako se dâ mesto zahtevu proglašenja, da zvršena posilna prodaja nima a'°ci, izreči je ob enem, da se, predno poteče leto dni od časa, o katerem je ta lzy*dta postala pravokrepna, ne more zahtevati vnovična zvršilna dražba nepre-icnine zarad iste iskovine.
Proti razloki o dolžnikovem zahtevu, da bi se zvršena posilna prodaja pro-elasila za nekrepostno, dopuščen jo utečaj.
§•21.
odprtem stečaji (konkursu) nad dolžnikovim imenjem ne more ni ni mase upravnik zahtevati proglašenja, da zvršena posilna prodaja niQla moči.
Ako se odprč stečaj med tem, ko teče postopek o takšnem zahtevu, treba Je zahtev zavrniti.
§• 22.
Kolikor jo po tej postavi dopuščen utečaj, odprt mu je rok 14 dni.
, P« dolžnik
§. 23.
^vršiti to postavo naroča se Mojemu ministru za pravosodje. Na Dunaji, dne 10. junija 1887.
Franc Jožef s. r.
ïaatte s. r.
(81
Prnzâk s. r.
loT«oUch.)
09
370
95.
Ukaz iiiiiiisterstva za pravosodje od 11. junija 1887,
da se občina Erlach odkaznje v okoliš mestno-delegovanega okrajnega sodišča v Dunajskem
Novem mestu na Dolnje-Avstrijskem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Diž. zak. st. 59) odloča se obcioa Erlaeh iz okoliša okrajnega sodisca v Neunkirchen-u ter odkazuje pod mestno-delegovano okrajno sodišče v Dunajskem Novem mestu.
Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja meseca 1888.
1* raž lik s. r.